revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 9, številka 1, maj 2003 ISSN: 1S80-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 ^ izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Bird ,ife (DOPPS-BirdLife Slovenija ), p. p. 2722, 1001 Ljubljana INTERNATIONAL V 1 /' r r ' 11 naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavna urednica: dr. Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak(®guest.arnes.si tehnični urednik: Andrej Figelj uredniški odbor: Luka Božič, Leon Kebe. Marijan Govedič, Borut Rubinič, Jakob Smole, Al Vrezec in Eva Vukelič. lektoriranje: Špela Dremelj oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 1400 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.ramsak^guest.arnes.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 544 12 35 e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: D. Klenovšek, M. Perušek, dr. A. Ramšak, j. Smole, B. Mozetič, V. Havliček, E. Vukelič, Ž. Šalamun, L. Korošec, dr. S. Širca, D. Bordjan, Ž. I. Remec. Nadzorni odbor: S. Polak, dr. P. Legiša. A. Hudoklin, B. Surina poslovni račun: 02018-0018257011 Direktor: Tomaž Jančar DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. o E I.!" C Ž S : '5 S Ö ? v «s I j C -O c -f „ o a. > 2 'S 3 o. o? »J " nt ns >ć ti DOPPS Luka Božič in Eva Vukelič TUKALICE SLOVENIJE .................................. 4 Dragan V. Simič - ' - BOCVANA..................................................... 10 stran 4 Nataša Šalaja OAZA NA PRAGU KOPRA............................ 15 Matjaž Prime PflKflyfffJI VETRNE ELEKTRARNE................................. 18 stran 10 PROGRAM DOPPS-a.................................... 21 Al Vrezec ______» KAKO POPISOVATI SOVE?........................... 22 Stran 18 Živa Pipan ZBILJSKOJEZERO _ poročilo z društvenega izleta........................... 27 JTNŽI Urša Koce VT J MALI DEŽEVNIK........................................... 28 Stran 22 pau| q Beaulieu in Nataša Šalaja MOJE LETO NA DOPPS-u............................. 30 B Maja Botolin Vaupotič NARAVA SE PREBUJA................................... 32 stran 28 DavorinTome IZBLJUVKI ..................................................... 33 glavni sponzor DOPPS QWAIVO HOTtL U.NIK3M P-P. m Prirodoslovni muzej Slovenije Slovenian Museum of Natural History OSP^* UVODNIK Spoštovane članice in člani! Pomlad je letni čas, ki ga ne moremo prezreti in ostati ob njem ravnodušni. Brstenje življenja prevzame vsakogar in ob tem se zavemo svoje povezanosti z naravo. Čimbolj bomo naravo spoznali ali jo vsaj znali opazovati tem bolj jo bomo spoštovali in se zavedali posledic, kijih razvoj naše družbe povzroča naravi. In bolj koc nekaj poznamo, bolj nam je dragoceno. Zal so se varovanja narave ljudje zavedli vedno šele takrat, koje bila narava že tako onesnažena, daje bilo ogroženo tudi njihovo zdravje. Prva naravovarstvena gibanja so vzniknila v 60-ih letih prejšnjega stoletja v ZDA, kjer je bilo okolje močno onesnaženo in uničeno. Vedno bolj in bolj onesnažen zrakv NewYorku in drugih velikih mestih je povzročal bolezni. V onesnaženih jezerih in rekah so umirale ribe. Nezadovoljstvo ljudi je raslo in počasi seje tudi med politiki vedno bolj utrjevalo prepričanje, da bo potrebno reševati okoljske probleme. Po nekaj letih prizadevanj nekaterih okoljevarstvenikov in politikov seje 22. aprila 1970 zgodil prvi Dan Zemlje. Prireditve so bile organizirane po celotnem ozemlju ZDA in udeležilo se jih je izjemno veliko ljudi, ki so bili nezadovoljni z življenjem v onesnaženem okolju. Letošnje leto so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto celinskih voda in tako je bil tudi Dan Zemlje posvečen pitni vodi. Voda je najdragocenejši naravni vir na Zemlji. Sladka voda sestavlja približno dvainpol odstotka vse vode, kije na Zemlji. Večina te