rx \ it ^ vrT; y?\ » .. t' »£ *■' J r-v. . .i 'Zas&j&kl Udej« ok«)» j.lbci SoculIstMae mn Halonih Ha* i Trtm«l|ah -Urejuje Ib odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane SuŠtm — Tiska Mariborska tiskarna v Ma*iboru — Nasiov uredništva ln upravei •Zasavski tednik- Trbovlje 1.. uprava rudnika — Račun prt podružnici Narodne banke * Trbovljah 614-T-146 — Ual Izhaja vsako soboto — Letne naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din -na številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne ln Uk ne vračamo Štev. 21 Trbovlje, 28. maja 1955 Leto vin. Ob občinskem prazniku Trbovelj PRED 31 LETI.. spomin na 1. junij 1924 Ni mogoče pozabiti 1. junija stvari manjkalo, 1924. leta, tistega odločilnega $c sploh ni. dneva in tistih drznih revolucionarjev, ki so s svojimi telesi zaustavili razvoj fašistične or-junaške organizacije, ne le v Trbovljah, ampak v vsej Jugo- marsičesa pa bi pri reševanju teh nalog so- naj jo nudijo še v naprej. Po-delovali in pomagal: vsi ter so- dvig naših organizacij in dru-Mnogih odprtih vprašanj so se cialistični razvoj podpirali. Do- štev je zgodovinskega pomena, po osvoboditvi lotili naši ljudje, stikrat je slišati o nizkem ni- saj se v njih utrjuje in šola ka-Zaoeli so jih reševati in dajati vojn naše življenjske ravni — der za samoupravljanje naših naši dolini obliko, kakršna ji najzanesljivejši porok za dvig podjetih, krepi pa v delovnem gre. Zapuščina \z kapitalističnih te ravni pa je pravilna vzgoja človeku zavest, da so proizva- siaviji. Ni mogoče pozabiti vse- časov pa je bila tako skromna, in izobrazba vseh naših • delov- Jalna sredstva njegova. Vsem ga trpljenja, ki ga je prenašal mladi France Fakin, do smrti mučen in ubit od orjuna-šev, ki niso poznali življenja in __ borb trboveljskega proletariata skozi vse krize in štrajke -za uveljavljenje svojih človeških pravic. Ti or.funaši so hoteli s svojim fašističnim načinom na- da tudi največja aktivnost v nih množic po naših društvih in funkcionarjem naših organizacij gradnjah v vseh desetih letih organizacijah. Naša kultura slo- in društve bi priporočali, da še svobode še ni mogla nadomestiti ni na ramah delavstva. Kaj pa v večji meri delajo v politič-in popraviti prejšnje zaosta- zmorejo naši delovni ljudje, nem in kultumovzgojnem po- smo videli, ko so člani naših giedu, saj bodo potem uspehi Velik razmah zaznamujejo delavskih prosvetnih društev še vidnejši in lepši, po naši osvoboditvi društva in nastopili doma in zunaj ob go- Ko proslavljamo letos 1. junij, organizacije, ki jih je v naši stovanjih in tekmovanjih v naš občinski praznik, kot spomin občini 55 in v katerih je vklju- glasbi, petju, gledališki umet- na zgodovinske dogodke v Tr- Mestna občino Trbovlje vabi na proslavo v ♦ v dneh 31. maja in 1. junija 1955 SPORED: V TOREK, 31. MAJA: ob 15. uri nogometni brzotumir športnih društev Trbovelj za prehodni pokal LOMO Trbovlje na stadionu SD »Rudarja«; sodelujejo SD »Rudar«, SD »Dobrna« In SD »Svoboda«; ob 18. un v domu »Svobode-Dohma« telovadna akademija TVD »Partizan« Trbovlje; ob 19. ur. v domu »Svobode-Zasavje« koncert Delavske godbe DPD »Svobode-Center«; ob 19. uri v domu »Svobode-Tzbovtje II« nastopijo mladinska godba, tamburaši, mešani pevski zbor in zborni recitacija DPD »Svobode-Trbovljell; ob 20. uri nastopijo v Delavskem domu mešani pevski zbor »Slavček« in moški pevski zbor »Zarja« ter recitacije DPD »Svobode-Center«; sodelujeta Dorko Skoberne s harmoniko in pionir violinist Vili Jamšek. V SREDO, 1. JUNIJA: ob 8. uri slavnostne seja Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje v dvorani hotela »Turist«; ob 9. uri slavnostno zborovanje pred spomenikom žrtev »Orjune«; ob 10. uri slavnostni koncert pevskih in godbenih skupin na letnem telovadišču TVD »Partizan«; ob 15. uri razvitje zastave in letni javni nastop vseh oddelkov TVD »Partizan« na letnem telovadišču TVD 'Partizan*. LOMO TRBOVLJE šemu proletarcu krojiti red, zlo- čeno preko 12.600 članov in čla- nosti, športu itd. To se pravi, bovljah leta 1924, se spominja miti njegovo borbenost, ga pod- njc_ y teh društvih nadaljujejo da trud. ki ga vlagajo člani na- mo tega leta še bolj, saj praz-rediti in ponižati še bolj, kot je delovni ljudje, naša mla- šim društvom pomagajo, ni tre- n ujemo ta praznik letos v okvi- že bil. Mnogočemn se je odre- dina, svojo pot v socializem, man — vsem tistim pa, ki na- rn slovesnosti desetletnice osvo-kel takrat delavec, prikrajšan ^ naloge teh organiza- šim drušvom pomagajo, ni tre- boditve in desetletnice naše svo- je bil za pošteno prislužeri kruh in za svoje pravice, ki jih je težko, a moško branil in čuval. Po dvomesečnem propadlem štrajku so nam isto zgodovinsko leto poslali v Trbovlje Or-juno, da zatre še ostale revolucionarje v naših revirjh, ki še niso bili odpuščeni in izseljeni. Takrat pa je Orjuna doživela svoj pokop, svojo porih el j — v rdečih Trbovljah, kajti poslednjega si revoucionami ctj in društev in želeli bi, da ha biti žal za pomoč, pač pa hodne graditve, PRIPRAVE HA OBČINSKI PRAZNIK V HRAST N KU No Veliki Dolini so dostojno proslavili občinski praznik S PISANIM SPOREDOM Prvi občinski praznik so na nadomestile, kar je bilo prejč-Veltiti Dolini dostojno prosla- nji dan zamujeno, vili, čeprav je v soboto deževalo Lepo okrašena z venci in za-in vzbujalo slabo voljo pri or- stavami je Velika Dolina priča -ganizatorjih sovesnosti. Pridne kovala domačine in goste. Slavčke so v nedeljo zgodaj zjutraj nostna seja občinskega ljudske- ga odbora je bila ob 9. uri v so jih vseh in prikazati uspehe, ki Hrastničani dosegli na področjih dela, prosvete in društvene ter športne dejavnosti. Ljudski odbor Mestne občine skega odbora hrastniške mest-delavci Hrastnik je na neki svojih sej ne občine postavljen odbor za v revirjih niso pustili vzeti, to lanskega leta sprejel na pred- pripravo proslav in prireditev je da bi jim zlomili hrbet, log ZSDL sklep, da proglasi za ob letošnjem praznovanju ob- Mladi revolucionarni komuni- občinski praznik 3. julij, dan, činskega praznika Odbor ima Program prireditev je priprav- sti ki so zajezili ln ustavili raz- ko so rudarji v Hrastniku in na več sekcij, ki pripravljajo med ljen za čas od 17 junija do voj fašistične Orjune so vodili Ojstrem pričeli z velikim štraj- drugim gospodarsko razstavo 3. julija t. 1 Prireditelji bodo še mnoge težke akcije proti te- kom in ki je obenem tudi dejavnosti obrtnih in industrij- pripravili spominske značke in pravice d-mn mečcau bi kozmetične preparate! S šele obeh zborov 0L0 v Krškem V soboto dopoldne je bila v domu Partizana v Krškem 23 rednseja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Poleg odbornikov se je seje S pomočjo ljudske oblasti naj naši kmetovalci tudi jamstvo v zvezni kredit T** tov. Jote Jurečič. __________ Tovarne čokolade ona v Krškem in elektrifikacija, likerjev Brestanica Je bil imeno Za kreditirani e investicij je van tov Erno Ivačič Nadalje je v okr. skladu 57 milijonov din, bila izdana odločba o preneha-od česar odpade 44 mili ionov nju Vinarske zadruge Brežice — din za kreditiranje investicij na Brežina ter bila ustanovljena rajonska elektro-mšpekcija za okraje Celje, Krško. Šoštanj in Trbovlje s sedežem v Celju. Za tem so bili izdani še odlo ki o dopolnilnih plačah, pavšal nem povračilu stroškov za služ VOjaSKin mvauuuv v x.<*yui pepel«, |U uu Ij.iu-- C - j , priredila Invalidski teden s piša- liska skupina kisovške »Svobo- V _I 1 la.. —— 4 MA iv« prvrtvlm vrv rl n iutlJia Krt Ti a CTirtTisdll * kužnih'bolezni 3.400.000 ".o, »125 *E in za pospeševanje poljedelstva 1 in pol milijona dinarjev. sporedom. Invalidski teden bo trajal od 29. maja do 4 junija t. 1. Pri otvoritvi, dne 29 V razprav- se je med drugim bodo dopoldne nastopile oglasil tov. Janez Hribar ki ,e športne ekipe invalidov iz Trbo-dejai da na, s pomočjo iiudske ,B z ja popoldn( oblasti naši ljudje tud: neka] . . . _ ljudje tudi sami prispevajo za napredek in film »Slavica«, za zaključek pa bo dramski ko’ektiv radeške »Svobode« nastopil z izbrano igro Pokrovitelj Invalidskega tedna je podpredsedn k OLO Trbovlje, Ob 15. uri je bila seja zaključena. ,epo /e o naših kiaj.h spomladi, ko » narava obleče novo praznično obleko. e pa Do _ slavnostna otvoritev v Domu t^Vjktorlurkeljč. TVD »Partizan«, pri kateri bosta pospeševanje kmetijstva Glavna nastopila pevSki zbor »Svobode« ovira, je dejal tov Hribar, je v tem, da so naši kmetje še zelo ba ^Zagorja' zaostali. Potrebne so sole in tečaji, da si bodo širili obzorje. Preko sestankov in s prepričevanjem tega ne bomo do=eg!i Nato je govoril še o mehanizaciji kmetijstva na Danskem in v Holan- iz Lok-Kisovca ter rudarska god- ČLI JE TAKO RAVNANJE HUMANO? V soboto 14 t. m., »o t bol- rili domov vrne pa se naj čez slišala, da nekdo gre po cesti. ZZVI v Zaaoriu štele 380 čla- mšnici v Brežicah sprejeli neko teden dni Tako se je tov. Tonč- Bila je na srečo še toliko pri »v in bpa k :kor lani tudi ženo iz Podgorja nad Pišecami, ka Travnikar odpravila s težkimi moča, da je zaklicala na pomoč. ...... ' bolečinami peš na 13 kilometrov Stopil je bliže neki starček in za- nov m je —— . --- . . , - . •" . !etos cl*1 e gf J 4 Nasiednji danijo je pregledal dolgo poti Moža namreč ni mo- gledal v travi ob cesti žensko, ki Dne 30. maja bo dramska dru- tom vec član k h sestankov or- ^^jc^ zdra^k n jo poslal gia obvestiti, ker je njen dom kliče na pomoč. Mož je pohitel k žina »Svobode I« k Zagorja g n zirala izlet v P«*««*. «koč IT^da naj porod predaleč od mesta, avtobus - hiti -n nrihi- S'.:zd4 r. ž-iTiti: -,b najbližj' hiši, od koder so prihi-_______ _________________ pre- tele na pomoč ženske ter odnesle U. -M.,-..,! ,20 ouoki .0 zvečer. Teke „ .. ž.ee ed„e- k.r|e„ « „.,^„„1,. J.J, P^JJ« «£* » druge pomoči kot da odide na mož jjokl-ical, bi se prav lahko trinajst kilometrov dolgo pot zgod lo, da bi porodnica in otrok sama in to z bolečinami ženske, 'zgubila življenje. Na poklic že-ki čaka na porod! na je prihitela k porodnici tov. Boln ca je z mukami in trplje- Pavla Godlar, ki je porodnico in njem prispela v Globoko in še otroka rešila ter porodne oprav- , —.1 t L ie A v to ure- 600 din. To jim daje zakonska vračajo s planin ali z morja z malo dalje, tam pa je omagala ke pravilno uredila. '-a prvi maj i. »• jc __ ., rr,___e: _____a. /Ir. Tr _____»__;___-J Zelo =» čnrJimn sporedu diji ter drug.h naprednih drža- topliška »Svoboda« nastopila letni jelkj obdarovala 120 otrok, rah. kjer so kmetje desetletja delali in se izobraževali. Del dobička gospodarskih organizacij je namenjen za sklad za študije in raz skave. Za melioracije in regulacije na Krškem in Brež:škem polju so potrebne raziskave podtalne vode Z delom so že pričeli. Za raziskave, ki so Zakai ta nesocialni ukrep? vozniško podjetje v dinarjev. CTrbovljah uredba na prosto voljo. Zlasti letnega oddiha, da je vse do Tr preutrujena od poti ter se zgru" Zelo se čudimo bolniškemu V tpJm znaša nredračun 540.000 delavce in uslužbence ki se so tukaj prizadeti delavci In bovelj lepo In dobro, tu pa jim dila na tla ob cest, ki drži iz osebju in zdravniku v bolnišnic'. uslužbenci iz Zg. Trbovelj, ki je razpoloženje pokvarjeno s Globokega v Pišece Tam ob c e- kako ,e mogel brez pomislekov vsakodneven čakanjem na prevozno sredstvo sti je obležala v travi in se samo trditb da je porod pričakovati avtobusom kar visok ali pa celo s pešačenjem po pripravljala na porod, vsa izmu" šele čez teden dni. še dosti boli in zakajeni trboveljski Žena in izčrpana V tem skraj-, se pa čuduno, kako ie močilo L P. no kr;tičnem stanju ie bolnica zdravstveno osebje brežiške bolnišnice žensko s porodnim' bole- PEDOLOSKA KARTA JE ZA NAS ZELO VAZNA Zelo velikega pomena za krški okraj, ki je izrazito kmetijskega značaja, je pedološka karta, ki bo prikazala sestav vrhnje plasti zemlje, po kateri bo mogoče določiti najprimernejše kulture ter vrste gnoji', za posamezna pod- dnevno vozijo na avtobusni liniji iz Zg. Trbovelj na železni- morajo plačati za ško postajo Trbovlje, preseneti- prevoz z avto! lo z neprijetnim darilom. Od- znesek. Ali res misli podjetje, P™”*’1 pravilo je namreč avtobusne da ti delavci in uslužbenci lahko dolini. mesečne vozovnice na tej progi, dnevno pešačijo po trboveljski ... , , . •• Ne vemo, kaj je podjetje pri- cesti in požirajo oblake prahu, $ lil. kongresa ZV6Z6 SIJI dikatOV JugOSlaVIJB vedlo do tega koraka. Vsekakor kj ga potem tzkašljujejo v de- neko lavnicah In pisarnah? Mislimo, da ne. Neka razlika pa naj bi vendar bila pri teh prevozih med Velike naloge Hnami enostavno odsloviti in jo pu-sVti camo na trinajst kiiome-‘rov dolgo pot. Na vsak nač'n zasluži osebje bohvšniice za svoje nehumano ravnanje oster ukor! M. S. je edinstven primer, da podjetje — in to nslužnostno vrsLe UI1UH za uu=amczua yvu- podjetje, odpravlja popust pri ročja. Za boljše in naprednejše vožnji na delo in nazaj delov- tistimi ki se v kamor ga je privedel Kralj. Takrat je bilo med partijskim članstvom na deželi veliko nezaupanje do CK, ki se je mudil na Dunaju. Delavci v partijskem vodstvu v Zagrebu so predlagali, mrj bi se Tito takoj odpravil na Dunaj, da bi tam na mestu videl, kakšen je položaj. Kakor se spodnja Srdian Priča, je Kralj renči: »Če Broz poreče, da je tam vse v redu, tedaj se bomo tudi mi sirinfali s tem.« Po daljši diskusiji je partijsko vodstvo v Zagrebu sklenilo, naj Broz takoj odpotuje na Dunaj. Moral bi bil legalno priti čez mejo, medtem ko pa so pripravljali to, se je seznanil z razmerami v deželi. Takole opisuje stanje v Partij: po svojem prihodu z robi j e: »Ko sem prispel v Zagreb in začel delati, so me tovariši izvo-Tll za člana Pokrajinskega komiteja Hrvaške, to se pravi, partijskega vodstva za Hrvaško. V zelo kratkem času sem se seznanil s stanjem partijske organizacije. Tisto, kar sem takrat zvedel, je samo dopolnilo sliko, ki smo jo dobili že na roblji. Stanje v Partiji je bilo res žalostno, toda kazala so se že nova, pozi-1 vna znamenja Tja do leta 1933 *° bile tu tn tam posamezne roz-Wte skupine. Malone ves vodilni partijski kader, ne le višji, marveč tudi srednj. tn nižji, je bil al’ pobit ali na rob ji ali pa je emigriral. Toda že leta 1933 so se začele legalne celice KP na široko obnavljati, ustanavljal:, so se krajevni komiteji, leta 1934, ko sem Prišel z robije, pa so bili formi-ron tudi pokrajineki komiteji G lavna ovira v delu Partije je Mio dejstvo, da se vodstvo Par-J'ie> to se pravi Centralni komi-le’ ni mudil v domovini med množicami. Ko je zagrebška po-Bmja leta 1929 ubila sekretarja , delavca Djura Djakoviča, je l‘sto>. kar je ostalo od CK, po-Q9n lo čez mejo in se stalno na-seliio na Dunaju. Po sklepu Ko-m:nterne je bil takrat na čelu nrttje postavljen Jovan M ali-‘č-Martinovič, intelektualec iz gore. Daleč od domovine, d pogojev, v katerih so živeli /ud/e v Jugoslaviji, je skušal ta K upostaviti nekakšne stike z °fganizacijami v domovini. Po-s ‘jat /e rožne ljudi, ki pa so vekoma prišli v roke policiji, dr• .° l so se slabo tn Izdajah so ne-c Posameznike, marveč tudi cele rn1an'zacije. Tako je prišlo v Pni P°,lc it "o stotine ljudi. ""»ca tega je bila, da so par-nn°i organizacije v domovini voH°mn fz9uh,e zaupanje v niih° V ,u,lni’ mn°gc Izmed s P Pa »o celo odklanjale stike d 'n takšnim vodstvom. Na n/ stran pa policijski teror aopušča/ Računa se, da je šlo so,nw 0 ko je kralj Alek- Zo cer “Postavil diktaturo. “kozi So; v lug orlovi ji kakih 35 ti-„e Pnlilčnih kaznjencev. Majali nSe Brez razločka so pretepa-SoHi-t^ s°diščem. pred posebno jih zaščito države pa so lr)o/>0.il°l,'l> le majhen del. Leta u.„ ' B ie sodišče obsod lo 110, 196 i1930 — 388, leta 1931 — — J.Va 1932 — 301, leta 1933 py8, lett, ;g34 ^ 4g3 takin m°lem mnenju je bila stanja v Partiji v mar-ljud. nrtva tudi metoda voddva to, d *° Brnik o-malo pr silili v ‘Pnrvef "i*0 mfS,'li J svojo glavo, Pričat, do ®° 0(1 nekod od zunaj delalo?" napotkov, kaj naj vir, j, ',,edv-em ljudje v dnmo-Proco. ,s° BHi » neposrednem "oben« °orBe. niso smeli izvCtl tena Poetične i'kcije, dokler Se j-rn ,oei°Brilo višje vodstvo, to Bilo SK To vodstvo pa je strto i- nn Dunaju. Morali rrBtlVpri?