VlERIKANSKI SLOVENEC Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 2i. JOLIET, ILLINOIS, 20. FEBRUARJA 1914. LETNIK XX11I PREISKOVALCI SE PREPIRAJO. Demokratski in republikanski preiskovalnega odbora v nesoglasju. člani KAJ SME PRITI V ZAPISNIK. Po pogodbenem sistemu se rudarski zaslužki zmanjševali. grešnik E. T. Taylor iz Colorada, načelnik odboru v preiskavo rudarske stavke v bakrenem okrožju, je danes zavrgel predlog poslanca Switzerja iz Oliia, enega od dveh republikanskih članov odbora, naj sc črtajo izpričbe po slišanju iz zapisnika. Razprava o predlogu je postala živahna in načelnik Taylor, ki je demokrat, je dolžil, da g. Switzer poskuša očrniti delo odbora s tem, da zavzema stališče, da odbor ni pooblaščen izvršiti polne preiskave. "Prigovarjate lahko, kolikor hočete," je vzkliknil g. Taylor, "toda če prigovarjate preiskavi tukajšnjih razmer, bi Vi.ne smeli biti v tem odboru.-' G. Switzer je zanikal, da je prigovarjal preiskavi, a je zahteval, da se nekako omeji dokazovanje, tako da se vse ne zabeleži v zapisnik. Hoče polno preiskavo. "Kot načelnik tega odbora, zastopajoč demokratsko večino v zbornici," je rekel g. Taylor, "hočem povedati, da pojde nazaj v kongres vse, kar pride v zapisnik. Poslani smo bili semkaj, da preiščemo razmere z ozirom na to, da se oskrbi zdravilna zakonodaja, in ako črtamo kaj, kar bi utegnilo pojasniti položaj, bi nas strogo grajali." | Hancock, Mich., 16. febr. — Kon-igresnik E. T. Taytor iz Colorada, načelnik kongresnega odbora v preiskalo rudarske stavke v bakrenem okrožju, je danes zavrgel prigovore obeh republikanskih članov in pripustil kot dokaz poročilo, katero je sestavil pred več meseci Alfred J. Murphy, poseben preiskovalec, ki ga je bil poslal v bakreno okrožje guverner Ferris iz Miehigana. Poslanca Howell in Switzer sta prigovarjala pripustu poročila, češ da se ne nanaša na preiskavo. Zastopala sta stališče, da so bili vsi podatki, na katerih utemeljuje g. Murphy svoje zaključke, predloženi odboru. I Stavkarji so dokončali svoj slučaj . "Ali mislite s tem reči, da je to pri-glede enega predmeta preiskave, nam- stranski odbor in da je to pristranska reč vzrokov, ki so vedli do razmer, ki preiskava?" je vprašal poslanec Ho\v-baje obstajajo sedaj, in jutri upajo ell, drugi republikanski član. Pričeti z vpeljavo prič, da dokažejo, da j "Ne," je odgovoril načelnik, "ali če so se ustavne pravice državljanske manjšinski član poizkuša očrniti od-■kršile. | k°r 's tem> Prav'> da prestopa svoje i Rudar Hubert Laux, ki je rekel, da pristojne meje, potem je za večino na ■je delal v rudnikih po okrajih Iiough- j času, da kaj ukrene." ton Ontonagon in Keweenaw, je bil j I?"' vjiuumisu , . i Pripoveduje o navalu na unijo, zasliševali skoro ves popoldan. Nje- y Sova glavna pritožba je'bila proti po-j prepirna razprava se je započela, Ijodbenemu sistemu, po katerem je medtem ko je stavkar Waino YVyreno |bilo nemogoče za rudarja, je rekel, da ;zpričaval o vpadu dne 11. decembra, bi si zaslužil pošteno povprečno pla- v katerem so člani meščanske zveze čo. Neki mesec, je rekel, je zaslužil (Citizens' Alliance) kot pomočniki še-»168, pa so mu samovoljno pritrgali rjfov; navalili na glavni stan zapadne io $130. ! zveze rudarske (Western Federation Obsojeni radi umora. j of Miners) v South Rangu po obstre- « ' ljenju nekega pomožnega šerifa, ki je Houghton. Mich., 16. febr. — Ce PREISKAVA V TRINIOASU, GOLO. Člani komisije v preiskavo premogar-ske stavke se odpeljali v rudarske kempe. ZASLIŠBA NA LICU MESTA. Tudi "Mother" Jones bo zaslišana pred sklepom preiskave. Iveri obtoženci v slučaju umora v Se-iervilhi, ki so bili včeraj spoznani kri-ini i ubojstva radi usmrčenja Steve Jtricha,. so bili obsojeni daues v za-r za nedoločeno dobo v kaznilnici Mari!jnettu. James Cooper, Arthur Davis in Wil-am Groff, stražniki \Vaddel Mahsfc- v glavnem stanu brskal za orožjem. Priča j-e izpovedala, da jo je preiskal in pretepel »eznanec^ki .sp tgivdrugi opisali kot pomožnega šerifa. G. Switzer je prosil, naj se ta izpričba'čr-ta, ker priča ni vedela, da je bil dotičiii napadnik pomožen šerif. ' "en Rees,.. odvetnik rudniške ITrtrz De? je rekel, da špaiTajo napadi i A "vi, morajo biti v zaporu najmanj opki osebllih pravic v državno , m let' llajveč Petnajst, S priporoči-1 področje jn da podatk; pnče ne spa. ■oni za naivišio kazen l."> let. i , ________________ __ ....... dajo v pravosodstvo zaveznega sodi- 'om za najvišjo kazen t; Pomožni šerif Edwin Folkinghorne, Podvržen istemu najvišjemu in naj- av"-manjšemu številu zapornih let. je do-1 "Ali mislite, da ne smemo poročati bil priporočeno najvišje število 12 let, kongresu," je vprašal g. Taylor, "če ker je porota predlagala milostljivost razvidimo, da je šest mesecev tukaj v njegovem slučaju. ! obstajalo brezzakonje, in če zasledi- Prepir v preiskovalnem odboru. j no, da so se kršile osebne pravice?" i Hancock, Mich., 17. febr. — Kon- "Da," je odgovoril g. Rees, "če ni *°VALOVJU RAZDEJANA STANOVALIŠČA V DRŽ. NEW JERSEY. Skoda, ki so jo povzročili strašni zmski viharji ob brežinah držav New milijonov dolarjev. Kongres na- Trinidad, Colo., 16. febr. — Zavezni preiskovalni odbor je premestil danes prizorišče svoje delavnosti iz Denvera v Trinidad. Najprej se ima dognati, kako težavna vprašanja povzroča srditi boj med premogarji in rudniškimi posestniki. Seje se bodo vršile v mestni zbornici. Predsednik Foster je dospel že v soboto, da pripravi vse potrebno za zasliševanje. Odbor namerava nabrati podatkov na licu mesta in v to svrho obišče več rudarskih kempov. Trinidad, Colo., 17. febr. — Edward P. Costigan, odvetnik za "United Mine Workers of America", je danes začasno umaknil svojo prošnjo, da naj se pokliče "mater" Jones kot pričo pred zbornični pododbor, ki preiskuje pre-mogarsko stavko v Coloradu. G. Costigan je rekel, da zveza U. M. W. of A. ne želi ovirati preiskovalcev z omenjeno prošnjo, proti kateri da so nastopila državna vojaška obiastva. t? "Misleč, da se odboru posreči najti kako pot za zaslišanje 'matere' Jones." je rekel, "želim sedaj začasno umakniti svojo prošnjo." Načelnik Foster je odgovoril: "Ce odvetnik želi, da se zasliši 'mati' Jones mislim, da odbor najde kako pot v to svrho, predno se zasliševanje končno zaključi." Razburljivi prizori. Trinidad, Colo., 18. febr. — Razburljivi prizori so se odigravali danes pred zavezno komisijo, ki nadaljuje,, 'Svojo preiskavo o "premogarski stavki. Kac-ih 200 prič, izključifo- delavci in njih žene, je prišlo,, deloma iz daljnih okrajev, da pojasnijo svojo'stran: toda povedali so jim, da je komisija sklenila*. obiskati neXaW;i*i->:.tar-ka1 šafen-šča, da prouči razmere na licu mesta. Ob pol 9. uri so se člani komisije odpeljali v avtomobilih. Sklenili so, da vzamejo s seboj od nasprotnih strank samo po 2 zastopnika, in sicer od rudniških posestnikov W. Murraya, podpredsednika družbe "Victor-American Fuel Co.", in E. Weitzela, obra-tovodjo družbe "Colorado Fuel and Iron Company". Rudarje zastopata John Lawson in John McLennon. Polkovnik George Lee zastopa milico. Dolgovi in prebivavstvo sveta. Antwerp, 14. febr. — $42,960,000,000 znaša skupni dolg vseh narodov na svetu, kakor se poroča iz urada vesoljne statistike, ki je pravkar naznanil svoje številke za leto 1912. Od tega skupnega dolga pripade dvaintride-set milijard samo na Evropo. Pred sto leti je znašal javni dolg vseh dežel samo malo nad sedem milijard. Prebivavstvo zemlje je zdaj nekoliko nad 1,900,000,000, pomnožitev za 140,000,000 v zadnjih štirih letih, po istem uradu. Azija ima sedaj 933,000,-000; Evropa, 484,000,000; Afrika, 188,-000,000; Amerika, 187,000,000; Oceania, 57,000,000. Svetovna trgovina znaša sedaj $40,-600,000,000 in posreduje jo 47,714 par-nikov in 55,802 ladji jadrnici. Druge številke kažejo skupaj 625,000 milj železnic ali zadosti za petindvajsetkrat-no pf epa sanje zemeljskega obla. Konec tiskarske stavke. Dunaj, 16. febr. — Mir se je končno povrni! v tiskarsko obrt. Po dolgih pogajanjih se je tarifna komisija zedi-nila o vseh spornih točkah. Vest je bila po vsej državi z veseljem pozdravljena, saj je izza decembra zadnjega leta trajajoča stavka povzročila vsepovsod veliko škodo. Časopisom v pokrajinskih mestih bode po sklepu miru sedaj spet omogočeno, izhajati v starem obsegu. Dunajski dnevniki niso bili prizadeti po stavki, ker se je med njimi in tiskarji sklenila zasebna pogodba. V snegu in ledu. New York, 17. febr. — Mesta New Yorka department za čiščenje cest je postavljen pred težko nalogo, osnažiti ceštfc ogromnih snežnih kupov in žametov, vsaj v toliko, da se bo promet lahlfo neovirano vršil. Izza sobote je 18,000 kidačev na ogromne^n delu zaposlenih. toda le z malim uspehom. Silosi je zapadlo nadaljnjih 5 palcev snega. .Department požarne brambe je odvil Vse hidrante, ker bi bilo sicer ga-šeaje zelo ovirano, v posamnih sluča-iuijfcceii.i onettiogočeno. . Pruju-t z vozovi je še zelo nepo-pof.i^*Nfljt>olj se pritožujejo ljudje o nergditj oddaji mleka. BURNETTOVA PREDLOGA V SENATU. Senatski odsek ne misli v priselitveni predlogi ničesar iz-premeniti. PREDSEDNIK WILSON MOLČI. Ali ostane izkušnja o izobrazbi v predlogi? Pravijo, da. Scy in New York, je precenjena na vrč r»va dovoliti podporo prizadetim. ' Sliki kažeta, kako so valovi razdejali °vališča v Seabrightu, N. J. bilo posebnih prestopkov proti ustavi ali zaveznim zakonom." Prejšnji kongresnik Victor Berger iz Milwaukee je prišel pred odbor danes kot član izvrševalnega odbora feo-ciališke stranke in je zanikal, da je socializem odgovoren za stavko. Ferris in milica. Hancock, Mich., 18. febr. — Guverner Ferris je naprosil danes dopoludne predsednika komisije, poverjene s preiskavo rudarske stavke v bakrenem okrožju, za naznanilo dni in mesecev, ob katerih so se vršila od strani milice nasilstva, po tozadevnih trditvah. Brzojavka je bila odgovor na prošnjo, poslano včeraj na Ferrisa, naj določi zastopnika države, če podajo stavkarji svoje obdolžitve zoper milico. Predsednik Taylor je posvaril obenem odvetnike stavkajočih rudarjev, naj se pri naštevanju dogodkov omeje na najpotrebnejše. PC Spet žrtev zraka. Pensacola, Fla., 16. febr. — Iz višine osemsto čevljev je strmoglavil dane- pomorskemu zrakoplovskemu oddelku prideljeni pomorski poročnik Me. C. Murray in obležal mrtev. Poročnik Murray se je bil dvignil popolu-dne s svojim enokrilnikom in se je nahajal nad Pensacolskim zalivom, ko se je pripetila nesreča. Ponesrečenec je dosegel starost 32 let. Brezštevilni požari. Albany, N. Y„ 17. febr. — Pri požaru, ki je razsajal v Medwin Blocku, štirinadstropnem poslopju v trgovinskem okraju, je bila ena oseba usmr-čena in napravljena škoda znaša $100,-000. Število požarov med zadnjimi 48 urami je večje nego kdaj poprej, tako da si požarne brambe ne bi mogle privoščiti niti minuto počitka. Globoki sneg je v mnogih slučajih povzročil zamudo. Po požarih zadnjih 24 ur povzročena škoda znaša $500,000. priseljevanje v Kanado. Ottawa, 16. febr. — Med prvimi desetimi meseci sedanjega fiskalnega leta (april do januarja) se je priselilo v Kanado 356,450 oseb. Od teh je bilo 135,179 Britancev, 93,939 Američanov in ostanek je pripadal raznim drugim narodom. Te številke je naznanilo danes ministrstvo notranjih stvari. Novo leto v Mass. Boston, 16. febr.—Zbornica je sprejela danes predlogo, s katero se ima dan novega leta proglasiti za zakonit praznik. Massachusetts je ena držav, v katerih še ni prvi dan novega leta pripoznan kot praznik. Umor v Aurori. Aurora, 111., 17. febr. —• Gospodična Tracey Hollaender, lepa, mlada devoj-ka, je bila snoči na grd način umorjena; njeno truplo je bilo potem spravljeno na pokopališče in puščeno na nekem grobu. Ubita je bila s težkim krepelcem. Aurora, 111., 18. febr. — Pod sum-njo, da je morilec 201etne stanografi-nje Tereze Hollaender, je policija prijela danes črnca Walter Hickmana, ki je bil uslužben v nekem saloonu kot "porter". V preiskovalnem zaporu se nahaja tudi Italijan Anthony Petros. Zamorska osveta. Nairobi, Brit. Vzhodna Afrika, 14. febr. — Neki raziskovatelj, ki je pravkar dospel semkaj iz notranjosti, poroča, da so Borani, neki zamorski rod, nedavno napadli naselbino rodu Ren-dile in poklali vse prebivavce, z ženskami in otroci vred, kacih 200 po številu. Borani so miroljuben rod in se bavi-jo s poljedelstvom, a sosedni Rendilci so jih nadlegovali in zato so prvi sklenili, da usmrtijo vsakega Rendilca, ki jim pride v roke. Parnik poškodovan. Glasgow, Anglija, 16. febr. — Britanski parnik "Tritoma", ki je odplul dne 9. febr. v Mobile, je izporočil danes, da se hudo poškodovan povrne, kajti petkov vihar da ga je grdo izdelal. Med drugim da je razpokan, a da gotovo doseže svoj določeni cilj. Hrup v parlamentu. Tokio, Japonija, 15. febr. — Do nenavadno hrupnih prizorov je prišlo v soboto zvečer v spodnji zbornici parlamenta. Sele zaključek seje je napravil dolgo po polnoči šundru konec. Člani opozicije so razbili celo shrambe za glasovnice, ko se je doglasovalo o novem trgovinskem davku, da preprečijo preštetje glasovnic. Washington, D. C., 17. febr. — Skoraj kakor blisk iz jasnega neba je prišla članom pristojnega senatskega odseka vest, da predsednik baje trdno namerava, poslužiti se na vsak način svoje zabranilne ali prepovedne pravice, če se mu predloži v podpisanie Burnettova priselitvena predloga v njeni sedanji obliki, to se pravi z izkušnjo o izobrazbi vred. Vest se je prvikrat z gotovostjo razširjala včeraj, pa iz Bele hiše ni bila niti potrjena, niti preklicana. Večinoma se člani odseka izprva niso prav nič trudili, da bi svoje mučno presenečenje prikrili, katero je bilo tem večje, ker je bilo videti pridržanje mnogo izpodbijanega pristavka sklenjeno dejstvo in se je mislilo, da se predsednik ne bo obotavljal, podpisati predlogo. Pred približno dvema tednoma je pooblastil odsek svojega predsednika, senatorja Smith iz Južne Caroline, posvetovati se z g. Wilsonom o priseli-tvenem vprašanju. ČTafii odseka so hoteli, kakor se je danes priznalo, v prvi vrsti poizvedeti, 1 ko se misli predsednik obnašati nasproti izkušnji o izobrazbi. Več senat ,r:cv je mislilo, da bi bita potrata čajt-a..'. aviti se z na-redbo, ki je bila d\'ak poprej veti-rana ali prepovedana, se ima z gotovostjo računiti V " Jteii poraz. Senator Smith ji: -'.