vode je v obliki ledu, snega ali leži globoko pod Zemljino površino. Manj kot en odstotek vse sladke vode je na voljo človeštvu zato moramo z vodo ravnati zelo smotrno. V nerazvitem svetu se porabi največ vode za kmetijstvo, medtem, ko v Evropi in ZDA porabimo največ vode za potrebe industrije. Poraba vode v teh dveh panogah se bo v naslednjih 25 letih povečala za 40 odstotkov. Le ena tretjina človeštva izkorišča zaloge pitne vode, ki so pod zemeljsko površino. Hitrejše izkoriščanje podtalnice, kotje njeno obnavljanje, ima daljnosežne in hude posledice. Kerse zniža gladina podtalnice se poseda površina nad njo, v podtalnico pa lahko vdre tudi slana voda. Gradnja velikih velemest povečuje nepropustne površine skozi katere ne more prodreti deževnica do podtalnice. Zaradi posledic klimatskih sprememb - poplav in suše je ogroženo tudi njeno obnavljanje. Podtalnica je vse bolj onesnažena zaradi komunalnih in industrijskih odplake ter izcejanja škropiv in gnojil s kmetijskih površin. V Sloveniji le nekaj odstotkov površine zajemajo jezera, reke in mokrišča. To so raznolika območjazvelikim številom rastlinskih in živalskih vrst, ki so pomembna tudi za ptice. Številne vrste ptic najdejo primerna gnezdišča v obrežnem rastlinju, na produ ob rekah in potokih ali v peščenih stenah, ki so jih izdolble reke. Žal je še vedno prenekatero jezero, reka, potok ali ribnik odlagališče odpadkov ali splakovalnik za mestne in industrijske odplake. Se vedno se preveč škropiv in gnojil izceja iz njiv v vodo. In nič manj niso prizanesljivi do življenja v vodi in ob njej tisti, ki hočejo na vsak način obvladaci vodni tok in njegovo energijo. In še huje, nekateri hočejo sami odrejati katere vrste smejo živeti ob naših rekah in jezerih. Med njimi ni ptic! Andreja Ramšak fc'.o. Pćccr U«*.' ne! Mokož se večino časa skriva med rastlinjem. V jutranjem in večernem mraku lahko slišimo njegovo cvileče kruljenje. TUKALICE SLOVENIJE Luka Božič in Eva Vukelič Tukalice so tista skupina ptic, ob kateri največkrat uporabljamo pridevnik »skrivnosten«. Od sedmih vrst, ki so bile doslej ugotovljene v Sloveniji, to vsekakor velja za štiri vrste. Med njimi je bil kosec v zadnjem času v Sloveniji intenzivno preučevan. Tudi v svetovnem merilu so mnoge vrste tukalic zelo slabo poznane. Samo v zadnjih 20-ih letih so bile opisane štiri nove vrste. Poleg tega je bilajulija leta 2002 na Salomonovih otokih fotografirana doslej nepoznana vrsta tukalice, ki še ni bila znanstveno opisana. Tukalice Rallidae uvrščamo v red žerjavovcev Gruiformes. Ta taksonomska skupina ptic združuje različne družine z malo skupnimi znaki. Med nam bolj znanimi družinami so žerjavi Gruidae, tekačice Turnicidae in droplje Otididae, večina ostalih pa živi v tropih novega sveta. Tukalice so najštevilnejša družina tega reda, saj jih najdemo povsod po svetu, razen v polarnih predelih, puščavah in v gorah nad mejo večnega snega. Znanih je 135 živečih vrst in še nadaljnjih 15 nedvomno izumrlih po letu 1600. Prav vse danes izumrle tukalice so bile otoške vrste, nezmožne letenja. Glavna vzroka za njihovo izumrtje sta bila naselitev plenilskih vrst sesalcev in množičen lov s strani prvih obiskovalcev otokov. Do današnjih dni je preživelo le 20 vrst neletečih tukalic. Vendar je tudi njihova usoda negotova, saj jih je 15 uvrščenih med globalno ogrožene vrste. Danes je ogroženih kar 52 vrst ali 40 % vseh živečih tukalic, od tega je kar 33 vrst. globalno ogroženih. Izmed vrst, ki se redno pojavljajo v Sloveniji, je globalno ogrožen kosec Crex crex. V nacionalnem merilu sta zaradi majhnih populacij in pomanjkanja ustreznih življenjskih prostorov močno ogroženi grahasta Porzana porzana in mala tukalica P. parva. Najbolj opazni sta liska Fulica atra in zelcnonoga tukalica Gallinula cliloropus, ki ju lahko v gnczditvenem obdobju