Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.« za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
V
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

v Ljubljani, y sredo 3. februvarija 1892.
Imetnik XX.
Gabilo na naročbo.
S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 .,
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
Oetrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40
Upravništvo „Slovenca". Postava proti pijančevanju.
Iz drž. zbora, 24. januarija.
IV.
Prvi paragraf postave določuje, da se prodajanje žganih opojnih pijač (špirit, žganje, rum, li-keri itd.) v zaprtih posodah in množinah pod 5 litrov sme vršiti le po imejiteljlh dotične postavno pridobljene koncesije, katero pa morejo dobiti le oni obrtniki (prodajalci), ki so popolnoma zanesljivi ter zaupanja vredni možje. Zato mora imeiitelj take koncesije sam voditi tako žganjarijo, in le v posebnih izjemah sme obrtno oblastvo dovoliti, da ga nadomešča drugi, katerega pa mora oblastvo v to potrditi, oziroma odobriti. Zato morajo prosilci za tako koncesijo dokazati, da zadoščajo vsem predpisom, katere zahteva v to določena državna postava z dne 15. marca I. 1883 (in sicer v §§ 22. in 23. drž. zak. št. 39).
Ako se je taka koncesija za točenje ali prodajanje žganih opojnih pijač podelila takim obrtnikom (krčmarjem), ki ta obrt izvršujejo ob enem z drugimi obrtnimi — prodajalnimi podjetji — preneha ta koncesija, ako dotičnik neha prodajati tva-rine; torej ako ima kdo prodajalnico, v kateri prodaje poleg jestvin (kavo, slador itd.) tudi žganje, in bi nehal prodajati jestvirie in hotel obdržati le žganjarijo, zgubil bi koncesijo tudi za točenje žgauja. Namen je torej, da se ne nabere preveč žganjarij.
Podeljena koncesija (ali patent) more vlada preklicati, ako dotičnik ni v 6 mesecih nastopil obrta, ali ako je ta obrt tekom 6 mesecev slabo in malomarno izvrševal. Ako umre imejitelj točarinske koncesije, zapade koncesija, in po novi postavi ne prehaja koncesija na vdovo, kakor to velja pri večini obrtnih patentov. Ta določitev je nekako trda, pa opravičena, ker uboga vdova skoro ni zmožna gospodariti in ohranjevati mir in red v žganje-pivnicah, kjer se le pogostoma upijanjeni ljudje začno pričkati in more le resen mož, gospodar pivnice, takoj v kali zabraniti prepir.
Kdor ima splošno točarinsko koncesijo, sme brez daljnega dovoljenja prodajati žgaue pijače.
V § 2. veli postava, da mora prosilec za patent točarenja žganih pijač natančni popis in obris hiše, oziroma v to določenih prostorov, sob pride-jati. V prostorih, namenjenih za prodajanje žganja, •ne sme se nobena druga snov prodajati. Vendar ta
določitev ne velja za vse one. ki so enako koncesijo že pred proglašenjem nove postave dobili, kakor tudi ne za gostilničarje, kavarnarje in sladčičarje.
3. § določuje, da se more le omejeno število j žganjarij dovoliti.
V občini, ki nima 500 duš, sme se le jedna sama žganjepivnica, oziroma ena sama taka koncesija dovoliti; sploh more se na vsakih 500 prebi-zalcev le jedna prodajalnica, torej v občini n. pr. z 2000 prebivalci 4 prodajalnice, s 3000 prebivalci 6 prodajalnic za točenje žganja dovoliti.
Pač pa sme gosposka podeliti večje število koncesij v takih krajih, v katere prihaja mnogo tujcev ter se jej ni treba ozirati na gori omenjeno število prebivalcev, če tudi so v dotični pokrajini gostilne, ki imajo1 tudi pravico točiti žganje.
Vendar veli nova postava, da smo cesarska gosposka le sporazumno z občinskim predstojništvom in deželnim odborom podeliti več koncesij, kakor bi jih smelo v dotičnem kraju veljati z ozirom na število prebivalcev.
§ 4. določuje, da koncesija, podeljeua sladči-čarjem, preneha, ako sladčičar ne izdeluje več sladčič. Prav tako zapade koucesija, ako sladčičar zgubi pravico za izvrševanje tega obrta.
Zelo važen je § 6., ki določuje, v katerih urah sme, oziroma ne sme biti odprta žganjarija. Postavni načrt nasvetuje, naj bodo žganjarije ¿aprte od 5. ure popoldne v soboto do 5. ure popoldne v nedeljo ter ob velikih praznikih med časom, ko se opravljajo službe božje v cerkvah. Pač sme politiška deželna gosposka v posebno utemeljenih slučajih to prepoved za določene okraje in kraje za gotove dni in ure deloma razveljaviti.
Ta ostra prepoved pa ne bode veljala za vse druge krčmarje, ki imajo za točenje žganja koncesijo poleg drugih pravic, n. pr. za vino, pivo, za jedi itd., kakor tudi za sladčičarje ne, torej le prave žganjepivnice bodo morale biti zaprte od sobote zvečer do nedelje zvečer.
Ko je poročevalec g. poslanec Šuklje predlagal, da se sprejme vladni postavni načrt, ker ta omejuje in more zabranjevati, da se zniža nečrečuo žganjepitje in pijančevanje, oglasili so se mnogi člani odseka in nasvetovali razne premembe. Osobito poljski poslanci hoteli so, da se le nekatere ure za časa božje službe odločijo. Zopet nekateri, med temi je moravski poslanec Seihert, nasvetovali, da bi veljala tudi za praznike enaka prepoved, kakor za nedelje in poročevalec teh vrstic stavil je do vladnega zastopnika ministerijalnega svetovalca vprašanje, kateri prazniki naj se razumejo pod besedo, kakeršuo rabi vlada v postavi: veliki prazniki, in za slučaj, da bi se pod to besedo razumeli le velikonočni, binkoštni ponedeljek, sv. Rešnjega Telesa dan, moral bi zahtevati, da se v dotični paragraf dostavi beseda: in vsi cerkveno zapovedani prazniki.