>o posvetovanjih s predsednik' naznanil svojim tovarišem, da g. V ■ >n res ne priporoča omejujoče izkušnje o izobrazbi, da se pa vkljub temu-ne bo-obotavljal, podpisati predlogo, r io tudi gornja-zbornica kongresu idol. , ;. Med mnogimi cfani odsfeka se-pojavlja nagnjenost, nastopiti za iz^ kušnju-o,izobrazbi brez ozira na predsednikovo vedenje, ker je vsekako pričakovati, da bo predloga celo vkljub morebitni prepovedi v Žbeh zbornicah kongresa s potem potreimb'dvotretjinsko večino še enkrat sprejeta in vendarle uzakonjena. V senatu se je tako res zgodilo, kakor znano, ko je predsednik Talt predlogo prepovedal. Uzakonitev načrta je takrat izpodletela samo na obnašanju poslanske zbornice. Zanimiva seja priselitvenega odseka se pričakuje jutri. Vojna med Grecijo in Turčijo? London, 14. febr. — Črnogledi pro-roki zagotavljajo, da je grški prvi minister Venizelos potoval po Evropi v zvezi z novo vojno med Grecijo in Turčijo. Namen potovanja se je izjalovil, kolikor se tiče pridobitve denarja za Grecijo. Nasprotno ima Turčija dovolj vojnih ladij, vojakov in streliva, in njena armada je popolnoma preskrbljena z živežem in pripravljena. Iz Aten poročajo: Grško brodovje stoji pod paro in je pripravljeno odpluti. Vlada je izdala oficielni komunike, v katerem pravi, da bo Turčija morala spoštovati odlok velesil. Turška križarka "Mešudie" je pripravljena odpluti proti Kiosu, kjer se nahajajo grške torpedovke. Iz Rima se poroča: Uradno se potrjuje, da je zdaj tudi trozveza priznala Grčiji vse Egejske otoke razun Imbra in Tenada. Novo skrb pa prizadeva velika mladoturška agitacija proti Wiedu in za Izzet pašo v Albaniji. Potrjuje se, da so muslimanski barjaktari izvolili Izzet pašo za albanskega kneza. Drobne vesti. — Zopet špijon. Avstrijske oblasti v Tridentu na Tirolskem so aretirale nekega Bellonija, ki je bil baje vohun. Povsod v Avstriji sami špijoni! Res zanimivo. — Sofija. Republikanski dijaki so izdali manifest proti carju. V več krajih je prišlo do krvavih spopadov med republičani in monarhisti. — London. Iz Aten se poroča, da sta Turčija in Bolgarija res sklenili zvezo. — Geneva. Tukajšnji "Journal" poroča, da je več tukaj bivajočih bolgarskih častnikov dobilo povelje, naj bodo pripravljeni slediti prvemu pozivu vojnega ministerstva. — Bukarešt. "Adverul" trdi, da pride grški kralj Konstantin spomladi semkaj na poset h kralju Karolu in da se takrat poroči grški prestolonaslednik Jurij s hčerko rumunskega prestolonaslednika Elizabeto. —Tanger. Tukajšnjega francoskega gen. konzula Chevandiera je njegov kuhar umoril. — Pariz. "Figaro" poroča, da bo angleška kraljevska dvojica sredi aprila obiskala Poincaresa. — Peterburg. Duhovniki, ki so člani dume, so Sveti Sinod obvestili, da odložijo svoje mandate, ker jim volivci očitajo, da zanemarjajo verske posle. — Valona. Sem so došle vse priprave za uvedbo telefona med albanskimi mesti. V kratkem bo telefonska zveza v Albaniji funkcionirala. — Belgrad. Semkaj je došel iz Sofije novi ruski poslanik na bulgarskem dvoru Savinski. Govori se, da hoče posredovati med Srbijo in Bulgarijo v spornih vprašanjih. — Budimpešta. "Az Est" poroča, da je bivši rumunski minister Filipes-cu izjavil: "O prijateljstvu med Avstrijo in Rumunijo ni govora, če se Ru- munom v monarhiji ne dajo narodne pravice." - Berolio. V tukajšnjih diplomati-čnih krogih sodijo, da so neresnične vesti o novi balkanski zvezi. Trdijo pa, da-so osnovale zvezo Srbija, Grška in Rumunska. Ako bi Turki napadli Grčijo, bi pomagali Srbija in Rumun-•ka. ^ —- Rim. Bivši nemški državni kan- celar knez Buelow, ki je bil v avdijenci pri sv. Očetu, je izjavil, da je papež popolnoma zdrav in da so vesti o njegovi bolezni neistinite. Rojakom v Kansas City. Kansas City, Kans., 17. febr. — Pustna nedelja se bliža, ki je že po stari navadi "vseh norcev" polna. Ljudje si dajo v raznovrstnih zabavah duška, da se tako še enkrat pošteno razveselijo, predno nastopijo resne dneve postnega časa. Zabave bodemo imeli na pustno nedeljo tudi tukajšnji Slovenci dovolj, ker nam bodo zvečer o polu 8mih v tukajšnjej cerkveni dvorani naši "mali" Slovenci in Slovenke zopet nekaj prav šaljivih in večeru primernih iger uprizorili. Upamo, da bodo naši šolski otroci tudi to pot častno rešili svojo^Talogo in nam bodo nudili vse polno nedolžne zabave. Zato pa le vsi Slovenci in Slovenke v nedeljo, dne 22. febr. zvečer o polu Smili v dvorano na 515 Ohio Ave. — Fa ran. Albanske zmede. "Reichspost" poroča, da se velevla-sti radi Albanije živahno posvetujejo in da se Italija in Avstro-Ogrska pripravljata, da odpošljeta, če bo potrebno, tjakaj vojake, ker je vse zmedeno Naglaša se pa ne merodajnem mestu da ne gre v Albaniji za monopol Italije ali Avstrije, marveč da se name ravane policijske akcije v Albaniji lah ko vsaka velesila udeleži, če hoče. "Temps" pa poroča iz Valone, da Avstrija in Italija odklanjata, da bi vojake v Albanija1 odposlali. (?) Kon trolna komisija je nameravala zahtevati, da naj posadka v Skadru odpošlje 500 mož proti Tirani. Dve italijanski vojni ladji sta v Brindiziju pripravljeni, odjadrati proti Albaniji, če se po ložaj poslabša. Berlin, 16. febr. — Prestolonaslednik Friedrich Wilhelm je moral danes ostati v postelji. Zdravniki so dognali vnetje bezgavk. Jolietska novica. — Pred sklepom lista nam je g. Jos. Stukel telefoniral, da se bo vršil shod o farmarstvu v Montani že prihodnjo sfedo, dne 25. t. m., in ne v četrtek, kakor se je izprva določilo. Torej v sredo zvečer v Jednotino dvorano! Nova povest. S prihodnjo št. Am. SI. pričnemo objavljati novo povest v našem polu-tedniku, in sicer Spillmannov zgodovinski roma iz časov francoske revolucije, pod naslovom "Junaštvo in zve-toba". Spiilmannove povesti so znane sirom sveta. Posebno priljubljen je Spillmann kot pisatelj za odrasle. Kdo ne pozna njegovih romanov kot "Žrtev spovedne molčečnosti", ali "Zadnji dnevi Jeruzalema", ki se pridno čitajo po vseh slovenskih hišah v stari domovini. Spillmannova povest "Junaštvo in zvestoba", ali Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI., pa je ena njegovih najlepših ter po vsebini, kakor tudi zanimivosti naravnost neprekosljiva. Povest je zajeta iz dobe krvave francoske revolucije, ki je cel tedanji kulturni svet napolnila s strahom in grozo. Torej priporočamo vsem prijateljem dobrega in lepega čtiva, da se takoj naroče na Am. SI., ako še niso njegovi naročniki, da ne zamudijo pričetka naše nove povesti. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 18. febr. — Predpustni čas se bliža koncu. Prihodnji torek bo zadnji dan vesele dobe, posvečene razposajenosti in šumnim veselicam, katerih je bilo tudi letos nebroj — v naši stari domovini namreč, ne pa pri nas. Mi v Ameriki imamo druge skrbi — za delo in business. Zato živimo brez veselic v pravem pomenu besede, ker smo itak vedno veseli, kadar imamo delo in zaslužek. Vendar pa bo prav in pravično, da se primerno poslovimo tudi od letošnjega predpu-sta. Prihodnji pustni torek zvečer priredi Mladeniško društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. sijajen maškaradni ples v Sternovi dvorani, in pričakovati je, da se dvorana napolni z veselo in poskočno mladino. Pa tudi starejši rojaki in rojakinje bodo dobro došli! — Na farme v Montano! V četrtek, dne 26. t. m., zvečer bo v dvorani K. S. K. Jednote velik shod vseh tistih, ki se zanimajo za farmarstvo ali poljedelstvo. Na tem shodu bo Mr. Morrison iz Chicage govoril in predaval o lepi priložnosti, ki se nudi rojakom za pridobitev cenih farm v Montani. Kazal bo tudi razne slike o montanski deželi ter tamošnjih farmarskih naselbinah in napravah. Govoril bo tudi g. Jos. Stukel, znani jolietski ''bridewell-keeper", ki je bil lani v Montani pri srečkanju vladnih zemljišč v indijanski reservaciji Fort Peck. G. Jos. Stukel se zelo zanima za farmarstvo in pojde menda že dne 10. marca spet v Montano, kjer misli ostati do jeseni. Morda je še kaj rojakov v Jolietu in okolici, ki se vnemajo za farmarstvo. Za vse te in tudi za vse druge bo shod v Jednotini dvorani dne 26. t. m. največjega pomena. Zato vsi na ta shod! Vsakdo dobro došel! — "Divji lovec." Ker nam nedo-staje časa, se moramo omejiti na kratko poročilo o nedeljski predstavi Finž-garjevega "Divjega lovca" v Jolietu. Uprizorilo je lepo narodno igro s petjem v 4. dejanjih Slovensko Izobraževalno in Podporno Društvo "Triglav", ki si je pridobilo s tem lepo zaslugo. Vsebina igre je našim čitateljem znana, ker smo jo prinesli v eni zadnjih številk A. S. Igra je brez kake posebno globoke misli, vendar je polna tako lepih prizorov in pristnih gorenjskih tipov, naslikanih s peresom zdravega realizma in brez kosmatih prime-skc ., da se je takoj udomačila v naži stari domovini, kjer se predstavlja "Di\ji lovec" že nad deset let po vseh slovenskih odrih. Toda igra n in zato je marsikdo dvomil nad njenim uspehom v Jolietu, kjer še vedno nimamo svojega glediškega odra in se moramo zadovoljevati z malim in skrajno pomanjkljivim oderčkom v Sternovi dvorani. In vendar: naš "Triglav" je s svojim "Divjim lovcem" prodrl in pokazjl, da vse doseže, kdor zna in hoče! Hoteti je treba, pa se premagajo vse ovire. Toda — k predstavi. Na sporedu popoldanske in večerne predstave je bil najprej nagovor, v katerem je g. igrovodja,, Rev. Anton Berk, v kratskih, a jedrnatih besedah pozdravil mnogoštevilno občinstvo ter pojasnil pomen in namen "Triglava" in njegove prireditve. Govornik je žel za svoje besede viharno odobravanje. Mešan pevski zbor pod vodstvom g. George Malovrha je zapel potem Parmovo "Čolničku" prav lepo in precizno; in tudi narodne pesmi, vpletene v igro, so bile izvajane res krasno, tako da so segale v srca; občudovani so bili zlasti zvonki ženski glžfShvi. In zdaj k igralskemu o-sobju. Prvenstvo gre gdč. Elizabeti Sekola, ki je igrala Majdo, županovo hčer, glavno junakinjo, tako spretno in naravno, da ji ne bi imel najstrožji kritik ničesar očitati. Na drugem mestu zasluži omembo g. Martin Rakar kot Tonček, vaški revež in norček, ki je s svojim kostumom, obnašanjem in govorjenjem vzbujal največ pozornosti. Lep fant je bil g. Frank Zadel kot "divji lovec" Janez, le nekoliko premrtvično je nastopal kot gorenjski korenjak, ki se ne boji žive duše. G. Jernej Lavrič kot rihtar (župan) Zavrtnik je bil mogočen in postaven koj ob svojem prvem nastopu, da ga jc bilo veselje pogledati; ko je začel noreti, pa ni bil popolnoma kos svoji ulogi. Kovača Jureta je prav dobro pogodil g. Frank Zupančič. Ostale igralce in igralke radi pomanjkanja časa samo skupno in splošno pohvalimo, da je vsak storil svojo dolžnost, zlasti gdč. Katarina Rogina kot kočarica Maruša, g. Vinko Poličar kot Lisjakov Gašper, g. Louis Grčar kot go-6taški sin Tine, gg. Mike Zmajč, Simon Jarc in Frank Lušina kot kmetje, gdč. K|ara Hribar in Mary Sekola kot dekleti, g. Frank Miklič kot oštir Grozdek, gg. Fr. Lavrich in Martin g. Fred Terlep kot ite in Jos. Kozlev-udi mladi Maks Se-lzborno je sviral orkester. Dasi je 23. t. m., to je prihodnji ponedeljek, za dan, ko predloži javnosti svoje načrte za tlakovanje North Chicago streeta. V to svrho bo javni shod v mestni zbornici dne 23. t. m. ob 10. uri dopoludne. Na ta shod so vabljeni vsi, ki se zanimajo za stvar, in ta stvar je velevažna za našo II. wardo, središče slovenske naselbine. Delo za prekopavanje in tlakovanje omenjene ceste bo stalo po proračunu $41,541.40. — Katere ženske bodo smele voliti v Jolietu dne 7. aprila t. 1.? Voliti bo smela: Vsaka neomožena ženska rojena v Združenih Državah; vsaka v inozemstvu rojena neomožena ženska, ki je bil njen oče naturaliziran, predno je dosegla starost 21 let; vsaka omo-žena ženska rojena v Združenih Državah, ki je bil njen mož rojen v Združenih Državah; vsaka omožena ženska rojena v inozemstvu, ki je bil njen mož rojen v Združenih Državah; vsaka omožena ženska rojena v inozemstvu, ki je njen mož naturaliziran državljan Združenih Držav; in vsaka v tej deželi ali v inozemstvu rojena ženska, ki je njen mož državljan Združenih Držav, če postane vdova ali vsled smrti njenega moža ali vsled razpo-roke. — Lincoln in opojne pijače. V Jolietu se bo glasovalo ob letošnjih spomladanskih volitvah o takozvani lokalni opciji (local option), ki je naperjena proti saloonom ali javnim pivnicam. Armada samovodopivcev se očitno in skrivaj pripravlja na boj za "osušitev" Jolieta. Njeni generali pod vrhovnim vodstvom bojevitih ministrov že pijo na svojo zmago, kakor lovci na medvedovo kožo, ki je pa še nimajo; in pijo pa naši generali samo vodo, seveda. In pri tem se sklicujejo na slavnega predsednika Lincolna. Zato jim kličemo v spomin sledečo resnično dogodbico iz zgodovine Zdru ženih Držav. Bilo je med državljansko vojno, v kateri je igral najslavnejšo ulogo general Grant, ker je edini izmed vsled generalov vedno zmagoval. Po eni n -h velikih zmag in ob času, ko ' i vojskna krdela Unije brezuspesir" ft> vsej črti, je bil Grant zatožen, ka'.or nedavno zaslužni delavski voditelj Gompers. Senator i Chas. Sutnner, dostojanstveni senator iz Massachusi-Usa, je bil pregovorjen,' da se je postavil na čelo Granfovih ne-' vQŠčlji\'ce' .in jih •• ,'Uii. k predsedniku Lincolnu z zahtevo' da Kaj s*: Grant' takoj-odpusti iz službe, in sicer zato, ker ga je včasih izpil kak kozarček. Lincoln je poslušal odposlanstvo s svojo navadno potrpežljivostjo.. Na- j zadnje je stopil s senatorjem Sumner-. jem v stran in mu je skoraj izpihnil dušo z vprašanjem, da li ve, katero vrsto whiske pije Grant najrajši. Sum- j ner je bil hud in je hotel vedeti, zakaj ga to vprašuje. Naglo kakor blisk je Lincoln odgovoril: "Rad bi je poslal, najmanj galon vsakemu generalu v armadi L'nije, morda bi jih navdušila ki boju, da se ne bi vedno umikali." Ali ste slišali, samovodopivci? močno ploskalo, ali se smejalo, ali pa pazljivo poslušalo. Koncem predstave pa se je vsak počutil zadovoljnega in odšel iz dvorane z večjo ljubeznijo do mladine in s trdnim prepričanjem, da se slovenska šola sv. Vida s svojim vspešnim delom na pravi vzgoji otrok lahko danes meri z vsako drugo farno, dočim javne šole prekaša. To so pokazale tudi poluletne skušnje pred par tedni, pri katerih so otroci od petega razreda naprej delali skušnje in odgovarjali vprašanja napisana od "Board of Education", ki daje izkušnje tudi otrokom iz javnih šol. Nikakor pa ne smem pozabiti, da je bila to prva šolska predstava na novem velikem šolskem odru, katerega napravo je izročil šolski odbor le dva tedna popred g. Prmetu. Torej največ njemu in pa njegovemu. sinu Francetu se imamo zahvaliti za hitro delo in izgotovljenje odra. Zahvaliti se moramo tudi vsem onim, ki so pri tej predstavi kaj pomagali, kakor Mrs. J. Mali, Mrs. F. Suhadolnik, Mrs. Za-I man, Mrs. Hoffner, Mrs. Marinko, i Hlad, Štupar in še drugim, ki so se trudili in pomagali na en ali drugi na-' čin v prid te predstave. G. Math. Gr-dina je maskiral več kot petdeset o-j trok brezplačno, za kar smo mu hvaležni in tako tudi Mrs. J. Grdina in ! pa Miss Lauše, ki sta pri tem pomaga-j li. Da smo pa g. Glaviču, "janitorju", vsi hvaležni za dobro greto dvorano, to je samoumevno. In če je še kateri, ki je pomagal pa ni osebno omenjen, naj se čuti vštetega. Tako na primer stariši otrok, ki so igrali in s katerih opravo so imeli stroške ali "trubel". Ni bilo vse to zastonj. Vaši otroci so pokazali svojo zmožnost in brihtnost, poleg tega pa pripomogli, da se je nabralo za naš krasni "Dom", t. j. šolo, približno $180 — prav natančne svote pisatelj še ne ve pri prvi predstavi — kar je gotovo lepa svota, hvala Bogu in pa vsem, ki se zavedajo za narod in v resnici pravi narodni napredek, namreč dobro vzgojo naših otrok. Kje so bili ta večer vsi oni, ki vedno toliko govore o naprednosti in narodnosti, to se ne ve; gotovo pa je da ko pride zopet kak tak "narodnjak' neznalicam dalje frfotati, kajti vsaki ptič ima svoje gnezdo in to je neza-branjeno. Kar se tiče delavskih razmer, je hočem sporočiti cenjenim rojakom ši-rom Amerike delavske razmere, ter moram poročati zelo slabo, ker je veliko delavcev brez dela in brez denar- bolj po slabem, ker smo izkoriščani od ja. Zatorej ne svetujem rojakom sem vseh strani. Delavcev je vedno več, kot bi izvirali. Dne 4. februarja smo spremili k večnemu počitku John Lavriča. Tu zapušča več bratov in v stari domovini soprogo in več otrok. Pogreb je bil vzgledno zanimiv, ker društvo sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. je pokazalo bratstvo, ker so se večinoma vsi udeležili bratskega pogreba. Naše sožalje bratom. Rajniku pa večen mir! Človek, glej dognanje svoje: Danes srečen si, vesel — jutri že ti zvon zapoje, trupio tvoje bo pepel. John Vesel. Chisholm, Minn., 13. febr. — Dragi mi'list A. Slovenec! Že večkrat bi se rad kaj oglasil v tem našem listu, ali nisem imel priložnosti — in bi raz-dražil morebiti kakšnega dopisnika listov, ki se izkazujejo kot "naši generali" v dopisih, kaj in kako znajo eden proti druzemu. Če malo pogledamo to pričkanje, je prav ko po stari metodi starih ženic: kaj je rekla ona, in kaj si rekla ti i. t. d. To se ve, to pride vse izpod mladoletnih prstov, ker se pameten človek ne more ozirati na take čenčarije, ker smo že več petkov pustili za seboj; in ker jih osebno preveč poznamo, jim ni zameriti, ker so še mladi. Naj se izražujejo, kakor hoditi za delom.—Zimo imamo pa zelo hudo. Do Božiča je bilo prav lepo vreme, zdaj je pa tem bolj pritisnilo, da imamo pravcati mraz enak sibirskemu mrazu. — V predzadnjem listu Narodnega Vestnika je bilo čitati dopis iz Eveletha s podpisom "Vsestak-ne", kjer dopisnik trobi in trosi nesramno laž in sicer kakor sem čital, da se je za celih 16 dol. vžigalic porabilo v farni cerkvi sv. Družine. To je nesramna laž in s tem postavlja v slabo luč č. g. župnika in ves cerkveni odbor. G. Vsestakne si prošen, hodi v župnišče, saj g. župnik bo tako dober, da Ti bo pokazal račun od prejšnjega leta (1913). Saj nimaš dolge poti do župnišča, celih 50 čevljev. Toliko si lahko časa vzameš, in boš videl; ako je resnica in se prepričaš, potem trosi o-trobe tvojih možgan po listih. In g. Vsestaknetu svetujem, naj dopisuje v liste kaj bolj resničnega in zanimivega, ne pa laži. To naj zadostuje za sedaj; drugič kaj več. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike in A. S. veliko naročnikov in predplačnikov, ravno isto želim mesečniku Ave Maria. A. G., star naročnik. Gilbert, Minn., 16. febr. — Vabilo na predpustno veselico, katero prire- sfi^s^ifi^tfi^ifiafisefisifi^ira s, m s i a Oscar J. Stephen K S. Sobe 201 tu 202 Barbel B dg. JOLIET. ILLINOIS. JA^ TV J NOTAR jffl Kupuje in prodaja zemljišča g6 v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva props t' ognju, nevihti ali drugi po-Žfi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti ^Ej nezgodam in boleznim, jr Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja. jfl Govori nemško in angleSko. KM^Hi^ffi^ffiiiSfiSffi^ffiiiJfi^ffi^J znajo; in kateri znajo najbolj, oni se dijo slovenski fantje dne 22. februarja izkazujejo po dopisih kot bi bili naših ljudi generali. Kar je. pa nas, smo pa še v veliki temi po njih mnenju. In piše se, da propada naša slovenska delavska naselbina na Chisholmu v verskih rečeh: in glej, leta 1913., to je v Indiharjevi dvorani, Gilbert, Minn., ob 2. uri popoludne v nabavo novega križevega pota za cerkev sv. Jožefa v Gilbertu, Minn. Tem potom se vabijo vsa slovenska društva iz Gilberta in okolice, kot vsi lani, je prišlo v našo cerkev sv. Jožefa i Slovenci in Slovenke, da se obilno u-čez osemtisoč dolarjev dohodkov! Kaj f deleže velike predpustne veselice. Za mislite, če vas par odpade, da je pro- mnogobrojni poset se vam priporoča palo? Ne .in ne! Koliko jih pristopa k mizi Gospodovi vsak teden! Kedor obiskuje cerkev, on ve; kedor pa ne, pa mu ni treba znati. In drugi piše, da ne napredujemo v političnem in delavskem oziru. Poglej, tukaj imamo ustanovljen Politični Klufi, pri vljudno: Odbor slovenskih fantov. Houston, Pa., 16. febr. — Cenjeni mi g. urednik A. S.! Pred kratkim časom sem Vam poročal novice iz naše naselbine. Ker se pa zmerom kaj no-katerem se lahko vse do- | vega prigodi, sem že zopet tukaj. Za- (?) odkod v Cleveland in bode videl j seže, kar je nam delavcem v korist. Sa-' kaj pa tudi ne? Zima nas je prav po-par saloonov od znotraj, par sociali-! mo pridite zraven, ne glejte iz strani, šteno obiskala. Delavske razmere se stičnih knjig kje ležati, bode pa zopet | Pridite redno k sejam, ki jih ima Pol. i n'so še nič izboljšale, tako da najljub-pisal o "velikem napredku v Cleve- j Klub. Vsi delavci mogli bi priti k se-! še nam je pero v roke, pa v gorki so-landu" in o "vinski kapljici" in njenem jam, če si državljan ali ne. Združimo bi se z raznimi časniki in podučljivimi "vplivu", dočim o jasnem pravem na-] se delavci! Korajža, ne ustrašite se, knjigami kratkočasiti, predku, ki se kaže danes posebno pri. in potem se bo reklo: to je Slovenski | Danes, dne 16. febr., sta si obljubila skupnem delovanju naših trgovcev I delavski klub! Kar on stori, on dobi, | zakonsko zvestobo v polsko-angleški in naših katoliških društev mladini v ! ker v združenju je moč! j cerkvi v Cannonsburgu g. Anton prid ne bode vedel kaj povedati. Res In tukaj imamo Slovansko Delav-' Tomšič z gdč. Frančiško Lenarčič. sko Poškodninsko Zvezo, pri kateri se Ženin je doma iz Koritnice, nevesta pa lahko \c; mesečna podpora $25.00. j (Nadaljevanje na 7. strani.) c sobe v bo- j To jc la lep napredek v tej delavski ■ _ slovenski naselbini. In še več društev,' ki spadajo 1 katoliškim in nekatoli- S!fiiSffil!filJ!fiii;fiii!filŠ!li Eno znamenje podarjenje lepo Goršič kot lovca, birič, gg. Anton B čar kot godca in t kola kot pastirček med i>fro Boynov bilo slabo vreme, ker je snežilo in pihalo vso nedeljo, je bila udeležba popoludne in zvečer tako ogromna, da so morali mnogi oditi, ker niso našli prostora v dvorani. S tem je povedano vse. •— "Board of Local Improvements of the City of Joliet" je določil dan Cleveland, O. — "Slovenec sem, Slovenec sem", tako so peli prelepo in ljubko otroci šole sv. Vida v nedeljo 13. febr. pri svoji veliki letni predstavi. Še nikdar v zgodovini te šole ni bila kaka šolska predstava tako mnogoštevilno obiskana iii se iztekla s takim ogromnim uspehom. Ljudje, oziroma stariši, sorodniki in prijatelji otrok, so se kar čudili lepemu nastopanju in krasnim govorom, katere se otroci s tako čisto izgovorjavo izvrševali. Predstavljani so bili sledeči narodi: Slovenski, hrvatski, ameriški, irski, nemški, zamorski, in kitajski. Vsak se jc čudil, da se morejo otroci priučiti kaj takega pri tako mali starosti. Vse govore so govorili otroci od četrtega razreda nazaj. Nikdo pa ne bi bil opazil na izgovorjavi, da niso otroci Nemci ali Angleži. Pred vsem so čisto in lepo govorili zastopniki Slovencev. Njih oprava je bila lična nad vse, ali vsaj nam se je zdelo tako, čeravno so so se tudi "Hrvatje in Hrvatice" čvrsto postavili in so se "Irčki" in "Nem-čki" obnašali zelo po šegi teh narodov. Bili so oblečeni v krasne narodne barve in noše. Veliko smeha >o napravili "črnčki", katere je vodil Hlapšetov Tonček kakor njih "profesor" prav spretno in originalno. Kitajci s svojimi kitami so bingljali in peli, da se je občinstvo nepretrgano smejalo. Veliko smeha so napravili tudi "Brouniji" pod vodstvom Anton Je-loveca. Victor Suhadolnik kot policaj je stopal, kot da ima res vse mestne može za seboj. Sploh vsi so se dobro obnesli in svoje stvari brez vseh napak izvrševali. Ne smem pa pozabiti deklic iz petega in šestega razreda, ki so tako krasno proizvajale nadvse krasne vaje z venci. Ljudstvo jim je navdušeno sledilo in ploskalo čestitke. Poleg vaj na odru in večna-rodnega petja in govorov, igrana je bila tudi godba na klavir in sicer od J. Završek, M. Suhadolnik, M. Germ, A. Blatnik, in čveteroročno od Marije in Adolf Kremžar. Vsi so igrali pravilno in pokazali zmožnost. Morebiti ie med njimi tudi kak strokovnjak, katerega slavnosti solnce že rudi jutranje nebo. Predstava je trajala dobri dve uri in pol, med katerim časom je ljudstvo je, slovenski Cleveland močno napreduje, tod- ne radi vzrokov, ki se veC-kratov dajejo in znamenj napredka, ki se navajajo, pač pa vkljub tem. pravega apremlje vi šoli od strani slovenskih trgovcev šolskemu odboru za rabo mladeničev. Trgovci bodo rabili sobo enkrat Ma teden, vse druge večere pa so blago-dušno podarili mladini za razvedrilo in zabavo. Otvoritev te dvorane se je vršila prav lepo ob petju in godbi. Nastopilo je tudi več govornikov kakor F. Turk, John Gornik, Ant. Grdina, predsed. trgovskega kluba, g. Prijatelj, kakor tudi župnik Rev. Ponikvar, ki se je trgovcem v imenu mladine toplo zahvalil za njih pravo radoljubnost in sotrud obdržati mladino na pravi poti potem, ko zapusti šolo. Vsa čast našim trgovcem, kateri se zanimajo za stvar, ki jo mora odobravati vsak pametni človek, magari če je tudi "narodnjak" ali "narodno napreden". Vse pa, najsibodi da samo delajo za narod, ali pa so "narodno napredni", želi videti prihodnjo nedeljo, ko šolarji zopet ponovijo nedeljsko predstavo med audienco v novi šolski dvorani Naročnik iz "VI. mesta' Chicago Telephone 2760. Jos. Perush SLOVENSKA GOSTILNA 1137 N. Hickory St. :: Joliet, 111. KEGLJIŠČE (bowling alley) po sta-rokajski šegi. Kogar veseli kegljanje, naj me poseti. Pri meni je dobra postrežba in dosti zabave. : i NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLII iiffiiiffiiiffiiibfiiiHiiiifisiifi JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOlt Stavi in popravlja hiie. Woodruff Road. Jolitt, III ifi^ffiSSfi^ffiSffiSffi^W^' So. Chicago, 111., 17. febr. — Cenjeni gospod urednik Am. SI.! Prosim, priobčite mi v nam priljubljenem listu te vrstice iz So. Chicage. Nemila smrt nam je zopet posegla s svojo mrzlo roko in nam ugrabila našega rojaka in sobrata Frank Novaka, v najlepši dobi njegovega življenja, v starosti 28 let. V Ameriki je bival nad 10 let v So. Chicagi in zapušča tu žalujočo soprogo in troje nedoraslih otročičev. Bolehal je že dalje časa na želodcu in je podlegel operaciji. Usoda mu je odločila, da je moral zapustiti to dolino solza. Jc res žalostno za tacega lepega značaja kot je on bil, miren človek in dober mož in oče svojib otrok. Ali tu ni bilo za pomagati, moral se je ločiti od svoje drage soproge in svojih otročičev in od, svojih sorodnikov, bratov in bratrancev, ker Božja roka je močnejša od nas drugih. Pripadal je društvu sv. Florijana v So. Chicagi št. 44 K. S. K. J., ki mu je priredilo sijajen pogreb v nedeljo 15. februarja 1914. V miru počivaj, dragi sobrat! Tuja zemlja naj te krije in večna luč naj ti sveti! Soprogi izrekamo naše sožalje. Frank Gorenc, zastopnik A. S. Chisholm, Minn., 9. mi list Am. SI. mite febr. — Dragi • >n ur. tega lista! Sprej-par vrstic v svoje predale. Tu naznanim, da imamo ostro zimo, pa "•c ne de, saj smo Minnesotčaiije kot trdne m neomahljive korenine. Če še tako tulijo in bučljo vsakovrstni vetrovi in se zaganjajo semtertja kar križem nam vendar niti za las ne morejo škodovati. Seveda smo dobro zasancani proti škodoželjnemu sovražniku. RCS nas je £e veIikokrat napadel, a vsakokrat krepkeje in močneje smo nastopali kot imagovitJf rcs. n« vojak,. Namena pa nimam se spu-scati v boj ali zabranjevati tem hipnim škim jednotam in zvezam. O, kmalu bi požabil: Bližajo se ilie- j stne volitve. Delavci, pridite k sejam Političnega Kluba! Le-tam se bo sklepalo za naše delavske delegate. Se enkrat rečem: Rojaki delavci! Združite se in pometimo, kar je med nami zoprnega! Večkrat dopisi pridejo v slovenske liste, kako smo še v ozadju mi delavci, kar sam pripoznam, in zakaj? Ker ni med nami sloge, ker sami sebe k tlom ^ tlačimo! Poglejmo in spreglejmo. De- Si lavci! kaj ste že brali ali videli, da jc ^ bil delavec izvoljen od delavstva in pooblaščen, ^la njih zastopa na konvenciji pri slovenskih delavskih organizacijah, jednotah, zvezah? Prav malo Dokler ne pride sloga med delavstvo, ! toliko časa bomo v ozadju! Pri vseh j slovenskih jednotah in zvezah smo večinoma sami delavci, in zastopniki | od nas voljeni morajo biti delavci! Ne: pa voliti one, ki so nasproti delavstvu, j Ze več časa opazujem in videl sem še kaj malo društev, da bi poslala na konvencijo svojega delavca, ampak one, ki ne poznajo nas. Delavci, spreglejte in boste videli, da se že dolgo časa sami sebe k tlom tlačimo. Na vsaki slovenski konvenciji delegatje voljeni od delavstva morali bi biti sami delavci. Delavec pozna tvoje razmere, in kaj ti je v korist ali ne. In ne oziraj mo se na nobeno stranko, ker v združitvi delavstva pride moč na površje vseh strank. Novega kaj posebnega nimam kaj sporočati, kakor zimo imamo hudo par dni. Dela se po navadi, kar jih dela; dosti jih je pa brez dela; eni ne dobijo, eni nočejo, ker je res, da se težko delo dobi; ne svetujem nobenemu sem hoditi, dokler se ne izboljšajo delavske razmere, lil tudi nesreče v tem kraju ne počivajo, se večkrat kdo ubije ali pobije. Tako je tudi mene zadelo, da sem se spustil po 15. letih nekaj čevljev navzdol pri delu in sem padel na en tram na noge po strani, da sem ga prelomil: tu se vidi, da večletni "majnar" ima ja trde kosti. Mislim, da jutri bom še! spet na svoje delo. — Pobil se je tudi jako naš rojak Ferdinand Živortnik, rodom iz Slovenjegradca, pri svojem delu; sedaj se nahaja v bolnišnici na Hibbingu. Jako se mi je zavlekel ta moj dopis. Znam, da me bo kdo "fajn izpucal" radi mojega dopisa, pa mu velim, da niti ne bom odgovarjal; če ni kaj za njega, naj me osebno napade, ker se poznamo: ker škoda papirja in trudnih rok. S pozdravom Član in uradnik K. S. K. J., S. H. Z., S. D. P. Z. in P. K. Eveleth, Minn., 16. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmi nekaj vrstic iz tukajšnje naselbine Eveletha. Prvo sfi s m m a m k m m s s Zopet sem zdrav! ffi s Sfi ■5 ifi m a s s m k m m s S ffi K ifi Si S bfi s ■Si K Take izraze piejmemo vsaki dan, ter so najboljši dokaz, da Severov Balzam za Pljuča Severa'« Balsam for the Lung* vedno dobro učinkuje pri zdravljenju kašlja, prehlada, vnetja sapnika, hripavosti in oslovskega kašlja. — Cena 25 in 50 ct. Sledeče pismo je dober dokaz njegove zanesljivosti in kakovosti: "Zelo zadovoljen sem s Sevcrovim Balzamom za pljuča, kateri mi je toliko pomagal v kratkem času. Nadlegoval me ie hud kašelj ter radi njega nisem mogel delati cela dva meseca. Rabil sem Severov Balzam za pljuča in sedaj sem zopet zdrav. FRANK ZACIRKOVNIK, Nokomis, 111." Utrujeni, nervozni 111 ste, rabite razdražljivi — ste li vi v takem stanu? Ako Severov Nervoton, Te izborila tonika iii hrana za utrujene živce. Priporoča se zoper nervoznost, nespečnost, dušno potrtost in razne druge živčne neprilike. — Cena $1.00. » Omotica, we ' S S ■Si £ a s tfi !fi m bledost, bol v hrbtu, žolti obraz so znaki, ki zahtevajo hitro zdravljenje $ Severov Zdrvilo za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) priporoča se v tem zdravljenju raznih obistnih, mehurjevih in jetrnih y: neprilik. — Cena 50 centov in $1.00. Severove Tab-Lax] XlZVllX'I.dft - ( uspešno za odrasle ) centov Severova zdravila »o naprodaj v Tieh lekardah. Zahtevajte urno Severova. Ako jih ne morete dobite, naročit« jih od na* trn iM3 h I1L sta-Ija- jsti of >iin ; V S m m ns s s m s m & y» m : y» $ * s tfi m # 5*5 S3 Sfi »S * fž? * ifi ifl5 * £ £ ^ fi fi {S fi 85 fi S fi 15 15 15 15 I! 15 S KRANJSKO ; — Za kidanje snega je plačal ljubljanski magistrat meseca januarja 12,-074 K 58 vin. — Odbor za nabiranje narodnih pesmi je doslej nabral čez deset-tisoč slovenskih narodnih pesmi z napevil — Prvo tovarno na Belokranjskem in sicer sušarno za cikorno peso ustanovi že letos Pozemkova banka v Pragi na svojem posestvu na Krupi. O-menjena češka bar.ka hoče na vseh svojih na Kranjskem kupljenih posestvih vpeljati gojenje cikorije. Akcija je gotovo simpatična in velevažna. — Izseljevalni agenti v Ljubljani obsojeni. Bivši davčni uradnik Gabrijel Urabec iz Ljubljane in gostilničar Jože Balkovec iz Preloke, okraj Črnomelj sta stala dne 23. jan. pred kazenskim senatom c. kr. deželne sod-nije v Ljubljani, in sta bila obsojena, Urabec na 4 mesece ostrega zapora in Balkovec na 10 tednov ostrega zapo- I ra, ker sta v preteklem letu vojaški 1 dolžnosti podvržene mladeniče vodila ' po potih, da jih policija ne bi zasačila, v Ameriko. — Balkovec je nabiral take mladeniče po Beli Krajini in jih pripeljal Urabcu v Novo mesto, kjer se je v Matkovi gostilni blizu kolodvora, kupčija sklenila, kolikor se bo zaslužilo. Urabec je dobil po navadi do 200 K za to, da je izseljence varno spravil skozi Ljubljano. Svojim žrtvam je znal na ta način izvabljati denar, da jim je pisal, da je on edini a-gent, ki ima to spretnost, da spravi vojaške obvezance sigurno čez državno mejo. Balkovec si je pri takih u-mazanih kupčijah tudi precej novcev nabral. | _ Amerikanska prodajalna čevljev. V Ljubljano pride še ena amerikanska prodajalna čevljev, ki bo nastanjena pri Maliču. Magistrat je že dovolil prezidavo prostorov, kjer je sedaj slaščičarna in brivec. Za prezidavo bo tvrdka plačala 7000 K, portal bo pa veljal 14,000 K. Preskrbovanje z električnim tokom. Zgled Kranjske dežele vleče. Kranjska dežela je bila prva, ki je nastopila z lastnimi velikimi projekti za povzdigo narodnega gospodarstva z najmodernejšimi pripomočki novodobne tehnike. Na druge deželne zastope je ta zgled tako vplival, da po svoje Posnemajo te ideje. Tudi Istra se je zganila. Ker nima lastnih vodnih sil in premoga, hoče dobiti električni tok za mesta od Soče. Šele bodočnost bo Pokazala, kako dalekosežna je akcija kranjskega deželnega odbora. — Starost kranjskih učiteljev. Upokojen učitelj piše. V "Slovencu" betom: Umrl je g. nadučitelj A. Perne; bil je starosta kranjskih učiteljev. A. Perne je bil rojen 1. 