z malo truda odkrijemo na vseh večjih stoječih vodah z. zaraščenimi bregovi v Sloveniji. Liska poleg tega v zimskih mesecih množično prezimuje na počasi tekočih delih rek in na obali. Ostale vrste lahko opazujemo večinoma le priložnostno. Še najlažje jih registriramo ponoči v spomladanskem času, ko se predvsem samci teritorialno oglašajo. Mokož Ral/us aqua tic us se oglaša tudi na prezimovališčih vzdolž zaraščenih bregov potokov in rek. najraje v večernem mraku. Kosci se na območjih z največjimi populacijami (npr. Ljubljansko barje in Cerkniško jezero) bolj ali manj stalno oglašajo od maja do julija v nočnem času. Kosec Crex crex Ima značilne temne in široke vzdolžne proge na svctlorjavi podlagi na zgornji strani trupa, vključno z glavo in vratom. Nad očesom je široka siva proga. Čez oko poteka svetlo rjava proga. Siva barva se vleče od glave, po spodnji strani vratu, do prsi. Boki in podrepno perje so oranžno rjavo in belo progasti. Letalna peresa in krovci peruti so rdeče rjavi. Noge v letu za dolžino stopal presegajo rep. Mladiči bcgavci so popolnoma črni. Samci se na gnezdiščih ponoči pogosto oglašajo, najbolj med 23. in 3. uro. Oglašajo se z značilno dvozložno kitico, po kateri je vrsta dobila znanstveno ime, vselej iz gostega kritja travne ruše. V času izleganja mladičev aktivnost oglašanja upade. Takrat samci zapustijo domači okoliš in se skušajo takoj spariti z drugo samico. Oglašanje samice se redko sliši, je tudi veliko tišje od samčevega in ima funkcijo sporazumevanja samice z nedoraslimi mladiči. Kosec zelo redko zleti: ob nevarnosti raje steče stran. Kosec jc zelo občutljiv glede izbire habitala. Zaradi velikega upada številčnosti vrste v zadnjih desetletjih jc uvrščen med globalno ogrožene vrste. V primerjavi z ostalimi vrstami tukalic v Sloveniji, ki so v času gnezditve vezane na stoječe vode. naseljuje kosec manj vlažne habitate. Gnezdi na večjih površinah ekstenzivnih travnikov z dobro razvitim slojem zelnatih rastlin. Čeprav je razširjenost kosca v Sloveniji tesno povezana z vlažnimi travniki, je zanj pomembnejši režim gospodarjenja kot pa dejanska vlažnost površin. Izkoriščanje občasno poplavnih travnikov je zaradi naravnih danosti precej ekstenzivno. Košnja je kasnejša, ponavadi poteka le enkrat letno, takšni travniki pa navadno niso gnojeni. Podobne značilnosti trenutno odlikujejo tudi opuščene gorske travnike, ki so prav tako zelo pomembni za kosca. Pojavljanje v Sloveniji: Ocenjena populacija v Sloveniji šteje 500-600 teritorialnih samcev. Večina gnezdi na Notranj- skem, manj pa na Primorskem. Dolenjskem in Štajerskem. Glavnino, kakšnih 30-40 % najdemo na Ljubljanskem barju. Med najpomembnejša območja po številu spadajo šc Cerkniško jezero, zgornji del doline Reke južno od Ilirske Bistrice in Planinsko polje. Mednje se uvršča tudi Breginjski Stol na jugozahodnem robu Julijskih Alp z najpomembnejšo gorsko populacijo kosca pri nas. Poleg tega je v Sloveniji še približno 30-40 manjših lokalitet z nizkim številom koscev, večinoma 1-3 osebki. Mokož Rallus aquaticus Mokož je manjši in bolj slok kot zelenonoga tukalica. Telo je bočno nekoliko stisnjeno, kar je dobrodošlo pri premikanju skozi gosto močvirsko rastlinje. Sicer ima kot vse tukalice daljše noge z dolgimi prsti, kratke peruti in kratek rep. Značilen vzorec obarvanosti pri manjših vrstah tukalic je olivno rjav. temno lisast zgornji del telesa ter modro siv spodnji del, ki na bokih prehaja v črno-bele proge. Posebnost mokoža je dolg. rahlo navzdol ukrivljen, temno rdeč kljun. Od male in pritlikave tukalice ga lahko razlikujemo tudi po belih podrepnih krovcih, ki so vidni, kadar vznemirjen trza s svojim kratkim, privzdignjenim repom. Mladi mokoži so podobni odraslim, le v začetku je perje po trebuhu in vratu še rjavkasto, tudi kljun je bolj nevpadljive, svetlo