Vladni zastopnik odgovoril je na to, da z ozirom na toliko različna ter raznovrstna veroizpo-vedanja narodov v državi ni bilo mogoče sprejeti jasnejših besed za praznike ter bodo posamezne deželne politiške gosposke mogle to natančneje verskim razmeram primerno za dotično deželo v na-redbenih ukazih določiti. Večina ni pritrdila nasvetu Seihertovemu in mojemu, zato je poslanec Seihert naznanil k dotičnemu paragrafu v imenu manjšine nasvet, za kateri sta med drugimi glasovala odsekova člana knez Schwarzenberg in grof
Belcredi. Ker so se poljskim poslancem pridružili večinoma nemški levičarji, sprejel se je nasvet poljskega poslanca, da se sprejme določilo v ta paragraf, po katerem pripada določitev ur, ob katerih morajo biti zaprte žganjarije, deželnim zastopom.
Trgovinske pogodbe.
(Govor državnega poslanca g. Frana Šukljeja v državnem zboru dne 12. januvarija 1892.) II.
Toda stvar ni taka, italijanska pogodba se ne da izločiti; po vseh svojih določbah je sestavni del skupne svoje predloge. Po mojem mnenju je vladna izjava v odseku, ki se je tudi vsprejela v odsekovo poročilo, bila tako jasna, točna in vsak dvom izključljiva, da lahko rečemo: Vsprejem Klaicevega predloga pomen j a odklonitev vse pogodbene predloge.
In s tega stališča pa vendar moram stvar toliko ogledati, da vzamem v poštev skupne gospodarske koristi, zlasti koristi kmetijstva, in se vprašam, če bi zlasti avstrijskemu kmetijstvu bilo ustreženo, ko bi se zavrgle vse pogodbe.
In to bi jaz moral odločno zanikati. Zares smo že imeli v odseku priliko slišati, da je neki poslanec s Češkega kmetijske pridobitve teh pogodeb označil za pravo malenkost; vendar se mi je danes jako čudno zdelo, da se je v gospodarskih vprašanjih tako izveden mož, kakor je častiti gospod poslanec Kramar, postavil ravno na tisto stališče. Govoril je o naših žitnih carinah in rekel, da bi jih bili Nemci itak znižali in bi za to ne bilo treba nikakih nasprotnih koncesij.
To je pač nedokazana trditev, ki ima jako problematično vrednost. Vprašajte zagovornike nemškega kmetijstva in videli bodete, da so vse drugih mislij. Sicer pa vso razpravo o tem prepuščam gospodom iz Galicije, ki so v tem vprašanju bolj interesovani. Ti naj tudi preiščejo, če je resnična trditev, da bode večji del kmetijskih pridobitev le Ogrom v korist. Le to naj omenim, da ima zlasti pri ovsu naša državna polovica gotovo več koristi in baš za oves se je carina znižala od 4 mark na 2 marki 80 vinarjev.
Mari so koncesije za žito že vse kmetijske pridobitve? Na vrsti predmetov hočem dokazati, kako napačno sodi gospod poslanec Kramar.
Vzemimo le sadje. Pogodbe nam zagotavljajo carino prosti uvoz svežega sadja v Nemčijo in Švico. Za suho sadje se je za Nemčijo določila ne previsoka carina za dvanajst let. Kaj to pomenja, bodo dobro vedeli na Češkem, kjer imajo jako mnogo 6adja, to pa vedo tudi pri nas, zlasti na Štajerskem in v moji ožji domoviui.
Vzemimo dalje perutnino in jajca I To so prav majhne stvari, ali njih vrednost pride precej v poštev. Jajc samih smo v 1890. letu v Nemčijo izvozili za 34 milijonov mark, v mulo Švico pa za 3-6 milijona mark.
Kar se tiče izvažanja perutnine, je absolutno in relativno veliko. In posrečilo se je v nemški trgovski pogodbi točko „zaklana perutnina" znižati od 30 mark na 12 matk in carina od jajec se je znižala od 3 na 2 marki. Švica nam zagotavlja dosedanje zmerne carinske postavke, ki nas ne tlačijo. To vendar niso tako malenkostne stvari.
Sedaj pa preidemo k lesnim carinam. Usojam si zlasti zaradi tega soditi o tem, ker ima kranjska
.-fr >
y

ežela močno gozdarstvo in ima v tem oziru zna- j menit interes.
Statistični podatki kažejo, da se je vzlic vin- ; skim carinam iz Rusije in Avstrije vedno več lesa j uvažalo v Nemčijo.
Da, gospoda moja, če stvar malo natančneje igledate, pa bodete takoj opazili, kje je slaba stran-Res je, da se je surovega lesa vedno več izvozilo v Nemčijo. V zares objektivnem in jako poučnem od-sekovem poročilu, za katero izrekam zahvalo in priznanje častitemu gospodu poročevalcu, najdete, da je v petih letih, katera so sledila, nemškemu povišanju carine od surovega lesa 1885. leta se uvoz slednje leto povprek za tri milijone povekšal.
To je res, ali merodajna je postavka „žagano blago", in kako je to blago nazadovalo; za 12 milijona meterskih centov desk prodd se manj v Nemčijo, in tega nikjer bolj ae čutijo, kakor v južnih planinskih deželah.
Kdor pozuA razmere naše lesne trgovine, mi bode pritrdil, da je naša lesna trgovina popolnoma opešala. Gališki les, ki se ne more več z onim dobičkom spraviti na naravno trgovišče, začeli so voziti v Trst. Ker so se mu dovolili ugodni tarifi, dela sedaj v Trstu tako konkurenco, da je naša lesna trgovina popoluoma uničena. (Prav res! s strani somišljenikov.)
Jaz mislim, da so določbe o lesnem prometu vendar take, da se morajo označiti kot pridobitev našega gozdarstva.
Najvažnejša je pa, gospoda moja, zi-me in tudi za vso skupino planinskih dežel postavka „živinske carine".
Jaz mislim, da je to največja pridobitev, ki se je zagotovila našemu kmetijstvu. Ponižanje carine od 30 na 25"25 mark od vola ali od 6 na 5 mark od prašiča ni to, kar je oviralo izvažanje živine.
Glavna stvar, ki je preprečevala izvoz živine in je prouzročila, da se je izvoz volov od 106.000 v 1877. letu pomanjšal na 12.000 repov v 1890. letu, je ta, da z Nemci nismo imeli nobene pogodbe o živinskih kugah in se je nam iz zivinsko-zdrav-stvenih ozirov vsak čas lahko zaprla meja.