/, čakati na njegove dl' CK '."o drug/ «tran w ,nrt, Bo Sl) , e svobode akcije. Vsa- 9r*< nosZ?!vrt,n. ’* ™ral no-®6v0, h • nl> Kominterni v M o-Oolnre; 'Pr *? Pr šlo v "e stvari Potlpf .. JoB* nižllh uradnikov, lotum T* 1 ^nlo notici nreit am to jih najprej anali- Tito pripoveduje zirali, potem pa so sprejemali sklepe, ki so čakali na potrditev, nazadnje pa so direktivo poslali CK na Dunaj, od koder so 'o končno prenesli na partijske organizacije v domovini. To ni bila samo dolgotrajna, rtarveč često tudi nepravilna pot. Sklepe o delu Part je so pravzaprav sprejemali ljudje daleč od naše dežele, daleč od neposrednega procesa borbe, često tud; brez globljega poznavanja pogojev v deželi. Če upoštevamo še irakcionaški boj v CK samem, si lahko mislimo, kako težaven je bil položaj, Zato se je vodstvo nenehoma menjavalo. Zarad' slabosti ‘n neuspehov so iskali izhoda v izmenjavanju ljudi. Pri lem je Kominterna navadno najraje na te položaje pošiljala v Moskvi živeče ljudi, ljudi iz svojega aparata Kominterna ni zaupala tovarišem, zraslim v borb: doma, očitno je torej, zakaj v delu Partije v Jugoslaviji ni bilo moč doseči večjih uspehov. Bilo je že poleti, v začetku julija, ko sem končal o Zagrebu za partijsko organizacijo na zagrebški univerz: referat o fašizmu, potem pa sem se napotil na Dunaj Na izb to sem imel enega izmed dveh načinov polo vanja: al: da si preskrbim ponarejen potni list, potni list na tuje ime ali pa da pridem čez mejo na kakem manj zastraženem kraju Da bi si preskrbel ponarejen potni list, je bilo premalo časa, razen tega pa naša tehnika takrat še ni b.la razvita; zato sem sklenil priti čez mejo brez potnega lista. Za kraj prehoda sem izbraj planinsko mestece Tržič v Sloveniji Pri Tržiču ločijo Karavanke Jugoslavijo od Avstrije :n tu so imeli turisti z legitimacijami Slovenskega planinskega društva pravico hoditi do deset klometrov daleč na avstrijsko ozemlje. To sem izkoristil, si preskrbel ponarejeno planinsko legitimacijo, obul goj-zerje, si oprtal nahrbtnik tn tako prispel v Tržič. Tam sem našel nekega vodnika, kt je bil pripravljen spravit: me po bližnjicah čez mejo, pri tem pa izognili se obmejnim karavlam, v katerih so pregledoval: legitimacije vseh planincev. Ta vodnik je delal to za denar. Razen tega se je ukvarjal s tihotapstvom kremenčkov za vžigalnike. Za to uslugo je zahteval od mene tri sto dinarjev. Ko se je zmračilo, sva odrinla iz Tržiča vkreber proti meji. Moj vodnik je imel v nahrbtniku tud: tri steklenice vina, in kdaj pa kdaj se je ustavil in naprav i požirek iz steklenice. Hodila sva zelo počasi. Bilo je že čez polnoč, pa še nisva bila prispela na mejo. Končno sva se ob jutranji zarji približala meji. Vodnik mi je pokazal obmejno karavlo, rekoč: »Naprej pojdi sam, ker »: mi samo do tod plačal, da sem te vodil.« Toda bil sem na najnevarnejšem delu poit Zahteval sem naj me vodi naprej, naj mi pokaže del meje, kjer bi najlaže prišel čez mejo, kajti pot, k: n\i jo je Kot po vsej Sloveniji, smo tudi v našem Zasavju navdušeno pnčakaf: nosilce štafetnih palic. Vsi naš: ljudje so jim sporočali prisrčne pozdrave in čestitke ob Titovem 63. rojstnem dnevu. S Titovo štafeto po Zasavju Že desetič po naši osvoboditvi so se pretekli četrtek stekale štafete iz okraja Trbovlje za pot proti beli Ljubljani, kamor so prihitele štafete tudi iz ostalih okrajev. Navzlic deževnemu vremenu je bila letošnja Titova štafeta v Zasavju doslej najbolj množična in najlepša. Ob poti, po kateri je tekla štafeta, so bili postavljeni zeleni mlaji, vasi odete z zastavami, cvetjem in zelenjem. Razen glavne štafete, ki je tekla na progi Gračnica— Zidani most—Hrastnik—Trbovlje—Zagorje—Vače, je bilo v okraju še 22 stranskih, lokalnih prog, poleg njih pa še pionirske štafete iz vseh šol trboveljskega okraja. Natanko ob napovedani uri sprejem v Gračnici V Gračnici pri Rimskih Toplicah so fizkulturniki iz Radeč ob 10.40 prevzeli štafetne palice od celjskih tekačev ter pohiteli z njimi dalje proti Zidanem mostu, kjer so štafeto slavnostno sprejeli godbeniki železničarjev ter številno občinstvo. V Zidanem mostu so se pridružile glavni štafeti stranske štafete, ki so pritekle iz Razborja, Ix>ke, Vrhovega, Dola pri Litiji, Pod-kuma, Sopotc in Radeč. V Vrhovem in Loki so imeli vmesne sprejemne slovesnosti štafete, prav tako v Radečah, kjer se je k sprejemu štafet zbralo veliko število ljudi in godba radeške »Svobode«. V Zidanem mostu so predali štafetne palice rade-ški fizkulturniki tekačem in športnikom iz Hrastnika med svirarvem železničarske godbe. Vse zbrane jc nagovoril šef železniške postaje Zidani most. Nosilci štafete so odhiteli dalje ob Savi proti Hrastniku, kjer je štafeto pričakovala velika mnoiira prebivalstva In jo ob prihodu navdušeno sprejela r. igranjem godite »Svobode I«. Istočasno so prihitele v Hrastnik stranske štafete iz Turja, Dela, Ccč in od Vrhkarja. Po pozdravu v Hrastniku, kjer je spregovoril predsednik SZDL Hrastnik, tov. Jože Klanjšek, je štafeta odbrzela mimo Birtiea čez Razpotje v trboveljsko dolino. Pri Dimniku v Trbvoljah so se sešle stranske štafete s Cebinovega, Čeč itd. Pred spomenikom »Revolucije" v Trbovljah se je zbralo nad 2000 ljudi V Trbovljah se je pred spomenikom »Revolucije« na Vodah zbralo nad dva tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravili nosilce štafete. Natanko ob 11.40 so prihiteli pred spomenik tekači, k| jih je bilo preko sto — borci, JLA, člani predvojaške vzgoje, fizkulturniki, rudarji in ostali, nadalje še stranske šta-lete s Kuma in Dobovca, ki so jo prinesli naši planinci. — Lep je bil pogled na prostor pred spomenikom, ki je bil odet v zastave, na trgu pa zbrana množica Trboveljčanov. Po odigrani« himne, ki jo je svirala Delavska godba »Svobode-Ccnter«. je spregovoril predsednik okraja tov. Tine Gosak, ki je poslal maršalu Titu čestitke v imenu vsega prebivalstva okraja Trbovlje. Za njim je izrekel prisrčno voščilo še načelnik vojnega odseka, major Lovro Guštin, nato trboveljski Pionirji, v naslednjem pa so nastopili pevski zbori »Svobode-Center* in »Svobode II«. — Natanko opoldne je ob žvižganju rudniške sirene štafeta nadaljevala svojo pot proti Devškem, kjer *„ 'štafeto navdušeno pozdravili pri Domu »Svobode-Zasavje«. tekači Pa so odhiteli preko Slačnika v Zagorje, kjer je bil slavnosten sprejem štafete pred Grčar jem, z zastavami, cvetjem, godbo in velikim številom zagorskih občanov. Ob sprejemu štafete v Zagorju je spregovoril tov. Damijan. Štafeta je v naslednjem nadaljevala svojo začrtano pot mimo Lok nad Zagorjem, kjer je tekače spet čakalo veliko število ljudi, prav tako na Obreziji in Mlinšah, vse do končnega cilja na Vačah, kjer so sprejeli štafetne palice fizkulturniki okraja Ljubljane. V letošnji štafeti je sodelova-lo_ 2731 nosilcev štafet, poleg nj.‘h pa je bilo še 1300 spremljevalcev. Štafetni tekači so preleteli 191 km glavne proge in stranskih štafetnih prog. Vseh lokalnih štafetnih prog je bilo preko 30, ob sprejemu glavne in stranskih štafet pa je bilo 14 sprejemnih manifestacij. Maršalu Titu so za njegov letošnji rojstni dan poslali iz »kraja Trbovlje nešteto voščil z željo, da bi moršal Tito živel se mnog,, let zdrav, srečen in zadovoljen, kar mu želi,jo vsi narodj Jugoslavije. -ar. V Brežicah... Z zastavami okrašene Brežice so slovesno pričakale sprejem Titove štafete, ki je nesla našemu dragemu vodji prisrčne čestitke za njegov rojstni dan V Brežicah so se priključile lokalne štafete iz Zdol, Artič, Globokega m Dobove glavni štafeti fizkulturnikov. kajakašev in JLA. Štafetne palice je sprejel predsednik LOMO. tov Ivan Kolenc, ki je v kratkem govoru obrazložil pomen te veličastne prireditve in v pozdravni brzojavk: tovarišu Titu izrekel globoko hvaležnost in vsestransko pripravljenost Brežičanov za njegov 63 rojstni dan Nad tisoč zbranih prebivalcev jc pozdravilo odhod glavne štafete proti Samoboru, kjer so jo Brcž čani izročil' bratom Hrvatom M T. ... v Krške- V petek so se že takoj po dvanajsti uri jeli zbirati pred okrajnim poslopjem v Krškem ljudje, da bi pričakali Titovo štafeto. Vse stavbe okrog so bi- le v zastavah. Pred OLO je bil govorniški oder ves v cvetju. Ob drugi uri se je zbralo že okrog 800 ljudi. Ob 14,30 je prispela štafeta iz Sevnice, Senovega in iz Brestanice. Štafetno palico je sprejel podpredsednik SZDL obsavske skupnosti komun tov. Kolar, ki je v svojem kratkem pozdravnem govoru dejal, da je s tovarišem Titom povezana vsa radost in tudi trpljenje naših ljudi. Iz vsega srca mu želimo, da bi še dolgo vrsto let živel med nami in nas vodil. Za njim je kap. Andric prečital resolucijo garnizije JLA Krško, ki so jo poslali tov. Titu. Nato je tov. Kolar predal štafetno palico fizkulturnikom z željo, da jo poneso našemu ljubljenemu maršalu s toplimi pozdravi. Tudi v Brežicah je bilo vse v prazničnem razpoloženju. Pri ljudskim odborom mestne občine se je zbralo okrog 1000 ljudi. Ob 15.45 je prispela republiška štafeta iz Kostanjevice in lokalna iz Krškega in Artič. Pozdravni govor je imel predsednik LO MO tov. Kolenc. Iz Brežic je krenila štafeta preko Bregane v Samobor, kamor je prispela ob 17. uri. V Samoboru se je zbralo okrog 2000 ljudi. Mnogo je bilo med njimi šolskih otrok, ki so prišli iz bližnje okolice. Velik govorniški oder je bil ves v zastavah in cvetju. Sprejemanje štafetnih palic v Samoboru je prenašala postaja Radia Zagreb. Štafetno palico LR Slovenije je predal predsednik te-lesnovzgojnega društva Partizan Videm-Krško tov. Agrež. Navzoče je pozdravil predsednik LO MO Samobor, ki je dejal, da s ponosom gledamo nove tovarne, ceste in železnice, kar je pa največja zasluga našega učitelja in voditelja. Našemu ljubljenemu maršalu Titu želimo še mnogo, mnogo zdravih let da bi jih užival med nami. Ob 17.10 je krenila štafeta iz Samobora proti Zagrebu. pokazal, je držala čez plan čisto blizu karavle. »Prav,« je odgovoril vodnik, »toda plačati mi moraš še tri sto dinarjev.« Moral sem privoliti. Vodnik je med potjo popil že toliko vina, da se je majal Ko sva bila kakih sto metrov od meje, je začel znova izsiljevati denar. Tedaj sem vzrojil, ga ozmerjal ;n rekel, da pojdem naprej sam. Vendar pa je šel z menoj, ker je šel po kremenčke za vžigalnike. Silno utrujen sem približno ob šestih zjutraj prispel v prvo hišo na avstrjski strani. V hiši so stanovali Slovenci. Izmed domačinov sem našel v njej samo starko z velikansko golšo. Kot turista me je odvedla v lopo, da bi se prespal na senu Prebudil sem se šele okrog poldne in začel opazovati življenje v hiši, starka je klicala piščeta; »Pic, pic, pic ..« Ko pa so se piščeta že zbrala, starka iznenada ni mogla več klicati pic, pic, marveč je iz njene golše puhnil zrak, in piščeta sn se razbežala. Ko se je to potem ponovTo, sem vstal in pomagal ženi, da je piščeta sklicala Tu sem kosil, potem pa počasi odrinil proti prvi več j- vasi. Kosem bil že blizu prvih hiš, sem zaslišal pokanje pušk, ne pogosto, vsakih nekaj minut. Oh vhodu v vas so iznenada skočili predme trije fantje v civilnih oblekah s puškam■' v rokah: »Haiti« je krikni] prvi. Prvi hip nisem vedel, kaj se v vasi dogaja. Sele ko sem pogledal na niihove rokave, sem se domislil, kai bi utegni o biti. Na rdečem traku okrog roke so imeli hitlerjevski kljukasti križ ...« 10 LET SVOBODNE GRADITVE 10 LET našega socialističnega človeka Maj 1945. V zelenju in zastavah je naše ljudstvo sprejelo osvoboditelje. Štiriletna vojna jih je precej izčrpala, ali želja po bratstvu in enotnosti naših narodov je bila močnejša od izčrpanosti in naporov štirih težkih let. Mogočno je korakala takrat naša vojska po mestih in vaseh. Visoka zavest naših borcev in ostalih delovnih ljudi, ki so jo pridobili med našo veliko narodno osvobodilno borbo ni prenehala. Porušene vasi, porušeni mostovi, tovarne in neobdelana polja so klicala naše Iju-di- ki so se rade volje odzvali temu klicu in krepko zagrabili a delo. Ruševine so izginjale, rasli so novi domovi in nove tovarne. Porušena industrija ni mogla nuditi prebivalstvu vsega, kar bi potrebovalo. Tudi tu se je izkazala visoka zavest našega socialističnega človeka. Iz dneva v dan se je večala proizvodnja, iz dneva v dan se je večalo število udarnikov, iz dne-Va v dan se je večala zavest naših ljudi in zaupanje vase, v boljšo in srečnejšo prihodnost nas vseh. Tudi mladina ni mirovala. udeleževala se je delov-nih akcij sodelovala pri gradnji industrijskih velikanov, gradila športne objekte itd. Težki so bil j ti dnevi za naše narode, polni naporov, a tudi P«lni uspehov. Z mogočnim razmahom. ki nima primere v zgodovini, smo takrat pričeli v Jugoslaviji ustvarjati temelje socia-hstienega življenja in razvoja. Skoraj ni minil dan. da se ne bi pred našimi očmi odkrila slika novega lepšega življenja pri nas Mnogj omahljivci, ki s« še prej gledali negotovo na našo arzavo — na nov družbeni red so počasi sprevideli, da je tak družbeni red v Jugoslaviji mo goc. saj je to država, kjer hodita kmet in delavec skupno pot po načelih socializma. Težki so bili časi za naše na-fode ko nas je začela obrekova-ti SZ m vse olepšave vzhodne demokracije. Jugoslovanski na-rodi s° se ji z izkušnjami, ki - o jih pridobil; v veliki narodnoosvobodilni borbi i„ v prvih letih po osvoboditvi, uprli. Jugoslavija je nato ubrala pot. ki •Ji lij primere v zgodovini. Po- SC je'/!a ^ «-še državno sodstvo s tov. Titom na čel« rdno m vselej nepopustljivo, ce gre za pravice naših narodov. Pokazalo je, d, jc sposobno. sam« voditi državo no načelih socializma. Od tedaj dalje ITVS lahko SP1-««, tako rekoč *!?, ,.an’ na svo.ie oči prepri- ali da se naša država dobro in utrj«je na zunaj Globoke so družbene iz- PIam^be’ ki sm' j‘h izvedli v zadnjih letih. Zgodovina ne m. re m ne bo mogla iti mm,o njih. Leprav odrezani od vseh strani. ^M,1nan,JCfinStvcnim elanom zgrabUi za delo. delali in ustvar- ‘*r.d.ali vsem ‘istim, ki so nas hoteli spraviti v prepad, krepak udarec. 1-Du.je prihodnjič) »Treba je naglasiti, da je bil partijski delavski kader na terenu, v tovarnah v glavnem od vsega začetka revolucionarno usmerjen. To nam dokazuje predvsem njegov sijajen odpor proti fašistični »Orjuni«, odpor, ki ni nastal sektaško izoliran na majhne skupine ljudi, temveč je razgibal najširše delavske plati. Borba delavskega razreda Slovenije proti fašistični »Orjuni«, borba, ki jQ je organizirala naša Partija, sodi zaradi tega med najslavnejše strani v zgodovini našega delavskega gibanja pred narodnoosvobodilno vo.ino.« (Politično poročilo tov. Mihe Marinka na II. kongresu KPS). Organizacijo boja proti fašistični »Orjuni« v Sloveniji je Partija zaupala leta 1923 Franju Vulču. Franjo Vulč je bil doma iz vasi Čezsoča, ki je znana po svoji revolucionarnosti. V prvi svetovni vojni s® je Vulč boril na srbski stran' prot: Avstriji Kot prostovoljec v Rusiji, ki se je vrnil čez Murmansk na solunsko fronto, je imel Vulč prva leta po vojni važne funkcije v Narodni odbrani ;n pri »Sokolu« Iz Vulčeve korespodence, ki je ohranjena iz tistega časa, se vidi, da je zaradi »zagrizenosti nekaterih politikariev« postal neaktiven celo v »Sokolu«, saj v svojem pismu sestr čni Rozi z dne 1. marca 1922 piše med drugim tole: »Sam sem s cer še vedno .Sokol’, no, aktivno se ne udejstvujem. Zagrizenost nekaterih polit-karjev, ki so se zajedli v sokolstvo, grozi napraviti vel k razdor. Isto se godi na Hrvatskem. Po dosedanjih znak h drvi država v propast, če se ne spremeni v zadnjem hipu režim .« Ker je takrat v Jugoslaviji gospodaril Pašičev režim, v katerem je bil Ivan Pucelj minister za kmetijstvo, dr. Gregor Žerjav pa minister za soc alno politiko, je jasno, da se Vuičevo pismo nanaša na take slovenske Sokole, kakor sta bila Žerjav ‘n Pucelj. Ko se je ustanovila »Orjuna«, Vulč ne samo ni vstopi! v njene vrste, temveč je izstopi' celo iz »Sokola« in »Narodne odbrane«, da bi se v vrstah delavstva akt v no bori] proti organ zaciji jugoslovanskih nacionalistov (Orjuni), ki je bila organizirana po vzoru italijanskega faš:zma z namenom, da zatre revolucionarno gibanje jugoslovanskega proletariata Leta 1922 je bi! Vulč kot član »Iskre«, mladinske komunistične organizacije, že v vrtiah >evolu-cionamega slovenskega proletariata Ko je leta 1923 bila usta novljena Neodvisna de’av-ka stranka ko' legalna oblika KPJ, jc Vulč postal tud njen član in funkcionar. Na delavskem zletu, ki je bil eta 1923 v Mariboru v znamenju delavske enotne fronte, je sodeloval Vulč kot predtiavnik Neodvisne delavske stranke Mile Klopčič pa je shod pozdravil v imenu Zveze delavske mladine Stranka je Vulča prav tako delegirala na slovesnost ob razvitju zastave »Vesne« v Zagorju. Glavna Vulčeva aktivnost pa je bila vsekakor ucmerjena v borbo prot jugoslovanskemu fa šizmu, proti »Orjuni«. Že leta 1923, to je eno leto pred pohodom na Trbovlje, st je »Orjuna« postavila nalogo likvidirati ljubljansko komunistično trdnjavo: Delavski dom na Marxovem trgu (sedanjem Novem trgu). Lastn k tega doma je bila Ze-lezn čar‘ka zadruga, v kater- so imeti zadružniki-komunisti in simpatizerji ves čas večino Nekaj prostorov v tem železničarskem domu je zadruga dala na razpolago uredništvu legalnega glasila, kakor tud; za partijske sestanke in konference. Orjunašem je bil ta Delavski dom, kakor ga je ljudstvo splošno imenovalo, četudj je bil v resnici Železničarski dom, trn v peti, posebno odkar je Franjo Vulč vod 1 odtod borbo proti ju-goslovansk faš st.