rjavkaste barve. Mokož prebiva v gostem in visokem močvirskem rastlinju, predvsem trsju, rogozu, šašju in bičju, pa naj bo to obrežno rastje večjih jezer, počasi tekočih rek ali popolnoma zaraščene manjše vodne površine. Poleg kritja potrebuje tudi blatne površine, kjer išče hrano. Večino časa se skriva in največkrat bomo slišali le značilno cvileče kruljenje, ki sc razlega iz močvirja, še posebej v jutranjem in večernem mraku. Če pa se pritajimo ob blatnem robu trstišča in smo dovolj potrpežljivi, bo morda pokukal na piano in se ne meneč za nas mirno sprehajal v bližini, iščoč hrano ali morda gradivo za gnezdo. Pojavljanje v Sloveniji: Najdemo ga predvsem v nižinskih predelih, tam kjer so pogostejša večja ali manjša močvirja, opuščene gramoznice, glinokopi. zaraščeni ribniki in mlake. Pojavlja se tudi v brakičnih močvirjih ob morju (Sečovcljske soline. Škocjanski zatok). Pozimi je pogostejši, verjetno zaradi prišlekov z vzhoda in s severa. Takrat se zadržuje predvsem ob zaraščenih tekočih vodah. Grahasta tukalica Porzana porzana Manjša čokata tukalica. močno grahasta in pikasta na olivno rjavi podlagi, ki na grlu in glavi prehaja v modro sivo. Edino podrepni krovci so svetli, umazano bele do oker barve, podobno kot pri mokožu. Po tem jo lahko ločimo od mlade svrr ptic s foto: Peter Büchner Mokož Rallus aquaticus. fbt'ö: Pcier Büchner Mala tukalica Porsana parva. roco. t'ecc Büchner Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus. 6 TUKAUCE SLOVENIJE loio Peter Buchner Kosec Crex crex. foin: M.'.rc Duquet Pritlikava tukalica Porzana pusilla. Toto: Marc Duquei Grahasta tukalica Porzanaporzana. Icinik 9, iieviJka 1, maj 2003 male ali pritlikave tukalice, ki imata progaste tudi podrepne krovce. Značilen je še kratek, rumeno oranžen kljun ter olivno zelene noge. Tako kot mokož se naseli v gostem močvirskem rastlinju, vendar jo bomo prej našli v šašju in ločju kot pa v visokem trstju. Tako prebiva tudi na nizkih barjih in močvirnih travnikih, pomembno pa je. da so tla vlažna, blatna ali plitvo poplavljena. Tudi grahasta tukalica je plaha ptica in jo bomo v gnezditvenem času težko srečali. Kjer gnezdi, lahko predvsem v mraku in ponoči slišimo njeno petje. Zveni kot monotono kapljanje vode "h uit h u i l huit...". slišno tudi več kol kilometer daleč. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je bito gnezdenje grahaste tukalice le redko potrjeno, za kar ni kriv le njen skrivnosten način življenja, ampak tudi pomanjkanje ustreznih bivališč. Marsikatero močvirje, kjer bi lahko gnezdila, je bilo v preteklosti izsušeno. V večjem številu jo najdemo na Cerkniškem jezeru in ob reki Muri. posamezne osebke pa tudi drugod v še ohranjenih poplavnih območjih rek, na primer ob Reki in Nanoščici. Pogosteje jo lahko zapazimo v času spomladanske (april) ali jesenske selitve (september). Takrat ni tako izbirčna in sc ustavi tudi v manj primernih bivališčih, v grmovju ob bregovih jarkov, gramoznic in glinokopov. Pozimi je pri nas izjemno redka. Mala tukalica Porzana parva Majhna, sloka tukalica. velika kot škorec. Za razliko od ostalih vrst lahko spola ločimo že na prvi pogled: samec je po glavi, vratu in trebuhu modrikasto siv, samica pa peščeno rjava. Zgornja stran je pri obeh izprano rjave barve, s posameznimi črnimi in belimi lisami. Piogavost obsega samo podrepno perje in spodnji del trebuha ler ne sega na boke kot pri podobni pritlikavi tukalici. Posebnost je tudi rumenkast kljun z rdečo pego na korenu ter olivno zelene noge. Mlade ptice so podobne samici, le da so po bokih bolj progaste. V gnezditvenem obdobju jo lahko zaznamo po petju, ki nekoliko spominja na kvakanjc in ga slišimo predvsem ponoči. Sicer je precej skrivnostna, večino časa preživi v gostem trstičju. občasno pa se odpravi iskat hrano na odprle vodne ali blatne