Pri nas domd čutili so v poslednji koči, kaj pomenja to, da z Nemčijo nemarno živino-zdrav-stvene pogodbe. Od naših kmetov ne morete zahtevati, da si omislijo delo o avstrijski carinski pogodbi, kakoršuo je Matlekovičevo, ali dobro so čutili, kako prav ima Matlekovič, ko trdi, da bi bile za izvaževalce živine ugodnejše višje carine z zagotovljenim izvozom, kakor pa nižje, z Damoklejevim mečem zapora meje, posebno ob času, ko je živina pripravljena za izvoz in mora iskati trgovišča, ko se je že mislilo, da je vse zagotovljeno, kam se prodd.
Politični pregled,
V Ljubljani, 3. februvarija. <u>irais?c dež;©!».
Češko. Vodja čeških Nemcev, Schmeykal, je prišel na Dunaj in imel pogovore z grofoma Taaffe-jem in Kuenburgom in pa z vodjo nemške levice, pl. Plenerjem. Prišel je gotovo zaradi tega, da vlado pridobi za to, da ves svoj vpliv uporabi za hitro izvršitev dunajskih punktacij z zmislu levičarjev.
Mladočehi. Dr. Gregr že sam čuti, da se mu majejo tla. V klubu se že upirajo njegovemu diktatorstvu. Posebno realisti se vedno bolj postavljajo na svoje noge, skušajo se otresti radikalcev in približati se drugim strankam na desnici. Zaradi tega jih je nedavno hudo napadalo Gregrovo glasilo in jim pretilo, da začno močno agitacijo proti njim. Sedaj se je pa dr. Gregr menda že prepričal, da ne bode tako lahko podkopati tal realistom, in n)egov list je nakrat premenil svojo taktiko. Začel je pisati za skupno delovanje vseh čeških strank, kar je še nedavno tako ostro pobijal. Menda hoče s tem le prehiteti realiste. Toda najbrž je s svojim svetom Gregrovo glasilo prišlo prepozno. Vse stranke preveč poznajo oba dr. Gregra, da bi še kaj verjele njima in njunemu listu. Njima je le za to, da ob-držita vodstvo, in za to je jima vsako sredstvo dobro.
Ogersko. Kolikor se sedaj vi, je nad dvajset ljudij bilo pri volitvah ubitih, nad dvesto pa ranjenih. Opozicijski listi vedo veliko povedati, koliko je liberalna stranka izdala za agitacije. Te svote štejejo r.a milijone. Teh svot je, kakor opozicijski listi trdijo, nekoliko dala vlada, mnogo so pa zložili razni bankirji, posebno dunajski, ki se pod liberalnim gospodarstvom na Ogerskem delali dobre kupčije, in je zatorej bilo jim mnogo ležeče na tem, da ostanejo liberalci na krmilu.
V a h saj jt «Ir&avr.-
Nemčija. V ods-ik pruskega deželnega zbora, ki ima pretresovati šolsko predlogo, voljenih je 9 konservativcev, 6 članov katoliškega središča, 6 narodnih liberalcev, 4 svobodni konservativci, 1 na-prednjak in 1 Poljak Večino imajo torej prijatelji vladne predloge. Odsek je izvolil predsednikom konservativca grofa Ilaussonvilla, njegovim namestnikom pa svobodnega konservativca grofa Wessela. Da bode komisija vsprejela predlogo, o tem ni skoro nobene dvombe. L'beralci sami ne upajo več, da bi večino dobili proti vladni predlogi, ali poskusiti ba)e hočejo v odseku z dolgimi govori in razuimi dostavki in popravki stvar zavleči, da bi v tem zasedanju več ne prišla pred zbornico. Nadejamo se, da se jim tudi to ne posreči, posebno, ker ni mnogo liberalcev v odseku.
Rusija. Novi volhinjski gubernator, Jankovskij, še huje zatira Poljake in katolike, nego general Gurko. Dosegel je, da so se v njegovi guberniji odstavili vsi poljski uradniki. Katoliškim duhovnikom je prepovedal, da zunaj cerkve ne smejo opravljati nobenega duhovnega opravila. Tako sedaj niti pokopavati ne smejo. Cerkveni sprevodi so pa že poprej bili prepovedani. S takim postopanjem pač Rusi ne bodo pridobili poljskega naroda.
Srbija in Bolgarija. Bolgarskega emigranta Rizova, ki je dosedaj bival v hotelu „pri grški kraljici", so odpeljali v belgrajsko trdnjavo. Odkazali so mu lepo sobo. Citati sme časopise, tudi dobivati in oddajati pisma, pisati, kar hoče, le iz trdnjave ne sme, dokler ne pride čas, da odpotuje v Rusijo. Pred njegovo sobo ste dve straži. Kdor ga hoče obiskati, mora imeti dovoljenje od policije.
Srbija. „Varšavskij Dnevnik" pripoveduje, da je neki vohun nemškega poslaništva v Belemgradu najel neko natakarico, da bi zastrupila bolgarskega emigranta Rizova. Ko se je pa nakana prezgodaj izvedela, sta vohnn in natakarica bežala v Zemun. To pač ni posebno verojetno. Ta list, ki svet večkrat iznenadi z jako senzacijonalnimi vestmi, tudi ve povedati, da je italijanski poslanik dobil hud ukor, ker jo podpiral avstrijskega poslanika v zadevi bolgarskih emigrantov. Seveda Rusi bi radi videli, da bi se Avstrija. Nemčija in Italija ne podpirale v balkanskih zadevah, od tod take vesti.
Bolgarija in Francija. Razpor mej Bolgarijo in Francijo je poravnan. Francoski generalni konzul Lanel je že obiskal bolgarskega ministra vnanjih zadev Grekova in mu naznanil, da je dobi od svoje vlade nalog, naj obnovi diplomatične od-nošaje z bolgarsko vlado.