1844. Kar je meni znanih vpokojenih učiteljev še živih, posnel sem iz učit. koledarja sledeče: Dva sta rojena leta 1837., eden leta 1840., dva leta 1841., dva leta 1842., štirje leta 1843., pet leta 1844., istega kot pok. A. Perne. kakor tudi ne z velikim Ivanom Hribarjem. — Ogenj. Dne 29. jan. ob pol 2. zjutraj je začelo goreti v pralnici (sušilnici) v Lichtenthurnovem zavodu na Poljanski cesti v Ljubljani. Prvi je zapazil ogenj domači vrtnar Franc Verovšek ob 1:5 uri ponoči in takoj pozvonil z velikim zvoncem. Usmi-ljenke in uslužbenci so bili v naslednjih hipih že na nogah ter hiteli v sušilnico, začeli nositi vodo in gasiti. Šele nato je prišel nočni stražar in poslal po požarno brambo, ki je bila v par minutah na licu mesta. Ker je bilo pa vse zamrznjeno, ni mogla takoj uspešno delovati. Ko so odtajali led in je začela delovati brizgalna, je bil ogenj kmalu udušen. Za poslopja, v katerih se nahajajo spalnice, šola itd., sploh ni bilo neposredne nevarnosti, sama zase tri krone. S tem je bilo dognano, da Celovca: Skoro 50 odstotkov v izdat-je mladenič, ki je hotel dvigniti 40 | kih porabi Koroška dežela za šolstvo, kron, slepar. O stvari so takoj obve- ; L. 1912. je deželni zbor reguliral uči-stili policijo. Skoro nato sta se na teljske plače in v ta namen zvišal že pošti pojavila dva stražnika, ki sta sleparja aretirala, ga uklenila in odvedla v zapor. Slepar je baje krojaški pomočnik z Vrhnike. Kako se piše, še ni znano. Enako sleparijo je izvedel že 14. jan. pri nekem poštnem- uradu v Ljubljani. Tu se mu je sleparstvo posrečilo in je dobil izplačanih zahtevanih 40 kron. ŠTAUBMIO — Javkanje "šulferajna". Nemško nacionalni listi zelo tarnajo, ker so se Nemci naveličali prispevati šulferajnu in je došlo letos meseca januarja 40,-000 kron manj prispevkov, kakor lani. Vodstvo šulferajna je po poročilih nemških listov obupano in roti Nemce, da naj pridno prispevajo, češ, da je ob mejah slovanska nevarnost velika. — Občinske volitve na meji. Pernice pri Marenbergu. Pred 2 letoma co se vršile na Pernicah občinske vo-ker stoji sušilnica popolnoma litve> pri katerih so Slovenci zmagali, Pretežna večina gojenk, z vsemi svojjm; kandidati v 1. razredu, zlasti manjše, ni do jutra o nesreči niti v drugem razredu pa so vložili priziv. nič vedela. Le večje gojenke, ki spe v Dne 24. jan. t. 1. pa so se vršile dopol-traktu nasproti sušilnice, so se zbudile; | niine yolitve za 2. razred. Slovenci so toda sestre, ki nadzorujejo v spalni- j tokrat zmagali z vsemi svojimi kandi-cah, so tudi te nemudoma pomirile in dati, tako da je sedaj ves občinski od-vzdržale med njimi največji red in bor v njihovih rokah, kar je zlasti na mir. Niti ena deklica ni šla niti iz 0d vseh strani ogroženi jezikovni meji sobe, kamo-li na dvorišče. Istotako velikega pomena, je vladal red in tihota pri gašenju, kar se je jako ugodno opažalo. Ogenj je! itak'visoke deželne doklade za 15 od stotkov, kar bo znašalo letnih 400,000 K več. V deželi vlada strašna revščina, zlasti kmetski stan se komaj še vzdržuje. Ljudstvo ne živi vendar od samih šol. Če je šolska oblast sklenila skrčiti število razredov po deželi, je imela pač svoje upravičene vzroke v slabih deželnih finahcah. Kaj torej še hoče društvo "Svobodna šola" s svojim hujskanjem? Ljudje, ki ne čutijo težkih bremen, kakor kmetsko ljudstvo in ki redno dobivajo svojo plačo od dežele ali države, ne glede na to, ali je dobra ali'slaba letina, pač lahko govorijo in stavijo zahteve. Zlasti Slovenci pač nimamo nobenega povoda, navduševati se za agitacijo "Svo bodne šole", ki jo je začelo to društvo po Koroškem. V slovenskem delu dežele so itak že v vsakem kotu otvorili nemško šolo, da v njej mučijo po zloglasnem Koroškem šolskem sistemu slovenske otroke, ubijajo njihovo pamet, in da imajo povsod dovolj nem-ško-nacionalnih agitatorjev — učiteljev. \ PI — Prestolonaslednik pride v Mira-mar spomladi, kjer ostane s svojo rodbino več časa. Grad že pospravljajo. — Slovenske šole v Istri. Deželni odbor istrski je sklenil, da se otvorijo uničil stropovje in postrežje sušilnice, posestnik Maks Strašil. Novi nem-notranjo opravo, zlasti pa veliko mno- škutarski župan je seveda slovenski š žino perila. Poškodovano je pa seve- j izpremenil v daljši germanski sch. da tudi zidovje. Škoda se ceni na v Istri štiri nove slovenske ljudske šo-— Za župana v Brežicah je izvoljen j le> in sicer v Sobonjah in Podgradu, v 5000 kron. — Duhovniške v'esti. Zdravstveno stanje vikarja Frana Simoniča se je že Pod snežnim plazom. Iz Mokro- S obrnilo mnogo na bolje. Upanje je, noga poročajo: Dne 28. jan. je vozil j da bo vikar v kratkem mogel iz po--poštni voznik pošto iz Sevnice v Mo- stelJe- — V pokoj stopi J. Jurčič, de-kronog. Na potu se nahajajo strmi kan v Vuzenici. Na njegovo mesto hribi. Naenkrat se je z vrh strmega Pride A- Arženšek, župnik v Vitanju, hriba utrgal snežni plaz in z groznim ~ V Pok°i bo tudi s^P'1 M- Koren, bučanjem pridrvel v dolino na cesto. Voznika Franca Verhovška je snežna lavina zanesla kakih osem metrov pro- župnik v Žalcu. — Smrtna kosa. Umrl je Anton ,.,„.. .. . , Rober, posestnik in krojač v Levči pri t. mimo tekoči rek. Mirni. Na pomoč , ptuju Zapušča ; Qtrok jn ženo _ y sta prihitela dva delavca in z lopatami | Podsredi je umr]a posestnica Ana Pla- lzkopala postnega voznika, k. je bil , njnc ^ Frančiška Planillca> kapla. skoro ze izgubljen, kajti ležal je zako-, na pri Sy Jakobu y sloy pan 1 meter pod snegom. Ko so voz-1 nika izkopali izpod snega, je od strahu ' — Zmrznil je v Št. Gothardu L. Do-in slabosti padel nezavesten na tla. vičar, v Vel. nedeljo pristojen rudar. ; Dne 24. jan. je na potu iz bolnice ostal Nepoboljšljiv tat. Ko je bil lan- pr; nekem kmetu. V bujni domišljiji, da ga trboveljski rudarji preganjajo, je ponoči vstal in bežal bos eno uro daleč v najhujšem mrazu k drugemu kmetu. Zmrznili sta mu obe nogi in usta so se mu zaprla. Strašnih bolečin ga je danes 30 .t. m. previden-ega s sv. zakramenti za umirajoče rešila" Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts Slovanska lekarna 4» JOHNSONOVI + "BELLADONN/r 03LK21 ALI OKJŽI E VOLČJIH člrieg SO KORSTN PU. REVMATIZMU SLABOSTIH » (iB-MH HROMOSn PLJUČNIH IN PRSNIH BOLENH BOLESTI r KOLKU MRAZENJU t ŽIVOTU BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU OPRSNB MR®B NEVRAUHJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI HIŠIC BOLESTIH » LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRIŽI) HUDEM KAŠLJU Telefon Canal 3207. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča Slovenska Babica Marija S ia 1610 LOOM IS ST. CHICAGO, ILL. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. MJ N. W. 921 120 Jefferson St JOLIET, ILL — Podaljšanje proge električne cestne železnice. Kakor smo že na kratko omenili, je ravnateljstvo akcijske družbe malih avstrijskih železnic skle-"ilo razširiti progo ljubljanske električne cestne železnice in so tozadev-na pogajanja in projekti skoraj do-tnalega že izvršeni. Progo hočejo podaljšati do Viča in do konca Šiške. Če »m0 prav informirani, bi se imela pro- cepiti pri glavni pošti ter bi šla Po Šelenburgovi ulici, Kongresnem trsu, Vegovi ulici, po Rimski in Tržaški cesti proti Viču. Druga pa bi šla po '"'ranča Josipa in Bleivveisovi cesti, pri kleiweisovem parku pod progo južne železnice, potem pa na Marije Tereziji cesto ter po Celovški cesti do konca Šiške. Proga od magistrata do dolenjskega kolodvora bi bila potem 'e kot stranska proga. Pogajanja s Privatnimi interesenti, s cestnim erar-ICni, z južno železnico, šišensko, viško j" ljubljansko občino se kmalu začno bodo gotovo izpadla ugodno. — Smrtna kosa. Umrli so v Ljub-'iani: Julija Grilc, vdova akademične- slikarja, 60 let. — M. Novak, go-st'hiičarjeva vdova, 84 let. — Miro-s'ava Podboj, hči železu, strojevodje, 14 mesecev. — Bivši poslanec Lenarčič in dr. žerjav obtožena zaradi hudodelstva Goljufije. C. kr. državno pravdništvo v I-jubljani je proti bivšemu liberalne-,,lli poslancu J os. Lenarčiču in proti Odvetniškemu kandidatu dr. Gregorju 'erjavu vložilo obtožnico zaradi hudodelstva goljufije. Obtožena sta za- sleparij, ki so se vršile pri Agro-*«rkurju, glede katerih trdi državno Pravdništvo, da sta jih zakrivila Le-'"arčič in dr. Žerjav. Tako je liberalna franka pustila pasti svojega Lcnarči-Ca in ga zamenjala z dr. Zerjavovim zetont I.avrcnčičeni. Lenarčič je še V(-'diio upal, da ga bo poslanska inuini-varovala pred zasledovanjem za-ra
  • i sama roke zvezala. Ko jo je po- i jT:ci.st našel, mu je pa pripovedovala, da je bila z roparskim namenom napadena. Zdaj pa je prišla resnica na dan in utegne gospodična silšati zdaj pridigo namesto od matere, od oblasti. — Zopet velik vlom v Trstu. Neznanci so vlomili v manufakturno trgovino Marka Conforti v ulici Campanile in odnesli s seboj za 25,000 K perila; blagajne niso mogli vlomiti. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111 Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvi v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet PRVIjSLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdra\i tudi YSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. \V. 1013, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L, V^Važno uprašartje? Bo mi opravi najbolje in najceneje JOS. TEŽAK GOSTILNIČAR 1151 Broadway (Corner Ross St.) JOLIET, ILL. Svoje znance vabim, da me gostoma posetijo v moji jkpstilni, kjer bodo najbolj postreženi. j. p. king * °bsUtve.I8fon Lesni Clinton in Desplaines Sts. Joliet SCUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOUSE John Fugina, lastnik 9510 Ewing Ave. So. Chicago, 111. Prodajem najboljše d omače in lraporiira-iio vino in žganje na debelo i drobno. ^niiiiiiiiRniiminiinininiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiHiiiiiiiii m §j A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag je prijela 19 let starega J. Moškerca iz Dobrunj pri Ljubljani, ljanska sodnija. časa konja ustaviti ali ga obrniti v Išče ga ljub-! stran; en ko"j v obuPnem skoku planil na Cipotove sani in pokopal Cipoto pod seboj. Hlapec je dobil take — Novice iz Kranja. Umrla je gdč. poškodbe, da je med prenosom v.Lju-Marija Likozar, sestre posestnika in tomer umrl. trgovca v Kranju. — Hišo št. 151 je prodal gosp. Franc Zaje. brivec v Ljubljani, gdč. Marjeti Sršen. — Višji oficijal Ivan Zupančič, referent v vojaških zadevah na kranjskem glavarstvu, je stopil s 1. jan. 1914 po dolgoletnem službovanju v pokoj. Na njegovo mesto je prišel višji oficijal Josip Repič iz Krškega. — Kroj. mojster Lovro Rebolj je opustil svojo podružnico v Škofji Loki in otvoril v Bizjakovi hiši na Glavnem trgu novo podružnico. — Zadružna bolniška blagajna se je preselila iz hotela "Nova pošta" na Glavni trg v Zan Pollakovo hišo. — Nesreča. Dne 15. jan. popolu-dne je vpokojena delavvka tobačne tovarne v Ljubljani, Frančiška Findei-^en na Tržaški cesti padla in si zlomila levo roko. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. — V prisilno delavnico v Ljubljani — Izpred sodišča. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je vršila dne 27. jan. obravnava proti onim možem in fantom, ki so 16. nov. m. 1. natepli v Poštrakovi gostilni pri Ptuju nekaj pijonirjev in tri težko ranili. "Štajerc" je takrat pisal, da se je vnel pretep vsled sovraštva Slovencev do avstrijskih vojakov. Obravnava je pa pokazala, da se je pretep pričel vsled tega, ker je krčmar nastopil proti pijonir-jem, ki niso hoteli plačati tega, kar so pojedli in spili. K temu konfliktu je še prišlo to, da so kmečki fantje skrili nekemu pijonirju bajonet. Pričel se je splošen prete'p, v katerem so se pro-«vionirjem "postavili" z noži in železnimi palicami krčevinski krčmar i osuak, njegov sin, dalje neki Ribič. Panko in brata Erjavec. Sodišče je zato prisodilo gostilničarju Fr. Po-štraku petmesečno, posestnikovemu sinu Cirilu Ribiču trimesečno, Simonu Slovenian Co. — Hrvaščina v Albaniji? Dunajski dopisnik zagrebškega "Obzora" je na j merodajnem mestu izvedel, da je av- • strijska vlada na svojih šolah v Alba-1 niji mesto italijanskega jezika uvedla i hrvatski, da laški vpliv paralizira. — Junaki v boju z divjimi zvermi. Sarajevski "Hrv. Dnevnik" poroča: V Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo je varoval 16-letni Vojislav Miličevič s svojo 17-letno sestro Jelko. Nad volka je planilo pet ovčarskih psov, ki so enega volka kmalu tako obdelali z zobmi, da je pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil, pa se je moral tudi on umakniti. Be-; žeč je naletel na 16-letnega Vojislava, i ki se mu pa ni umaknil, marveč ga je j s sekiro mahnil po hrbtu. Kljub hudi : rani je volk bežal dalje, 17-letna Jel-! ka pa za njim, dokler ga ni došla in ga s kolcem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. — Vo-i jislav je dobil od okraj, glavarstva na-1 grado, razen tega pa je dobi! tudi precej za kožo. — V Kalinoviku je pa v gozdu divja svinja napadla nekega vo- GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. leta 19'O 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. "Se Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. 3 Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega 5 zastopnika. ' Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! m ' - ^ , Ilirija Greučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. lounnnniiuiiiiiuiiuiiiiiiiiiuiiufEiiuuiiiiiiiiiissKiiiiiiiiBiiiiEiii • ........... Panku štirimesečno, Jožefu in Marti- . , no . „ , . , , so 17. jan. privedli 351etnega vaganta nu Erjavcu trimesečno ječo, dvame- Jak:l 9Z pesP°lka- ko Je sekal drva' Matijo Toplitscha iz Goselne vasi v sečno ječo pa Jakobu Vrečarju, Anto- Vojak je pa svinjo tako silno in spret- nu Simoniču, Ignaciju Poštraku in no udanl S seklro 1)0 glav'' da JC na Jožefu Klajderiču, štirinajstdnevni zapor pa Petru Šalkoviču. celovškem okraju. — Prijet slepar. Dne 15. jan. dopoldne je prišel v poštni urad na južnem kolodvoru v Ljubljani dokaj čedno oblečen mladenič in predložil po-slujočemu uridniku knjižico poštne hranilnice, glasečo se na 90 kron, od katerih je bilo ž prejšnji dan dvignjenih 40 kron. Mladenič je rekel, da hoče dvigniti še nadaljnih 40 K. Poštni oficijant, ki je bi! pri oknu, je vzel knjižico ter jo oddal, ker je zapazil, da je bilo 90 K vloženih šele 13. jan., a da je bilo lakoj drugi dan dvignjenih 40 kron, v pregled poštnemu oficijalu Franu Cušu. Ta gospod ima KOROŠKO. izredno dobre in bistre oči. Zato je skem. hipoma opazil, da je svota v hranilnici ponarejena in da je na mestu, kjer je bilo napisanih "90 K", nekaj radira-nega. Ker je bila hranilnična knjižica izstavljena od glavnega poštnega urada v Ljubljani, je telefoniral tjakaj in izvedel, da so bile na dotično knjižico pred tremi dnevi vložene samo — Umrla je pri Sv. Duhu pri Beljaku dne 27. jan. 69 letna Marija Winkler, po domače Marn, velika do-brotnica revežev. — Poroka. Dne 3. febr. sta se poročila g. Majerhofer Jaka, ugleden narodnjak v Bilčovskem na Koroškem in Lojzika Šuster iz Polzele na Štajer- — Clo vekoljuben ukaz celovškega vojaškega poveljstva. Celovško šta-cijsko poveljstvo je ukazalo, da vojaki ne smejo odkorakati na vaje, če kaže toplomer 8 stopinj pod ničlo. — Hujskanje "Svobodne šole". Ljubljanskemu "Slovencu" se poroča iz mestu poginila. Tehtala je 65 kg in so meso prodali na dražbi za 70 kron. — Reka. V tukajšnji tovarni torpedov se živahno dela. 14 držav je naročilo 2000 torpedov. Ker more tovarna na leto izvršiti samo 1000 torpedov, ima dela za dve leti dovolj. Hrratsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. SLAVNOZNA.Nl SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cirn vočga pijei tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki,.. izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott St. »Juliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 3U Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Frvi največji in edini »lovenski-Icatoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUaBA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Re\. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI KDAR. 22. febr. Nedelja Stol sv. Pet. v A. 23. " Pondeljek Severina. 24. " Torek Mateja. 25. " Sreda Pepelnica. 26. " Četrtek Porfirij, škof. 27. " Petek Leander, Bal dom. 28. " Sobota Romanus. _ CERKVENI GOVOR ZA II. PRED-PEPELNIČNO NEDELJO. In Jezus mu je dejal: Spreglej! (Luk. 18.) Sočutjem gledamo danes ubozega slepca, kako prosi memogredoče ob poti. Leta že in leta je morda presedel na tem mestu revež za sedaj; a veči revež, če je gledal v svojo mogoče še žalostnejo si prihodnost. Kako mu bode namreč, ko mu starost dove- j de marsikako še večo betežnost? Ali je mislil kedaj tega, da izprevidi ■ — kedo bi to hotel trditi? A, kolikrat ! nam je najbližja pomoč tam, kjer si i jo mislimo najdaljo. — Tudi z našim j slepcem je tako. Bliža se mu pomoč- | nik. Bliža se mu — čudodelnik domače dežele — Kristus svojimi učenci, i In pot je pelje tu memo njega. Povedali so mu, da Jezus iz Naza-reta pride memo. — "Jezus," ta sladka beseda — kako mu gre do srca. Kolikrat je že čul govoriti tu memo hiteče o tem božjem pomočniku. Sedaj, tako si misli, se bliža trenotje, da bo pomagano morda tudi njemu. Kar naravnost bi pohitel do njega, do Jezusa bi hitel; a kedo mu revežu-slepcu pokaže to pot. Zato ostane na svojem prostoru in ne neha upiti: "Jezus, sin Davidov, usmili se tnel" 1 Jezus pa, ki se usmili vselej, kadar vidi tako živo vero, zakliče slepcu za vedno osrečujoče ga: "Spreglej!" —i Ob vsemogočni besedi "Spreglej" so | se mu odprle oči. V prvo je zagledal zlato dnevno luč; zagledal temu Go-spodnjemu dejanju čudečo se množico krog sebe. Zagledal je pa tudi obličje ki milejcga in lepšega ni videl še in ne bo videl svet — usmiljeni božji Odre-šenik stoji v vsem veličastvu pred njim. , Dragi! Kakor je bil današnji slepec prejel luč oči, tako so se pred davnim ' naši očetje in naše matere izpreobrnili iz teme paganstva v krščanstva luč. — To luč krščanstva pa so zapustili kakor najdragoceneje volilo vsem nam. Da nam, ljubi poslušalci, neprecenljiva vrednost luči sv. vere stopi toliko jasneje pred oči — začrtajmo si danes v kratkih potezah .