čni sodrgi »Orjuna« je hotela lani (1923 leta — opomba pisca) naskočiti delavstvo, napadla je celo Dtlav ski dom v Ljubljani, a bila je pošteno« por:žena od delavskih pe sti.« (Letak krajevne orcjan zac-je ZDMJ, Trbovlje s pozivom na shod 25. maja 1924.) Že pred pohodom na Trbovlje si je torej »Orjuna« stavila za nalogo hkvid rati to komunistič no trdnjavo. Toda Vulč je organiziral obrambo tako vsestransko in temeljito, da »Orjuna« n tve gala odloč Inega naskoka. Za ča sa trboveljskih dogodkov Vulča n: bi’o več v Ljubljani, ker se je v jeseni leta 1923 šolal na višji vojaški akademiji v ZSSR, toda »Orjuna«, k; je takrat dajala čutit svojo moč tudi v Ljubljani, razbjajoč šipe in demolirajoč stanovanja svojim nasprotnikom, ni tvegala resnega poskusa iztrgati Delavski dom z rok tistih, ki jih je Vulč organiziral za obrambo te delavske postojanke, še preden je zapu-ti] Ljubljano. Antifaš »tične formulacije, ki jih je organiz-ral Vulč »o naz vali različno Letak Krajevne organi- zacije ZDMJ (Zveze delavske mladine Jugoslavije), Trbovlje, izdan v zvezi s shodom 25 maja 1924, jih naziva »delavske obrambne čete«, France Klopčič, govornik na tem shodu jih je impnoval »obratne obrambne čete prot nasilju fašizma«, dr Knaflič pa jih v neki ovadbi sodišču naziva »proletarske akcijske čete«. Po dovršeni višji vojni akademiji se je Vulč v drugi polovici leta 1925 — strogo legalno — vrnil v Jugoslavijo Za njegovo vrnitev je vedelo samo nekaj so-drugov Ob množičnih hišnih preiskavah v Beogradu januarja 1926 je padel Vulč po nesrečnem naključju v roke policiji. Zaprli so ga v Giavnjačo in. ker niso mogli zlepa od njega n'-česar zvedeti, sp si obetali, da bodo z mučenjem izsilili priznanje. Cim trdovratneje je molčal tem bolj so ga mučili: polomil so mu rebra, noge in ga nazad nje v zaboju vrgli v Donavo To zločinstvo režima je izzvalo zgraženje celo v meščanskih krogih. Na procesu proti skupini komunistov, ki je bi februarja 1928 v Beogradu, je izjavil obtožen; Otokar Kerševani, da ie kot novinar in buržuazni pacifist vodil borbo proti policij' in da je odkril, kako je bil ubit Stanko (Franjo Vu’č). Ko Je dognal, da so do smrt: pretepenega Stanka vrgl; policaji v zaboju v Donavo in potem prepovedal' o tem pisati, je zgubil vero v buržuazno akademiji r ZSSR Res pa je, da je pred odhodom v Rusijo org« nizira) obrambo »Delavskega doma« — opomba psca.) Istega leta se je tudi naveličal večnih šikan PP policije n pobegnil v tujino, odkoder se je leto dni kasneje vmil (V resnici se je vrnil dve letj kasneje, ker je zapusti Jugoslavijo že v jeseni leta 1923 in ne šele leta 1924, kakor domneva »Slovenec« — opomba pisca.) Na mej*i je bil aretiran in je menda v ječ: umrl. (Tudi ta trditev ni točna, ker je bil Vulč aretiran v Beogradu v januarju 1926 leta in ne ne meji — opomba pisca.) Ce ie umrl Žrtev Orjune. Franc Fakin pravico in se pridružil komuni- naslne smrti, ni ugotovljeno, da stičnemu gbanju. se pa preizkava o vzrokih njego- Tako je Kerševanijeva izpoved zapisana v »Enotnosti« štev 8 z dne 4. februaria 1928 Tudi ostali obtoženci so dal' Vulču vse priznanje zaradi njegovega herojskega zadržsnia pred poIici)o Pojasniti je treba, da je b'l Kerševani pred aretacijo nov'narrki sode’avec uri beograjskih »Novostih«. Ko je Part'ja izvedela ve smrt: ni izvršila, so v glavnem krivi radičeve:, ki so bi! tedaj na vladi in meli leta 1926 v notranjem ministrstvu svojega podtajnika dr. Pernarja ...« (»Slovenec« piše tako, kakor da klerikalci 1928 leta, ko so b.li na vladi, ne bj mogli in smeli uvest' preiskavo o vzrokih Vulčeve smrti — opomba pisca.) dve skupini: v skupino »demokratične zajednice« z Vladimir jem Ravniharjem in v skupino »mladih« z dr. Žerjavom :n dok torjem Kramerjem na čelu. Gla silo prve skupine, formirane i-staroliberaleev in narodnih socialistov, je bil »Slovenski narod« To skupino so imenovali tud skup no »starih« z razliko od omenjene skupine »mladih«, ka tere glasilo je bilo »Jutro« Medtem, ko se je v skupini »sta nh« zbirala drobna buržuazija, se je v skupini »mladih« zbiral tisti del slovenske buržoaz je, ki je hitro bogatel na račun »nacionaliziranih« podjetij Vodteljo te skupine sta bila dr Žerjav in dr. Kramer finansiral pa jo je Avgust Praprotnik. Zarad' skupnega nastopa nekaterih strank v Zvez; delovnega ljudstva pri občinskih volitvah v Ljubljani je bila liberalna buržo-azija poražena Za župana je bil zvoljen socialist dr Perič Nekaj dn' po trboveljskih dogodkih je bil razpuščen ljubljanski obč'n-ski svet, z njim pa tudi uoravni svet Mestne hranilnice, zavod, ki ie v tist' dob' gospodarsko še mnogo pomenil Klerikalna buržoazija si je med tem opomogla od udarcev, ki fih ie dobila med svetovno vojno in ob zlomu Avstrije S spretnim manevri ran iem je pridob-la mno-ž:ce 'n prišle spet v vodstvo Vodilno vlogo so «i klerikalci pridobil; z demagošk m poudarjenjem borbe prot' jugoslovanskemu fašizmu, ki ga je predstav'j ala »Orjuna« — organizacija jugoslovanskih nacionalistov. Nikakor ne smemo pozab-tt. da Jugoslavija meji na Ital'jo. kjer je leta 1922 zmagal Mussolini. Zmago so mu omogoč li razen domačih imperialistov tudi tuji, predvsem angleški. Mussolini’ je bil za 'mperial-ste zelo zaslužen. ker je ustvari ideologijo metode in sistem za zadušitev spomeniku žrtvam Orjune se vsako leto poklonijo naši delovni ljudje n po/ože šopke svežega cvetja. V veliki trboveljski stavki je »Orjuna« organizirala stavkokaze. Toda s tem njena naloga še n: bila izpoljena Delavstvo je bilo treba pritisnit popolnoma ob zid po zgledu Mussolinija v Italiji. Vsedržavno vodstvo »Orjune« je določilo 1. junij 1924 leta (za časa vlade prvega PP-režima od 21 maja do 27 juLja 1924), kot dan pohoda med rudarsko delavstvo v Trbovljah Proletariat s komunisti predvsem sko-jevc na čelu. se je postavil * bran. Glavno vodstvo je pripada lo partijskemu komiteju (Odbor za delavsko obrano), v katerem so bili Jaka Zorga, Ivan Baznik in France Klopčič kot predstavnik SKOJ Ta komite ie preb 1 25. in 26. maja v trboveljskem revirju, kjer je vod:l priprave n dajal navodila tamošnjemu akcijskemu odboru, sestavljenem večinoma iz skojevcev, za akcijo 1. junija 1924 Padli so trije or-junaš: in pet delavcev: Franc Fakin, 22-letni rudar, ub t v kam- n A Dl KREFT: BOJ Z ORJUNO za zločin nad Vulčem, je bila Kerševanijeva naloga, da zbere o zloč nu čimveč podatkov. Kerševani je svojo nalogo opravil Napisal je članek za »Novosti«, opisa! v njem mučenja, katerim je bil podvržen Franjo Vulč, in ožigosal sistem Glavnjače. ki ga je režim uporabljal proti borcem za demokratične in delavske prav ce »Novosti« s Kerševani j evim člankom so bile sicer zaplenjene in KerSevan postavljen zaradi članka pred sodišče ter obsojen — četudi je z dokazi izpričal resn co — toda javnost ie končno leta 1928 vendarle le izvedela resnico o zločinu, ki ga ni blo mogoče več zamolčati. Od slovenskih časopisov |e o zločinu poročala »Delavska politika«, po »Delavski politik- p6 tudi »Jutro«, ki je klerikalce kot vladno stranko takole prijemalo: ».. . torej preostaja sedanjemu ministru g. dr Korošcu, da miste-riozno zadevo temeljito pre šče in ugotovi, kako in zakaj je postal žrtev rež ma eden najboljših ljudi, ki je stavil v nevarnost svoje življenje kot borec na Kaj-makčalanu, kako je bil mučen tn ubit od onih, k tega za mas slav nega bojšča sploh niso vedeli.« »S'ovenec« z dne 7 aprila 1978 leta je pod naslovom »Afera S takim svojim stališčem so vodilni klerikalc pokazali, da je bilo njihovo pisanje proti fašistični provokacij. 1 junija 1924. leta v Trbovljah in drugm nasiljem »Orjune« in Paš č-Pribiče-vičevega režima čista demagogija, ker so ostal nekaznovani zločinci, ki so umor li slovenskega organizatorja borbe proti fa-š-ati čni »Orjuni«, sodruga Franja Vulča Odgovornost pa pada tudi na radtčevce, k so bili zastopani v vladi od 18 julija 1925 do 1. februarja 1927 Leta 1922 so bile v Ljubljani razpisane občinske volitve. Pri teh volitvah je prišlo do skupnega nastopa komun slov, socialistov in krščanskh socialistov pod imenon Zveze delovnega ljudstva. V smislu taktike enotne fronte je prišlo že prej do skujmost: na primer: vsedelavskl izlet istega leta v Mar boru. Klerikalno vodstvo je pri ljubljanskih občinsk h volitvah leta 1922 pravilno taktiziralo. Vedelo je, da bo pridob.lo vpliv nad delovnim ljudstvom, če bo pr stalo, da krščanski socia’isti sodelujejo v Zvezi delovnega ljudstva. Cela vrsta akcij je dokazala, da je delavstvo borbeno razpoloženo, pa tudi kmečke množice so vedno ostreje nastopale proti velikosrbskemu centralizmu delavskega gibanja. Slovenska liberalna buržoazija, ki je bila prva leta po vojni v milost pri srbskj buržoaziji, je skupaj z njo zavidala italijanski buržoaziji, ki je tako uspešno Hkvid rala italijansko delavsko g banje. Hitro se je odločila za ustanovi- A nolomu, Albin Fric, 24-letnl rudar. Jožef Zupanc, 36-letn: mdar, Jakob Ocepek, 60-letni rudar m Ivan Rozina 68-letni upokojenec Ranjenih je bilo okrog 40 anti-faši-tov Razen Fak'na so vs padli na mestu spopada, bodisi kot akt'v- Trbovlje ob 30-letnici zloma »Orjune« Občinski kamnolom v Trbovljah, kjer so orjunaš; ustrelili Franca Fakina. Mesto ustrelitve je označeno s X Franja Vulča« reagiral na očitek »Jutra« in je med drugim napisal naslednje: ». Se dne 1. Junija 1924, leta ob trboveljskih dogodkih, je Vulč odločno nastopil prot Or junašem in organiziral obrambo »Delavskega doma« na Turjaškem trgu (Ta trditev »Slovenca« ni točna kaiti leta 1924 se je Vulč že šolal na višji vojaški Namesto da bi Komunistična partija prevzela trajno mlc ati* vo ln vodstvo ljudskega gibanja, jo je kmalu prepustila strankam. Takratno partijsko vodstvo ni znalo obdržati vodstva v ljudskem gibanju Pri občin'k:h volitvah je sicer zmagala lista delovnega ljudstva, toda ta zmaga ni utrdila KPJ, temveč k’er kal-cev. Liberalci pa so razpadli v tev take organizacije tudi v Ju-goslav ji. Naslonila se je prt tem na malomeščanske plati, ki ,' nt-SI— -I.- V ,m,:iy^J, v Ljubljani konec 1922. leta. ni borci, bodisi slučajno (Jakob Ocepek in Ivan Rozina). Največji odpor pa je vsekakor izzvalo nečloveško mučenje Fakina, ki so ga končno ubil Fak na so orjunaš. dobilj po spopadu iz rok orožnikov. Nato ga |e večja skupina orjun :šev vlek a na trg pred cerkvijo To so bile posledice navdušenja tistih orjunašev, ki so poslušali govor nekega svojega vod telja Pod vjano drhal se je ves čas spotikala ob Fakina. ga suvala in brcala. Po shodu so ga priv ekl: na vrt Kri-žančeve gost.lne k ter so edli ln popivali ter se še nadalje znašali nad njim Fakin je moral b t, že nezavesten, ker na brce ln udar ce tudj z glisom ni več reagiral, medtem ko je no trgu ob hud h udarcih še zactokal Iz vrta Krl-iančeve gostilne so go odv'ekti v kamnolom ln ga ubili Po just f kaclji Fakina so se orjunaš! razšli po Trbovljah in se znašal: nad rudarskimi družinami Glavna skupina pa »i je zadala nalogo, požgati Rudar ki dom Najprej so v notranje prostore doma nanositi smrečja, k je osta'o od prvotna)»k h mlajev, tn slame, nato so ta lohko gorljivi material to opremo polil' s petroleiem In vse skupaj zažgal! Gasilcem so orjunaš! z orožjem prepovedali gašenje. dok’er ogenj ni un-čil vsega nventarja (Primerjaj članek- Spomni na 1. junij 1924 leta v TrbovVah •S!ovcn«k‘ poročevalec« št 129 z dne 1 junija 1950.) Nasilstvu na n| btio Iznotisv ljeno samo trbove'|«ko prebivalstvo temveč sn oriunašl terorizirali tudi osebje ln potnike na trboveljski postaji in vseh drugih postajah do Ljubljane. Metode »Orjune« so bile torej povsem podobne metodam italijanskih fašistov, toda naše delavstvo je reag ralo povsem drugače. Naše delavstvo se za »Orju-no« ni d-alo pridobit niti z lepimi obljubami pa tud; ne z grožnjami in zločini Zaradi Partije in aktivnotii tak h njenih članov, kakor je bil Vulč, je bila 1 junija 1924 »Orjuna« potisnjena v defenzivo. Preiskavo v zvezi s trboveljskimi dogodki in posebej z zločin-sk m umorom Fakina je vodila državna konrsija. ki ji je nače’o-val Venčetiav Vilder Ta Je bil sam pokrovitelj »Orjune« in zaradi teoa krivcev ni odkril. Pač pa je bil v Celju proces proti komuniti čnim udeležencem na trboveljskem spopadu V v'ad- pa je bil v tem času Svetozar Prb'čevič ustanovitelj in glavni zaščitnik »Orjune«. Kazn' od zooraj se oriunišem ni bilo bati. Prav tako Davdovič-Koroščeva vlada fod 27 tulita do 6. novembra 1924) n kaznovala orjuneških zločince-” Odpor med liudstvora prot' »Oriuul« je bil po trboveli*kih dogodkih le r-J-ji, tako da ee ni*o upaV n'kier več javno nar*opati, posebno ne posamezno in v uniformi, razen v mestih (Po Slovenskih goricah je R. Rehar obiskoval posamezne pristaše »Oriune« samo še na njihovih domovih z avtomob-lom. Včas'h nico imel niti toliko poguma. da bi se trije ali štirje t civ lu sestali v posebn sobi ka-ke ootiilne.) Aktivnoti komunistične part'je proti »Orjuni« se je man testirala povsem v tem da Je org?n'zi-rala 1. junija 1924 odpor proti »zavzetju« Trbovelj po »Orjuni«. Prišlo pa je dc spopada med komunisti n orjunaši še v Šiški, v Mostah in, na Viču (4. julija 1924) Tovariš Vulč je proti »Orjun:« celo skuši) organizirati Rdeče udarne oddelke. Po trboveljskih dogodkih so pričakovali napmd na (jubljan-V Ze’ezničar-ski dom, toda komunist:, meti temi povečini skojevci, so prihitel: Iz Ljubljane in okolice ter ga zavarovati Od oštetih mlad n* sk'h akdj pa je predvrem treba omeniti stavko srednješolske mladine 16. marca 1925 leta * Mariboru In spopad med kmečko mladino in »Orjuno« v Podnarta 6. julija 1924. Prib čevič je takoj po trboveljskih dogodkih izdal drugo »Ob-znano«, s katero je prepovedal »Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije.« To je bila legalna forma komunistične stranke, ki je nekaj časa Izdajala svoje glasilo »Glas svobode«. Z drugo »Obznano« pa ni b lo prizadeto samo naraščajoče delavsko g banje, temveč je bila ta »Obznana« naperjena tud: proti HRSS (Hrvaška republikanska seljačk3 stranka). Za časa »Orjune« ie bi'o to gibanje na Hrvaškem ox-ko povezano z delav kim gib8" njem. Na čelo borbe protj »Orjuni« se ie v letih 1923'24 postavila »Borba«, ki je takrat zhai’8' la v Zagrebu. »Boiba« je bila t® zelo razš rjena med delavstvom, zaradi svojega odločnega sta*1 šča prot: »Orjuni« «e je razširi 8 tudi med kmečke množice. Agrarna kriza, ki je v BvroP1 nastop la 1924 leta je pr radel« predvsem man'še kmete Hrvi” kmečke množice so bile še bc revoluc onarne kakor sloven *® Tako je Pal'č Pnbičevičev reži® uporabil »Obznano« ne se01j| proti komunistom temveč tu® proti Hrvat«ki reoublkans kmečki stranki (HRSS). R«*" — voditelja te tir-nke — i® r žim ce'o da) zapreti. Hrvatska .buržoazija se £ utiraš-le revo’uclonarnega d_-c nja latinth množ'c V *'m HR je začel prevladovat- vnli* b" . žoaznih v'rov, ki so vevkosrb« buržoazHi predložili sodelovati'* VeMkosrb ka buržoazdia je log sprejela Pr b'čev*čev re* je padel 18 jul f« 1925 e*”1,. nla' gt |e režim RR (radičpv radirali), ki ni zatiral *i'vRa-tnko odkrito kakor preiSnli- j did je Iz naslov* stranke čr ^ »renub'1kfln'ki«t odstei $l*ucg. nlenov™ stranka Imenovala “ • V vlado (e talroi v«too 1 Rad č Stlepan Fadfd i>* 1**'" Z.$ zn«t" kot pro vetn' mini*!