Italija. Učni minister predložil je zbornici načrt zakona, s katerim se hoče preprečiti izvažanje dragocenih starin iz Italije. Po tem zakonu bode se vladi dovolil vsako leto znesek za nakup takih starin in poleg tega se bode še precejšnja 6vota iz dohodkov od obiska galerij porabila v ta namen. Po tem zakonu bode strogo prepovedano, prodajati ■ v inozemstvo dragocene starine. Vladi se bode dala pravica, nadzorovati privatne starinske zbirke, da se | ne bodo prodale. Sicer je pa že sedaj bilo v Italiji nekaj zakonov, ki so prepovedovali izvažanje in prodajanje starin. Ti zakoni pa niso dosti pomagali. Ce tudi je bilo posebno ostro prepovedano fidejko-misnim graščakom prodajati take stvari, vendar so I jih mnogo zapravili, ker so bili v denarnih zadre-I gah. Oblastva niso dovolj strogo pazila. Ce drugače i ni šlo, rekli so : ta in ta lepa slika je ukradena.
Portugalsko. Vlada je predložila zbornici načrt zakona, po katerem se pomanjšajo uradniške plače za 5% do 20°/o. Vsi neposredni davki se zvišajo za 10 do 20%. Na državne papirje se naloži 30°/o davka. Uradni ttroški se bodo sploh pomanjšali.
Izvirni dopisi.
Z Vojskega, dne 28. januarija. (Kdo laže in obrekuje?) Odprl se je torej „plesni venček", prvi menda v letošnji sezoni, katerega je napovedal že „Rodoljub" v svoji 1. štev. t. 1., pa ne tukaj na Vojskem, ampak v „Slov. Narodu" št. 11 z dni 15. januarija t. 1, kjer se neki dopisun zaletava v tukajšnjega „vikarja", kakor razljučen cucek, ako si mu stopil na nogo. Da je omenjena številka „Slovenskega Naroda" prišla tudi meni v roke, skrbel je gospod dopisnik sam, ker je poslal sem gori tri iztise, češ, naj Vojskarji bero, kako ga učimo „plesati" tega „vikarja".
Nerad odgovarjam; že zato — da govorim z besedami g. dopisnika iz Lašč v „Slovencu" štev. 8 tega leta — ker si vsak sme le v čast šteti, kogar „Rodoljub" in „Slov. Narod" imenujeta lažnjivca in obrekovalca, iu tudi zato, ker so mi osebnosti, zlasti po časopisih, bile vedno zoperne, katerim se pa vselej ni moči oguiti. Toda na tako zlobni način izzvan, moram, iu to odločno, zavrniti laži in obrekovanja ter ista dopisniku „Slov. Naroda" vrniti nazaj z vsemi nakladami.
Nad 40 vrstic je napisal naprednjaški dopisnik v „Slov. Nar.", da bi dopovedal bralcem svojim,
kako se je agitovalo tukaj proti „Godoijubu", do-stavljaje: „žalibože — s orižnice".
Koliko je na vsem tem resnice? Res je, da se je trikrat zaporedoma bral in primerno razlagal s tukajšnje prižnice prekrasni skupni list avstrijskih škofov in da se jo pri od.stavku o liberalnem časopisju — kar je pa g. dopisnik, to se vi, vse modro zamolčal — kjer se tako živo in jasno popisujejo nasledki tacega branja itd., dostavilo to-le: „Tedaj vas prosim in svarim v imenu vseh avstrijskih škofov, katerim je vseh vernikov, tedaj tudi vaš blagor na srcu: ne naročujte si liberalnih, sploh ne drugih časopisov — naj vam jih priporoča, bodisi kdorkoli, naj pride, od koder koli, če tudi morebiti i Dunaja — razven onih, katero vam tu priporočam. Kdor ima čas in veselje brati, ima „Mir", „Dol. Novice", „Slov. Gospodarja", „Kmetovalca", pred vsem Družbo sv. Mohora in „Domoljuba". Ko bi bil „Rodoljub", ki se vam vsiljuje, priporočila vreden, bi ga vam tudi priporočal. Ako tedaj ta list komu tudi brezplačno dojde — ne da bi si ga bil naročil — naj ga vrne nazaj z opazko : Se ne sprejme. Slabi liberalni časopisi so strupeni studenci, tako pravijo avstrijski škofje, in kdor vam take časopise priporoča in vsiljuje, ta ni vaš prijatelj, če vam svojo prijaznost tudi z vinom zaliva po gostilnicah."
Tako se je v resnici govorilo, tako se agitovalo s prižnice za „Domoljuba" in proti „Rodoljubu", in menim, dostojno dovolj svetemu mestu, in za to imam | toliko prič, kolikor je bilo pazljivih poslušalcev v | cerkvi. Koliko jih pa imata Vi, gosp. dopisnik, za i svoje laži?
Tega pa nisem zapisal v kako obrambo ali zagovor, ne, marveč za to, da se zve, kje je resnica in kje laž, in da bosta tudi gg. urednika „Slovenskega Naroda" in „Rodoljuba" vedela, kako „zanesljivega" poročevalca imata. Vse drugo, kar se mi podtika v omenjenem dopisu „Slov. Naroda", kako sem „lagal", da „Rodoljub" blati Škote itd., da naj se sožiga itd. brez konca in kraja, vse to in drugo je ostudna laž, tako gotova laž, kakor gotovo črka „B" pod Vašim dopisom ni začetnica niti Vašemu imenu, niti priimku, tako gotova laž, pravim, kakor gotovo Vas poznam, gospod dopisnik, in kakor gotovo me je sram, da Vas poznam!
Pa kaj je še resnica? Nepoklicani naprednjaški gospodič — izšolal se je v Trstu — po srečno pre-stanem ponavljalnem izpitu šel na Dunaj učit se prava, a že začetkom meseca decembra pr. 1. prišel na počitnice domov (fara Šebrelje), od koder je prihajal večkrat sem gori ter tukaj, kjer vendar nima nobenega delokroga niti dolžnosti, vsiljeval po gostilnah ljudem, zlasti našim fantom, „Rodoliuba", delil jim stare številke omenjenega lista, dajal jim za vino z namenom, da bi jih pridobil na naročbo, bil pripravljen tudi naročnino plačati, le da bi ga brali, naročil imenovani list v svoji skrajni nadlež-nosti takemu, ki druzega dne o tem ničesar vedel ni ter lista tudi sprejeti ni hotel. Kaj pa pravite k takej agitaciji, gospodine dopisnik? Pa kaj, saj vedo, kaj delajo".
