Lojze Zupanc Trije bratje - en sam pir (BeloJerajinska pripovedka) Bil je graščak. Imel je tri sine in gradu. Tjakaj se je namenil, da bi lep grad. Graščak je postal rnator.1 tamkaj prenočil. Grad je bil že ves In noben vrač2 mu ni mogel povr- razpal, le srednja, največja sobana niti zdravja. Zategadelj je velel je bila še lepo ohranjena. V kotu svoji deci: »Sinovi, kmalu bom sobane je bila lepa, belopogrnjena umrl. Nikomur nočem storiti kri- postelj. »Jojhata,« je vzkliknil pri- vice pri zapuščini. Sami odločajte. šlec, »to je pa kakor nalašč zame Pojdite po svetu in si kujte živ- pripravljeno.«. Že je hotel leči, ko Ijenjsko srečo. Tistega bo grad, ki je na zglavju postelje zagledal zvi- bo v svetu poiskal najlepšega ko- to kačo. Od strahu je namrščil lice nja.« To je dejal stari graščak in ter hotel zbežati, ko je kača sprego- dal vsakemu sinu mošnjo denarja, vorila: brašna3 in dobro besedo na pot. . »Počemu si me prišel budit, če Prvi brat je bil frfotav človek. nisi srčen človek!« Komaj je prišel do pristave sosed- »Saj sem,« je komaj slišno izustil njega gradu, že si je kupil najlep- najmlajši brat ter se trudil pre- šega konja ter pojezdil domov. Oče gnati strah, ki ga je grudil. je pohvalil kupljenega konja in de- »Ne boj se, ničesar ti ne bom jal: »Počakajva, kaj bosta naku- nahudila1. Lezi pokraj mene in pre- pila mlajša dva.« spi nocojšnjo noč!« Drugi brat je bil vetrnjak. Ko- Ubogal je. Mrakotna noč je čas maj je prehodil tri gore in prebro- hitro odsanjala in spočit se je naj- dil tri vode, že si je na semnju mlajši brat prebudil v jutru nasled- kupil lepega konja ter pojezdil do- njega dne, ko je zlato sonce prav- mov. Oče je pohvalil konja, rekoč: kar vstajalo izza gore ter razliualo •»Lep konj. — Toda počakajmo, svoje žarke na njegovo postelj. kakšnega bo prijezdil najmlajši.« »Ne bodi oščaven^,« je zdajci Tretji, najmlajši brat je tekar* spregovorila kača, »ter pohiti v le- izpolnil dvajseto leto. Bil je tro- ščevje za grajskim obzidkom. Ureži bast^ človek, za uk počasne glave. si enoletno mladiko, potle pa udari Starejšima bratoma je že večkrat z njo na prag grajskega hleva. kakšno nagodile, zato ga nista ma- Vem, po kaj si prišel. Povedala sem rala. Oče pa ga je Ijubil kakor sta- ti, ker si tretji brat in ker si se za- rejša dva. tekel k meni v pravi čas.« Oškornjan in z velikim betom v Kakor mu je kača svetovala, tako roki je najmlajši brat že sedem dni je storil. Urezal si je v leščeuju za potoval. Pod večer sedmega dne je gradom enoletno šibo, se vstopil v dalji zagledal razvaline starega pred prag razpadlega in praznega 170 grajskega hleva ter udaril po njem. Prvi brat je bil nasilnik. Komaj Kakor bi trenil, je prihrzal čez prag je prijezdil do prve kovačije, ze je prekrasen konj. Zajezdil ga je in prisilil mojstra, da mu je skoval še pred sončnim zahodom tistega dolgo, dolgo verigo. Pod večer se je dne je na spenjenem konju praščil-* vrnil domov in opasal grad z veri- na očetov dvor. go. Toda veriga je bila prekratka Oba starejša brata sta od one- za dva člena. Ves togoten je pričel mogle jeze prezirno gledala nanj, bogmati11, a veriga je ostala kratka stari graščak pa je ginjen opazoval kot otodi12. zdaj sina zdaj konja, ki ga je naj- Drugi brat je bil mrcina. Zvedel mlajši brat sprovajal po grajskem je, da je v daljnjem mestu globok dvoru, ter pohvalil: »Prekrasen ja- vodnjak, meščani pa si zajemajo hdnec10, takšnega še nisem videl vodo z vedrom, ki je privezano na svoj živ dan.« dolgi, dolgi verigi. Komaj je pri- Vendar mu je bilo žal starejših jezdil do uisokih gord, že je v to- dveh sinov, zato je dejal: »Sinovi, ktivi13 med gorami zagledal ostrog1* vidim, da se je topot sreča nasmeh- ciganov. K njim je pojezdil ter jih nila najmlajšemu med vami. Pa z zlatom podmitil15, da so ponoči starejša dva sta njemu ravna, za- odšli v mesto ter ukradli zanj ve- torej poizkusite znova. Tisti bo za- rigo. Toda opeharil je samega sebe. gospodaril na našem gradu, ki bo Ko je prijezdil drugo jutro domov našel v svetu verigo, dolgo, da bo z in opasal grad z ukradeno verigo, njo opasal grad.