*' (Nadaljevanje na 5 $tr*n‘) BOJ Z ORJUNO 10 let svobodne graditve Zasavje v književnosti (Nadaljevanje s 4 strani) bi Radič izkoristil zase razpoloženje slovenskih množic proti PP-režimu in »Orjun «, je prišel celo osebno agitirat v Slovenijo Vse to so bili manevri buržoazi-ie, teda nestabilnost, ki se je izražala v stalnem menjavanju vlad, je bila tudi eden izmed vzrokov, da se v Jugoslav ji — kot večnacionalni državi — fašizem ni mogel razviti. Fašisti sami so se namreč cepili na več organizacij: tako je poleg »Orju-nc« obstajala na Hrvatskem še frankovska »Hanao«, t j. Hrvat-ska nacionalistična organ zacija, v Srbiji pa velikosrbska »Smao«, t. j. Srbska nacionalistična organizacija. Komunistična partija je bila po drugi »Obznani« zopet potis-njena v ilegalnost. Zavezniki iz bivše Zveze delovnega ljudstva n:so ukrenili ničesar proti temu ukrepu, naperjenemu komunistom. To se je zgodilo zaradi te- kmetov pod vodstvom buržoazije. S to zvezo, ki se je imenovala kmetsko-demokratska koalicija, je bila »Orjuna« pokopana tudi v Sloveniji, kjer so se v prvem obdobju temu bloku pridružili tud' Žerjav, Kramer in Pucelj, Kmečko-demokratska koalicija je nastala septembra 1927. leta, nekaj mesecev prej pa so socialisti organiziral- — v juniju 1927 — delavski dan v Ljubljani. Takratno pokrajinsko partijsko vodstvo z Gustinč čem na čelu |e odločilo (skupno s Simo Markovičem) dati delavskemu dnevu v Ljubljani borbeni, revolucionarni značaj Sklep je b i pravilen Objektivni pogoji so bili ugodni da se delavski dan spremeni v množično demonstrac jo proti radikalnemu režimu, ki ga v Sloveniji ni podpirala javno nobena stranka. »Orjuna«, ki se je ▼ letih od 1925 dalje zaradi odpora ljudstva in razdvojenosti v vodstvu ukvar- času tolika, da nj proti »delavskemu dnevu« izdala niti enega letaka. Upoštevat' je seveda treba tud: okoliščine, da je »Orju na« svoje delo preusmerila na četovanje na Primorskem In da praktično ni več ofenzivno nastopala prot delavskemu gibanju. (V italijanskh arhivih, ki jih hrani muzej NO, je o tem delovanju »Orjune« na Primorskem veliko dokumentov.) Zaradi teh objektivnih pogojev za uspeh delavskega dneva je komunistična mlad na polnih štirinajst dni ponoči in podnevi pisala transparente in krojila rdeče zastave. S tako vnemo se je pr'previjala na ta dan tudi zaradi tega, ker ji je Gustinčič dal zagotovilo, da je Partije mobilizirala vse delavstvo v rerrjih in industrijskih središčih in da bo še tako vel ko število zastav, slikanih transparentov in parol premalo za vse potrebe. Na sam delavski dan se je po- Odbornik! občinskega ljudskega odbora v Trbovljah ga, ker so 'meli vodstvo v teh strankah izrazito buržoazni elementi. »Slovenec« je sicer pred »Orjuno« še nadalje branil komuniste, toda to je bila zgolj taktika, ki je povzročila izstop komunistov iz zveze pod konec 1923. leta. Klerikalci so se utrdili v kmečkih zadrugah in prihranke kmetov lahko brez odpora vlagali v čisto kapitalistična podjetja, celo izven Slovenije, kakor je predlagal že zdavnaj prej dr. Krek (Glej razpravo Vlada Kozaka v »Delu« št. 8/1949: »O delu Partije med kmeti v prvem obdobju .Ljudske fronte’«, stran 49.) Klerikalna buržoazija je obogatela, medtem ko je kmet Propadal Klerkarlna buržoazija je zaradi kmečkega nezadovoljstva povečala svoj gospodarski vpliv. Vodstvo Komunistične partije je takrat zamudilo, da bi se postavilo na čelo gibanja ljudskih množic proti režimu, proti fašz-mu in proti narodnemu zatiranju sploh. Kakor je znano, je Sima Markovič proglasil nacionalni boj med buržoazijami (slovensko, hrvaško, srbsko), k' se delavske-&a razreda ne tiče. To je bilo Potrjevanje Marksizma-Leniniz-toa in odkrito podpiranje velikosrbskega imperia’izma. S takim stališčem je šel S rna Markovič 113 roko buržoaziji, kj je hotela rešiti nacionalno vprašanje od *9oraj g sporazumom med bur jskimi vrhovi, od spodaj pa z !'as'ljetn »Orjune« Četudi Je bi-i1? to Markovičevo stališče od-jtionjena že 1923. leta. vendar se Je Markovičeva dediščina še čutila. Ljudske množice so ti mnogo oetale od vlade »narodnega Porazuma«. v katero je stopil va®č. Agitatorji so ljudstvu go-0rib, da bo v vladi »narodnega Porazuma« poudarek bolj na _Porazumu a manj na maščeva-in nasilju Rad'č je »spora-toko tudi tolmačil na ne- jala v glavnem še samo s četo-vanjem na Primorskem, sploh ni poskušala organizirati nobene protiakcije proti delavskemu dnevu v Ljubljani, čeprav je »Orjuna« Ljubljano štela v letih 1923, 1924 in 1925 bolj za svojo postojanko kakor Trbovlje Tja se je leta 1924, ko je bila na višku svoje moči, vendarle odpravila, pa tud: še leta 1926 na odkritje spomenikov padlim orjunašem Nemoč »Orjune« je bila v tem kazalo, da so le socialisti sistematično organizirali Svoje pristaše, medtem ko komunistično delavstvo ni dobilo jasne direktive glede udeležbe pri delavskem dnevu, tako de komun stične množice, razen Ljubljane, sploh niso prišle organizirane na manifestacijo, ki naj bi btia rse-delavska. Ni čudno, če je zaradi tako slabih priprav del komunističnega propagadnega materiala končno zasegla policija. Tudi ni čudno, da na shodu ni prišel do besede komunističn govornik Sima Markovič Geslu, naj se zavedno ljudstvo zbere na Marxo-vem trgu, kjer bodo govorili pravi delavski voditelj1, pa je sledilo okrog 150 ljudi V objektivno ugodnem političnem položaju, kakršen je bil v Jugoslaviji leta 1927, se to ne bi smelo zgoditi niti takšnemu vodstvu, kakršno je bilo Markovič-Gustinčičevo. Delavsko gibanje pa se je kljub temu začelo znova krepiti in vpliv komunistov v njem je iz dneva v dan naraščal, tako da buržuaziji n' kazalo drugega, kakor zateči se pozneje k diktaturi. (Legalna lista KPJ »Enotnost« in »Delavsko-kmečki list« sta delavstvo opozorila pravočasno na priprave velikosrbske buržoazije za proglasitev diktature, kar pa je bilo seveda premalo.) Borba delavstva proti »Orjuni« je našla svojega opisovalca tud; v književnosti. Rudolf Golouh, ki je pripadal sicer socialistom, je napisal dramo »Kriza«, ki je leta 1927 izšla tudi v knjigi. Delavski oder v Ljubljani, ki ga je vodil Bratko Kreft, je to dramo uprizoril na večer pred 1. majem leta 1928 v dramskem gledališču z velikim uspehom. Kot igralca sta med drugimi nastopila Edo Kardelj ;n Franc Kimovec. Ob tej priložnosti so prvič peli v slovenskem gledališču internacionalo, skojevc: pa so vrgli med proslavo z galerije v parter šop partijskih letakov na rdečem papirju. Dvanajstega maja so igro ponovili, tretja uprizoritev pa ni bile več dovoljena Meščanstvo je takrat govorilo, da je proletariat »zasedel teater« Tudi ta okoliščina dokazuje« da so se dosledn borci proti fašizmu že v letih 1923 do 1928 rekrutirali iz vrst Partije ;n SKOJ. V letih borbe proti faš stični »Orjuni« je bilo partijsko vodstvo zaradi neprestanih ostrih frakcijsk h borb onesposobljeno za vsako uspešno politično delo. To delo pa je bilo vendarle opravljeno zaradi partijskega delavskega kadra tva terenu in za radi nadvse požrtvovalnega udejstvovanja komun\«t čne mladine, organizirane v SKOJ. JURIJ VEGA IZ ZAGORICE (1745—1802) Ce se peljemo z vlakom ls Ljubljane v Zasavje, zapazimo že pri Zalogu nizko gričevje na levem Savskem bregu, V teh bregovih se skriva mala vasica Zagorica, ki spada v občino Dolsko, po novi razdelitvi pa se bo vključila v komuno Polje pri Ljubljani. Do Zagorice imaš najbližje s postaje Laze, še bolj na roko pa ti je avtobusna zveza Ljubljana—Dol—Dolsko—Litija, ki jo oskrbuje SAP iz Ljubljane. V Zagorici se Je rodil matematik Jurij Vega, ki se je uvrstil med najslavnejše matematike in topni čarske strokovnjake. O njem sem pisal že lansko leto, ko smo slavili -200-letnico njegovega rojstva. , Značilno zanj je tole, da je izšel iz preproste kmečke hiše in postal po svojih deUh in številnih spisih strokovne vsebine tako slaven, da ima sedaj celo spomenik na Luni, eden izmed kraterjev na Luni nos; njegovo Uspeh Medena odra v Kranju Iz krškega okraja se je Republiškega festivala delavske mladine v Kranju udeležil le Mlad oder iz Vidma-Krškega, ki deluje v okviru DPD Svobode člani Mladega odra so gostovali s krstno predstavo »Kronanje v Zagrebu«, ki je izredno dobro uspela. Gledalci so igralce in avtorja nagradili z burnim ploskanjem in jim podarili krasen šopek. Vredno je omenit; še to, da je bilo 90 % Igralcev prvič na odru, za festival pa so se pripravljali le tri tedne. s V Kranju so goste nadvse lepo sprejeli. Posebno so bili uslužni člani Mestnega gledališča, za kar se vsem toplo zahvaljujemo, predvsem pa tov Vladu Štiglicu, ki jim je povsod pomagal Tovarišu Zemljaku, k; je po Gubčevi baladi dramatiziral »Kronanje v Zagrebu«. Iskreno čestitamo in mu želimo še nadaljnjih uspehov pri njegovem delu. Upamo, da bo tud; domačinom privoščil urico užitka In bodo kmalu igrali njegovo dramo v Krškem. ime. Ni čuda, da so hoteli nam sovražni tujci dokazati, da je Vega španskega rodu, a jim ta ukana ni uspela. Vegovi logaritmi so doživeli že 90 izdaj. Vegov rojstni dom so Švabi v hajki leta 1944 požgali, na ruševinah pa je sedanji lastnik Pokovec zgradil po osvoboditvi novo domačijo. BENEDEK: »OD PLUGA DO Lepo je taboriti nju *um« i*®1 shodih ki jih je takrat m*’ 1X9 tudi v člankih, ki jih je bil °t>° n?p's®l' V resnic’ pa je k Rad'-čev sporazum politika v *pr°mi.a med buržoazijo bu srbskega naroda in har j °r*'° zat'ranega hrvatskega Ce °j Hrvatske kmečke množi-sjto<>d_tega niso imele nič. Ljud vlade, navV) *ak° varal množice z del.i .Zno 0P°ziciio. kakor je to Ma' tudi d. v_________ r'° “ a “l takr 1 -' lezno tud; dr Korošec. februarja 1927. leta le sko " ,aviia dobila novo velesrb-dilr.v , ki so jo sestavili ra-27 J ” klerikalci, v katero so dem«;*3™a *927 vstopili srbski bili T" (JL)S) m Spaho To je tej’ vla. Poteza. Kot protiutež formiral $c ie nepričakovano ziciisk, na r®«* nemogoč opo-PrjJ:* blok Radii č»Pribičevič. ne«, ia-v\t bivšj pcotektor »Or'U-z» tfk' nosil v »o odgovornost vopreliMeljske dogodke in za kr šef o 10 na Hrvatskem, je kot etrankoani0St0'ne demokratične •rbalr- vto 'e stranke prečanske v ,vnf buržoazije. ki je vpregla sklenil V°Z tu,t: Prečanske kmete. Zvezo ®auio mir temveč tudi s HSS, stranko hrvatskih V neposredni bližini Kostanjevce leži v majhni dolinici star grad. Sicer to ni grad, ampak so le ostanki nekdaj mogočnega gradu. Vojna je tudi tu pustila svoje posledice. Grad, kj je redek kulturni spomenik, je bil med vojno požgan, a sedaj po vojni delno obnovljen V gradu ima svoje prostore znana Vinarska zadruga iz Kostanjevice, kjer lahko dobite vse vrste dolenjskega cvička. Velik del gradu pa je neizkoriščen in le za silo obnovljen. Moti se, kdor misli, da je tu vse leto pusto in prazno. Ne! Ravno obratno je tu 2e dve leti se zberejo dvakrat letno tukaj mladinci, obvezniki predvojaške vzgoje, na taborjenje. Tedaj tu vre in kipi ž vljenje, polno mladosti in razigranosti Vredno sd je ogledati njihovo življenje m delo. ★ Stražar pri vhodu v grad je že nemirno prestopal na stražarskem mostu. Ura je bila skoraj pol petih zjutraj in v dolinici se je dvignila rahla megla. Vse je bilo tiho — slišalo se ie le šumenje vode v bližnjem potoku. Tiš:no pomladanskega jutra pretrga močan zvonec Stražar se je veselo zganil Konec bo enoličnega razmišljanja. kdaj bosta minili dve ur Naenkrat je na dvorišču vse živo Mladinci hite na jutranjo telovadbo 2e se zasMšl glas komandirjev vodov Naglo so mladinci postroj eni in že se prične telovadba Glasno in enakomerno se Sliši: »Ena, dve, tri štiri. .« Veselje je gledati mlade fante pri jutranji te; lovadbl. Njihovi gibi so polni življenja. Z veseljem in z lahkotnostjo izvajajo vaje. Kmalu je telovadbe konec Sledi urejevanje prostorov 'n nato umivanje. Ob potoku se ie razvrstilo vseh trt sto mladincev. Pljuskanje vode večkrat pretrga vesel 'meh, a kmalu se sliši glas dežurnega Čas unrvanja ie minil. HUro na zajtrk, da se držimo dnevnega reda Dežurn’ je strog, razporeditev dnevnega ča'a Je za njega zakon, ki se ga morajo vsi držati Pred odhodom na predavanje, ali vaje je jutranji pregled Mladinci še zadnjič pregledujejo puške, če so čiste Največia sramota za mladinca je, če njegova puška ni čista. Komandirji skrbno pregledujejo, če je vse v redu. 2e se sliši glas dežurnega tabora, ki opozarja: »Hitro na predavanje!« Kmalu odmeva strumni korak mladincev. Četa za četo koraka na odrejeno mesto. Lepo je gledati ntiadince! Vsi imajo enotne uniforme, puške in ostalo opravo. Tudi njihov korak ne zaostaja mnogo za korakom vojakov, kj služijo kadrovski rok. Četa za četo koraka pod slavolokom, na katerem piše- »Vzgajamo se, da čuvamo in branimo svojo domovino!« Sonce še ni bilo visoko na nebu Ura je b la šele devet, ko ®e je po cesti približal avtomobil. Zavil je na levo proti taboru. Stražar ie avto ustavil ln poklical dežurnega oficirja. Iz avtomobila so izstopili vil” oficirji Prišli so na obisk naravnost lz Beograda, iz uprave za izvenarmadno vzgojo mladine. Dežurni of cir tabora je s strumnim korakom šel k vodji komisije. polkovniku Vodopivcu in glasno raportiral: »Tovariš polkovniki Mladinci I izmene pred-voiaške vzgoje krškega okraja se nahajajo na predavanju. Skupno v taboru je 280 mladincev in 20 nastavnikov Dežurn oficir ...« Kmalu se je po taboru razširila novica Mladinci prvega letnika, ki so leto? na taborjenju, *o bili malo zmedeni Bodo znali pravilno odgovarjati? Ni enostavno odgovarjati pred komisijo, posebno še. ker jim srbsko'hr-vatski jezik dela težave. Venda-se nič ne boje, v teh nekaj dneh so »e naučili že marsikaj. Najprej sm0 se namenili k mladincem prvega letnika. Ker Pa je malo rosil dež, so fantje našli zavetje pod obokom porušene cerkve To so mladine’, stari komaj sedemnajst let. Nekaj izmed njih je fizično še šibkih, a to jih ne ovira pri izvrševanju nj;hovih dolžnosti V JLA pojdejo šele čez tri leta. Do takrat pa bodo še zrasli in se razvil’. Ker je bil ravno predzadnji dan tabora. so ponavljali in utrjevali opis in razstavljanje puške Prisluhnili smo mlademu komandirju Pred šestimi dnevi je šele prvič prišel ng taborjenje predvojaške vzgoje, pa ie že komandir oddelka. Ponosen je na svoje fante Radi ga imajo ln tudi naučili so se že marsikaj. S prstom pokaže na mladinca in reče, naj pove nalogo zatvara-ča. Ponosno se izprsi in glasno odgovori: »Druže komand r omla-dinac, odgovaram na vaše pitanje Zavrtač nam služi za potiskiva-nje metka u cev, za opalenje i izvlačenje čarni.« Še smo poslušal: odgovore mladincev Vsi so dobro znali. Polkovnik jim je dal glasno priznanje: »Odlično!« SL smo dalje od voda do voda, od čete do čete. Vsi so ponavljali gradivo. Lahko smo opazili, da so mladinci pridobili precej znanja. V tretji četi, kjer so mladinci 1936. letnika, je snov že precej težka in zahteva vel ko pozornosti m vaje. Toda pod vodstvom dobrih komandirjev sv dobro obvladali predpisano snov Hitro je minilo dopoldne. Skoraj nam je žal. Še bi radi poskušali odgovore mladih fantov Po hitimo še k samostojnemu vodu mlad h šoferjev. To so mladinci, ki bodo letos odšli v JLA, a predhodno se bodo usposobili za šoferje To nalogo sta prevzeli Avto-moto društvi Krško in Brežice. Pozdravi nas komandir nastavnega voda, tov Novak. Danes se uče prometna pravila Na tab V je nabita velika slika prometnih znamenj Velika želja njih vseh ie, da opravijo šoferske izpite. Vsak prosti čas izkoristijo za svobodno učenje. Ne bo jim žal truda Zvonec kliče h kosilu Čete so že postrojene na dvorišču. Tud: želoda so se pošteno zpraznili. Dopoldne je dolgo in kosilo dobro tekne Kuharice hitro polnijo porcije, vsak dobi še svoj kos kruha in že posedajo Kotel še ni prazen. Kdor še ni dovolj sit, se zopet zvrsti v vrsto in dobi dodatek. Po kratkem dopoldanskem počitku sled: kulturnoprosvetno delo. Letos je tudi za to poskrbljeno. Danes imajo popoldne prvo kratke politične informacije, a nato gredo v Kostanjevico v Zadružni dom, kamor je prispela skupina mladinskega odra iz Vidma-Krškega. To so mladi člani DPD »Svoboda«, k’ so ustanovili svoj Mladinski oder. ki žanje že lepe uspehe. Zavezali so se, da bodo obiskali vsako izmeno v Kostanjevici ln jih razveselili s kulturno prfredtivjjo Dvorana Je polna. Vs; že ne- strpno pričakujejo, da se odgrne zastor. Ni jim treba dolgo čakati. Vrsti se prizor za prizorom. Večinoma je to veseli program, prirejen nalašč zanje. Tudi dogodke iz tabornega življenja so vključili v svoj program »Posavski Pepček« je prav posrečeno zapel nekaj šal j vib o tabornem življenju. Vs: so b li presenečeni! Kdo je le izdal skrivnost tabornega življenja? Posebno se ie to čudno zdelo Longu, Smuko-viču in ostalim, ko so zaslišali svoja imena. Dvorana je bučala od smeha in odobravanja. Polni dve uri je trajal program. Vsi so bili zadovoljni. Tak:h prireditev si še želimo Kar žal jim je bilo. da je bilo sporeda konec. Dan se je nagibal k večeru, ko so se vračali nazaj v tabor Bill so veseli in čete so kar tekmovale med seboj, katera bo lepše zapela. Pot je bila kar prekratka. V drugo smer pa je odmevala oesem mladincev lz Vidma-Krškega, ki so se z avtomobilom vračal’ v Krško, tudi veseli, ker so mladincem pri nj ho* vem vojaškem življenju v taboru nuditi tudi nekaj zabave ln razvedrila Po večerji je bilo v taboru veselo razpoloženje Po v« od po dvorišču so se zbrale skupine fantov in prepevale vesele pesmi. Po'ebno fantje z Rake so zapeli že kar ubrano. Marsikdo ie prisluhnil njihovi pesmi Jutri gredo domov Nekaterim bo žal Se bi ostali v taboru. Življenje ie tu prijetno in vese’o Se vreme je bilo naklonjeno Dolgo je še odmevala pesem. Pretrgal jo je šele zvonec, k’ je oznan i, da je napočil čas spanja. Vendar tudi sedat ni v'e utihnilo Fantje so se pogovarjali med seboi, obujali spomine na pretekle dni ln vsi so bili enoto* v m šHenju. da je teden hitro minil in da je bilo prijetno. Čez ča* Je postalo tiho Slišali so se le koraki stražarja po dvo rišču šumenje vode v potoku, a nekje v daljav' je žabi', zbor neutrudno pel svojo pesem Tabor se je pogreznil v globoko spanje Marrikdo je še v sanjah obujal spomine. V jeseni) se zopet snidemo Zopet bo veselo in prijetno Stane Kranjc. KRONE« O Juriju Vegi je bilo napisanih že precej knjig, Jakob Be-denek, po rodu Gorenjec iz Šmartnega pri Cerkljah pa je napisal o Vegi celo biografsko povest, kj je ena izmed prvih tovrstnih v naši književnosti. Bedenek nas povede v svoji knjigi najprej v Zasavje ter nam ga prikaže takega, kakor je bilo v sredini XVIII. stoletja, ko se je rodil v Zagorici Jurij Vega (takrat se je slavni učenjak pisal še Veha, v Vego se je spremenil zato, ker Nemci ne izgovarjajo nemega »h«) — Bedenek je dal svoji povesti zato tak naslov, ker nam prikazuje Vego na življenjski poti. kj jo je začel na domači kmetiji — za plugom, pa je napredoval do »krone«, znamenja baronskega stanu, ki mu ga je podelilo hvaležno avstrijsko cesarstvo. Be-denkova povest je izšla 1. 