-.liko: kakošna so bila sploh ljudstva in posamezni ljudje pred Kri-tus^r.. in kako je to sedaj v krščanstvu. — Vse to v svoj pouk in v svojo izpodbudo. 41 Qdprimo si najstarejo knjigo, poglejmo v prvo knjigo iz sv. pisma. Kaka ža!a podoba koj kmalu v njenih začetnih besedah. Mater vidimo, kako žalosti sklonjena sloni na truplu svojega umorjenega sinu: prva mati Eva je to — mati človeštva. Mrtvec pa, ki ga obžaluje, je njen rodni sin. In tega ljubega sinu Abela jej je ubil neurni sin Kajn. Strašna zgodba — postavljena tu sem koj na začetek človeškega rodu na zemlji! In kaj nudi svetovna zgodovina od Kaijnovega bratomora do Kristusa: vseh teh dolgih 4000 let onemu, ki jasno gleda v njo? Celo izobražena ljudstva pred Kristusom in celo najboli možje v pa-ganstvu so nastopali časih trdosrčno tako, in so tako malo vpoštevali človeštvu prirojene pravice, da komaj verjamemo, ko to beremo o njih. Na čelu olike so hodili v tem starem času Grki in Rimljanje. A hodili v tej oholosti, da jim je bilo vse barbarsko, t. j. divjaško — kar ni bilo grško ali rimsko. Če je bil kedo še tako sposoben, izobražen in tudi dobrega in čutečega srca — nečlovek jim je bil, če ni bil Grk ali Rimljan. Kaj so n. pr. z dolžnikom počeli pa-gani? Če nesrečnež ni mogel poplačati svojih dolgov, postal je suženj. Vklenili so ga kakor sužnja; bičali kakor sužnja; koncema so ga obglavili ali sežgali; taka podlost in taka brez-božnost je prevladovala vero paganov. Zato je apostol paganom, sv. Pavel, le skupičil zgodovino vesoljnega starega sveta, ko je pisal v listu do Rimljanov: "Vi ste brez ljubezni, nezvesti, neusmiljeni.. . Vi ste polni vse krivice, hudobije, lakomnosti, vi ste polni ne-voščljivosti, polni ubijanja, krega, goljufije, vi ste podpihovalci, opravljal-ci, sovražni ste Bogu, očitalci, prevzetni, izmišljevalci hudega, starišem nepokorni... Smrti so vredni, kateri delajo tako." (Rim. iz I. pogl.) Te besede je nevstrašeni apostol poslal do mogočnih Rimljanov ter se ni bal, da bi jim sploh kedo upal kacega ugovora. Dragi! Taka propadlost, kakor jo apostol Pavel slika v tem svojem imenitnem pismu do Rimljanov, je vladala v paganski veri, med paganskimi ljudstvi in med posamezniki. Zahvaliti se moramo le blaženemu vplivu krščanstva, da takih krutih iz-rodkov svet več ne pozna. — Saj namreč prav popolnoma zoper krščanstvo ravna, ki se pregreša zoper ljubezen do Boga in zoper ljubezen do bližnjega. V krščanstvu so namreč bratje vsa ljudstva; in vsi ljudje med seboj so si bratje in sestre. Ljudje vsi bratje — bratje vsi narodi! * * * Dragi! Nikoli ne pozabimo hvale Bogu, da smo v Kristusovi sv. veri bili rojeni in izrejeni. Ker vse, kar je v krščanstvu veličastnega in sijajnega; vse, kar je tu lepega in dobrega v življenju posameznika ali v življenju velikih izobraženih narodov ali pa tudi le v življenju ubogega, še neizobraženega Indijana — vse to izvira iz božje narave, prav kakor izvira svetel žarek iz gorečega solnca. Zato, ljubi, naj nam bo sveta ta vera, ki včinja tako velikih stvari: palica-podpornica nam bodi ta sv. vera v življenju; rešilno sidro takrat, kadar zabeshe viharji in usodni nam vdarci; izveličanje nam bodi v naši smrtni uri Jezusova sv. vera. Amen. — (Tomo Zupan.) ZAKAJ SE IZSELJUJEJO SLOVENCI V AMERIKO? Tako bi tudi lahko naslovili članek, ki ga prinaša ljubljanski "Slovenec" z dne 30. januat^a t. 1. pod naslovom "Hlapec Jernej in njegova pravica" in ki se glasi 'dobesedno takole: Hlapec Jernej in njegova pravica. Kar %>venski narod obstoja v mejah te dr&ave, je vedno moledoval za •ajprimitiviSjše pravice. V srednjem veku so romale ifeputacije naših kmetov k nemškemu cesarju, naj bi jih ščitil, da jim graščaki ne -nedo še zadnjega koščka zemlje, danes hočemo, da se naši otroci v materinščini vzgajajo, da dobe mesta pri državnih ura-dih in da se kulturno nemoteno razvijamo. Vse to nam je slovesno zagotovljeno in je postava pred Bogom in ljudmi, podpisana od cesarja in od parlamentov sprejeta. Kljub temu pa naš narod še danes nima teh svojih zapriseženih pravic, ampak mora zanje prosjačiti kakor hlapec, ki mu zapirajo vrata pred nosom in ga mečejo povsodi vun, če pride pokazat svojo pisano pravdo. In samo nam se v tej državi tako .-.labo godi. Noben narod ni tako za ničevan kakor mi. Čeh, Rusin, Hrvat; vsak ima vsaj nekaj, bojijo se jih koli-kortoliko, ne upajo se deliti jim kar naravnost in očitno brc. Celo še visoke šole imajo ali pa vsaj ljudske in njihov jezik tudi javno nekaj velja. Kaj pa mi? V Slovenca se sme obrisati vsak subalterni uradnik, policaj ga žene v kejho, če v slovenskem jeziku vozni listek zahteva, gospodarsko ga bojkotirajo, če ne zataji svojega pokoljenja. In zdaj pride še oblast in mu pljune v lice! Nemški učitelj spiše učno knjigo za ljudske šole, kjer se poučujejo tudi slovenski otroci, zapiše v njej, da smo Slovenci "vindi-šarji", to je, po njegovem, pastirji, ljudje, ki so sploh na slabem glasu. Ta knjiga je preromala od najnižje šolske instance vse tozadevne kanclije do na-učnega ministrstva in nobeden ni opazil, kako se v njej kruto žali ves naš narod. Če se je to nalašč zgodilo ali ne, v vsakem slučaju je znak, kako brezmejno malo nas upoštevajo. Zakaj, če se nobenemu čudno ne zdi, da nas tako zaničljivo primerjajo s pastirskimi narodi, potem nas pač imajo res povsod za toliko vredne kakor I lune, Tatare, Čučkc in Pečenege ali pa egiptovske cigane, ki so istotako na slabem glasu. S čim smo si Slovenci neki to zaslužili? Srbi so n. pr. pri vladi na slabem glasu. Legijon Srbov je bilo že zaradi veleizdaje obsojenih in zaprtih. Ampak politično se jim zato nič slabše ne godi. V Bosni so gospodarji, na Hrvatskem vodijo celo kraljestvo, na O-grskem imajo avtonomijo, da bi si mi vseh deset prstov obliznili, če bi imeli enako. Rumuni so kulturno daleč za nami, za monarhijo niso bogvekaj navdušeni, očitno pravijo, če nas nočete imeti za enakopravne, se bomo pa zedinili s kraljestvom — pa mora Tisza z njimi paktirati. O Lahih, ki čisto nič ne skrivajo, da jih vleče k zedinjeni Italiji, niti ne govorimo. Mi pa, ki ne zamudimo nobene prilike pokazati svojo odkritosrčno udanost, se moramo zato pustiti zmerjati v apro-biranih knjigah kot slaboglasna horda. Če kdo pravi, da se te reči gode na Koroškem, kjer ima vso oblast nemška nacionalna zveza, ne sme misliti, da moramo zato roke križem držati. Če se za Slovence v drugih kronovinah ne bomo brigali, bomo kmalu tam, kjer so danes oni. Nemci se prizadevajo za vse svoje manjšine v državi in spravijo vso Avstrijo pokonci, če se jim kje zgodi kakšna krivica. Mi smo se pa navadili molče trpeti. Po priza- devanju nemške nacionalne zveze in vlade in po naši pravicoljubnosti imajo Nemci na Kranjskem, kjer štejejo komaj 4 odst. vsega prebivalstvo, polovico uradništva, malo menj kot petdeset ljudskih šol, celi dve gimnaziji in realko, ženski licej in osemrazred-nico in posebnega deželn. šolskega nadzornika, ki ga je vlada kar furtim ustvarila, uživajo na Kočevskem popolno enakopravnost, da se tam celo že slovenski kaplani za slovenske so-deželane kmalu ne bi smeli nastavljati; Xemci nam odjedajo pred ustmi boljši krtih, ali ne moremo mi za koroške Slovence vsaj mrvico tega doseči? Ali je mar šolsko vprašanje na Koroškem provincialno vprašanje koroške dežele? To je vprašanje vsega slovenskega naroda, da ne pustimo brez odpora poturčiti sto tisoč duš naše krvi! Če trpimo, pa že vsaj kričimo, da ne bo svet mislil, da nas že več ni! Tembolj, ker nas ne ugonabljajo samo na Koroškem in Štajerskem, ampak nas izpodrivajo tudi na Kranjskem, kakor da smo kolonija nemškega cesarstva. Saj se ne gre za tiste bukvice koroškega nemškonacjonalnega učitelja, ampak za ves ta zistem krivic in zapostavljanja, ki se čuti povsodi in ne samo v koroški deželi. Če dobimo na Kranjskem od vlade kako reč, ki nam gre, kokodakajo vladni faktorji, kakor da so nam dovolili bogve kakšno koncesijo, zato pa jih dajo Nemcem deset. Kadar je treba vladi glasov za milijone, dobro računajoč na našo lojalnost, nas iščejo, ko je kredit dovoljen, pa se nam za hrbtom smejejo. In če potem vlado vprašujemo, zakaj nič ne naredi, pa skrivnostno namiguje na bodočnost, češ, malo počakajte, pa boste še svoje kraljestvo lahko imeli, če je boste hoteli. Tako se vlada iz nas brije norce, med tem ko Slovenci na naših mejah umirajo in se naši otroci, ki si ne morejo kljub svoji pridnosti in brihtnosti na lastni zemlji ustvariti dostojne eksistence, v trumah selijo v Ameriko. Ti hlapec Jernej, pa pojdi in berači še dalje svojih pravic. Polet ruskega zrakoplovca iz Peter-burga v Pariz. Ruskemu zrakoplovcu Vasiljevu je dovolila nemška vlada preleteti nemško ozemlje pri njegovem poletu iz Peterburga v Pariz. Prosil je že pred dalj časom, ali dobil je šele zdaj dovoljenje. Vasiljev čaka, da preneha ostri mraz. V svojem poletu preko Nemčije se mora Vasiljev natančno držati smeri, ki mu jo je določila nemška vlada. D 6 MALI OGLASI. i i Kdor kaj išče za vsakokratno prio čenje po 25c. Za zahvale, naz.ianila in dmsro po centa od vsake besede KJF TE FERDINAND BERKOPEt doma iz Lešča, gen. stol kotar Ogt lin na Hrvatskem? Iniani mu vi važnega poročati. Gašper Berk' pec, 4927 Plum Alley, Pittsburgh Pa. 2!t5 NAPRODAJ — TRI LEPE LOTi (skupaj) na Plainfield Ave. Sid' walk in mestna voda, ter drevje i sad in senco, ker rabini denarja J selitev na farmo. Jos. Stukel, 20 Indiana St., Joliet, 111. 3tl KJE JE MOJ BRAT JOS. TORKAf doma iz Trnje pri St. St. Petru Kranjskem. Zanj bi rad zvedel, k( mu imam več važnega poročati. A»; Torkar, 114 Harrison Ave., Jolie; 111. It s; m m \a m a? U5 S m s m m m si si » s; s; Si Si m « m s; S5 »i S ifi m s m s s Si !fi s s? s Si S S m s; s m s Si S Si » Si w Si Si Si » Si Si Si Si Si Si Si Si ffi Si Si Si Si Si S3 Si Si Si Si kupci mina suzehj * čitajte to I John Wanamaker-jeve $18.00 do $25.00 vrhne suknje..... $8.45 tf Od našega new-yor likega kupčevalca blaga smo ravnokar dobili 262 VRHNIH SUKENJ, ki so bile izdelane za John Watiamaker-ja v tovarni B. Fechter, 753-755 Broadway, ter odklonjene radi pozne pošiljatve. Kupili smo jih tako ceno, da zdaj lahko prodajemo $18.00 do $25 00 vredne vrhne suknje za $8 45. Kupiti tako veliko zalogo blaga te>rste jenekaj nenavadnega Vrline suknje po $8; VREDNE DO $25.00 To ni prodaja cenega blaga, kakor ga mnoge druge prodajalne kupujejo za posebne razprodaje. Vsaka sr kni a ima ta znak John Wanamaker New York—Philadelphia Guaranteed Clothing Vsaka sukenja jamčena. Vsaka popolnoma ročno delana Vse suknje iz naj no- Vse vrste barv na izbero. Novi angleški pasovi na hrbtu. Lepe dolge suknje. Chesterfield modeli, itd. vej8esa~bl L Krojene z raznimi ovratniki. Suknje za mladeniče, tudi za može. Skoro vse vrste sukenj, da si vsakdo lahko ——ln kroja vsaj eno izbere po svojem okusu, če je še tako izbirčen. Taka prodaja se še ni pripetila v Jolietu in kdo ve kdaj se zopet. Pomislite Število sukenj, ime izdelovalcev, veliko vrst za izber, zlasti pa naSa cena. Dokazano jc, da je to nekaj izvanrednega. Ta prodaja je torej velike važnosti za vse one, ki bero ta oglas in se bodo poslužili te nenavadne prilike. Prodaja se je začela in se nadaljuje. WKWa*«SiKSiSiSiSSSiSiSi!SSiSiS;SiHiffiSiSiSiffi M X % * S* * * * gi sfi * $ * t * * Ki * Sfč * m m K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. t. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave,, Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20078 John Težak, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 302 člana. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 20079 John Anzelc, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. jan. 1914. Dr. št. 162 čianov. K društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 20080 Josip Starešinič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 156 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 20081 Anton Sodeč, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 20082 Franc Mušič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 219 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20083 John Markovič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 210 članov. K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20084 Josip Udovič, roj 1896, zav. za $500, 1. razred, spr. 26. jan. 1914. Dr. št. 123 članov. K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 20085 John Žlembergar, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 27. jan. 1914. Dr. št. 25 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, St. Louis, Mo., 20086 Anton Kofalt, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 15. febr. 1914. Dr.' št. 81 članov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 20087 Matija Oven, roj 1894, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. jan. 1914. Dr. št. 49 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 20088 Josip Novak, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20089 John Uršič, roj 1889, zav. za $1000, 3. razred; 20090 Martin Potokar, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 187 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 20091 Josip L. Rudman, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 105 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 20092 Franc Žurnian, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 20093 Josip Krašovec, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 20094 Karol Lipša, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 115 članov. T£ društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 20095 Matija Žunta, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 37 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broghton, Pa., 20096 Geo. Karcsak, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 79 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 20097 Jernej Brezec, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 20098 John Gazboda, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 95 članov. 'K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 20099 Anton Mlinar, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 20100 Anton Leskovec, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 28 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 124, Gary, Ind., 20101 Josip Zeman, roj 1889, zav. za $1000, 2 .razred; 20102 Mihael Vukovič, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 18. febr. 1914. Dr. št. 18 članov. K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 20103 Anton Sedej, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. febr. 1914. Dr. št. 34 članov. PRESTOPILI ČLANI. 'Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 18113 Nikolaj Stublar, 25. jan. 1914. I. dr. št. 37 članov. II. dr. št. 87 članov. 'Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 18829 Anton Chinderle, 1. febr. 1914. 1. dr. št. 301 člana. II. dr. št. 36 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15064 Franc Mahne, 9. febr. 1914. I. dr. št. 186 članov. II. dr. št. 209 članov. •Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13945 Egidi Pušnik, 5. febr. 1914. I. dr. št. 33 članov. II. dr. št. 65 članov. Od društva sv. Jurija 142, Lansford, Pa., k društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 19866 Peter Haramija, 8. febr. 1914. I. dr. št. 23 članov. II. dr. št. 86 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPBT SPREJETI K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2324 Anton Zobec, 27. jan. 1914. Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8264 Jožef Mukavec, 13519 Franc Mcžnar, 5253 Jakob Puhek, 25. jan. 1914. Dr. št. 226 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5393 Alojzij Prebil, 1. febr. 1914. Dr. št. 96 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16581 Gregor Pucelj, 8. febr. 1914. Dr. št. 148 članov. K društvu sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 12605 Martin Jereb, 1. febr. 1914. Dr. št. 24 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8715 Anton Kocjan, 2. febr. 1914. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 14074 Ivan Čavrak, 1. febr. 1914. Dr. št. 102 člana. * društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo., 1826 Julian Korpovič, S. febr. 1914. Dr. št. 36 članov.' SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, l'a., 5210 Tomaž Tedcsco, 8. febr. 1914. Dr. št. 246 članov. društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13019 Anton Safar, 10649 Franc Ve-' har, 1302 Simon Vabol, 13580 Jurij Skinder, 9. febr. 1914. Dr. št. 68 čl. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1680 John Spehar, 3501 Štefan Pa-nijan, 5782 Peter D. Spehar, 10521 John Movrin, 18435 Gregor Spehar, 1604 John Čičak, 1594 Jožef Adlešič, 1616 Math. Grahek, 5100 Paul Brajdic, 25. jan. 1914. Dr. št. 217 članov, j društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 6849 Josip Burkelca, 1. febr. 1914. Dr. št. 44 članov. 1 °<1 društva sv. Alojzija 42, Steeltou, Pa, 12672 Marka Kozjan, 27. jan. 1914.1 Dr. št. 91 članov. ' društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18748 Josip Keremc, 1. febr. 1914. Dr. št. 122 članov, i °d društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 19497 Ciril Medved, 16490 Franc Unetič, 8552 John Nahtigal, 15. febr. 1914. Dr. št. 21 članov, društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19067 John Eržen, 28. ' n Jan. 1914; 19367 Anton Prime, 31. jan. 1914. Dr. št. 184 članov. ' društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 18861 Dominik Jeriha, 18862 pranc Trtnik, 18. febr. 1914. Dr. št. 72 članov. 1 (I društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, IV, 19513 Mihael Tomašič, 11873 Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 19600 Josip Krašovec, 19195 John Košir, 16. febr. 1914. Dr. št. 112 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 12402 Franc Bozovičar, 19292 Marijan Drapalski, 8. febr. 1914. Dr. št. 78 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11130 Josip Režek, 5. jan. 1914. Dr. št. 26 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19401 John Koren, 18. jan. 1914. Dr. št. 93 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 17494 Anton Mestnik, 25. jan. 1914. Dr. št. 86 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn, 18892 Jožef Litrop, 21. dec. 1913. Dr. št. 18 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa, 16337 Pavel Repar, 21. jan. 1914. Dr. št. 239 članov. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 15757 Anton Žagar, znižal zav. 25. jan. 1914. Razred 2. Pri društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111, 17852 Mihael Gojak, znižal zavarovalnino 3. febr. 1914. Razred 5. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 6012 Marija Petrovčič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. febr. 1914. Dr. št. 121 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 6013 Marija Gornik, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 31. jan. 1914. t Dr. št. 28 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa, 6014 Marija Vukmanič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 4. febr. 1914. Dr. št. 47 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa, 6015 Marjeta Šuklje, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 27. jan. 1914. Dr. št. 12 članic. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa, 6016 Barbara Barkovič, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 5 članic. K društvu Marije Čistega Spoč. 104, Pueblo, Colo, 6017 Marija Mesojedec, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 31. jan. 1914. Dr. št. 55 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 6018 Kristina Vergo, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred, spr. 4. jan. 1914; 6019 Franca Papež, roj 1897, zav. za $1-000, 1. razred, spr. 1. febr. 1914. Dr. št. 105 članic. K društvu sv .Roka 113, Denver, Colo, 6020 Marija Lesar, zav. za $1000, 5. razred, spr. 29. jan. 1914. Dr. št. 12 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 6021 Julijana Žagar, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 6022 Marija Derčar, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 6023 Neža Sircar, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 86 članic. K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111, 6024 Ana Vegel, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. febr. 1914. Dr. št. 18 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y, k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa, 3716 Frančiška Susman, 18. febr. 1914. I. dr. št. 62 članic. II. dr. št. 69 članic. Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans, k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111, 4355 Johana Pušnik, 5. febr. 1914. I. dr. št. 12 članic. II. dr. št. 17 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 2865 Ana Zobec, 27. jan. 1914. Dr. št. 27 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1900 Marija Puhek, 25. jan. 1914. Dr. št. 103 članice. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, 2440 Marija Prebil, 1. febr. 1914. Dr. št. 30 članic. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa, 4385 Katarina Simonšič, 1. febr. 1914. Dr. št. 4 članice. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa, 1864 Neža Vabol, 9. febr. 1914. Dr. št. 42 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1134 Marija Sterbenz, 1200 Ana Čičak, 1526 Magdalena Adlešič, 25. jan. 1914. Dr. št. 100 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y, 4189 Ana Marovšek, 8. febr. 1914. Dr. št. 61 članic. Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa, 2552 Ana Winsky, 27. jan. 1914. Dr. št. 32 članic. Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 5352 Ana Smrdel, 1470 Elizabeta Hribernik, 1. febr. 1914. Dr. št. 38 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Ane 120, Forest City, Pa, 5647 Rozi Kumer, 29. jan. 1914. Dr. št. 68 članic. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. PROŠNJA IN PRIPOROČILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE. Kakor gotovo večini članov in članic znano, bije se že več mesecev hud boj v državi Michigan za zboljšanje delavskih razmer. Kot bivšemu pre-mogarju in tudi stavkarju mi je osebno znano, v kacem položaju se nahajajo delavci za časa štrajka. Vsled tega si štejem v dolžnost, da ponovno prosim člane in članice naše slavne organizacije, da se svojih sobratov in so-sester, ki se potegujejo za svoje nadvse opravičene pravice, spominjajo in jim pomagajo kolikor mogoče. Prejel sem prošnjo od dr. Marije Sedem Žalosti 84 K. S. K. J., Tri-mountain, Mich, kakor tudi od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, da bi se članom in članicam imenovanih društev na kak način pomagalo ali pa vsaj za nekaj časa počakalo z asesmenti. Zadevo sem predložil glavnemu odboru na seji jan. meseca t. 1, nakar se je sklenilo, da se omenjena društva počaka z ases, da se razmere zboljšajo. Ob jednem se je pa tudi določilo, da se apelira na vsa krajevna društva za pomoč in sicer, da se prispevke blagovoli pošiljati na gl. urad Jednote, ki se bodo preje omenjenim društvom kreditirali na asesment. Radi tega prosim, da naj se blagovoli to prošnjo vpoštevati in zbirati prispevke v ta namen. Vse prejemke bodem objavil potom Jednotinega glasila in pripisal k dobremu zgoraj imenovanim društvom. Prenos zadnje izkazanih prispevkov v podporo štrajkarjem v Michiganu ...........................................................$53.25 Darovali: Rev. Marka Pakiž, West Allis, Wis......................$10.00 Društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn................ 25.00 Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa......................... 5.00 $40.00 Skupni prejemki ..............................................$9325 JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Društvene vesti. Mihael Dragar, 2. febr. 1914. Dr. št. 100 članov. Chicago, 111, 10. febr. — Tem potom uljudno naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J, da bode imelo gori omenjeno društvo svojo veselico v nedeljo, dne 22. t. 111. v Hoerber dvorani na Blue Island Ave. in 21st PI. Vsakega člana tega društva veže dolžnost, da se udeleži te veselice. Kateri bode izostal brez zadostnega vzroka, bode kaznovan po pravilih. Ker je to naša edina veselica za to leto, je upati, da se je vsaki udeleži brez izjeme. Nadalje opozarjam vse tiste člane, ki dolgujejo pri društvu, da bi bolj redno plačevali svoje mesečne prispevke, ker s tem si mnogokrat naredijo sitnosti sami sebi in tudi društvenemu odboru. Obenem prosim in vabim vsa sosedna bratska društva, da bi se blagovolila udeležiti naše veselice in tako nam pomogla do boljšega napredka in obstanka. Tudi naše društvo bode vam rado pristopilo na pomoč v enakem slučaju. Zatorej na svidenje dne 22. februarja! Končno pozdravljam vse člane naše- ga društva, kakor tudi člane sosednih društev, ter ostanem udani Math Grill, tajnik, 1809 W. 22nd St. Indianapolis, Ind, 14. febr. — Kar se tiče društvenih razmer, gre bolj počasi. Nadalje so naprošeni vsi člani društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J, da se udeležijo prihodnje redne seje dne 1. marca, ker se bode razmotriva-lo o raznih važnih točkah. Člani, kateri imajo potne liste za plačati, naj pišejo na društvenega tajnika. Mihael A. Pavel, tajnik, 708 N. Warman Ave. Resolucija. Društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. Brooklyn, N. Y„ je na svoji zadnji redni mesečni seji dne 7. febr. 1914 zopet razmotrivalo o razmerah in sklepih glavnega odbora naše si. Jednote, ki so se vršili zadnji čas. Nadejali smo se, da bode Jednota v resnici preskrbela vsem društvom najpotrebnejšo stvar, to je oblastveno pravico poslovanja po raznih državah; a sedaj se je pa zopet vse zavleklo za več mesecev. Z ozirom na dejstvo, da mora tudi naše društvo imeti potrebni "charter" kakorsnega zahteva postava, prosimo slavni glavni urad K. S. K. Jednote naj ukrene čim preje potrebne korake v to svrho. Ker zatrjuje Jednota, da se bo o tem ukrepalo in določilo šele na glavnem zborovanju meseca avgusta letos v mestu Milwaukee, bi bilo po naših mislih veliko bolj umestno in v korist cele Jednote, da se vrši ta konvencija čim preje mogoče. Glavnega predsednika prosimo torej uljudno, da naj skliče glavno zborovanje v najkrajšem času. Brooklyn, N. Y, dne 8. febr. 1914. Odbor: Ivan Zupan, predsednik. Gabriel Tassotti, tajnik. Anton Staudohar, zastop. Volkovi na Sedmograškem. V Lu-penyski okolici so te dni napadli volkovi čredo ovac in jih mnogo raztrgali. Raztrgali in požrli so tudi pastirja Demetresca, ki je prihitel, kakor tudi njegovega 121etnega sina. Opomin. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje in ne vem ali se kedaj več povrnem ali ne; zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom pri-morati to storiti. Antonija Trampush, Virginia, Minn. N. W. telefon 556 Anton Bolte 101 Indiana St. JOLIET, ILL. SLOVENSKI SALUN Vabim svoje znance in vse rojake, da me posetijo v moji gostilni. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; za?aro-jeni poslopja in pohištva proti ognju. WMMWMHt I Iz malega raste veliko! f ^ D furro f\rarf/\«rAf 1 ia norurrrrl hit« L1 I//-, »alifa ima^i frni rwr% ^ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, p-«J.. CHAS. G. PEARCE. kftiir I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. Pi1t© Elk: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega pira sodčkih in steklenicah. J f\ -STRANI OBSEGA- 4jUMn Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podiagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. I I Fred Sehritig Brewing Co. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS. Krmar Milanovič POVEST. Prosto po Russellovem romanu "Krmar Holdsworth." (Konec.) Gospa je vsa zasopljena planila v sobo in zagledala, kako je Vida v nezavesti ležala na zofi, Milanovič pa je klečal poleg nje. "V sobo se je čulo, kar ste govorili zunaj na hodniku," je izpregovoril smrtnobled. "Bog daj, da bi jo ta novi udarec ne stal življenja. Prosim, ostanite nekoliko časa pri njej, gospa, kajti govoriti moram z možem zunaj!" Ko je stopil iz sobe, je bil sel že na cesti. "Čujte! Samo en trenutek!" je klical Milanovič in tekel za njim. "Ali je resnica, kar ste poročali?" Mož se je obrnil, pogledal Milano-viča od nog do glave in odgovoril: "Brezdvomna resnica. Na lastne oči sem videl mrtvo truplo. Prenesli so ga v mrtvašnico. Zdravnik je dognal, da je moralo celo noč ležati v vodi." "Celo noč?" "Neki delavec, ki je šel zjutraj na delo, ga je našel in potegnil iz vode. Vsi, ki so ga videli, so ga takoj spoznali. Gotovo je moral biti dobro natrkan, da je zagazil v vodo, saj cesta je široka dovolj. Zdravnik me je poslal, naj sporočim tŠefičevim to novico. Zbogom." Milanovič ni vedel, ali bdi ali sanja. Kar temno se mu je delalo pred očmi. Kakor okamenel je stal sredi ceste in strmo zrl predse v tla. Toda kmalu se je spomnil zopet Vide in se vrnil v hišo. "Počasi bo boljše," je šepetala gospa Zakotnikova, ki je dvignila Vidine roke in iz polnih pljuč pihala njeno mrzlo belo čelo. "Kakšna nesreča zopet, gospod Matko! Skoraj ne morem verjeti, da bi bil v resnici mrtev!" "Pst!" je zašepetal Milanovič. Vida je odprla oči in jih nezavestno uprla vanj. Omočil je svež robec v hladno vodo in ji ga položil na čelo, Jelica je stala pri oknu, odkoder je resnobno in boječe zrla svojo mater. "Kaj je vendar z menoj?" je mrmrala Vida in skušala vstati. "Ali se ni zgodilo nekaj groznega, strašnega? — Ah, — saj vem — Filip je mrtev!" Kakor krč jo je pograbil spomin na to, kar se je bilo zgodilo in skoraj s kričečim glasom je govorila poslednje besede. "Tiho, tiho, draga moja, potolažite se in ne govorite sedaj o tem; utegnilo bi vam škodovati," je prosila gospa Zakotnikova s pomirjevalnim glasom. "Jelica, kje si?" Milanovič je pripeljal deklico. Mati jo je krčevito objela in začela glasno jokati. "Hvala Bogu, da vsaj joka!" je govoril potiho Milanovič in se odmaknil i nazaj k oknu. Medtem namreč, ko je ležala v nezavesti, ga je plašila in mu j stiskala srce strašna misel, da ji bo; počilo srce, ako ne bo našla v solzah 1 duška in olajšave. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE. ' Konec. ^ Vest o Štefičevi smrti se je potrdila in poizvedovanja od strani oblasti so poleg drugega tudi dognala, da si je ' bil v gostilni "Pri belem medvedu" na-j ročil razkošno kosilo, pri katerem si' je privoščil celo par steklenic- šam- j panjca. Ko se je tu naveličal, je šel' dalje v sosednjo krčmo, katero je docela pijan zapustil še* pozno v noč. j Njegovo truplo so našli tik ob bregu, kjer voda nikakor ni bila globoka. Nobene rane ali drugega znaka kakega zločina ni bilo najti na njem, zato je 1 bilo z verjetnostjo sklepati, da je nesrečnež v pijanosti zabredel v reko in utonil. j Vse to je Milanovič izvedel pri županu, kjer se je oglasil na poti v mrtvašnico. Ko si je ogledal mrtvo truplo, je takoj ukrenil vse potrebno za dostojen pogreb. Ko se je bila Vida opomogla iz svoje nezavesti, je zaprosila, naj bi jo pustili samo. Začutila je v sebi hrepenenje po molitvi, da bi tako Bogu izlila svoje srce, od njega si- izprosila pomoči in tolažbe in govorila z očetom svojega deteta, katerega je v duhu videla zreti z nebeških višav. Tudi Nlilanoviču je zahotelo po samoti. Nemoten je hotel premisliti ves položaj, ki je bil nastal ob nenadnem preobratu. Ko je prišel domov, se je zaprl v svojo spalnico. Korakal je po sobi gor in dol in se skušal umiriti; a njegovo razburjenje je bilo presilno, da bi mu bil mogel biti takoj kos. V duhu je videl pred seboj svojo ženo v vsej njeni bedi, videl jo je, kako v -krbeh zre na svojo hčerko, čutil je njeno osamelost in obup njenega srca pri misli na temno, negotovo bodočnost. Stena, ki ju je ločila, je bila padla; prepada, ki je zijal med njima, ni bilo več. Ali je bilo treba sedaj še kaj pomislekov, da bi takoj privil na srce svojo ljubljeno ženo? Ali naj morda z ozi>"om na rajnkega Stefiča še čaka? Ne! Za to ni imel v resnici nikakega povoda. Sedaj jc bilo popolnoma v njegovih, da naredi konec bedi svoje žene; čemu naj bi sedaj še jokala in tugovala? Čemu naj bi le en trenutek še žalovala in trpela, ko ji je lahko v hipu izpremenil tugo v veselje in bridke solze v radost? Tiho se je približal k vratom sobe, kjer je bila Vida in prisluškoval. — Cul je ihtenje in ta glas je premagal in pregnal njegovo neodločnost. Lahno je pritisnil za kljuko in sto- pil v sobo. Vida je klečala na tleh poleg naslonjača, njene roke so oklepale malo Jelico in svoje obličje je imela zakopano v dekličinem naročju. Ko je začula po sobi korake, se je zdrznila, mu nekaj časa boječe zrla v obraz in počasi vstala. Stopil je bližje in obstal pred njo. "Ko bi se mi vendar hoteli popolnoma zaupati!" je začel s tihim, skoraj šepetajočim glasom. "Ali ne verujete, da sem vaš najboljši prijatelj?" Hotela je odgovoriti, a jok ji je zadušil sleherno besedo. Milanovič je sedel, vzel na kolena Jelico in nadaljeval: "Prosim, potolažite se vendar za nekaj časa in nehajte jokati. Vedite, če je sploh na svetu človek, ki vam more dati tolažbe, tedaj sem jaz tisti. Tudi jaz sem okusil, kaj se pravi izgubiti bitje, ki nam je dražje kot srčna kri, ga izgubiti, a tudi — zopet najti.