Ni torej čuda, ako Vas je opazka: „smo že v cerkvi slišali, kaj naj beremo", neprijetno dirnula in ohladila, če tudi je dotična opazka baje prišla — iz ženskih ust. In duhovnik, ki je kolikor toliko odgovoren, kaj se čita v njegovi fari, on naj bi Vam bil „mutast pes", le ta naj bi vsacega domišljavega prihajača še le prašal, kaj sme in česar ne sme govoriti, in naj bi prosil za licenco v „Narodni tisk." Potem pa hočete Vi imeti še dokazov, zakaj bi se ne smelo naročiti na „Rodoljuba". Pravim Vi in ne „naše ljudstvo", kakor oblastno trdite, kajti naše ljudstvo dobro ve, kje se govori in zve resnica. A Vi hočete imeti dokazov, evo jih Vam :
1. Pred vsem vemo vsi, kakega vira je „Rodoljub", in to nam popolnoma zadošča. 2. Ker lista, kakor veste, niti ne čitam, Vam tudi dokazov iz lista samega jaz podati ne morem. Iz tega je pa tudi ob enem razvidno, da jaz niti mogel nisem govoriti, kako ravno „Rodoljub" piše.
Toda česar Vam jaz iz „Rodoljuba" dokazati ue morem, to je storil neki g. „Brezdomovinec", gotovo ne sluteč, da bo njegova „Krestomatija" služila sobratu v dokaz proti nekemu negodnemu mladeniču. Prosim, potrudite se in poglejte ,Listek" pod omenjenim naslovom v „Slovencu" štev. 4 dni 7. januarija t. 1. Ondi najdete, kaj piše „Rodoljub" dni 1, avg. pr. 1. pod naslovom : „Od kod naš razpor." — Nc, v dotičnem dopisu ali članku, kaj vem, se ne zažiga baš prijetuo kadilo prevzv. knezi-škofu našemu, in jako dvomim — brez Vašega do»
voljenja — da bi dotični spis bil namenjen ali vsa) sposoben gojiti in pospeševati spoštovanje m ljubezen „Rodoljubovih" Čitateljev do njihovega škofa: 3. Najsijajnejši in „živ" dokaz za Vas pa ste Vi sami, g. dopisnik, s svojim najnovejšim dopisom v „Slov. Nar.", kajti take „hrame" bi razven kakega židovsko-liberaluega lista ne sprejel noben drug katoliški slovenski list v svoje predale. „Slov. Narod" in „Rodoljub" pa sta si očka in sinko. Vam je li
jasno?	.
„Kdo daje slabe vzglede, kdo pohu)šuje", vpraša
v „Slov. N&r." smeli dopisnik. Prijatelj, tukaj pa le lepo počasi, saj sami pravite, da je opolzlo; na opolzli poti pa, kakor Vam prav dobro znano, človeku lahko spodrsne, da pade tudi — na zobe in če med zobe pride še jezik, ni baš prijetno. Ali ni tudi Vam to še dosti „važno in jasno"? In če Vi navajate besede apostola: „Vojak Kristov se ne sme zapletati v posvetne reči", mi milostno dovolite, da navedem Vam tudi jaz nekaj besed apostola: „Bratje! tako naj nas ima vsak kot služabnike Kristusove in delivee božjih skrivnostij. Meni je pa celo malo mar, od vas . . sojenemu biti; pa tudi sam ne sodim . . Gospod pa je, kateri me sodi."
Dalje jadikuje g. dopisnik v „Slovensk. Nar." : „Nas hočete očrniti pri ljudstvu s tem, da nas sumničite kot nasprotnike vere, škofov in duhovnikov! Toda to je laž, obrekovanje! Proti njim nismo bili in ne bodemo nikdar!"
No, gospodine, ako tu pomislite samega sebe
—	govorite sicer le v množini (se v^: plur. maiest.)
—	Vam povem, da Vas nihče ne črni pred ljudstvom, a črnite se sami! Nikdar, pravite, niste bili nasprotni veri, šKofom in duhovnikom? Pa vi hočete dokaza. Tukaj je. Menim, da zadostuje samo sledeči: Dne 28. februarija pr. I. prinesel je neki tržaški list v 3Voji 4. številki pesniški proizvod jako dvomljive vrednosti, v katerem se pa nahajajo te-le ljubke vrstice :
„Proč naš izd jee, f . .!
Iredentovski p;i:daš,
Zmagal ti ne b.,š nikdar!"
Ta ljubeznjiva pesmica, ki se po opazki svojega duhovitega očeta lahko poje po „Mila, mila lu-nica", ima podpis: „Vojskar". Tega „Vojskarja" pa midva oba prav dobro poznava in še marsikdo drugi, ni li res, g. dopisnik? In glejte, slučajno, ali kali ? Došla je ista številka omenjenega tržaškega lista takrat v več iztisih na Vojsko, prav tako, kakor je došla 11. številka „Slov. Nar." to leto sem gori, dasi nihče tukaj ni bil in ni naročen na nobenega imenovanih listov. Ali se Vam ne zdi, gospod dopisnik, da se vse to nekako precej vjema?
Proti koncu slove dotični dopis v „Slov. Nar." tako-le: „Vedi pa ves svet, da vera je nam „rodoljubom" sveta, da se za-njo potezamo, kjer je v nevarnosti." — S temi besedami, ali bolje: blasfe-mijo, je dopisnik postavil krono svojemu spisu, a krono, ki mu utegne še možgane pregreti. Zadosti, gospodine! Certi denique fines! Vsaka reč ima svoj konec, in tudi moja potrpežljivost je pri tej „obrabljeni frazi", s katero mečete ljudstvu pesek v oči, zgubila svoje ravnotežje.
Vam tedaj je vera sveta, Vi se zanjo potezate, kateremu še spoved ni sveta dovolj, ker ste nekje trdili, da je spoved „nepotrebna naprava"?!