1891, danes je najdemo zelo redko, prikazuje pa našo dolino pred 200 leti, ko so tod še odmevali klici brodnikov in volarjev. »OSKRBNIK LEBEŠKEGA GRADU« Ta zgodovinska povest nas popelje v sentimentalno romantiko XVIII, stoletja in se godi v okolici Vač nad Litijo, v fevdalnem gradu Ljubeku ob potoku Vidmici. Napisal jo je Franc Celestina (1843—1895), rojak iz bližnje vasice Klenik prt Vačah. Tisti izletniki, ki gredo na Sveto Goro skozi Vače, bodo videli spotoma sedanje razvaline Ljubeškega gradu in tudi rojstno hišo pisatelja Celestine. Del romantične štorije, ki nam jo opisuje Celestina, se godi, deloma v okolici Vač in celo v gradu Mudija, kakor so rekli tedaj sedanjemu Medijskemu gradu pri Zagorju. Domnevam pa. da je postavil Celestina svojo zgodbo na neoprta zgodovinska dejstva; v XVIH. stoletju, ko se odigrava ta njegova povest, je bil Ljubek obnovljen. Uporni zasavski kmetje so ga pa v bojih za staro pravdo leta 1515 razrušili. FRANC CELESTIN Vsekakor je prav, da omenim pod tem Zaglavjem v prejšnjem stoletju zelo vplivnega filozofa in književnika Celestino s Klenika prt Vačah, 2e v mladosti se je kot ljubljanski dijak družil s sošolcema Josipom Jurčičem z Muljave in Francetom Marnom, po rodu s S tange nad Litijo. Ta trojica je bila za tiste čase kaj pogumna, saj so že kot osmošolci ljubljanske gimnazije izdali tiskan leposlovni zbornik »Slovenska vila«; leto« poteka od tega dogodka že 90 let. Knjižica je danes prava redkost; na tem mestu se naj zahvalim upravniku ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirku Ruplu, ki mi je omogočil študii tega dela. kj ga hranijo v NUK kot dragocen unikat. O Franu Celestinu je napisala univ. prof. Marija Boršnikova izčrpno razpravo, knMga je izšla pri DZS. Franc Celestina je študiral univerzo na Dunaju; kasneje je Ml več let v Rusiji in od tam precej pisal. Pozneje je bil vse-učiliški profesor v Zagrebu. Celestina je pisal tudi pesmi in novele. Leta 1869 pa je napisal veseloigro »Roza«, ki ima znake moličrovske dramatike. Celestina je prevajal v slovenščino grška in latinska klasična dela; pisal je v slovenščini, ruščini in nemščini — Hrvatom Pa je približal našega Prešerna, ko je leta 1881 izdal spis »Vienac«. Celestina se je rodil v borni kmečki hiši očetu kožarju in preprostemu usnjarju, kot zagrebški vseučiliški profesor pa se Je poročil z bogato nevesto In tako dobil v last grad v zagrebški okolici. Poglabljanje v Celestinove spise je zelo otežko-znali, bil je terenec Burkež »Zakaj si streljal, kavka pijana?« so je nasršenjl Tarzan. »Rh ljubčki zlati, oneša' sem. opešal, pa sem moral preklicati Pomoč! . Sai sem vedel, da to? boste rešili! « Borisa, kajti po obrazu ln rokah je bil črn ko dimnikar. V zadregi mi je priznal, da je iščoč Ančko najprvo zašel v prekajevalnico, kjer se Je nevede tako marogasto počrnil. Se bolj pa je bilo Borisa sram zjutraj, ko je debela Ančkina mati prinesla zajtrk na mizo in razkrila zgodbo o Borisu ... flufmachen in živa zagozda »Pri Mamici bo najbolje, tam smo na varnem!« sklenejo politični aktivisti in odrinejo na sejo na Partizanski vrh. Tam v prvem nadstropju sejejo in debatirajo. Mamica kuha kosilo, kurir Čanžek pa za zapahnjenim; vrati straži ln zatrjuje: »Brez skrbi ste! Ce kaj pride, vas bom branil, dokler ne pobegnete, ker vi več veljate kakor jaz!« Zadišalo je po golažu — Mamica vabi tovariše k obedu. Takoj bomo končali, odgovarjajo . »Aufmachen!« zadoni nena- skozi okno prvega nadstropja v grapo. Izpahne sl nogo, pa kljub temu urno odštorklja v bližnjo gmajno. Marjetka smukne ko kafra v pritličje in — hop — skozi okno v stare črepinje in koprive. Pa nič ne de, čeprav si opeče zadnjo plat, kot bi sedla v žerjavico. Je že na varnem — izginila je ko srna. Hkrati se Ivo prevrta skozi ozko kuhinjsko okno in plane v graben. Tončka že teže »pa-sira« za njim, pa se z rokami in glavo zarine v dračje in drugo šaro — z nogami v zrak — da se ne more pobrati in dvig- doma pred vrati. »Schnell. niti. sc*nell!« . Pa Mijo? Za njima? Toda To so Nemci! skozi ozko okno ne more ven Urban se izza konferenčne Predebel je. Uh. preklet: tre-mizice požene kot kakšen lev buh! Mamica zvrne kosilo v Partizan po naključju Pred kmečko gostilno na Dolenjskem se je ustavil kmet z dvema voloma. Ker jih ni imel kam privezati je prosil gostilničarja, ki je pred gostilno kramljal z nekim viničarjem, naj popazi na živino medtem ko bo on urno spil dva ded vina. Vtem so se pojavili v vasi partizani, Ker se je lastnik volov. ker ga je pekla kosmata vest, skril so partizani zaplenili oba vola, gostilničar pa jih je moral gnati v gozd. Ker je mož tako zvedel za partizansko taborišče torej za vojaško tajnost, so ga po nenapisanih partizanskih pravilih zadržali. Postal ie četni kuhar. To naključje je hotelo, da je gostilničar nehote postal partizan stranišče, potem pa z vso silo tlači in poriva Mija ven, pa ne gre. Zdaj se je krepko zagozdil, da ne more ne ven ne nazaj. Joj, joj, tarna Mamica ... »O slika sakramenska!« togotno zarobanti Canžek, ko pred vrati spozna hudomušnega VOS-ovca, ki je prišel na javko. P oznate Izlake? Sko-zi malo prijazno vasico Izlake se vije lepa bela cesta, spremlja pa jo potoček Medija. Takoj od Lok nad Zagorjem, če greš proti Izlakam, se na desni stran: potočka vzpenjajo različno oblikovane skale, k: pričajo, da je bilo nekoč tu jezero. Ne povedo pa tega samo skale, temveč tudi školjke, ki jih najdemo po njivah (odtise školjk ali pa tud; prave, okamenele školjke). Na križ šču kjer se odcepi cesta, ki drži proti Mlinšam, pa so na malem gričku razvaline Medijskega gradu, k; je last slavnega zgodovinarja Valvasorja (1641—1693), a ga ie pozneje prodal. Zadnji gospodar tega gradu je bil posestnik in žup>an nekdanje ržiške občine, Andrej Grobljar. Ta je obdržal graščino in je danes last Grobljarjeve družine. Med okupacijo pa so morali partizani grad podreti, kajti okup>ator se je hotel v njem utrditi, iz tako utrjenih zidov pa bi bilo sovražnika teže pregnati. Poleg te graščine so znane nadalie Medijske toplice, ki so tudi iz časov Valvasorja. Temu kopolišču pa je enako gospodarilo p>recei gospodarjev. Med njimi je bila lastnik toplic neka francoska družba, lastnica rudnika antimona, ki je bil pred desetletji pod Trojanami. Zadnji lastnik toplic Je bil Krašovic, kj je po osvoboditvi Jugoslavije toplice podaril tovarišu Titu, ta pa jih je poklonil sindikatu rudarjev. Prejšnje čase so bile Izlake precej znane. Tjakaj je prihajalo vsako leto mnogo letoviščarjev iz vseh krajev Slovenije in tudi Hrvatske. V tedanjih razmerah pa so imeli možnost za letovanje samo bogate, premožne kapitalistične družine, kajti navadni kmet ali delavec si ni mogel privoščiti takega oddiha. Kakor graščina, so bile tudi toplice za časa vojne požgane. Takoj ko je sovražnik prihrumel v naše slovenske kraje, so se Nemci naselili tud: v toplicah. Spočetka so bili tamkaj vermanl. pozneje pa so se V toplice vgnezdil, esesovc:, ki so strašno mučili domačine, jih zapirali v kabino (prostori, kjer se kopale; preoblačijo) ter jih pozno na jesen 1. 1943 vse odpeljali v internacijo razen enega, ki je ušel in se pridružil partizanom s celo družino. Kmalu nato p>a so tudi esesovci zapustil; Medijske toplice, kajti hoteli so se bolje utrditi. Bali so se naših hrabrih borcev, partizanov, ki so potem uničili poslopje ter na ta način onemogočili, da b: se v njem vgnezdile močnejše sovražne tolpe. Sedaj po osvoboditvi pa je sindikat zagorskih rudarjev v Zagorju ponovno zgradil na Izlakah lep Počitniški dom rudarjev, ki je prijetno urejen m nudi vsem delovnim ljudem zdrav oddih v toplih poletnih dneh. M. G. V počastitev 10. obletnice osvoboditve Po uspešno izvedenih prvomajskih proslavah se v Brežicah pripravljajo na proslavo 10 obletnice osvoboditve in ustanovitve raznih ustanov Tako ie bila v Prosvetnem domu gimnazijska proslava, na kafer' so nastopil: mladinci in pionirji ter dostojno proslavili 10 obletnico ustanovitve svoje gimnazije. Za četrtek je predviden koncert slovenskih pesmi v počastitev 10 obletn ce osvoboditve Nastopili bodo mladinski in pionirski zbor ter pio-n-.rski oktet. V soboto bo telovadna akademija domačega TVD Partizana z zelo bogatim sporedom, za katero vlada veliko zanimanje. Tud: domači SKUD je posvetil svojo premiero drame »Otok ln Struga« tej pomembni obletnici. M. T. Mladina in telesna vzgoja (Nadaljevanje in konec) Le-te namreč ljubosumno čuvajo svoje »ase« in že skoraj vsakokrat v naprej določijo rekorderje. Oblika dela naj bo takšna, da bo vsak vedel, da lahko pride določen dan ob določenem času, ali p>a tudi izven določenega časa, ko je prost svojega dela. Specialna vadba pa naj se omogoči zlasti tistim, ki so dosegli določeno razvojno stopnjo. Omogočiti je namreč treba takim, da si prisvojijo tehniko, ki jim je px>trebna. Sistem take dejavnosti pa naj bo zgrajen tako, da bo prihajal najbolj do izraza na množičnih tekmovanjih ob praznikih društev, vsakoletnih praznikih naše mladine, med društvi in v okraju oziroma v komuni. Športniki in telovadci naj vzajemno sodelujejo pri gradnjah telovadnih prostorov, igrišč in podobno. V tako vzgojo je treba pritegniti vso mladino, kajti tu naj najde tudi svojo moralno in politično vzgojo. Zakaj bi se organizacija mladine posebej trudila v svojih vrstah, ko pa tu lahko laže in bolje posreduje svoj program mlademu človeku Vsa tako imenovana »divja društva«, ki so v okviru mladinskih organizacij in se ukvarjajo z najrazličnejšo dejavnostjo, je treba vključiti v TVD »Partizana«, ker ni nobene potrebe po ločenem in težko naipreduj'>čem delovanju v okviru mladinske organizacije. V teh društvih imamo strokovno sposobnejše in bolj izkušene mojstre, od katerih se bomo lahko laže naučili vsega, kar mora vedeti in znati dober telovadec in športnik Za pravilno funkcioniranje take dejavnosti p>a je nedvomno treba najtesnejšega sodelovanja društev in organizacij, ki so zainteresirane na vprašanju vzgoje mladine. Da pa bi lahko vse to uresničili, je treba na najodgovornejših mestih misliti o materialnih sredstvih in pogojih, ki se da- jejo in nudijo v ta namen. Vsi p>a moramo priznati, da je bilo v tem pogledu v krškem okraju zelo malo storjeno. Znano je. da je bilo do sedaj v obliki dotacij dano za nakup potrebnih rekvizitov okrog 400.000 din. kar pa predstavlja zelo malo V Krškem smo n. pr. veliko pridobili s tem. da je delovni kolektiv Celuloze na Vidmu prispeval tolikšen del svojih s ed-stev, da je bilo mogoče zgraditi plavalni bazen. Prav bi bilo, ako bi se tudi drugi kolektivi spomnili na to. kajti s tem bi svoja sredstva verjetno naj bo" j koristno naložili za interese družbe. Sredstva pa so potrebna tudi za izobraževalne — vaditeljske tečaje. Problem vadite j-skega kadra v telesni vzgoji je danes zelo akuten Z organiziranjem tečajev Ln seminarjev bi mogli s pridom izkoristiti znanje in sposobnosti posameznikov, ki pri današniem stanju pri najboljši volji ne morejo biti sami kos vsem nalogam. Hkrati pa je treba takoj omeniti, da je nekaj takega kadra med nami, lu bi lahko s svojim znanjem pomagal, vendar nam nikakor ne uspe. da bi ga pritegnili. Poglejmo n. pr. naše učitelje; ti imajo največ pogo-jev — in celo njihova na’oga je to — da pomagajo pri razširitvi telesne vzgoje. Od 340 učiteljev p>a jih morda aktivno sodeluje pri telesni vzgoji le deset. Kje so ostali in kako odgovarjajo na naloge, Iti jim jih je zaupala naša družba? Vsekakor bo treba to vprašanje pokreniti množično in preiskati vzroke njihove nedejavnosti. Tako bi lahko še in še naštevali naše naloge in hkrati napake, toda zaenkrat naj bi bilo dovolj toliko, kolikor smo povedali. Vsi, ki smo stopili na pret revolucije, na pot socialistične preobrazbe, moramo dati svoj delež k skupnim naporom — in naša družba bo zaživela lepše življenje. F. B. Vedno lepše bo na Izlakah pii Zagorju. Se letos bodo začeli graditi noo plavalni bazen. Delovni ljudje bodo poleti obiskovali to priljubljeno izletniško vasico. DESET LET SVOBODNE GRADITVE MILAN VIDIC: (Nadaljevanje in konec) Utfirop ir@wjja Sosedove je obiskal star zna-ec Domači sin ga je spremljal a bližaj• hrib, kjer je moč vi-domala ves revir V zgod-lem pomladanskem soncu se □pre veličasten pogled. V dati vi se vijejo že'ezniške tračn ce , °t dvoje vijugastih kač Fant a*e z Iztegnjeno roko ter ori-D°veduje; jp*^0mai deset let |e minilo, ko - !udi prebivalec revirja postal ”°boden V desetih letih sc je i reP1eni'a podoba našega revir-ka se ponovi Joža priganja »Hitro kosilo, čevlje in drugo!« Manica je spet ozlovoljena. »Nikoli ne ostaneš doma. Vedno imaš neke sestanke, seje konference Kdaj se bo to končalo?« »Se bo, se bol Toda takrat bo pr’ na.$ drugače.« Ljubeče še poboža dveletnega Jožka v ziDclki in izgine skozi vrata. Manica vzdihne in jame pospravljati kuhinjo. Seja delavskega sveta je. Sko-ro šestdeset rudarjev se ie zbralo v majhni čitalnici. Gospodar)' so se zbrali. Malce osivel: rudar prvi povza. me besedo. Tarifni pravilnik sestavljajo. Vname se hud besedni boj. Za rudarjeve prejemke gre. Zamotane so v$e uredbe, k: odrejajo delavčeve prejemke. Vsako podrobnost je treba dobro pretehtati. In možje, ki zastopajo skoro dva tisoč rudarjev, se zavedajo, da sklepajo o stvareh, ki so sda važne za rudarjevo življenje Na vse se morajo ozirati, vsakemu prisoditi, kar mu gre, nobenega ne smejo oškodovati. Na obzorju se že noči. Ni to edin: sestanek tega dne v revirju Nedaleč stran razpravljajo o ustanovitvi komune v revirju, tej najvišji samoupravni enoti neposrednih upravljaicev. Ne gre zgolj za formalnosti. Te so znane. Gre za to, da se bo revir znatno povečal, da se bodo vključil- v kraj mnogi drugi okoliški kraji in vasi, v katerih se kmetijstvo še nj dosti spremenilo Treba bo tudi v bodoče zagotoviti kraju napredek in kajpada sredstva da se bo revir h1-treje razvija! Znan; pol tični in drugi iavn! delavci, ki so v desetih letih rasli in videl napredovanje svojega kraja, razpravljajo. kje m kako bo treba poprijeti. da bo revirju tudi v bodoče zagotovljen napredek. Že se fe povsem stemnilo. Tam so v hiši s’abo razsvetljena okna. Skoznje prihajajo glasovi mladih Igralcev Za neko igro se vadijo in pripravljajo Hkrati je slišati glas režiserla ki pik in popravlja besede Dobro v6. da se ie okus gledalcev v reh desetih letih mnogo izboljšal 'n ds mora Dokazati z vsako Igro večji napredek Na popolnoma drugem koncu revirja zastane korak zakasnelemu delavcu. Zavzeto posluša neko pe-em k! prihaja skozi okno Trideset pevcev sc učt novih pesmi In prav tako kot na prvem koncu revirja tudi tod pevovodja pil) ln popravlja posamezne glasove. Tudi on se zaveda, da mora Dokazat) vedno več in več. Se nekje ie luč! V velik , že za-kaieni sobi razpravliaio o bližnjih nroslavah v počastitev desete obletnice naše osvoboditve Tud! revir bo slovesno proslavi! ta velik' praznik Sestavljajo program Vse kaže. da revir ne bo med zadnjim! Že prihaja popoldanska izme- na rudarjev iz jam. In spet odhaja v globine rudnika nočna izmena, ko predsedujoči zaključi sejo delavskega sveta. Vč, da počitka ne gre kratiti, saj je tako kratek, a zelo potreben za jutrišnje delo. Rudniška sirena naznanja deseto uro, ko se Jože vrača domov sko-ro enako truden kot Iz jame Okna njegovega majhnega Ha-novania so še svetla. Manica previja sina Jože je malce negotov. Sluti, zakaj In res: ko zapre za seboj kuhinjska vrata, ga Manica nekam pisano premeri •Zakaj nisi ostal kar tam? Ali še sploh veš kje s- doma? Kar druge poglej: na šiht in domov! Nit ne ganejo se iz hiše Samo ti in še nekaj drugih letate sleherni dan ko brez uma po tistih vaših sejah in sestankih!« Jože se nasmehne Pozna, prav dobro pozna svojo Manico Skozi glavo mu poblisne: saj ima nazadnje pravi njei in sinu privo-šč m prav malo svojega prostega časa. Toda že Ima odgovor pripravljen. In počasi začne: •Glej, vse to. kar počenjamo, je velika stvar Ce bi vedela, da odločamo o vsem našem revtriu — če hi vedela, da gre za razvoj našega revirja, potem ne bi bila tako huda. Sicer pa nisem edini: na stotine nas je samo v našem revirju, k' prihajajo na seje in sestanke in tam kujejo revirju novo podobo.