— V mislih imam svojo ženo. Bil sem pomorščak in moral sem jo zapustiti in iti na daljnje potovanje. Ladja, na kateri sem se vozil, se je potopila in nato sem več dni brez jedi in pijače taval v malem čolnu okrog po širnem j oceanu. Moji tovariši so drug za drugim bedno poginili vsled žeje in lakote, jaz edini sem še ostal. Nezavestnega in skoraj mrtvega me je rešila neka angleška ladja in me vzela na krov. Posrečilo se jim je, vzbuditi me iz smrtne nezavesti; rešen sem bil smrti, a moj spomin je bil izgubljen. Niti svojega imena, niti imena svoje domovine se nisem mogel spomniti; neznan mi je bil moj prejšnji poklic, neznano pristanišče, iz katerega smo bili odpluli, da, celo najdražje, kar sem j imel na vsetu, moja mlada žena, je ' bila izginila iz mojega nesrečnega spomina. I "Toda nekega dne mi veli božji glas, naj zapustim Avstralijo in poiščem svojo domovino. Prišel sem v Trst. Tu je nekdo slučajno imenoval Zapo-lje. To ime me je zadelo kakor strela z neba, a zakaj, tega nisem vedel. Zato sem odpotoval tja in ko sem dospel v Podgrad, se mi je ob pogledu na kraj, v katerem mi je bil znan-sleherni kotiček, zopet vrnil moj ubegli spomin. Sedaj se mi je pojasnilo, česa sem pravzaprav iskal v Primorju, spoznal sem, kaj sem bil izgubil. Pripovedovali so mi, da me je moja žena smatrala mrtvim m se zato zopet poročila in da stanuje z mojim otrokom tukaj — v tej ulici —tamkaj v oni-le hiši. O, Vida! O, moja iskreno ljubljena žena!" Mahoma posadivši deklico na tla skoči kvišku, da bi jo objel in pritisnil na svoje srce. Toda Vida je sedela pred njim kakor okamenela. Iz bledega obraza mu je strmelo nasproti dvoje blazno se svetlikajočih oči, usta so bila odprta, a glasu ni bilo nobenega iz njih. Sele čez nekaj minut se zopet zave in življenje zopet zapolje po njenih žilah. Z glasnim, histeričnim krikom in smehom plane s sedeža, pade pred Milanovičem na tla in se oklene njegovih kolen: "Ivo! Moj Ivo!" Za nekaj hipov je postalo v sobi tiho kakor v cerkvi. Nato Vida iznova zaihti: "Ivo! O, Ivo!" nese njegovo na svoji glavi po-čivajočo roko bliže očem, jo opazuje, vstane in skrbno motri njegov obraz, njene ustne pa kakor v samogovoru šepetajo nerazumljive besede. Milanovič jo hoče objeti in priviti na prsi, a Vida se boječe umakne nazaj, venomer srepo motreč njegovo obličje. Milanovič stopi korak bliže, a ona mu zopet preplašena z roko prepreči njegovo namero. "Vida, moja ljubljena Vida, ali me več ne poznaš? Poglej me natanko; čuj moj glas! Cuj. povedal ti bom kaj iz starih časov! Ali še veš, Vida, kako sva upala, da se v poletju zopet vidiva? In potem naj bi se nikoli več ne ločila. Stara mati je predlagala, naj v spalnici obesimo koledar, da boš vsak večer črtala en dan in štela, ke-daj pride ura svidenja. O, Bog, kaKo težka in dolga poskušnja nas je čakala! — Ali ise več ne spomniš onega sprehoda na predvečer mojega odhoda? Ali še veš, tam ob reki, kako sva oba jokala, ko se mi je od tuge in boli trgalo srce in sem zaman iskal tolažbe tvoji in svoji bridkosti? — Ah, draga moja, tega gotovo nisi pozabila!" je vzkliknil obupno, ko je videl, da zre vanj Vida še vedno z istim nezaupnim in preplašenim pogledom. Grozna bojazen mu pretrese kosti in kakor blisk se mu pojavi v glavi (strašna misel: Kaj, če je vsled nenadnega odkritja njegove skrivnosti zblaznela! Mogoče bi bilo in njeno obnašanje je kazalo znake blaznih. Kri mu je zastala po žilah pri tej misli, srce se mu je krčilo grozne bolesti in iz njegovih ust se je iz vil obupen, presunljiv klic: "Viila, prisrčno ljubljena Vida, ali me res nočeš več poznati' Ah, otresi svojo nczavebt in razburjenost in opogumi se zopet! Glej, nič več nisem mogel skrivati svojih tajnosti. Tvoje solze so mi vzele zadnjo moč. Nisem mogel dalje čuti tvoje ga joku in gledati tvoje bede in nesreče. Ne umeš li, ljuba moja, koliko težkega boja me je stalo, ko sem ti moral ostati tujec, potem ko sem te po dolgih letih zopet našel? Ali ni sem morda še dovolj trpel? Usmili se me vendar in pridi na moje srce bodi zopet moja edina, nad vse ljubljena žena." Zopet je poskušal okleniti se je z rokami; a zopet se mu je izvila in skočila nazaj: popolna podoba blazne ženske. Glavo sklonjeno naprej, lase razmršeno viseče predo čela in z vzbu-ljenimi očmi je zrla vanj kakor duh z onega sveta. Spoznala ga je, po katerem ji je mrlo 'srce in katerega je skozi pet let mrtvega objokovalo njeno oko, a njegova prikazen ji je bila nekaj tako neumljivega, da strah in bojazen nista pustila na dan koprneče ljubezni, katere ji je plamtelo srce. Drug drugemu, zroč v oči sta nepremično stala, dokler se ni iz Milanovi-čevih prsi izvil težak, globok vzdih; obrnil se je proti hčerki in vzkliknil: "Jelica, hčerka moja, ti pridi k meni, jaz sem tvoj oče!" Te besede so učinkovale. Z glasnim krikom: "Moj mož, moj ljubljeni mož!" se mu vrže Vida na prsi. "Mrtev, a Bog te mi je dal zopet nazaj!" Nato se je hitro zopet odmaknila in ga opazovala iz daljave, čez trenutek pa- znova stekla k njemu in se mu vrgla v naročje: "Ivo! Ivo! Zakaj se nisi vrnil prej! O, zakaj si me pustil toliko časa samo!" Vroče solze so se sedaj ulile po njegovih licih; tesno jo je privil k sebi in izpregovoril s tresočim glasom: "A sedaj sva združena in nič več naju ne bo ločilo! Hvaljen bodi Vsemogočni kajti čudovita so njegova dela!" "Jelica, Jelica!" Dvignila je s tal deklico in mu jo prinesla nasproti: "Jelica, glej, našli smo ateka! To je tvoj atek! Ljubi Bog nam ga je zopet podaril in pripeljal nazaj! Moj mož, moj ljubi, dragi Ivo!" Pri teh besedah so ji odpovedale moči. Njeno telo je omagalo pod silo neizmernega in nenadnega duševnega razvnetja; nezavestna se je zgrudila v Miianovičeve roke, ki jo je položil v naslonjač in sedel poleg nje na stol. Svečana tihota je zavladala po sobi, le semintja je bilo čuti lahen vzdihljaj ali polglasno ihtenje — ihtenje sreče in blaženosti. Tako je preteklo pol ure. Vida si je zopet toliko opomogla, da je mogla poslušati doživljaje svojega soproga. Sedaj sta bila iz njenega obličja izginila ves strah in vsa bojazen. Saj je bil njen ljubljeni Ivo, ki je sedel ob njeni strani. Pravil ji je o svojem trpljenju v* čolnu, o rešitvi, o prijateljih v Avstraliji, o svojem povratku v domovino, o prihodu v Podgrad in zlasti o novem grozovitem udarcu, ki ga je zadel, ko je ml, da se je njegova Vida drugič poi očiia. Pripovedoval je o silnih dušnih bojih, ki jih je moral bojevati, odkar ie bival v njeni bližini; o Jelici, kako e bil iz njenih ust izvedel o njeni b"di itd. Vida si skoro dihati ni upala, tako napeto je poslušala. Naslonjena nanj mu je ljubeznivo zrla v obraz in večkrat se ji je izvil iz prsi polglasen krik začudenja in ginjenosti. Ro je končal, je začela tudi ona pripovedovati, pogosto prekinjena od solz, svojo žalostno zgodbo. Milanovič je sedel poleg nje kakor oče pri bolnem detetir, ji nežno gladil roko ali lica in jo pomirjeval in tolažil z najljubeznivejšimi besedami. Sreča in blaženost sta mu žarela z obraza in iz njegovih potez je zopet odseval del njegove nekdanje moške lepote. Deklica je mirno in tiho sedela na tleh, kakor bi slutila svečanost tega trenutka, le tuintam je nekako boječe in začudeno pogledovala očeta in mater in pričakovala, kdaj pride tudi sama na vrsto. Skozi odprto okno se je prijazno smehljalo toplo solnce in s svojimi žarki poljubljalo sedaj tega, sedaj onega. Lahen vetrič je zmajeval drevesne veje, da so listi šušteli in šumeli, kakor bi šepetali med seboj o -reči in ljubezni, ki so jo zrli skozi okno. Ko je Vida dokončala svojo zgodbo je kakor utrujeno dete naslonila glavo na Miianovičeve prsi in zaprla oči. Ta ji jc eno roko položil okrog pasu, z drugo pa dvignil na kolena Jelico. Tako neločljivo združen s svojimi ljubimi je poln sreče zrl nekaj časa na svojo ženo, nato zopet na hčerko, iz njegovega srca je pa kipela proti nebu vroča molitev, molitev hvaležnosti. N'ekdo potrka. — Gospa Zakotnikova odpre nalahno vrata in vstopi, a v istem hipu ostrmi in stopi preplašena korak nazaj. To je bila tedaj rešitev skrivnostne uganke! Gospod Matko, ki ga je do sedaj cenila tako visoko, ni bil drugega kakor zloben in prekanjen hinavec! Pod pretvezo, češ, da ljubi o-troka, je privezal nase tudi mater in bil celo tako nesramen, da je zvabil v svoje mreže vdovo v trenutku, ko je ležalo truplo ranjkega še na mrtvaškem odru, in to v njeni spoštovani hiši! O groza! Kaj takega je morala (loživ eti! "O, prosim, oprostite, vidim, da sem -e motila, je rekla zbadljivo. "Hotela sem samo vprašati, kedaj želite zaju-trk." "O tem bomo že še govorili," odvrne .Milanovič. "Najprej vam moram nekaj sporočiti. Glejte, vaša soseda tu, ki ue bo nikdar pozabila vaše dobrosrčnosti nasproti njej, je nioja žena. -K a—j?" je zajecljala gospa Zakotnikova in prebledela. "Da, da, inoja žena! Prav tako, kakor pravim. Saj veste, kajne, da se je njen prvi soprog pisal Milanovič, da je odšel na morje in utonil? No hvala Bogu, vendar utonil ni in sedaj stoji pred vami." (Nadaljevanje na 7. strani.) Geoig} Loparc & Sin 40o Ohio Street JOLIE'1 STARA GOSTILNA -^- Ni J BOLJŠA /P POSTREŽBA. .JO.«*Jl3 /ALAIi JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li J» EDINA SLOVENSKA TVRDKA lasfave, regal ije, znake, kape, pečate in vsp potrebščine z društva in jednote. >EiO PRVE VRSTE. CENE NIZKE F\ KERŽE CO, 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Ujm_---S? J> •mrnmmmmmmmmm^m ^m^mammmmamm^ammmmmmm^ammaiijim/rmm^ammmmmrmmmmmmammmfmmai^mat^ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti, v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod' vladno kontrold. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $1,500,000.00 '"•»«Mu»»>>„„>f„>„„„„>„„„ Mri domaČa naravna ohiska vina kakoV Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, /JA galona............ Dv/C Delaware belo vino, galona......... .$1*2 Catawba rumeno vino, Q A _ galona............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galouov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina to popolnoma naravna, kar jamčim. a KRMAR MILANOVIČ. (Nadaljevanje s 6. strani.) Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. lima $1,000.00 Jamstva fii $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. To nepričakovano odkritje je kakor strela zadelo ubogo ženo, ki ni sedaj vedela, ali je to, kar čuje, resnica, ali so le prazne sanje. Prijeti se je morala za stol, da ni omahnila. "Ali more biti to resnično?" "Seveda, brezdvomno," je s solzami v očeh in z nasmehom na ustih pritrdila Vida. "To je Ivo, moj ljubljeni, toliko časa pogrešani mož, o katerem sem menila, da ga krijejo hladni morski valovi." "In kaj pravite, gospod Matko," je tresoč se vsled razburjenosti sopihala gospa Zakotnikova, "vi ste ves čas, ko ste stanovali pri nas, to vedeli?" "Vedel, in sicer od prvega dne da- I je." "In vam ni bilo težko, dan na dan videti svojo ženo in ji ne razodeti, kdo ste?" "O, gospa, nikdo ne bo vedel in čutil, kaj sem prestal v tem času." "Skrivali ste se samo zato, da bi ne žalili čustev svoje soproga, ker ne more žena obenem imeti dveh mož?" "Da, to je bil edini vzrok," se je oglasila Vida. To je gospo Zakotnikovo tako ganilo, da je na mestu začela jokati. "Ah, oprostite, nisem mogla drugače," je ihtela na glas. "Tako plemenito, tako ganljivo! Celo svoje življenje še nisem čula kaj podobnega. — In Jelica je torej vaša hčerka? —- Pa čemu vprašujem, saj drugače niti biti ne more! Moj Bog, nikoli bi ne bila mislila, da je med možmi, ki grene življenje svojim ženam, človek, kakor ste vi, gospod Milanovič! Da, zlata duša ste, kakor jih je malo na svetu!" Zadnje besede je govorila vsa v ognju in ni se čuditi, če je v svoji navdušenosti stopila k njemu in ga — kakor mati svoje dete — objela. Toda v istem hipu se je že sramovala svoje prenagljenosti in je plašno odbežala iz sobe. "Samo za trenutek še, gospa," je klical za njo Milanovič in nadaljeval, ko se je osramočena vrnila: "Vi ste edina oseba v Zapolju, da lahko rečem, na celem svetu, ki pozna našo skrivnost. Bodite tako prijazni in ohranite to zase in ne pripovedujte nikomur. Imam namreč mnogo vzrokov, da želim, naj bi stvar vsaj za nekaj časa ostala še prikrita." "Da, nihče ne bo izvedel, ker vi tako želite," je obljubljala dobra žena; "a rečem vam, če bi me ne bili prosili, bi bila v tem trenutku pohitela v trg in razširila čudovito zgodbo, kajti kaj takega se še ni zgodilo pri nas! Zato pa Bog blagoslovi vaju oba, blagoslovi zlasti tebe, zlato moje dete; našla si dobrega očeta, — očeta, kakršnih je malo pod solncem! A sedaj moram pa hitro pripraviti zajutrek, skoraj bi bila na vse pozabila. Za Boga, kaj se more na svetu vse dogoditi!" S temi besedami je zgovorna in dobrosrčna gospa Zakotnikova zapustila sobo. Oče, mati in hčerka so se pa zopet v iskrenem pogovoru vsedli tes-no drug poleg drugega in v srcih, v katerih so pred nekaj urami še divjali tuga, obup in nesreča, je zavladala tiha radost in sreča. mnogo naročnikov in brzih nog, da bi nas obiskoval ob sobotah, pa ne na pondeljkih. George Weselich. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) šica gdč. Karolinca Kiren. Novopo-ročencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Pri nas je sedanje čase veliko bolnih ljudi. Želimo jim, da bi se jim obrnilo že skoraj na ljubo zdravje. Srčen pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca sirom Amerike in v rodni domovini. Tebi pa, hrabri boritelj zoper sovražnike sv. katoliške vere kličem: le naprej, le naprej! John Pelhan. Pittsburgh, Pa., 16. febr. — Slavno uredništvo! Blagovolite natisniti sledečih par vrstic v predale vašega cenjenega lista Amer. Slov. Kar se delavskih razmer tiče, se ne moremo nič pohvaliti. Število brezposelnih je vsak dan večje. Nekatere tovarne poslujejo bolj stalno, večina jih dela po 3 do 4 dni v tednu. Zraven brezposelnih so prizadeti tudi naši trgovci in podporna društva. Upanje imamo, da za dežjem se pokaže solnce. Podpornih društev n;:m ne manjka; vsakemu rojaku je dana prilika, da se zavaruje. Odkar se je ustanovilo samostojno društvo Marije Vnebovzete, je zavladalo med tukajšnjimi Slovenci večje spoznanstvo, ker se zbirajo člani od vseh društev. Tako je tudi prav. Vsak tukaj živeč rojak bi moral biti član tega društva. To društvo je že izplačalo precej lepo svoto bolne in smrtne podpore. To nam pričajo oni, kateri so je bili deležni. Pretečenega leta smo imeli 6 smrtnih slučajev, vse je bilo točno in hitro izplačano, kar je dalo povod onim, kateri so bili prej pri angleških društvih, pristopiti. Upam, da se bodejo tudi drugim oči odprle. Dva naša rojaka sta pristopila in za par tednov po pristopu sta bila ubita. Njih dediči so dobili izplačano jim usmrtninp. Da nam bode mogoče ta denar nadomestiti, je društvo sklenilo dati zlato uro na žrebanje. Naš vrli odbor je že na delu s prodavanjem srečk, kar se tudi pričakuje od ostalih članov. Naše geslo naj bode: vsi za enega, eden za vse, in obstanek nam bode zagotovljen. K sklepu pozdravljam vse rojake in čitateljc. Amerikanskemu Slovencu pa Tower, Minn., 6. febr. — Dragi mi list Am. SI.! Sporočati vam hočem o naših mestnih volitvah, ki so se vršile dne 3. febr. Pred vsem moram reči, da so bile dokaj živahne, da jih še stari naseljenci takih ne pomnijo. Uvrstili sta se v ta boj dve stranki, namreč "Young man's" in "Old man's ticket". Na mladeniški strani izbrali so si svojega župana, rekorderja in tri alder-mane. Ker je Chas. Roland bil že tretje leto župan "našega mesta, ni nikakor mislil še to leto kandidirati za omenjeni urad, a prisilili so ga k temu njegovi prijatelji, ker so uvideli, da bode zmaga zagotovljena. Ravno tako sta se upirala ž njim prejšnji rekorder Chas. Lang in alderman Albert Wein-zerl ter druga dva starejša moža tudi kot alderfnana. Ko je neki drugi mle-čnik zvedel za ta dvojni boj, mu ni bilo dovolj, da je pri lanskih volitvah kakor je dolg in širok padel, zapisal se je tudi on kot "independent" za alder-mana. Ker so ti-le mladeniči dovršili nekaj pol višjih šol, so si domišljevali, da bi oni bili bolj zmožni zastopati mestne urade, kakor drugi možje, ki nimajo nobenih študij. Razposlali so tudi svoje plakate ter obečali ljudem vso nemogočo dobro prihodnjost. Imeli so tudi nekaj precej njim naklonjenih bedakov, kateri so kandidirali in jih najtopleje priporočali vsem vo-lilcem. Posebno kar je mladih volil-cev, so napeli vse moči in bili so trdega mnenja, da nikakor ni nemogoče, da ne bi vsaj nekoliko od njih bilo izvoljenih. Najbolj so ti-le mladi kandidati pokazali svoje prepričanje zadnji večer pred volitvijo. Najeli so namreč mestno godbo in korakali od enega kraja do druzega ter vpili kakor norci, nosili velike napise "Vote for a Young Man", na katerih so bila vsa imena kandidatov. Godba se ustavi tudi pred trgovino župana Rolanda in premislite, ljudje božji, igrali so mrtvaško himno "Nearer, o my God, to thee". Tukaj se je pokazalo, da so bili oni trdnega prepričanja svoje zmage. Tukaj imamo okolo 150 volilcev, ampak letos je bila izjema, da jih je prišlo na površje 184, med temi nas je 13 Slovencev in druge narodnosti je največ Švedov, in kakor se vidi, imajo medsebojno zavist in nevoščljivost na visoki stopinji. Torej bodimo poto-laženi, ker se nam Slovencem očita tolikokrat enaka napaka. Sedaj pa pridemo do dneva volitve. Kar nas je bilo na našo stranko, smo šli mirno na delo, ko smo oddali naše glase. A ta-le "mlada kri" je tekla po vseh hišah in stikala volilce. Svoja imena so nabili povsod na pripravne prostore. Ko pridem zvečer na City Hall, zapazim, da so vsi ti gospodje zavzeli prve prostore. Ko se je začelo šteti glasove, je bila s prvimi 25 glasovi vsa ta "mlada stranka" naprej in vsi iso kazali radostne obraze. Ko se je preštelo skupaj 75 glasov, o joj, vsi brez izjeme so bili daleč od zadaj; ko se je preštelo 125 glasov, smo že videli, da zmaga je naša. Od naše strani ni'bilo drugega nikogar navzočega ka kor jaz in župan. Vstaneva in se na potiva ven. Ko me nek mlajši kandi dat zapazi, mi reče: "Joe, you can go, you are all right". Jaz mu odgovorim: "Snoči ste se vi smejali, a nocoj se bodemo mi." Ko pridem na prosto, zapazim, da je korakala godba iz -Sou da na proti župa novi trgovini. To so vse drugi ljudje skomandirali. Najprej so zaigrali par živahnih koračnic v njegovej trgovini in potem se je pomikala cela truma od saloona do saloona ter so nosili gospoda župana na ramah ter vpili: "Hurrah for Roland!" Vsi ti mladi kandi-datje so pa z dolgim nosom zapustili drug za drugim City Hall ter se poskrili kakor tepeni kužki. Če ne bi oni listi večer pred volitvijo takšne burke uganjali, bila bi naša stranka mirna, čeravno je bila zmaga naša. Bog ve, kaj bi ti ljudje počenjali, če bi oni zmagali, ali vsaj nekoliko od njih. To jim naj bode za zgled. Najbolj sem se pa začudil danes, ko sem zapazil, da je na njihov napis, ki je še pribit na nekem prostoru, nekdo pribil velik kos črnega platna. Izvoljeni so bili sledeči kandidatje: Chas. Roland, župan; Chas. Lang, City recorder; Jolmer Person, blagajnik; Andrew Bystrom, asesor; Frank Bur-gent, sodnik; aldermani Albert Wein-zerl, C has. Osterberg in Jos. Stonich. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike. J. St. Iz Adlešič, 31. jan. — V št. 7. "Am. Slov." z dne 23. dec. sporočil sem o zopetnem požaru v Tribučah. Naj tu naznanim, da sta dobila tudi ta dva pogorelca od deželn. odbora na mojo prošnjo lepo podporo in sicer Kata Jakša 200 K, Miko Cvitkovič pa 150 K. Ta mesec smo imeli tudi pri nas, kakor v Ameriki, kot čitamo v novinah, prav grdo zimo in obilo snega. Sneg, ki je zapal 29. decembra 1. 1. je obležal in je tudi ta mesec večkrat snežilo, včasih prav hudo. Tmeli smo pa celi mesec tudi prav dobro sanino, da so mogli ljudje voziti gnoj, drva, kalje v trtje i. dr. Pa tudi zima je bila prav občutljiva. 26. in 27. smo imeli zjutraj ob 7. uri celo — 15 st. C. Tolike zime že nekaj let nismo imeli ob tem čnni. Pa n' čudno, vsaj imajo letos sneg in zimo celo po deželah, kjer snega in zime ne poznajo, kakor pišejo časopisi, kakor v Trstu, Gorici, po Italijanskem, celo v Neaplju, in drugod. Ljudje so prav zdravi. Ta mesec smo imeli samo 1 mrliča, dete staro 1 leto. Ivan Šašelj. Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. lisi "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto Prinaša vsepolno podučnega in zabav nega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". f 320 Akrov Zastonj! Pojdite v Montano, kjer dobite 320 akrov homestead ali 160 akrov državne zemlje zastonj. Plačati imate le $22 za vpisovanje na 320 akrov, a za 160-akrov pa le $14. Lani -so kmetje pridelali 20 do 25 bušljev pšenice na akru, 10 do 20 bu. lana in 100 bu. krompirja; drugi pridelki na enako vrednost. Posebne vozne cene: Vožnja za naseljence na farme v Montano bo: 10., 17., 24. in 31. marca, in 7., 14., 21. in 28. aprila 1914 do vseh postaj vzhodno od Havre, Great Falls in Billings. Chicago, 111., $24.15. Joliet, 111., $24.15. St. Paul, Minn., $16.00. Virginia, Minn., $16.00. Tistim, kateri iščejo zemljišč in hočejo si sami ogledati, njih dnevi so samo na prvi in tretji torek v marcu in aprilu nizke cene za tja in nazaj. Za pojasnila pišite na Mr. E. C. Leedy, General Immigration Agent Great Northern Railway, St. Paul, Minn., da vam pošlje zemljevid in drugo navodilo kako dobite krasno farmo zastonj. MR. E. L. LEEDY, General Immigration Agent G. N. Ry. St. Paul, Minn. t8-14 AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna sntljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: ^HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopuike \ Zjed. državah in Kanadi W. O. >lOOI\EY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Antonija Rifel izkušena babica. N. W. "Phone 1042. 512 N. Broadway Joli*t, 11» J. C. Adlor & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 Michael Conway 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje denar,zavaruje proti po aru. SURETY BONDS Chicago tal. 900 (Five hundred.) Vsem Slovencem in Hrvatom pripo-ročam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE •v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Henna Ave Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. GarL^ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, III. Edina slovanske fotografija t Jolietn. Zmerne Cene. Najboljše delo. Professional Cleaners and Dyer» STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. The Will County National Bank of Joliet, Illinois Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,00fc.0C. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r MOJO GOSTILNO kjer botte najbolje poiteeieni. Fino pmo, najboljša vina in tmodke. Wm. Metzger Huby und Broadway JOLIET OPUSTIM TRGOVINO V četrtek, 19. februarja ob 9. uri zjutraj se otvori največja razprodaja v zgodovini Jolieta. Kaj podobnega se še dozdaj ni in se ne bo pripetilo. To je resnično najzadnja in največja razprodaja tega podjetja, ker Posebnost! Najbolji 15c lane-ni ovratniki, zdaj samo 3c Frank Eiserman zavselej opusti trgovino na 309 RUBY ST., BLIZU HICKORY, JOLIET, ILL. Poslopje v najem! Oprava naprodaj! Trgovina, obstoječa pet let, se kmalu opusti. Posebnost! Moške $2.50 in $3 Duck in lovske stlknje, zdaj samo 98c i MOŠKE $2 HLAČE 98c. Moške hlače iz fancy worsted ali corduroy sukna, vseh velikosti, navadna cena $2, med to razprodajo samo..98c $10.00 OBLEKA $3.98. Obleke raznih barv, vseh velikosti, navadna cena do $10, pri tgj prodaji šamS ...........................$3.98 $10.00 VRHNE SUKNJE $3.98. Moške vrhne suknje, z pasom na hrbtu in zavihajočimi se ovratniki, redna cena $10, a pri tej prodaji po----$3.98 KLOBUKI IN KAPE. $2.00 vredni moški klobuki, zdaj posebna cena pri tej prodaji.........98c Moške 50c in 75c kape, pri tej razprodaji po .......................29c Moške $1 in $1.25 kape, med to pro- 4ajg sgmo .......................49c Deške fine 50c kape, pri tej razprodaji po ................................9e SO ducatov ovratnic, vseh barv ill noše, zdaj po .......................9c Moški močni "Police" naramnice, jako trpežne in navadno cenjene na 50c, a zdaj samo .......................19c Moški žepni robci, rudeči, beli in plavi, pri tej razprodaji po ..............2c Moške 10c žepne rute, vseh barv; pri tej prodaji po .....................4c Moške močne nogavice za delo, vredne lOe, zdaj samo>>ti>>............6c Moške črne in rujave fancy nogavice, vredne lSc, zdaj jih prodamo po...7c Ženske črne nogavice, par vreden I5c, a med to razprodajo po...........5c Ženski hišni predpasniki, navadna cena 60c, a med to razprodajo po... .29c Ženske hišne obleke vseh barv, redna cena $1.25, pri tej razprodaji po... .79c Otroška oblačila, 6 do 14 velikosti, vseh barv in najnovejši kroj, vredna $1.25, zdaj po.....................6$č Fine ženske spodnje obleke, vseh velikosti, navadna cena 25c, med to razprodajo po.......................lic King's Thread nit, med to prodajo, 2 cevčici za .........................5c Ženski svveater-jopiči, navadno po $2.50 do $3, ob tej prodaji po.....79c Otroške sweater-suknjice, vredne navadno $1.50, zdaj samo ............48c Ženske fleece lined spo .nje obleke, vredne 75c, zdaj po...............29c Deške in dekliške 15c vredne nogavice, par po ............................4c Otroške obleke, vredne $1.00, zdaj po ...............................39c Mnogi bodo hoteli kupiti, a pametni se bodo poslužili te nenavadne prilike. Pomnite, da se začne ta največja in zadnja razprodaja v četrtek 19. febr. ob 9. uri zjutraj POSEBNOST! Otroške 50c fleece lined spodnje obleke, zdaj le 15c FRANK EISERMAN, zavselej opusti svojo trgovino na 309 Ruby St., blizu Hickory, Joliet, PRODAJAI.NA V NAJELI! OPKAVA NAPRODAJ! Ill: POSEBNOST! Duhan, vseh vrst, za ka-jo in žvečenje, zavoj po 2ic / .'--V.,. »:v-' oSstV ' r« 'V^cVr^'1 ■ ' ■ • •.. rSj ^lllllllllllllllllllllllllllflllii!ll!IIIIH!llli:i!lllilll!lllll!i!ll!!llllil!l| | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 | Uradne ure: I 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. a i Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovich j Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building S = 4th Floor, Room 405. 1 JOLIET, :-: ILLINOIS. | llllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllilllllllilllllllllHIlllllillll Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v naiem in Lunch Room. POZOR, ROJAKINJE 1 Ali veste kje ie dobiti najbolj&e m. •o po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic J. & A. Pasdertz te dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše meti Vse po najnižji ceni. Pridite torej i> poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba )• naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » našej mesnici in groceriji na voga lu Broadway and Granite Street«. O'c. Phone 2768. N W. Phone U1J Math. Gerdesich GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici ne pozabite se oglasiti v mojem salunu. NAJBOLJŠA POSTREŽBA iiiSS^iifi ffi ffi ffi Si^liiilali ^ gj S PREDLOGI IN RAZPRAVE H g ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. ^ m ' ffi ir^ii^ififfiSiaiilaliHillž Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis. (6. dopis.) Za ženske delegatinje. Ker vidim, da so začeli člani razpravljati o prihodnji konvenciji K. S. K. Jednote, si upam tudi jaz kot osemletna članica iste poročati svoje mnenje, kljub temu, da se v koloni, pripravljeni za predloge in razprave, članic ne omenja, kakor bi to bilo želeti. Moj predlog je, da ženska društva, ki jih je 25 po številu podrejenih h K. S. K. J., pošiljajo na konvencije ženske delegatinje, in ne moških. Kajti, ako smo me ženske zmožne društvo ustanoviti, ga vzČlržavati in skrbeti za njega naraščaj, smo sposobne tudi javno zastopati svoja načela, kakor to delajo članice drugih slovenskih organizacij, ki so nam sestre po narodu in jeziku. Drage mi članice vseh sestrskih društev, .-padajočih h K. S. K. J.! Ko bomo letos pošiljale naše delegate na zborovanje, to nam naj bo prva in glavna točka, ki se jim bo naročila, da delajo na to, da se dovoli nam pošiljati ženske delegatinje, da se nam ne bo od gotovih strani očitalo, da katoliške članice niso sposobne javno nastopiti. Pomnimo, da časi se spreminjajo, s Časom pa tudi ljudje. Idimo tprej s časom naprej! Sestre, zdramimo se in ne dovoljuj mo si, da se nas prezira v tem oziru. Večkrat se čita v našem glasilu, da K. S. K. J. skrbi kot dobra mati za svoje člane. To je nepobita resnica. Ampak mati, kadar ima kaj temeljitega razpravljati, zbere krog sebe sine pa tudi hčere, da skupno ugibajo za skupni blagor; ne poslužuje se pa posredovalcev svojih hčera, dokler so ji hčere pokorne. Torej sestre vseh naših društev: pero v roke in poročajte svoja mnenja! Da se tako počasi pripravljamo na to, kaj bomo naročile našim delegatom, ko jih bomo pošiljale meseca avgusta t. 1. na redno konvencijo K. S. K. J. Strinjam se s predlogom člana Louis Andolška, da stroške za vožnjo delegatov se plača iz Jednotine blagajne, a za zamudo časa naj plača društvo samo. Pozdrav vsem članicam in članom naše slavne organizacije! Chicago, 111., 10. febr. 1914. Ana Ulešič, predsednica dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Pozor, Slovani! Pomanjkanje mesa. Sidney, Avstralija, 16. febr. — Stavka mesarjev in mesarskih pomočnikov je povzročila pomanjkanje mesa v tem mestu. Niti v restavrantih ni mogoče dobiti mesne jedi. Iste razmere nastopijo jutri v Mel-bournu, kajti tudi tam je napovedana enaka stavka. Stavkarji zahtevajo do-plačo in krajšo delovno dobo. Nova modna neumnost. Ruska sli-karica Natalija Gurčakov je uvedla novo modno posebnost: Bogate dame si dado na obraz in vrat naslikati različne podobe iz živalstva, rastlinstva in geometrije u. pr. slone, drevesa, t ri-kote itd. Slike morajo biti seveda dovršene in le priznani umetniki dobe ta naročila. Kako je pri tem z umivanjem, ne vemo, da pa s pametjo stoji slabo, je enkrat ena. Za vsakogar. Mr. John S. Holly iz McAdoo, Pa., je prav presodil naše posebno zdravilo, ki je že mnogo let tako dobro znano našim družinam. Piše nam takole: "Prejel sem Vaše lične koledarje, za kar Vam izražam iskreno zahvalo. Dostaviti želim, da je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino prav dobro za vsakovrstne bolezni in da podeljuje dober tek. To zdravilo !>i moralo biti v vsakem gospodinjstvu. Priporočati bi se moralo vsakemu bolniku, ker je dobro za vsakega. Vam vdani John S. Holly." Neutajno dejstvo je, da je to zdravilo dobro za vsakogar, ker podeljuje zdrav tek, ureja prebavo in občuva drobje čisto. V lekarnah. Jos. Triner, kemik izdelo-vatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. Za revmatične in nevralgične bolečine rabite Trinerjev liniment. — Adv. Ed,ina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste naš odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4 od sto vredne znamke ali Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite. T-« t I »v* v Frank Juricic 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. mn E. Wunderlicli Granite Co. 1 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. I m?. ggfjf Velika zaloga spomenikov, <■1------.--UMI Naše podružnice so: • tgg.g« Bethania in Ressurec-tion Cemetery bliz" Summit, Cook Co. i" < Naperville, 111. Chicago Phone 949 TSB \ N. W. Phone 949 Geo. Svctlecich S&SSSKili'KHiSiigtB S PRVI SALUN V ® °NKRAJ MOSTA j !nl ahi S Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI I Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111.