Konečno mi dovolite, gosp. dopisnik, še neko vprašanje. Kdo za Boga, Vam daje pravico, da se drznete nekako zastopati tukajšnje ljudstvo, in to tako smelo-oblastno, ko Vas vendar vse prezira, kadar prihajate sem gori, in nihče ne čisla? Vedite tudi in verujte, da ste tudi našim mladeničem že zelo nadležni postali, da sem tudi jaz že čestokrat na svoja ušesa slišal: Vsiljuje se nam res, pa kdo se zmeni zanj. Vse to bi bili lahko spoznali že sami, ko bi le ne bili tako brezmejno domišljavi.
Priznati pa tudi moram, da bi ne bil nikoli verjel, da znate tako lagati, da je sploh mogoče tako lagati in obrekovati — in to v slovenskem dnevniku — ko bi sam ne bil čital do-tičnega Vašega dopisa v „Slov. Nar." Potem pa še besedičite o časti! Pomilovanja sto vredni! Zato, gospodine dopisnik: Le prekucujte kozle, le uganjajte svoje burke, pod katerim plaščem in pretvezo hočete, jaz ostanem do pičice pri tem, kar pišem in si upam brez strahu obstati pred vsako sodbo, fcožjo in človeško. Tudi me ni vodila strast pri tem -dopisu in molSal bi bil, ko bi me bili na tak ne-<£uven način izzivali. Razumem pa sedaj tudi, zakaj
je prišlo do tako obžalovanja vreduega razdvoja in ' razpora med nami, a moralo je do tega priti, tko slovenski časopisi, ki bi morali biti odsev poštenega našega ljudstva, zavetja dajo in svoja predala odpirajo klevetnikom Vašega kalibra.
Komu pa je za stvar in ne za osebnost in maščevanje, ali Vam, ali meni, to sem najlepše dokazal s tem, da Vašega z lažjo in obrekovanjem zamazanega in ouečaščenega imena do sedaj niti z začetnicami nisem navedel, dasiravno bi imel do tega ravno isto pravico, kakoršne se poslužujete Vi v svojem „naprednjaškem" dopisu v „Slov. Nar."
Prisvojite si, g. dopisnik „Slov. Nar." veliko porcijo ponižnosti, odložite še večjo porcijo svoje domišljavosti, potem utegne Vas še pamet srečati, kar Vam iz dna srca želim.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. februvarija.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca ja-nuarija t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 585 strank 271.505 99 gld., vzdignilo pa 252 strank 174.828-50 gld.
(Umrl) je v ponedeljek za kapjo umirovljeni profesor Karol G r ii n w a 1 d , ki je mnogo let poučeval na tukajšnji višji gimnaziji. Rodil se je na Dunaju 1. 1815.
(Umrl) je, kakor se nam brzojavno poroča, danes o polnoči nenadoma čast. g. Lavrencij Potočnik, župnik in dekan v Braslovčah na Štajerskem. Porodil se je 8. avgusta leta 1827 v Zaspih na Gorenjskem, v mašnika pa ie bil posvečen 25. julija leta 1853. V Braslovče, kjer je župnikoval le kratek čas, prišel je iz Gornjega Grada, kjer je bil dekan mnogo let. Naj v miru počiva!
(Kranjsko zdravniško društvo in njegova poročila.) Pri neki priliki smo že omenili, naj bi odbor zdravniškega društva ne objavljal strokovnjaških razprav v političnih listih, ki pridejo v roke tudi takim osebam, za katere dotične razprave niso koristne, torej tudi ne namenjene. Preverjeni smo tudi, da g. dr. Š. gotovo ne hrepeni po takem hva-lisanju, kajti on je znan kot veščak, ki ne potrebuje reklame. Toda nekateri gospodje imajo jako debelo kožo in so vzvišeni nad vse. „Laib. Ztg." je v številki 25 z dne 1. t. m. pod črto zopet objavila tako neumestno strokovnjaško razpravo, proti kateri moramo iz umevnih razlogov odločno protestirati. Upamo, da je to naše zadnje svarilo, sicer bodemo našli drugo pot, da se take razprave objavljajo edino le v strokovnjaških listih. Ta opravičena želja, katero so nam naznanili nekateri odlični meščanje, seveda ne bode všeč onim, katere je treba nagovarjati s kadilnico v roki. Pač je že čas, da se v zdravniškem društvu predrugačijo razmere in odpravi patologični bizantinizem. Toliko za danes, ker hočemo o priliki obširneje govoriti o naših zdravniških razmerah.
(Z Dunaja) se nam poroča, da je bil dne 1. t. m. ob 5. uri popoldne pri Nj. cesarski visokosti nadvojvodi Viljemu običajni obed (diner), h kateremu so bili povabljeni eksc. papežev nuncij nadškof Galimberti, kardinal Gruscba, vojaški škof Koloman Belopotoczky, prelatje grof Pettenegg, Marschall in Hauswirht, monsig. Tarnassi, doktor Pfluger in župnika Jančar in Kurz.
(V mestni klavnici) je bilo minoli teden komisijsko pregledovanje pod vodstvom gosp. župana Grassellija. Komisija je sklenila nasvetovati mestnemu zastopu, da se spomladi napravi na svinjskem trgu posebna lopa in zgradi nova ledenica.
(V štajerski deželni norišnici) pri Gradcu je minolo nedeljo umrl podmaršal Alfred pl. Valen-čič, sin nedavno umrlega generala Antona pl. Va-lenčiča. Rojen je bil leta 1832 v Ilirski Bistrici na Notranjskem.
(Iz Ajdovščine) se nam piše: Umrl je 30. jan. prejšnji vodja tukajšnje predilnice g. David Hohn, star 89 let. Da si je bil rodom Švicar, vendar se mu je Vipavska dolina tolikanj priljubila, da je sklenil v pokoju preživeti še ostale dneve tukaj, kjer je toliko let služboval kot tovarniški voditelj. Kako je bil čislan, pričal je velikanski pogreb. Nad 2000 ljudij se je zbralo, da mu skažejo zadnjo čast. Pogrebne obrede je opravil protestantovski pastor iz Gorice. Več krasnih vencev darovali so sorodniki, znanci iu tovarniški delavci. Polnoštevilni moški zbor „Pevskega društva v Sturji" zapel mu je tri na-grobnice pod vodstvom svojega g nadučitelja.