« jc od nepojmljive žalosti samo bol- In bratje so zajahali vsak svo- ščal1G vanjo: veriga je bila pre- jega konja ter pojezdili v suet. kratka za en sam člen. Pričel je 171 cvelitin, a veriga je ostala kratka zato je dejal: »Sinovi, tudi topot je kakor otodi. .sreča prekljukala23 starejša dva in Tretji brat se je nekaj časa kr- se nasmehnila najmlajšemii med čilis, kam bi pojezdil. Potle pa je vami, ki je iste matere sin kakor vzpodbodel iskrega jahdnca in — starejša dva. Zatorej poizkusite še gijohot in hopla-hop! — se je vra- v tretje. Tisti naj bo gazda2i med nec pognal proti razvalinam starega vami, ki bo našel v avetu najlepšo gradu. Spet se je tretji brat krepko- nevesto.« dušno™ napotil v srednjo sobano. In bratje so pojezdili v svet, ne- Noč je bila pravkar pričela razgri- ueste iskat. njati svoja temna krila na zemljo, Prvi brat je bil nepravden-5 člo- ko mu je kača dejala: »Lezi pokraj vek. Komaj je zagledal v bližnjem mene in prespi nocojšnjo noč!« mestu lepo deklico, že jo je siloma Ubogal je. Toda komaj je v so- posadil v svoje sedlo ter pojezd.il sednji vasi kokot^ naznanil, da je domov. Oče je pohvalil lepoto de- sinil dan, ze je vstal. Kača pa mu je klice in dejal: »Počakajva, kaj bo- dejala: »Pohiti v leščevje in si ure- sta našla mlajša dva.« ži dveletno mladiko, potle pa udari Drugi brat je bil brbljau lizun. dvakrat na prag zapuščene grajske Zvedel je, da živi v daljnjem mestu kovačije. Toda hiti, prede.n bo ko- prekrasna deklica. Osmelil se je, kot v drugo zapel!« pojezdil tjakaj in z nalivi lažnih Kakor mu je kača naročila, tako obljub premamil srce lepotice, ki je je storil. Urezal si je u samoraščem v jutru naslednjega dne pojezdila leščevju dveletno mladiko, pohitel z njim na dom njegovega očeta. pred prag razpadle in prazne graj- Stari graščak se je vzradostil, ko je ske kovačije ter dvakrat udaril po zagledal lepo neuesto, rekoč: »Pre- njem. Takrat je v dolini petelin krasna je, toda počakajmo, kakšno drugič zapel, na vignju21 pa je bo pokazal najmlajši.« tretji brat zagledal dolgo, dolgo ve- Najmlajšemu bratu se je inako rigo. Ovil si jo je okoli pleč, se storilo, ko ga je oče že v tretje pre- vzpel na konja ter jadrno pojezdil izkušal. Ni razumel njegovega po- domov. Še pred sončnim zahodom četja. Kmalu pa si je potešil jad26, tistega dne je na hrzajočem vrancu vzpodbodel čilega jahanca in — pridirjal na grajsko dvorišče. Opa- hopla-hop, le brž v galop! — se je sal je grad z verigo, ki je bila dolga vranec pognal proti razvalinam sta- kakor treba. rega gradu. Mladenič se je zdaj že Oba starejša brata sta se togotila v tretje napotil z utripajočim srcem nanj, stari graščak pa je boder22 h kači u srednjo sobano razpadlega ogledoval zdaj sina zdaj okoli gra- gradu. Tačas se je pričelo nočiti, du opasano verigo ter pohvalil: kača pa je spregovorila: »Lezi po- »Dolga veriga, zares, takšne še ni- kraj mene in prespi nocojšnjo noč!« sem videl svoj živ dan. šele- - 5 šobast- — 8 Priza- , , ... v.. , dejal. — 7 Hudo napraviti. — 8 Obotav- demcu zahvalila za resitev ter spre- ^ _ 9 pianil ln Jezdni konj _ govonla s srebrmm glasom: »Poj- n Rotiti se (boga mi!) _ i2 Preje _ diva, tvoj oče naju pričakuje.«. " Soteska. — 14 Tabor. — 15 Podkupil. Dvignil jo je k sebi v sedlo ter •— 18 Zijal. — 17 Jokati. — 18 Obotavljal. presrečen poiezdil domov. Še pred — 19 P°gumno. — 20 Petelin. — « Ko- , , ... . . , vaško ognjišče. — 22 Vesel. — -s Preva- soncmm zanodom tisteoa dne ie hr- .. -..'. .. , „. VT 3 J Y nla. — 24 Staresina, gospodar. — 2s> Ne- zajoči konj pripeketal na ocetov pravičen. _ ™ žalost. — 2? Jezikala. — dvor. aa Gostija, svatba.