« Iz zibelke dvigne sina. »Poglej! Za tegale gre! Tem veljajo naši napori, da bodo nekoč lepše živeli!« Jožek se smeji. Vedno se nasmehne, ko ga objamejo očetove žulj a ve roke in ga vzdignejo visoko pod strop. Manica popušča. Saj ni j*v č. da prihaja takole pozno domov Pozna svojega Joža. Na tihem ie vesela, da ga starejši rudarji spoštujejo in govore o njem le dobro In spet povzame Jože: »Vidiš. Manica! Dobro vem. da še mnogi ne razumelo našega novega časa. Glej — pravkar poteka dve sto let, ko »o v tem kraju začeli pridobivati premog. Nikoli v teh dve sto letih ga niso pridobivali zase in za svoje. Dve sto let so tlačanih m hlapčevali »ujcu, garali za njegov pohlep, da so s! ti ljudje lahko grad’li vile tn gradove, da so lahko počenjali še večje strahote in grozodejstva nad našimi predniki Dve sto let je trajalo naše suženjstvo. Rod za rodom je padal In umira! Nihče od njih ni dočakal žetve, nihče ni dočaka! trenutka, da b! kdai kol! odšel v jamo z zavestjo, da bo prhodnfh osem ur delal zase. za svojo družino, za svoje ljudstvo. Umiral; «o $ kletvico na ustih, ki je bila namerjena na tiste, ki so s polnim: trebuhi — mnogi od njih n'so n:t| vedeli nit! poznal: vseh svojih posesti — veseljačili v tujini, vedoč, de so nekje ljudje, ki delajo za njihove nenasitne žepe.« Se drži Jože sinčka visoko v zrak in nadaljuje: •Vidiš, dve sto let je poteklo, da le ta naš človek postal končno gospodar na svoji zem!1i Za to so umirali naši pradedi«, dedi ln očetje Sedaj le revir naš ln naših otrok Res le- ne znamo še vsega! Marsikaj delamo z na- pakami in slabo. Ljudje še niso zadovoljni. Nj stanovanj, v našem revirju jih manjka več ko sedem sto, ni tega, onega, tretjega, prejemki so še majhni. Toda mi vsi se zavzemamo, da bo sleherni vedel, da ne delamo ničesar zase, marveč da veljajo vsi naši napori za blaginjo otrok. Deset let poteka, odkar smo svobodni. V tem času smo temeljito preobrazili podobo našega kraja. In rečem ti, Manica, da smo bolj ponosni, da smo v teh desetih letih spremenili miselnost naših ljudi kot na vse, kar smo v teh letih napravili za izgied kraja. Kaj b' nam pomagalo vse to, kar smo zgradili, če bi ljudje ostali isti! Nič! Tako pa nas navdaja vesela zavest, da se z naš mi delovnimi zmagami istočasno spreminja odraz našega človeka. Počasi. a zanesljivo Nekateri nam še očitajo, da v teh desetih letih urimo kdo ve kaj napravili. Pa $e ne zavedajo, da -mo uspeli spremeniti njihovo miselnost, da smo iz nekdanjega sužnja napravil) svobodnega človeka « In Jože dv’gne še više svojega sina. »Vidiš, Manica! Temle bo ko bodo odrasli, lepše M: oa vemo. da je napočil čas, ko lahko rečemo: ,. ..in zdaj spet kopljem te oremoo domače zemlje .. Manica mu vzame sina Nad njegovo zibelko stojita tesno objeta Zasanjano gledata skozi okno dol proti revirju. In Manica dahne: »Da. da, vem Jože. da Imaš prav. Vredno je! Uspeli boste!« * Revir spi T ha. spokojna je noč Le doli na separaciji brne zamotani stroji. Tz da’|ave na prihajajo tjakai vedno nov: vo. z'8ki premooa. Na železn 'šVi postaji pa so tisti lvo sporočdi no žici v Ljubljano: »Dane-- so v revirju nakopali sto vagonov n«p-moga Za jutri so naročiti sto deset praznih vagonov Pošljite jih zaneslj’vol« • 'ižil * 'fa J- . th 'hM|| «=' 'w .»j IsSft Mlad, zelo mlad /e Se, Zoda že seda/ hoče uveljaviti svojo voljo. ki. »Si , Iz. Litije in okolice Mladi šmarski pevci so želi uspeh Šmarčani slove kot dobri pevci, o tem so se prepričali ob;sko-valci koncerta šmarskega pionirskega pevskega zbora. Celoten program je dokazal, da goje v Šmartnem smotrno pevski pouk prav na vseh stopnjah in razred.h. Šmarska mladina je priredila poseben nastop za odrasle, na zaključno prireditev pa so povabili tudi mladino iz okoliških šol. Vsi nastopajoči in njihovi učitelji so bili deležn. toplega priznanja Pevska vzgoja je važen čnitelj v splošni vzgoji mladega rodu. Poslopje g?zdne uprave so kolavdirali Gozdna uprava Litija je zgradila v zadnjem času na vrhu šmarske Dobrave prav lepo stavbo. V njej so uradni prostori gozdne uprave in legamice, Pa tudi uradno stanovanje upravnika. Poslopje je dogradilo Trboveljsko gradbeno podjetje. Medtem ko so se uradi preselili v poslopje že v jeseni, so stavbo zdaj še uradno kolavdirali. Letošnjo pomlad so ured ti okrog novega poslopja še vrt. tako je zdaj pridobilo okolje med Litijo in Šmartnom prav lično zgradbo. -ek Učite'jsko zborovanje Desetletnico osvoboditve so proslavili tudi učitelji in profesorji iz Litije in ostalih krajev ljubljanske okolice. Sešli so se na skupnem manifesta oljskem zborovanju v Ljubljani. Okraj Ljubliana-okol ca je med tistimi okraji v LRS kjer je število šol najviečje, ln sicer 119 osnovnih šol hi 17 gimnazij. To število kaže vel:k napredek šolstva v prvem desetletju po osvo- boditvi. Na skupnem zboru prosvetnih delavcev je govoril ing. Marijan Tepina, sekretar tajništva Za gospodarstvo pri Izvršnem svetu LRS. Predavanje je b;lo zelo primemo, saj mora vsak prosvetni delavec nasloniti pouk na gospodarske podatke. Na zboru so razpravljali še o raznih prosvetnih zadevah, nato pa so zborovalci prisostvovali še gledatišk; igri. Sektorske konference so koristne Naše učiteljstvo se stalno trudi, da bi izboljšalo pedagoške prijeme v svojih učilnicah in tako olajšalo delo naši mlad1-Prav; pedagog se spozna prav Po tem, da poda otrokom učno snov na enostaven domač način. Prav zato se shajajo naši učitelj^ večkrat na sektorskih konferencah, kjer razpravljajo o problemih, k; zadevajo šolsko delo. Te dni so prihiteli učitelji iz Litije, Stange, Javorja ;n drugih krajev v majsko odeto Šmarto. Zbranim učiteljem je uvodoma predaval o vzgojnih n učnih principih priljubljeni okrajni šolsk inšpektor tov Ivan Tome iz Kresnic Zatem pa je imela vzorni učni nastop šmarska učiteljica tov Flajs, po rodu iz Bovca ob Soči Podala je učno sliko 0 kragulju, ter nanizala nekaj spominov na to ptico tud; iz zanmivih krajev in planin ob izviru Soče Nastop Je zelo uspel v POntKTJd »SAVA« V KRŠKEM BODO USTANOVILI MLADINSKO ORGANIZACIJO Napredni mladine podjetja •Sava« v Krškem so skientil ustanov ti organizacijo Ljudske mladine, v katero bi se vključila vsa v podjetju zapo«lena m!ad:na Računajo, da bo tako! ob ustanovitvi LMS vstopilo v organlza d jo več kot 20 mladincev ln mladink -nc Iz naših Zasavskih krajev Iz Blance ZAGORM Pred kratkim sta stopila v Blanci v pokoj železničarska uslužbenca tov France Virant in tov. Feliks Jamnikar. Poslovilnega večera se je udeležilo 80 povabljencev, med njimi predstavniki ljudske in prosvet- Ob tem se nehote vprašujemo, ali pa naj bi preuredili gostišče !?e. ^'T .P, Ljubljana, Sefi zakaj ne bi končno zgradili ba- »Križišče«. železniških postaj, ostali stanov- Kje naj bo novo kopališče — V zadnji številki našega tedni-na smo brati, da so že odprti termalno kopališče na lz.akah Zadnje dni pa je bilo govora, da bodo začeli tudi s pripravami za gradnjo 'novega bazena. 1945. V hotelu »Kum« Imajo le šest postelj. To pa je tudi vse. Nekaj več prenočišč je v Počitniškem domu rudarjev na Izlakah. Toda tudi tu jih poleti primanjkuje Nujno bi bilo graditi v Zagorju kak nov hotel, končno zgradili bazen tudi v Zagorju. V Zagorju je danes 15.000 preoiva.cev Nujno bi bilo, da bi tudi v revirju zgraditi tak bazen, posebno, ko vemo, da vsem ni mogoče obiskovati kopališča na Izlakah. V Zagorju je na levem bregu Kotredeščica, poleg nje pa sta- V Zagorju so mnogo stavb že pobelili in očistiti. Ve iko pa Jih je še, kj niso bile očiščene že desetletja. Letos bomo praznovali 200-letnico zagorskega rudnika. Prve dni julija bo Zagorje obiskalo mnogo tujcev in gostov. Prav bi biro, da bi lastniki hiš, ki stoje ob cesta!*, le-te upravičene želje ne bodo naletele na gluha ušesa. Za lepši izgled našega mesta — Za ublažitev stanovanjske stiske bodo začeli letos posamezniki v Zagorju zidati hiše. Zidali bodo ob Cesti talcev Kakor je razvidno iz načrta bo stalo na tem prostoru 18 stanovanjskih hiš Načrt je 'ep, vpra- dion športnega društva »Prale- ^ očistili Upamo, da te tarec«. Le-tu bi bil idealen prostor za kopališče. O gradnji kopališča so razpravljali tudi tovariši društva »Proletarec«, a so vsa razpravljanja ob tiča a pri vprašanju, kje dobiti sredstva. Zato bi bilo prav, da bi o tem spregovoriti še drugi in zadovoljivo rešili to vprašanje. Pionirska knjižnica — Ze ne- _______________ kajkrati so v Zagorju razprav- »£nje ^ je kako ga bodo last-ljaii, zakaj v Zagorju ni pionir- niki o^poma graditelji upošte-ske knjižnice ali čitalnice. Res vay je, da v Zagorju silno primanj- izkušnje kažejo, da nova sta-kuje prostorov. Toda če bi vsi navanjska kolonija pri klavnici odgovorni ljudje resno razmisli- Zagorje, proti Gasilskemu doli. ko iiko koristi bi imeti naši mu> ^ ’ preveč lepa. Razpored najmlajši od take knj.žnice, bi ^’je zelo neokusen Postavlje-verjetno le našli nekje kakšne ne ^ kot ejoibe po dežju. Pa tudi majhne prostore. Znano je da ^gg <*} dnige so zelo različne pionirji radi beno. In znano je zategadelj bi bilo prav, da bi tudi, da si nekateri pionirji iz- nn ugotov H, da bi bilo dobro pred odločilnim trenutkom nehaj použitl, da b: okrepljent odšl na nadaljnjo pot, ki jih je še čakalo Nekomu Izmed njih se je Izvil globok vzdih Iz prsi, polno odrešilnost in pričakovanja Končno vendarI Res si le takoj Izdatno privezal dušo In že po nekaj minutah je pod blagodejnim vplvom použitego pričel razlagati svoj načrt- • To-tovarišal C as le, da-da za-z ačnemol M-m--m-midva greva skupaj, ti pa b-boš odšel pro--pro-prot tej straniI Ampak p-p-previdno, č-č-če danes ne, p-p-potem nlkoltl* Oba tovariša sta se strinjala s predlogom, po basala ostanke v nahrbtnik (:vs so imeli namreč varno enega/:), dv gnili so se In »e odprav h v označene smeri. Pa zasledujmo ta dva, ki sta hodila skupr.jl Prvega so bila sama ušesa. Migal je z n/im na prej, desno in levo. da bi začul kak šum — drugi pa je v prijetn omamljenosti korač i ob njem in mislil le na f0, kako bo prijetno, ko se bodo po uspešni akciji urn li v •oporišče* kjer bo vsega na pretek Prepričan je bil. da mora zanj akcija v vsakem primeru uspet., pa noj bi se podv g Iztekel tako alt tako Zdajci obstane prvi kot vkopan In krepko prime drugega za roko: • Tlš nat* Obe gledata, pa v temi nista mogla kaj videti Prisluškujeta, oprezalo in res zaslišita v precejšnj razdalji za prvega, do tedai neznani glas. Tiho se sporazumela o smer:, od koder je prihajal glas, neto pa se pr čnela tihotapiti proti glasu ki sta ga od časa do časa zaslišala, bliže in bliže Noč je počasi, neopazno pričela prehajati v jutranji mrak. gozdni glasov so se pričeli prebujati, sprva le posamič, skozi veje je potegnil rahel veter — nastajal je dan Ponovil se je zopet glas. ki -la ga taka tetino pričakovala. Stop la sta zopet dalje, nato pa je drugi obstal, v svofi opojnosti misleč: •Tako, ljubček., mojo naloga je končana, zdaj st ti rra vrstil* Udobno se je zleknil po tleh, nekaj časa 0PrP* zoval za prv m, kako se oddaljuje od njega, ko Pa mu je izginil Izpred oči, je neženlrano odvezi nahrbtnik — saj je bila po njegovem mnenju ” njem skupna lastnina! — po skaj okrepčilo, ki ffa, je bil po tolikem naporu zopet potreben, precel časa z n/im opazoval nebo, nato po je zapredel ” seb kakor zadovoljen maček na zapečku — sa' glnt-no se ni upal. Od ča-a do časa mu le kakor P sanjah prihajal na uho glas — klep-klep-klep NI se še dodobra zatopil v pr jelno razm'Wfl' n/e o dobrotah, ki mu jih še bo prinesel por~fc' /oč se dan, ki je prešel medtem Iz mračnari' julranj medli svit. ko nenadoma začuje pok, ga je podzavestno vrgel pokonci Slišal je še zamolkli padec — čok! — nato pa so ga noge same nesle proti mestu, kjer je počilo. Nasprot mu je že r'opll tovariš, zcrečego / ^ še ves drhteč od vtraslf, dvignil pridobljeno i-T e 'n 'zdavil Iz sebe: g •Smo, ah nismo?* Več nj mogel spravil n dan , Po opravljenih formalnostih, ft j-o ob taki Prfl ložnosti v nevacii, etn se pričela vročat zapri 0 mento, kjer so «e ločili in dogovorili, da se i>o zopet dob,h Junak dneva — zdelo se ie, da /<* ph„ stal wal za ped daljši — /e pojasnil še podr° nos t: •Ko bi tl v deli Gledam, vidim, pritisni’’1 poki takoj nmto pa — čok! Hej — malokdaj vid- kal takega!* Drug pa prilizujoče: ,fli • Da. da, vedno sem pravil, da maš dobro 0 ^ kdo bi le mogel prlčakov T kai drugega. ‘ erni* sme rerill na pol. srm vedel, da ne gremo z a m . Takrat pa je izbuljil oči, da ga je p”>- n° Pcmenek z našimi dopisniki “v * n m"'‘T" Zadnje čase dobiva naše se zgod:, da roma kak dopis v * V.” 1JLIX. V7 JLi 1 \ J Zadnje čase dobiva naše uredri štvo presenetljivo veliko število dopisov. Ta piše o delu mestnega ljudskega odbora* dru-ffi o kulturnem delovanju njihovega društva, tretji razpravlja o perečih problemih svojega kraja in podobno. Vesel: smo, da se naša dopisniška mreža tolikanj naglo širi, saj bi brez dopisov ne mogli obveščat: naše delovne ljudi o pisanem in plodnem do-ffajanju, ki veje v vseh naših krajih, na vseh področjih našega dela. Zato, dragi dopisniki ne bo odveč, da se tokrat nekoliko po-menimo o vašem in našem delu. Ne zamerite., če bomo odkrito povedali vse težave, ki nas tarejo, kajti prepr čani smo, da nam kostq po svojih močeh skušali pomagati. Vsem vam je znano, da smo se s prvim majem združili z bivšim »Posavsk m tednikom«.. To nam nalaga nekatere dolžnosti, predvsem te, da bomo morali temeljito zastaviti vse mr še sile, da bo list tak, kakršnega osi želimo. Kot rečeno, brez vaše pomoči ne bo šlo. Kajpak ni mogoče, da bi na dolgo in široko pisali,, kaj n koliko nam pišite, kakšne vesti in članke želimo Marsikdaj se do-?aia, da nam nekateri na dolgo in široko opisujejo kakšno nepomembno sejo ali sestanek, pri lem pa ne zadenejo nit: najvažnejšega problema. Zgodi pa se tudL da nam kak dopisnik piše o stvareh, ki so sila važne, le v nekaj vrsticah. Važno je tudi, da je vest ali članek kolikor toliko svež, se pravi, da skušajte že isti dan, ali pa najkasneje drugi dan napisati, kajti marsikatero važna stvar kasneje prav radi prezremo. Na splošno pa želimo, da nam pišete res na kratko. Vedno, kadar se pripravljate k pisan u, ne Pozabite, da moramo prinašati vesti in dopise iz vseh krajev Zasavja od Brežic do Litije. Marsikateri dopisnik nam zame-rit če mu članek ali sestavek skrajšamo. Če le moremo, objavimo dopis neskra/šan. Zal nam to zmeraj ni mogoče, kajti kot vam je znano, še dnevnik: temeljito krajšajo dopise, ki jih prejemajo iz Slovenije Se nekaj! Nekateri dopisniki pošiljajo svoje dopise dvem časopisom hkrati; navadno najprej dnevnikom , in nato nam. Menimo, da take dopise ne moremo objavljat:, kajti dnevniki lahko objavijo dopis že naslednji dan po prejemu. Mi tega ne moremo. Včasih se zgod:, da roma kak dopis v koš. toda ne zato, ker je slab, marveč zato, ker nam v preobilici materiala, članek zaostaja, nato pa po nekaj tednih izgubi na aktualnosti. To zadnje se sicer zgodi redkokdaji, kajti vedno skušamo, vse dopise objaviti in se držimo načela: objaviti vse dopise, pa tiste nekoliko skrajšane. Sicer že veste, da bomo odslej izdajali naš list na osmih in včasih tudi na več straneh. Od časa do časa bomo objavljali tudi daljša poročila o delovanju *ega ali onega društva ali organizacije. Seveda bomo zbirali le tehtne prispevke. Upamo, da nam boste ptsali tudi v bodoče pridno Veseli d a bomo, če se boste od časa do časa oglasili v našem uredništvu in se ustmeno pomen li o vsem, kar vas tare Še ta mesec bodo v vseh krajih Zasavja sestanki z dopisniki Ob tej priložnosti pa se bomo pomenil- še o drugih stvareh Do tedaj pa pozdravljeni! Uredništvo Mnogo smo se že borili in se še borimo proti alkoholizmu, proti pretiranemu uživanju upijanljivih pijač, kj nam uničujejo telesno in duševno zdravje Danes priporočajo uživanje brealkoholnih pi. jač vse naše družbene organiza-cije, vse nas svare pred pijančevanjem, ki je tudi med sloven-sk m narodom žal tako razširje-no. Ustanavljajo se treznostna gibanja. Prav je tako Mnogo, mnogo več bi jih bilo treba! Lansko leto je bila odprta razstava brezalkoholnih pijač. Naš-i časniki so obširno pisali o njej. Imamo posebne tovarne za Izdelavo brezalkoholnih pijač Vs' jih poznamo. Da. posebne tovarne za pripravo takih pijač imamo, vendar v številnih gostilnah — konkretno se hočem dotakniti samo naše Sevnice — brezalkoholnih pijač ne dobiš. N’tt kisle vode ne! Edina brezalkoholna to hladilna pijača je za abonenta juha za kosilo (v kolodvorski restavraciji), pri kateri pa z odpiranjem BREŽIC v Brežicah. — nJestne občine Zbor volivcev Ljudski odbor Brežice je na svoji zadnji