(Zabavni večer) slov. delal, pevskega društva „S 1 av e c," ki se je vršil sinoči v spodujih prostorih čitalnične restavracije, bil je kljub jako neugodnemu vremeuu izredno dobro obiskan, pač dokaz, da je ljubljansko občinstvo naklonjeno temu društvu. Vse točke vsporeda, osobito petje, vršilo se je pod vodstvom pevovodje g. Stegnarja izborno, kar je navzoče občinstvo tudi priznavalo z burnim ploskanjem. Vspeh iu priljubljenost društva pri občinstvu bodri in vspodbuja naj izvršujoče člaue društva k neumorni delavnosti, da tako prepreči nameravane nakane ne-katernikov, ki skušajo vsejati neslogo med nje ter tako privesti društvo do pogina.
(Obsodba.) Iz Celovca se nam poroča: Pri apelni obravnavi je tukajšnje deželno sodišče obsodilo zidarskega mojstra Missorija, ki je zgradil zvonik v Porečah, kateri se je zrušil minolo poletje, na 100 gld. globe, oziroma 20 dni zapora. Poreški župan Semmelrok je bil oproščen.
(Umor agenta Stedry-ja ) Preiskava je dokazala, da je umorjenemu Stedry-ju odnesel morilec na ime Ludovika Knavsa glasečo se knjižico kranjske hranilnice št. 161544, na katero je bilo vloženih okolu 10.000 gld. Kdor kaj ve o tej knjižici, naj naznani tukajšnjemu deželnemu sodišču ali mestnemu magistratu.
(Zmrznila) je te dni 30 let stara slaboumna Katarina Mihelič iz Spod. Pobrezja v kranjskem okraju. Našli so mrtvo v snegu blizu Podnarta.
(Nesreča.) Dne 29. januvarija so našli 50letnega drvarja Andreja Matežiča iz vološkega okraja v Istri mrtvega pod bukovijo, katero je posekal v nekem gozdu pri Kočevju.
(V Kropi) prirede narodnjaki prihodnjo nedeljo duč 7. t. m. veselico v prid revni šolski mladini, in sicer v gostilni pi Jarmu. Na dnevnem redu .je srečkanje, petje, čarodejstva, katera izvaja g. J. H. in druga zabava. Odbor želi obilne udeležbe. Začetek ob 6. uri.
(Seznam obrtnikov in trgovcev na Ogerskem.) Ogersko trgovinsko ministerstvo je naročilo kr. ogerski statistični deželni pisarni, da sestavi in izda nov seznam vseh obrtnikov in trgovcev ua Ogerskem, Hrvatskem, Reki in v Slavoniji. Madjarskemu tekstu knjige pridejan bo tudi hrvatski, nemški in francoski tekst. Nazuanila se tudi vsprejemajo v knjigo in je pooblaščena iste nabirati le „Peštanska tiskarska delniška družba" v Budimpešti (V. okr. Hold-utcza, 7.) Knjiga izide v kratkem in stane, ako se na njo naroči, 10 gld., po knjigarnah pa 15 gld. Naročnina pošlje naj se kralj, ogerski statistični deželni pisarni v Budimpešti (V. okr. Rudolphsquai, 6.)
(Znižanje tovorne voznine.) O tovornih vozni-nah, katere se so za 1. 1892. za postaje c. kr. avstrijskih državnih železnic in zasebnih železnic, na katerih država izvršuje promet, znižale in so razglašene v naredbenem listu c. kr. trgovinskega mini-sterstva za želtznice in brodarstvo, naznanjamo to-Ie: Za surov bombaž je ako se odda, oziroma plača voznine od najmanj 10.000 kg za vozni list in voz, nadalje toda le do konca decembra 1892. 1. tovorna cena notranjega tarifa na progi iz Trsta juž. kolodv. in Reke v Ljubljano juž. kolodv. znižana od 64 kr, od 100 kg na 55 kr, in na progi Trst juž. kolodv. in Reka v Ljubljano drž. kolodv. od 70'9 kr od 100 kg, istotako na 55 kr.
Telegrami.
Dunaj, 2. februarija. Današnjega krsta novorojene hčerke nadvojvodinje Marije Valerije in nadvojvode Franca Šalvatorja so se udeležili cesar in cesarica, vsi na Dunaju bivajoči člani cesarske hiše, bavarski princ Leopold z Gizelo, grof Kalnoky, grof Taaffe, minister Szogyenyi. Imena: Elizabeta Marija Frančiška Karolina Ignacija. Krstil je prelat dr. Mayer.
Dunaj, 3. februvarija. Zdravje nadvojvodinje Marije Valerije in novorojene nadvojvodinje jo povoljno.
Dunaj, 3. februvarija. Dr. pl. Plener je danes v klubovi seji združene nemške levico naznanil, da je v sedanjem političnem položaju njegova dolžnost, ostati v državnem in deželnem zboru, in da je ponudeno mu mesto predsednika skupnemu računskemu dvoru odklonil. To izjavo so tovariši živahno pozdravili.
Dunaj, 3. februvarija. Grof Taaffe je odgovoril na interpelacijo Hauckovo o pn-
selitvi tujih zidov, da sedanjo postave morejo zabraniti nevarno priselitev in da imajo oblastva ob ruski meji nalog, naj zabranijo prihod ruskih Židov, ki so brez potnih listov in živeža. Vsled tega prihaja mnogo manj •Židov, katere sicer zavračajo nazaj na troške pomočnega odbora „Alliance israelite", če no potujejo v Ameriko. Sumljivo priselitve doslej neso znane in se jih ni treba bati.
T u jc i.
31. januvarija.
Pri Maliču: Labas pl. Blaškovee, c. in kr. stotnik konjico, iz Varaždina. — Ehrenstein, Junk, potovaiea; Westen, Pollak, Awerone, Franki, Truska, Weltman, z Dunaja. — Dessaus, trgovec, iz Frankobroda.
Pri S/onu: Kalbermatten; Ullrich, Kolin, Berger, trgovci, z Dunaja. — Leehner, zasebnik, iz Gradca. — Jnr-schitzka iz Prage. — Jelloušek iz ilir Bistrice. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Juinem kolodvoru: Raspotnik, občinski tajnik, iz Tržiča.
Pri avstrijskem caru: Žigon, trgovec, iz Škofje Loke. —• Roraich, učitelj, s Krškega. — König, trgovec, Luzar, preglednik, z Dunaja. — Josip in Ivana Dobrila iz Beljaka. — Bergant, pčk, iz Gradca. — Knaflič, krojač, s soprogo, iz Bača. — Pretnar iz Bleda.
Pri bavarskem dvoru: Pevc, tovarnar, s soprogo, iz Dola.
¡T m Hü ho:
29.	januvarija. Jožefa Lumbar, krojačeva žena, 29 let, Kladezno ulice 10, febris puerperalis.
30.	januvarija. Henrik Vertovc, hišni posestnik, 42 let. Mestni trg 5, kap na možganih. — Neža Tušar, gostija, 85 let, Kravja dolina 11, ostarelost.
31.	januvarija. Ivana Štrukelj, mestna uboga, 67 let, Karlovska cesta 7, influenca.
V b olnišnici:
28.	januvarija. Matija černe; delavec, 56 let, carcinoma ventriculi.
29.	januvarija. Anton Meše, delavec, 58 let, pneumonia.
30 januvarija. Janez Žagar, delavec, 85 let, exudat
pleurit. — Marija Korenčan, gostija, 77 let, marasmus.
T í*eBWen*k© Mp<»roet i O.
Gaj
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč
7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomora t mm
74ö.r 739 4 736.2
7303 726 7 723-8
toplomera po Colziju
-54 06 -1-2
16 7-4 3-2

V r o ni a
brezv.
n
sl. zap.
a- u
u a
i*
2Î
megla
0 00
sl. zap.
oblačno !
1(1-30 dež
örednja temperatura obeh dni —2-0° in -¡-4-1°, oziroma za TI" pod in 3 3" nad normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
due 31. januvarija 1892. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev
Kovinski zaklad Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld
v prometu
gld. 421,996.000 (+	485.000)
„ 246,518.000 (+	154.000)
„ 155.607.000 (+	763.000)
26,608.000 (—	85.000)
Družba sv. Cirila in Metoda
prejela je meseca decembra 1Š91.
e t a
1. od podružnic letnih doneskov:
Šentpeterska v Ljubljani
Logatec......
Medgorje na Koroškem . Kostanjevica . . . .
Ajdovščina.....
Sevnica na Štajerskem
75 gld. 30 kr.
19 24 15 43 35
Izvanakad. v Gradcu.....10
Rečica na Štajerskem ....	24
Akadtmiška v Gradcu ....	40
Kotmaraves na Koroškem ...	12
Vrhnika.........29
Metlika.........13
Idrija..........15
Maribor.........14
.....10
.....92
.....47
.....10
Prem .... Poljanska dolina Oelje .... Boleč ....
40 54 75
78
50 55 30
20
36,095.000 (— 1,140.000)
Kobarid.........23
Bled..........18
Slovei ji Gradec......50
Šentpeterska v Ljubljani ... 24
Krško.......... 5
Podgrad.........20
Kamnik.........50
Loški Potok........
2. Od darovateljev: Gospe iz Litije in Šmartoa . . Slovenska in hrv&tska mladina na
Dunaju........
Učiteljski kandidatje v Ljubljani . Ljubljanski bogoslovci . . . Dobitek pri igri v Še. Petru na
Krasu.........
Gg. Zirovnik in Belec v Št. Vidu
za novoletnico......
Dohodek tombole v Sodražici . Vesela družba v Črnomlju . . .
40
22
10
20 6 100
1
16 5
30
35 30
38 12
Ljubljana, dné 31. di-cembra 1891.
Tomo Zupan,
prvomestnik.
Dr. J. Vošnjak,
blagajnik.
■OOOOOOOOOOOOOOOOOB
I Anisette Excelsior.
0 .....................
o o o o
Dietetični želodčni liker jako prijetnega okusa in zdravilnih lastnostij, krepča želodec in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica klg. 1 gld.
§
0 o
■ t ■%•'■■ •••>'•-
Curaçao Naturel.
MK/č t Ts^C?
t&ismr.it
«5)

0 0 o o o o
0
1
0 Piccolijeva lekarna „Pri angelju" 0
0	-v Ljubljani, Dunajsku cesta.	0
0 Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 Q	točno izvršujejo. (1314) 5 Q
aooooooooooooooooos
Posebno dober dišeč likér za želodec z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Anisette", nareja se iz svežih ..curaçao-poinoranč". — Steklenica »/a klg. 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja eena Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah .n sladščičarjih.

W 1 S azprodaja
c3
fl>
a
Pozor!
Ifc Pozor!
(29) 7
V proriajalnici
Andr. Druškoviča
v Iijiibljani,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
Itsrnajboljša modrobcla postc-"*Ei klenjena ploščcvinasta ^^
^ : kuhinjska posoda
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni.
S tem ponuja se p. n. gospod njam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stojništvom bolnišnic itd. najboljša prilika svojo hišno in kiihin'sno orodje po ceni spopolmti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— do gld. 200"— Vnanja naročila izvrši sc takoj.
b 1 tí p o .i d z i? 5 i


jpFe l i
^ I Zadnji teden. M
praška loterija. S
Glavni dobitek
L?	m	n « « ■ j «	^
i i
Niwkf it fl gld. tí
priporoča	48 5~1 ^
«ITc C. WS.s»f(jJ
ssiM,
a«iii
sso^
I > vi n a j 8 k a l> o
i* z a.
Dne 3. februvarija.
Papirna renta !>%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . , . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld.
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100....... . . 57
Dn6 1. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......108
Ogerska papirna renta o% ... . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4
Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. St. Génois srečke, 40 gld.

I Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld. 50	kr
! Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	80	„ '
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	50 „
Salmove srečke, 40 gld........61	„	50 .,
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....57	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	30 ,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2889	„	— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	92	„	25 „
Papirni rubelj....................1	„	151/,„
Laških lir 100 .................45	.,	70 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile -
5	w —-. Wollzeile števT 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize.
Razna naročila izvrš6 se liajtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijsko zadolžnloe. 4'/s % zastavna pisma peStanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
ê§*#i>f| goldinarjev
se dobi z jedno
zemljiščnokreditno promeso
it 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dné 15. februvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
„L v O t .i' I «"iv"