seji obravnaval proračun za leto 1955. Letošnja proračun=ka kvota je tako nizka, da bo komaj zadostovala za redno poslovanje in nujno vzdrževanje občinskih naprav. Med drugim bo komunalna uprava dobila komaj eno tretjino subvencije v primeri proti letu 1954. Posebno začudenje je vzbudila postavka participacije dobička od podjetij, kjer so Brežice z 1 % ^ istem razredu kot ostale občine z močnejšimi podjetji in industrijo. V smislu zakonit h predpisov in demokratičnih načel je LOMO Brežice sklical prejšnjo nedeljo zbor volivcev ki naj bi obravnaval tudi občinski nroračun. Zbor pa ni bil sklepčen ter je bil ponovno sklican za ponedeljek, 23. t. m. v Prosvetnem domu. — O zboru volivcev bomo še poročali. Brežičanl so gostovali na Bizeljskem — De’avna dramska sekcija SKUD »Stanko Cmelič« iz Brežic ie z uspehom uprizorila doma za oder prirejeno delo Ivana Tavčarja »Otok in Štruca«. Dramo, k’ ie usnela, so zadovoljno sprejeli številni gledal- ci, ko ki so dvakrat napolniti veli-dvorano Prosvetnega doma. Prejšnjo nedeljo pa je igralska družina iz Brežic dala na Bizeljskem komedijo »Trije vaški svetivki«. To je bila že četrta uprizoritev veseloigre in je dobro uspela, škoda le, da ni bilo pričakovanega obiska. Glavni namen tega gostovanja je bila povezava Brežic, sedeža bodoče komune, z ostalimi kraji in večjimi centri. Ta namen pa ie gostovanje doseglo M. T. ust izgubiš več kalorij, kot jih ma sama juha. Alj naj še jaz pripovedujem, kakšne hude, težko ozdravljive bolezni ima za posledico preti rano uživanje alkoholnih pijač? Menda ni treba. Koliko družin je nesrečnih zaradi alkoholal Koliko slabše opravlieneca dela! Koliko nesreč! Vsak dan beremo o njih Ne zahtevamo od gostiln — čeprav bi bilo edno pametno in pravilno, da bi same ponudile gostom to ali ono brezalkoholno pijačo — nič drugega kot to, da imajo te pijače stalno v zalogi. Prav gotovo bi jih marsikdo naročil S. S. Kapele pri Dobovi Prebivalstvo bivše občine Kapele je prejšnjo nedeljo nadvse slovesno počastilo 10-letnico naše osvoboditve in vrnitve iz izseljenstva. Sprevod iz Zupelev-ca, v katerem je bilo nad tri sto ljudi, med njimi gasilci iz Kapel, Rakovca in Zupelevca, pionirji, godba in ostali, je zavil na trg pred šolo v Kapelah, kjer so sprevod pričakali zastopniki množičnih organizacij iz Dobove, Velike Doline, poveljnik OGZ Krško, gasilci iz Dobove in precej ljudi iz okolice, pa tudi delegati mladii.cev. V slavnostnem govoru je tov. Anton Pohar orisal trpljenje človeka, odtrganega od rodne grude, njegovo hrepenenje po domu in veselje ob vrnitvi, napore desetletnega dela, nato pa so nastopili pionirji, gasilska godba iz Kapel pod vodstvom tov. Poharja, moški, ženski in mešani pevski zbor pod vodstvom tov. Ivana Pintariča, Zelo radi se imata: Poljub je pečat trdnega prijateljstva. TRBOVLJE Klek — V počastitev rojstnega dne predsednika republike tovariša Tita je bila zadnjo nedeljo, 22. maja, na Kleku sk> vesma proslava Gimnazija — Majskega praznovanja delavske mladine v Kranju se je v lepem številu udeležila tudi gimnazijska mladina, ki je zelo delavna. — V letošnjem letu je priredi’a več krožkov, pripravila pa je tudi gledališke prireditve itd. Čeče — Deseto obletnico naše osvoboditve hočejo čim lepše praznovati tudi v Čečah nad Trbovljami Ta slovesnost bo v Trboveljski gimnazijci so z akademijo počastili 10-letnico osvoboditve V počastitev desete obletnice vodstvom prof. Ponikvarja pio-naše osvoboditve in hkrati ilirski pevski zbor, je bila več rojstnega dne maršala Tita je ko dve uri trajajoča prireditev priredi.a trboveljska gimnazija končana. v petek, 20. maja zvečer, v dvo- Dijaki in dijakinje ter njihovi nedeljo, 5. junija. Na ta dan bo- . _ , , . ,_______ — - - do marljivi gasilci dali v upo- ram Delavskega doma slovesno voditelji-profesorji zaslužijo za ° 1 * “ o .Ir- orlrvr-f-ii izi o. r-vic n r-\ irv-i Vi i Iti 1 mi Ml _1 -•__ y _i_ r DELOVNI KOLEKTIV Strojne tovarne T rbovlje rabo svojo novo motorno brizgalno. Pokrovitelj te slavnosti je — kakor smo že poročali — predsednik mestne občine Trbovlje tov. Alojz Dular. -on. KONCERT V KORIST SLEPIH. Kolektiv Doma slepih iz Stare Loke bo priredil v dvorani Doma »Svobode« v Zg. Trbovljah v četrtek, 2. junija koncert. Nastopil bo mešani pevski zbor, citraškl kvartet, razni sol.stj ter Šramel kvartet Koncert bo ob 15,30 za mladino, ob 20. uri pa za odrasle. Vstopnina: za odrasle sedeži 50, stojišča 30 in 20 din, za mladino pa sedeži 20 dinarjev in stojišča 15 dinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen v korist slepih, se Okrajno združenje slepih v Trbovljah za številen obisk najtopleje priporoča vsem trboveljskim občanom. akademijo s pisanim kulturnim svoje delo izven šole vse pri— in športnim sporedom. znanje. -on. Slovesnost je začel prof. Mi- S Ali i® p°slovni čas v trs°- rodov proti izkoriščevalcem in okupatorju ter uspehe, ki smo jih dosegli v desetih letih svobode. Po govoru je sledila šoto recitacija pesmi Iga Grudna, nato pa zborna recitacija Ob spremljavi klavirja sta zatem lepo zapeli dve slovenski pesmi nižješolki — Šariahova in Spraj-carjeva. V nadaljnjem sporedu so sodelovali višješolci z recitacijami, pionirski pevski zbor in mfadinci-telovadci s partemo telovadbo, vajami na konju itd Omenimo naj še nastop s kiji, ki je na vse prisotne napravil lep vtis. S pesmijo o Titu in še drugimi pesmimi, ki jih je zapel pod ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM TRBOVELJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE TRBOVLJE. PROJEKTIRAMO, PROIZVAJAMO IN MONTIRAMO TRANSPORTNE NAPRAVE, NAPRAVE ZA SUHO IN MOKRO SEPARI-RANJE, OPREME RUDNIKOV ITD. OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE TRBOVLJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM MESTA TRBOVLJE Trgovinska stbornica okraja Trbovlje ** vwww< Presenečeno pogledal. Sel je za njegovim pogledom oba sta seveda obstala — in kaj sta videla? Sred: poti, po kateri sta šla, je kakšnih tride-sf! korakov pred njima stopical novi »gozdni 9'zdofin« ter ye tja po pol: razkazoval vso svojo Rrec/oznosf, ki jo je v takem položaju zmožen. Obnedela stal Prvi se je zavedel drugi, ki je Postal nenadno strašno podjeten. Komaj slišno je s'kn'-l prvemu: "Puško!* , Dal mu jo je Z izurjeno, pa malo nezanesljivo re,n/o j0 je dvlgnn, pomeril in — zopet: pok! Ni ® dobro odstavil orožja, že je stekel po pot: in 'Onialno dvignil tako lahko In nenavadno pri-dob'//n plen. .„1.1 , /e bil on na vrsti, da je zmagoslavno 'toki knil; no 1'i-ležeš, kdo bi st mi-mislil! M-m-ma-mado-’ k°r dva! Vsak e-e-eneqal P-p-prav praviš — «to^° bi vam mo9el opisat: vzvišena čustva, ko Pez >C ,?°P0,i,a dalje, obremenjena vsak s svojo rodi’ i 1° skoraj nista čutilo, saj je znano, da pr .. čredni dogodki v človeku neverjetno moč. ob/!,0, Sla razpotja, se usedla in prvi je z ho kretnjo poudaril besede: *em^eda^ 90 bom pa tudi jaz požirek! Zaslužil I”- ali ne?« hite/. P°, zaslužil. In še kako zaslužil!« je ni oc* ? gl’ ‘»“mo zdi se mi, da ga tudi kapljice moker h 80171 sem ogledoval nahrbtnik, če je kaj "—Dn ni s,eklenica gotovo pušča — to je gotovo ko n“še/ niči Ti — kaj pa, če smo Imel; ta- Pela, o, 0 kapljico » seboj, da le sprot: izhla- kttj^imeh) g,ob°ko pogoltnil slino (:če jo je sploh Po aekam postrani poqledal tovariša, nato priga rano pristavil: ' 'a* lu' —« - Mt"' ko' 1IU- ■*• Kotom VTtn. ddavk«, Oto, ffiiff kto toda aleno upanje jo je varat- šel v gozd obiskat svojega so- gosp pomočnica; Ulja Savkovlč. par in Marija Hrovatič, usluz- Miroljub se ie n Štefanija Kolman, delav- hodi nikdar sitemu Lakotniku Iz krškega okraja so bile za- nagrade. nez Trankelj. prometnik ln Ve- ka; Ivan Kopna, strugar tn Ne- pete lizat? Sicer pa dovolj o teh stopane vse štiri ekipe. Pri sta- Pri mlajših pionirkah so za- ronika Gregorčič, šivilja: Franc venka-Marija Ramšak, kuh. posedle naše šahistke drugo ln Pasčnjak delavec ln Marija močnica; Miroslav Steble. rudar tretje mesto, pri starejših pa Jamšek gosp. pomočnica: Alojz in Ana Debelak, kuharica. — peto. Med mlajšimi pionirkami Janc. rudar tn Jera Felicjan, V Trojanah: Franc Cukjati, rase je odlično izkazala Kristina delavka; Anton Speglič. obralo- dar tol Veronika Cuštjati. go- Sepec iz Brežic in jo je vod- vodja apnenic In Marija Urbajs, spod. pomočnica; Jožef Žagar, stvo tekmovanja pohvalilo ln JI blagajničarka. — V Loki pri rudar tn Frančiška Drolc, go- Zldanem mostu, Albin Felicijan. sp°d pomočnica. — V Zagorju: ____________mla- poljski delavec In Jožica Lapor. Venčeslav Prosenc, elektroteh- di Kajuhov odred, ki |e svojo za- . Srom lje — dečka MarUa Dimi* grad — drkllco Drrglca Kalt šlč, Ladhič — dečka. N^re^e b Karel Arh 55-letni delavec Drenovca, se le ori mlniri' pl nizu teže poškodoval; Anton M-'««, kmet to m ee oh Solit. jr nad*) nod vo» dinHii notranje to zun poškodbe; Izpred Ponovno pred sodiščem Franc P., kmečk delavec, stanujoč na Veliki Gobi. v Dolah pri Litiji, je 1 julija lanskega leta na neki poti pri Veliki Gobi z grabljami udaril po rok G. F. in ga lahko telesno poškodoval. Glede na to. da je bil obtoženi io leta 1947 predkaznovan, je bil sedaj obsojen za kazn:vo dejanje na 10 dni zapora, trpeti mora nadalje tudi sodnijske stroške po'eg tega pa še poškodovancu plačat-' odškodnino 3719 dinarjev. — Prot: sodbi Okrafneoa sod šča v Trbovljah se je obtoženec pritožil, vendar je Okrožno sodišče v (Jeliu prvostopno sodbo v celoti potrdilo. Vinjenega je okradel Tovariš V. F se je 28. avgusta lanskega leta v gostišču Okrajne menze v Trbovljah tako opil. da nj mogel sam domov. To njegovo stanje je izkoristil Rudi G., zaposlen pri gradnji Delavskega doma v Trbovljah, stanujoč v Trbovljah, Ostenk št 6, k’ je vinjenemu V. F med potjo, ko ga ie spremljal, izmaknil denarnico z najmanj 7900 din gotovine. — Obtoženca je sodišče za njegovo dejanje kaznovalo na 5 mesecev zapora in na plačilo sodnijskih stroškov. Iz brež!ške sodne dvorane Draga vožnja Ivan Jambrovič, avtomehanik iz Lenarta št. 47, je dne 3. IV 1955 delal v tovarni »Celuloze«. Dopoldne se je spomnil, da bo Sel domov na kosilo kar z avtomobilom neznanega lastnika, ki je stal pred garažo tovarne. Ne da bi koga vprašal za dovoljenje, se je s tem avtomobilom odpeljal v Lenart, popoldne pa se e svojimi prijatelji vozi" po Brežicah in Obiskal več gostiln. Ko je zvečer hotel avtomobil odpeljati nazaj na Videm, pa je v Lenartu vinjen zavozil v obcestni jarek in poškodoval vozilo ter ogrozil tudi varnost potnikov v avtomobilu. Zaradi kaznivega dejanja, odvzema tuje stvari in ogrožanje javnega sodišča prometa je bil obsojen na en mesec in deset dni zapora, na plači1 o sodnijskih stroškov in plačilo odškodnine v znesku 15.616 din lastniku avtomobila — Investicijski grupi za izgradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb. Zaradi kraje lesa obsojen Pred okrajnim sodiščem v Brežicah je bil obsojen na 20 dni zapora Milan Hervol iz Gor Pohance zaradi tatvine lesa v gozdu Močnik V svojem zagovoru navaja, da je napravil tri prošnje za les na razne gozdne uprave, pa mu teh niso ugodno rešili. Zato je sklenil, da sl sam vzame toliko, kolikor je potreboval, da bi si pokril opeko. »Dan zmage«. — N« »Dan zmage« je hrastniška ZB organizirala pohode v okoliška naselja, kjer ao za časa NOV delovali prebivalci teh krajev in partizani roko v roko. — Zvečer ob 6. uri so se zbrale na okrašenem dvorišču nižje gimnazije vmivše se patrulje In člani ZB ter ostali Hrastničani. Prišli so zastopniki ljudske oblasti, tako tudi predsednik OLO Trbovlje, tov. Martii Gosak. Vodje patrulj so raportirali komandantu tov. Jaki Klemenu. Predsednik občine tov. Stane Brečko je v svojem nagovoru vsem zbranim obrazložil pomen »Dneva zmage« ter naštel velikanske uspehe, Id so jih dosegli naši delovni ljudje pri gradnji naše socialistične domovine v teku 10 let pod vodstvom našega modrega voditelja, maršala Tita. V kulturnem delu prireditve so sodelovali godbeniki in pevci obeh domačih »Svobod«, osnovnošolski pionirji, prvič pa je ob tej priliki nastopil pevski zbor partizanskih sirot pod vodstvom gimnazijske učiteljice tov. Urbajsove. Mestna gasilska zveza. — Glede na novo upravno razdelt- KUHARSK1 TEČAJ V KRŠKEM V soboto je v Krškem 28 tečajnic zaključilo dvomesečni kuharski tečaj, ki ga je vodila vzgojiteljica otroškega vrtca tov Julijana Fabjan. Tečaj so obiskovale mlajše žene. ki niso imele pr. like. da bi se prej naučile kuhanja. Ker imajo skoro vse družino in otroke, je bil tečaj ob večernih urah, kar je seveda povzročalo težave tako vzgojiteljici kot nekaterim tečajnicam. kajti matere šele zvečer opravljajo doma glavna dela, posebno še, ker so po večini v službi Toda kljub težkočam ki so jih imele, ao vztrajale do konca. Za material, ki so ga pel kuhanju rabile so plačale same po 500 din. 25 000 din je prispeval OLO 15.00 din pa LOMO Vl- ako zvezo mestne občine Hrastnik. Imela bo osem gasilskih društev in sicer: Hrastnik-ma-tica, rudnik, steklarna in kemična tovarna. Prapretno, Dol, Mamo in Turje. Na svoji prvi seji je nova gasilska zveza sestavila odbor takole: predsednik Jaka Klemen, tajnik Adolf Kovač. poveljnik Jože Jelen, vsi iz Hrastnika, blagajnik Drago Vučetič z Dola itd. V odbor zveze so torej prišlo sami preizkušeni. dolgoletni in delavni gasilci. Sedež zveze bo v gasilskem domu matičnega društva v Hrastniku, uradne ure pa vsak petek od 16. do 18. ure. »Mladost pred sodiščem«. — Prejšnjo soboto je gostovala gledališka družina »Svobode« iz Radeč v Zg. Hrastniku s Tie-meverjevo dramo »Mladost pred sodiščem«, ki so Jo Radečani odlično naštudirali. Igra je zapustila pri vseh gledalcih, ki jih je bila polna dvorana, globok vtis. T0 vzgojno gledališko delo bo treba ponoviti že v Sp. Hrastniku. Zato apeliramo, da tamkajšnja »Svoboda« čimprej priprav, kak nedeljski večer svojo kino dvorano za uprizoritev te igre, da si jo ogledajo tudi dem-Knško. TO IN ONO IZ HRASTNKA tov so ustanovili na področju bo- vsi starši in ostali ® Sp. Hrast-doče hrastniške komune Gasil- nika OBVESTILO — OBVESTILO — OBVESTILO —OBVESTILO Irgovjko podje(e „PreslcrSia‘V$enovc obvešča vse cenjene potrošnike, da bo s 1. junijem 1955 odprlo v Brestanici svojo novo poslovalnico s suhomesnatimi izdelki (v prostorih, kjer se je nahajala prodajalna »Serum* zavoda, Zaprešič). V zalogi bodo vedno sveži in prvovrstni izdelki, in sicer: Suhomesnati izdelki: šunka, praška kare vratina pleča rebrca, krače, glave (svinjske), svinjski suhi jezik, goveji suhi jezik itd. Klobase: mortadela, šunkarica I., tirolska salama, praška salama, letna salama I., lovska salama L slaninska salama II., lovska salama II., kranjske klobase, goveje klobase hrenovke itd. Slanine: suha rtanlna, suha slanina s papriko, tirolska slanina, carsko meso, hamburška slanina. S^ecrolitefe: kuhana šunka brez kosti, rolade (razne), sremske klobase. Potrošniki obiščite na novo odprto poslovalnico, kjer boste postreženi z vsem navedenim blagom. Cene bodo podobne kot prej, ko je imel poslovalnico »Serum« zavod. Zaprešič. Za obisk se priporočamo vnaprej! Edgar Wallacc: 3 Melodija smrn Mož, k( ga je pokazal, je stal jj? majhni zeleni oazi, kjer Je , * Promet občinstva tako ure-da je ostal prostor prazen. °* ki je stal sredi tega pro-,ora> je bil srednje velik. Na v avi je imel nazaj potisnjen Urni ltlobuk- v ustih pa med be-Pravilnimi zobmi dolgo, o cigaro Lcsile Je bil pre-_ da b| mogel videti vse te Podrobnosti, toda predstavljt-Gilberta Standcrtona je . doroestila vse vrzeli v podobi, moža Je nekoč videl. **k°r da bi čutil, da ga opa-Jeta, se je mož obrnil in se st asi bližal oddaljenemu pro-I, u vozove. Vzel je cigaro SDo!*st **> »e nasmehnil, ko je gospoda na kozlu. vPrašaj Vam Kre' K°spod?« j« Njegov «1»* je bil vreščeč in a med n ____________________aija. to °čltno vpil na ves glas. tanM, , «la* Je bil vreščeč in «. kakor da bi bila med nji hiož , *®em» razdalja, toda da hi 061,1,0 vpil na ves glas. Giiber*PreKlasil hrup množice, gai , /nu Je smehljaje poml- v*dignii i.,na V* pa jc moi prl' ‘*glnii klobuk se obrnil in med množico. Biče, ;* rekcl Gllbert, »In — imen. a^®1" veilkega formata ............................- " OVflr-r j . , u»iniwvBu ten iKrokaailkSna umož,ca stra' Za mislečega Prijatelj ga Je ostro pogledal. »Množica postane šele nekaj strašnega, če se mora človek ob nevihti prerivali skozi njo.« je dejal kot praktičen človek. »Sem za to, da se z avtom odpeljeva.« Gllbert je prikimal. Vstal je togo kakor mož s krčem v nogah in počasi zlezel z voza. Zapustila sta ograjen prostor, prekoračila progo, šla preko prostora za sed lan je konj in prehodila dolge hodnike, kjer so se prerivali časnikarji, najeti jahači in natakarji, kakor je to že zmeraj na dirkah Končno sta prišla na glavno cesto. V avtomobilskem parku, ograjenem z vrvmi, sta kmalu našla svoj voz In — kar jc bll0 mnogo nenavadneje — tudi svojega šoferja. Ze dvakrat sc je modro za-blisnlio nad griči in Je svareče grmenje pretreslo soparno ozračje, ko se je voz začel vključevati v prometni tok proti Londonu. Nevihta, ki se je že vse popoldne kuhala. Jc izbruhnila s strahotno silo nad Epsonom. Neprestano se je bliskalo, lilo je kakor iz škafa, grom je sledil gromu in .tima omamljal ušesa. Velikanska množica ljudi je začela zapuščati dirkališče. Na obeh straneh sc je veliki roj raztrgal v dva dolga črna okrajka. Ljudje so z vso naglico hiteli k trem železniškim postajam. Človek je moral biti Izredno spreten, če se Je hotel Izmotati iz zmešnjave izletniških voz in drugih vozil, med katera se je med vožnjo zagozdil. Standerton je sedel poleg Šoferja. čeprav je bil voz zaprt Bil je mož z Izrednim opazovalnim darom In že prt drugem blisku jc videl, kako je šoferju prebledel obraz in kako so mu zatrepetale ustnice Skoraj nočna tema je prekrila nebo Okrog in okrog je bilo obzorje obrobljeno z grozečo motno rumenkasto soparico. Že mnogo let niso v Angliji doživeli tako strahotnega viharja. Čeprav Je lilo kakor iz škafa, mladi mož ob šoferju ni pazil na to. Opazoval je nervozne voza čeve roke. ki so morale voditi voz zdaj po tej zdaj po oni stranski poti če se je hotel izogniti zatrpane ceste Nepričakovano se Je zabliskalo neposredno pred vozom. Standertona je za hip omamil tresk, ki je bil strašnejšt kot vse prejšnje grmenje. Šofer je ves bled od strahu instinktivno odskočil na svojem sedežu Tresoče roke so spustile volan in noga mu je zdrknila s pedala. Voz bi obstal, ko ne bi bil prav na robu brežine »To je strašno!« je zastokal. »Ne morem več dalje, gospod.« Že je zagrabil Gllbert Btan-gerton za krmilo, hkrati pa sto- FIŽKULTURA IM SPORI Bratstvo - Proletarec 5:2 (2:0) neki igralec »Bratstva« oditi z igrišča poškodovan Navzoči smo bila priče, da je občinstvo mnogo bolj nedisciplinirano od igralcev na zelenem polju, saj če bi ti počeli to, kar 10)1 oiuinvyu V1 tofvcvtvu, rvi aL‘ k** . r lariino enoto zuv a .n. Zg V«aKO določi ob vselitvi neke stran- porabljene električne energiie, nadaljnjo pa 160 dinarjev, med" diti pot za amerieko-kitajska ke oziroma, ki sc priglasi kot ki jo ugotovi kontrolni organ tem ko kilovatna ura stane 8 di- pogajanja o Formozi in položa- potrošnik električne energije, ter podjetja »Elektro-Trbovije«, ki narjev Po višji tarifni stopnji menui o Komerenci »sunn« be- ju na daljnem Vzhodu. Obe iz cene za porabljene kilovatne zaračuna vsako nedovoljeno raa- zna$a pmpevek 100 dinarjev, kidaj, ko so na Dunaiu brez večjih vladi sta nanje načelno že pri- ure. Prispevek je stalen znesek, nipulacijo oz nepriglasen odjem [ovatna ura pa stane stranko 20 švetu/brTnaS nlmm? da^bi težav Podpisali mirovno pogodbo stali, vendar st.a obstali na pol ki se odmeri na podlagi v poštev električne energije m 1 leto na dinariev. va obujali spomine na 1 1948 Pred vsem po zaslug’ sovjetskega poti. Pravijo, da je Menon v prihajajočih stanovanjskih pro- za' e ,P° " 1 , SV . Prispevek za tarifno stopnjo Z rosotodiT informhroia Popuščanja, oač ni večiih ovir, Pekingu uspel dobrii nekaj za- štorov (tarifnih enot) Kot tar foe Porabljeni tok lahko plača po- lovnih prostorov se 7arač£na-ko je resorna ja mformb.roja « ________ v; ^ enote se ste e o vs stanovan skl trosnk na dva načina, t. f. po ^ d, Si donu. Kaj ve4 o avojdra po«- JJ*'"?<££ 2S5». «*-!» 20 »• p,ed,,d„l,o, lahka va»,„ m lutoe M m hot« go- jf. „Hh alelttia. ».k z, pro Mrho .,.1. I.u- »-»daja, »la,™. M d 18 in 22. julijem vonti. V:„ 7« a,V učilnic, (rostišč. bolmškil odnrla dolea leta nozaslišaneea ^ Se ne bl dokončno sporazu- gotovll, ki iih bo bržkone pre- enote se štejejo vsi stanovanjski ... . .. pritilS^roS S ™.eli' Francosk: zunanU minister nesel tudi Washingtonu in Lon- so urejeni za Ivanje nli^U-rilfm#stopnjL Vendar ne moremo mimo res- „ niče, da so na odločen odpor jugoslovanskega vodstva ter jugoslovanskih narodov pod vodstvom predsednika Tita opozorili te dnr. vsi resni komentatorji, državniki in politiki. Sklep sovjetskega vodstva., da v najvišji K va po sledečih predpisiht Kot tarifna enota velja vsakih povr-delavnic, napeljava ali" ne. Semkaj se šte- novanjski prostor) 75 din za vsa- uč'lnlc- g^tišč. bolniških sob, i*.-*- •»P.,«.« », sestavi obišče Beograd in se z Pr®gled uspeha cepljenja pro-najvišj.mi jugoslovanskimi dr- H kozam ln dalanle druge injek-žavniki pomeni o normalizira- <=je P-oti daviti po stodečem ča nju medsebojnih odnosov, so sovnem redu: ocenili kot največje priznanje ZA OKOLIŠ KRŠKO: 8 junija dosledne in načelne jugoslovan- 1955 v šoli Videm ob 11. urij ske politike, ki ni dopustila, da 9. jun.ja 1955 v splošni ambu- OBVESTILO “-rr _ - v . tarifne enote pa ne pridejo v po- postavki 2 dinarja za kWh. Po zborovalmc. skladišč itd-i 100 m Sporočamo prebivalstvu, da bo osnovni šoli Podgorje ob 13. uri; štev neopremljene veže in stop- višji tarifni stopnji znaša pri- skupne talne površine hlevov, 13. junija 1955 v osnovni šoli nišča, odprte verande, kopalnice, spevek samo 30 dinarjev ne gle- '“P, kleti, stopnišč, hodnikov in 7 ilKlllf AVI A aK 1 Q l - 1 A * -, —■ - ■ ^ e ‘ v v 1 i 1 X _ __ - « rlrt ri š t n 1111 r, neAe Šavavi vr sle A DOGOuHO ti kozam in dajanje druge injek- Zabukovje ob 13. uri; 14. junija stranišča, kleti, pralnice, drvami- de na število prostorov, vsaka Ai.i.4 n ™ A4,_ J955 v osnovni šoli Podvrh ob ce, podstrešja, garaže, gospodar- porabljena kilovatna ura pa fta- uri. ski prostori (kašte, shrambe, hle- ne 15 dinarjev ZA OKOLIŠ KOSTANJEVICA: vi- skednji) ter tem podobni pro- ,ahk^pri “čemT^se energije. bo odloč:l za tisto, ki je zanj podobno V prihodnji številki bomo pisali, kako izvaja naše podjetje potrošnje električne 30. maja 1955 v osnovni šoli Ko- stori. stanjevieg ob 8 uri, v osnovni Prispevek se zaračuna mesečno --—— m Ud v- j v«A» ) V. v umvu Maujvriua UU O UH, V OSUOVII1 --r ------------ . J vi* i 1 bi v borbi proti fašizmu pre- tenti Krško ob 11. uri, v osnovni šoli Cerneča vas ob 15 urh 31. naprej in sicer če je bil prigla- ugodnejša. Ce uporablja stranka kaljena Jugoslavija postala pri- Zdole ob 16. uri; 10 junija maja 1955 v osnovni šoli Podboč vesek kogarkoli. Jugoslovansko 1955 v osnovni šoli Veliki Trn vodstvo je umelo prebroditi vse ob 12- ur‘> v osnovni šoli Bučka težave in ohranit svobodo in ob 15- uri; 11. junija 1955 v neodvisnost, hkrati na navezati osnovni šol, Leskovec ob 12,30, v„ stike z vsemi državami sveta, ki ^novni šoli Vei Podlog ob 16. m ^ ,955 v^osnovS kosti, medsebojnega spoštovanja ZA OKOLIŠ BREŽICE: 7 juni- Šentjanž °ob ^uri-VjunriT 1955 Odjemalci električne energij-e, in nevmešavanja vtaje botra- ja 1955 v osnovn, šol, Plšecl ob vKrnel/ * »Elektro-Trbovije« v Trbovljah je ob 8. uri (tudi za šolo Gradec). ZA OKOLIŠ KRMELJ: 6. junija 1955 v osnovni šoli Telče ob šen pred 15 v mesecu oziroma če je b’l odjavljen po 15 v mesecu. Drugače se prispevek za tiste mesece ne zaračunava. Če ima stranka hišni zvonec na transformatorček se prispevek zviša mesečno za 10 dinarjev Oa og&iM. nje zadeve žele Od tod tudi 13. uri, v osnovni šoli Kapele ob poudarek na načelih miroljub- 16. uri; 8. junija 1955 v osnovni nega sožitja, na katerih bodo šoli Dobova ob 13. uri; 9, junija temeljih po izjavah jugoslovan- 1955 v osnovn- šoli Cerklje ob sirih in sovjetskih voditeljev tu- 13. uri, v osnovni šoli Bušeča vas di razgovori v Beogradu. °b 16. uri; 10 junija 1955 v Izjava Hruščeva kaže, da želi osnovni šoli Vel Dolina ob 13. sovjetsko vodstvo z dobro voljo urif 11 '“ni’a 1955 ,v osnovn! splošni 11 uri. jetje »Elektro-Trbovije« sproti obveščati o vseh nastalih spre- Obvestilo SEJMI .awrjsR »asTJvBft* gf^tSSZH 52-,s rri:3is srMsh/č&ss: va« ob 14. uri; 8. junija 1955 v električnih peči in štedilnikov, kakršnih, koli razlogov še niso osnovni šoli Bizeljsko ob 14 uri; sesalcev za prah, radio aparatov bili cepljeni in pregledani dne 9. junija 1955 v osnovni šoli itd. Vse te porabnike električne- 30. maja in 13. junija ob 13. uri to istoenostjo storiti vse, da bi š°>: S£g“'J* f "*• ^°S.Z’°7‘ Orešje ob 14. url " ...................... ga toka morajo stranke priglasiti v splošni ambulanti Krško (biv- obe držav, snet »rodu $o1' Cataz »b ‘5 uri, 13 mrnja q ^djetju takoj ob pričetku upo- ša bolnica). rabe novo nakupljenih porabni- Opozarjamo, da osebe, ki ne Mali oglasi ESSlčE?PFS skih narodov. Na ta način bosta ŠO,‘ G °bok° °b 17 UrL obe vlad: pomagali odstraniti ZA OKOLIŠ SENOVO: 2. dosedanjo napetost, s tem pa iunija 1955 v osnovni šol- Bre-tudj okrepiti mir in varnost v slanica ob 14 urii 3. junija 1955 Evropi. v osnovni šoli Podsreda ob 9 uri, S temi mislimi jugoslovanski v osnovni šoli Koprivn ca ob 13. narodi nozdravliaio nrihod sov- uri' v osnovni šol; Peč-ce ob 16. inouvuis ietskih voditeljev in žele obema «rl= 4 ''unlia 1955 v osnovni šoli ^ predvajail v soboto, nedeljo najvisjima deleoaciiama mnogo Senovo ob 14 url} 7 iuni)a 1955 ^ ponedeljek ob 18 in 20 uri uspeha ori no-vetovaniih. v osnovni šoli Gorca ob 16. uri. kovati fijm »OKLA- Ostali mednarodni dogodki pa ZA OKOLIŠ SEVNICA: 6. iu- HOMA KID«. — Za mladino v gredo po svoji več ali manj lo- nija 1955 v osnovni šoli Sevnica nedeljo ob 16. url po znižani gični poti. V četrtek so britanski ob 13. url; 7. junija 1955 v osnov. ceni. — V sredo in četrtek, 1. volivci izbrali noslance novega šoli Blanca ob 13. un: 8 junija in 2. junija bo predvajal av-parlamenta Kakor kažejo prvi 1955 v osnovni šoli Poklek (Sv. atrijski fi’m »NE IGRAJ SE Z vohlni rezultati so konservativ- Anton) ob 13 uri; 9 junija 1955 LJUBEZNIJO«. Predstave ob ci okrepili svoj po'oža- in bodo v osnovn- šoli Studenec ob 13. 18. in 20 url. po vsem sodeč tudi zmagali Zu- uri (tudi za šolo Pr-.mož); 10 ju-nanieoolitična smer nove vlade nija 1955 v osnovn; šoli Boštanj Pa se ne bo bistveno spremenila ob 13 urit 11. iuniia 1955 v Krško TRBOVLJE Upraviteljstvo šole na Bizeljskem razpisuje oddajo sledečih zidarskih del: 1. vzidavo oken, 2. izdelavo fasade Interesenti nai vlože svoje ponudbe pri upraviteljstvu do 10. kov toka. sicer šteie podjetje ne- bodo imele zdravstvenih legiti' priglasitev za nedovoljeno mani- macij. ne bodo smele biti za pulacijo ali za utajo teh porab- pcslene pri živilih. nikov če jih kontrolni organ Dogaja se često, da se na za- junija t. 1. podjetja ugotovi kot neprig'aše- htevo organa higienske službe U dno dam , hifo ne nove porabnike. Vsako spre- ne daje pravočasno blato; mno- z dyema FospodarEkim membo more stranka priglasit gim se to zdi nevažno in se mo- , jem oddaijeno H10 |6intft podjetju »Elektro-Trbovije« oseb ra uslužbenec zglasiti trikrat do d $.lP7nuk-KINO »SVOBODA« DOBRNA, „0 ali pa z dopisnico Pr, vsaki štirikrat, da dobi blato. Ker je Pripravno za upokojenca, obrt1 ^^^wwwwwwwvvwvvvvwMwwvv pregled na bacilonoštvo ^en nika in uslužbenca. — Zupančič, izmed najvažnejših pregledov, tobnl $Iikar Videm. Okrajni ljudski odbor opominjamo vse, da se natanko ' TrbovLie drže navodil, k.t jih ob razde- bSEBA, 1q je izgubila uro na „ „ - , r, (-4 k „ lit-vi posodic dobe od organa hi- Božičevem vozu (Trbovlje), Po 8. točki člena 64. zakona o _4__,________ nai se zizlasi nrl vremik.ii. okrajnih ljudskih odborih • — umrajiitt iiirjcium*« postaja Krško. ^ Prtde po njo v Klek. Alorjz Stalkne, Trbovlje. Važno obvestilo Gospodinjsko pomočnico, veščo Obveščamo vse koristnike kuhanja, sprejmem k tričlan-kreditov za obnovo podeželja, ki so bili dani na razpolago za ODLOK obnovo v času vojne poškodo- KINO »SVODOBA-CENTER« V TRBOVLJAH te dni ameriški film »SLAVO- liat LRS št. 19-52) in odločbe dela C (V) tarife pn-.netnega davka (Ur. list FLRJ št. 55-54) je okrajni ljudski odbor v Trbovljah na seji obeh zborov dne 12. maja 1955 sprejel ski družini; lahko tudi upokojenka. — Zlata Butara, Brežice, Gubčeva ulica 13. iC UU, CiiUCUMU J.1UU »OUATV -------- *------- —-----■---------- HTVtlvmiL- 99 si ___ LOK ZMAGE«. Razpored pred- o začasnem plačevanju občin- vanlh stanovanjskih in gospo- velikorti 33,7 arov se Strojna tovarna Trbovle sprejme: večje število kvalif ciranih ključavničarjev, strugarjev in varilcev, 100 nekval ficiranih delavcev, vojaščine prostih Nekvaidficlraeii delavci imajo možnoet v podjetju v treh letih pridobiti kvalifikacijo v naslednjih poklicih: ključavničar, strugar ali varilec. Za prevce delavcev v službo bo podjetje v drugi po-ovid tega leta nabavilo arvtobuae, kateri bodo vozili na relaciji Radeče—Hrastnik—Trtxyvlje in Izlake—Zagorje —Trbovlje. Interesenti se n*j javijo v tajništvsi podjetja z delavsko knjigo bi vojaško knjižico stav je razviden z lepakov. Jutri, v nedeljo dop. ob 10. uri angleški barvni film »KNJIGA O DŽUNGLI«. proda na javni dražbi dne 29. maja 1955 ob 14. uri v Brežicah v Kosovi Vrbini nasproti Priverška. skega davka zasebnih obrtnikov darskih poslopij, da se vse evt-In drugih zasebnikov. dence v tej zvezi nahajajo ®d , „ 1. maja 1955 pri Zadružni hra- nilnici ln posojilnici v Brežicah. _,, ... , Dokler ne bo izdan odlok o Vsa Izplačila še neizkoriščenih Dne 19. t. m. zvečer sem IzgubO Prihodnji teden amerškl kav- občinskem prometnem davku, kreditov, vsa odplačila že za- blago ln podlogo za hlače. — belski film »CHEVENNE«. plačujejo zasebni obrtniki In padm, kreditov in nove kredite KINO »SVOBODA« Trbovlje H drugi zasebniki občinski pro- ^ obnovo še potrebnim prosil-predvaja od danes do ponedelj- metni davek od prometa proiz- cem y niso še obnovili v času ka ameriški film »NI MALIH vodov bi storitev po stopnjah VOjne poškodovanih stanovanj GREHOV«. Predstave ob običaj- In predpisih. Iti ao veljali za 8k|h hiš ln gospodarskih poslo- plačevanje prometnega davka v pij, bo v bo^p izvrševala naletu 1954, In sicer; ved e na zadružna hranilnica in a) od vseh proizvodov po ta- posojilnica. n,:h urah. KINO BREŽICE predvaja od 31. maja do 5. junija francoski film »GROF MONTE CHRI- rifn| ^tevllW1 89dz^ ^ Prošnja za odobritev novih prometnega davka (Ur. list FLRJ kreditov z* obnovo naj vsak št. 13-54 in 25-54, ki niso našteti upravičenec naslovi na OLO v delu A nove tarife (Ur. Ust Krško, ki jih bo reševala po- 55-54); sebna za to imenovana komisl- „ ,b), ^ storitev po tarifni šte- ja. Vsak prosilec bo na to barvn: film »RDEČE vilki 10 ln 11 dela B tarife pro- pismeno obveščen po Zadružni NEBO NAD MONTANO«. metnega davka iz leta 1954, *-* * — - STO« — L del. »PARTIZAN« VIDEM-KRSKO predvaja 28 maja ob 20 bi 29 maja ob 18 Vrniti proti nagradi Petru Rostoharju, Trbovlje, 1. maj štev. 1. TRGOVSKEGA VAJENCA za tekstilno trgovino sprejmemo. P0 potrebi preskrbimo internatsko oskrbo v Ljubljani. — Ponudbe na Trgovsko podjetje »VOLNA«, Ljubljane. Wolfova 1(1. uri in 20. url BRESTANICA predvaja od 27. "J?0 M5tete v delu B nov® ^ bila rešena njegova prošnja. /1 „ OO m , 1. —. ——— rire. d V /Jl()m')na knanllnl^iA ZAHVALA ___ ________ Ob tragični izgubi naše nepo* hranllnlcl ln posojilnici, kako je zaime hčerke do 29 maja ameriški gusarski film »KAPITAN KID«. 2. člen MAJDE najtopleje zahvaljujemo K^1AN.JE^CA , jave v Uradnem listu LRS "upo- 29 rablja p, se od 1. Januarja 1955. barvn. film »KONEC SVETA«. Štev 405^1-55 PARTIZAN« — Sevnico pred- Trbovlje, 12. maja 1955. vaja 28. ln 29. maja mehiški Predsednik; film »RIO E8CONDIDO«. Martin Gosak PODJETJE »ELEKTRO- TRBOVLJE« V TRBOVLJAH sprejme: 1 šoferja I. kategorije, 1 šoferja II. kategorije Za šoferje je samska soba in hrana preskrbljena. Na delo se sprejme nadalje: 10 elektronmnterjev za delo na daljnovodih in montažah, 10 navadnih delavcev. Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi podjetja v Trbovljah. Trg svobode štev 9. (Iz Zadružne hranilnice ln Ta Offiok »»II, nd rinrvn r»h Posojilnice, Brežice) vsestransko pomoč in sodelo^*' J™ ,1^ , na —b PRIDITE NA LOVSKO PRIRE- nje pri pogrebu vsem udeležen-DITEV 5. Junija ob 13. uri v cem. , Kapele! Nagradno streljanje Zahvaljujemo se torvan*ci na golobe. Lovci — prinesite vzgojiteljici za poslovilne 0®**' puške s seboj. de, učiteljem ln upravitelj®^” LD Kapele šole v Lokah, pevcem gim/n&rijj« Komunalna uprava v Breži- ^VJ. £*‘ eah obvešča vse kupce In pro- . ■ ■ ^ zadnji P0*1' dajalce, da je običajni letni se- ja Jn ^spremiti na^zadnl P jem za živino In prašiče v Bre- Zagorjc-Kisovec, 25 V. 19»°^ žicah dne 13. junija 1955. Vabljeni! Družina Strajni ZAHVALA Iz vsega srca se zahvaljujem ZAHVALA Iskreno se zahvaCjujemp Zjpss-jsssr. rS en. Topla zahvala tudi zdravni- Vojteha LOgBr kom dr Kržišniku, dr. Pihlerju. — n,«™, ~>U m dr. Kernštelnu. dr Kernštelnovi cvetjc j4«5£io z»b^ In a trud In nego, da ^ g<7vorn.;kom *T sem tako hitro ozdravel. - Jo- ^ b(^0