površine, bogato zaraščena močvirja, tudi bregove rek in jezer ter poplavne gozdove. V primerjavi z grahasto in pritlikavo tukalico daje prednost visoki obrežni vegetaciji, ki jo sestavljajo trst, jezerski biček. rogoz ali šaš, celo sestojem, ki uspevajo v globoki vodi. Mala tukalica namreč dobro plava, hodi po odmrlih steblih in plavajočih rastlinah ter spretno pleza po navpičnih steblih kot trstnice. Pojavljanje v Sloveniji: Še redkejša gnezdilka kot grahasta tukalica. Pojavlja se v mrtvicah ob Muri ter v trstiščih na Cerkniškem jezeru, v manjšem številu v Krakovskem gozdu. V gnezditvenem času je bila opažena tudi v Dragi pri Igu ler v Škocjanskem zatoku, vendar so se razmere v teh trstiščih spremenile, tako da je gnezditev v zadnjem času vprašljiva. Tudi mala tukalica je bolj opazna v času selitve, srečujemo jo aprila in maja ter septembra in oktobra. Će smo takrat pozorni na z grmovjem in trstjem zaraščene bregove voda, jo lahko od blizu opazujemo, kako spretno pleza nad vodo. Pritlikava tukalica Porzana pusilla Zelo podobna mali tukalici, kar velja za mlade in odrasle osebke. Zaradi krajših peruti in repa deluje kroglasto, kot kakšen povodni kos. Značilnost, prisotna lako pri odraslih kot pri mladih, je toplo čokoladno rjav hrbet z belimi pikami. Te so črno obrobljene, zato nekako izstopajo. Pri odraslih se od strani vidi progavost bokov. Noge so olivno zelene do svetlo rjavkaste. Kratek kljun je v celoti temno zelen. Mlade so zelo podobne mladim malim tukalicam. Poleg značilnega vzorca na hrbtu in perutih moramo bili pozorni še na prečno progavost spodnje strani. Pri pritlikavi tukalici se le-ta razteza po celotnem trebuhu in prsih. Prebiva v močvirjih, podobno kot mala tukalica, vendar raje v sestojih s finejšo, nižjo in gostejšo vegetacijo (šašje, ločje, bičje), tudi v sezonsko ali le občasno poplavljenih predelih. Zaradi takšne spremenljive narave njenega življenjskega prostora populacije pritlikave tukalice močno nihajo. Poleg tega, da se skriva v za človeka težko dostopnih mestih, je aktivna ob zori in mraku, samec pa poje v glavnem ponoči. Petje, ki spominja na zvok raglje, je včasih kar težko izluščiti iz zbora množice zelenih žab v toplih poletnih nočeh. Tako ni presenetljivo, da jc pritlikava tukalica ena najslabše poznanih ptic v Evropi. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji jc bila do sedaj zabeležena le enkrat. Morda se pojavlja pogosteje, vendar jo prav lahko spregledamo zaradi skrivanja v gostem močvirskem rastlinju ali pa podobnosti z malo tukalico. Tudi drugod v Evropi je njena razširjenost precej raztresena, nam najbližja pa so posamezna gnezdišča v Švici. Avstriji (Nežidersko jezero), na Madžarskem ter v Vojvodini. Pogostejša je v Španiji. Ukrajini. Rusiji in še naprej proti Aziji. Pri nas lahko pričakujemo posamezne osebke na selitvi, ki poteka aprila in maja ter od konca avgusta do oktobra. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Odrasla ptica je z večje oddaljenosti videti skoraj popolnoma črna. s prekinjeno svetlo progo na strani trupa in z belimi stranskimi pod repni mi krovci. Od blizu in ob ugodni svetlobi opazimo, da so hrbet in krila rjavo nadahnjeni, ostali del trupa pa je temno sivo-moder. Kljun in čelni ščit sta živo rdeče barve, konica kljuna pa je rumena. Noge so zelene z zelo dolgimi prsti. Med hojo po kopnem značilno stresa z repom, ko plava, pa poleg tega tudi sunkovito pomika glavo naprej. Mladiči so pretežno rjave barve s svetlim podrepnim perjem in grlom. Kljun je temen. Prvoletne ptice so pozimi že podobne odraslim, le da imajo svetlo grlo in trebuh ter temnejši kljun. Ponavadi sc zadržuje v pasu obvodne vegetacije, včasih sc prehranjuje na bregovih voda. Le redko se bolj oddalji od varnega kritja. Splete umetelno gnezdo s streho, najpogosteje iz listov rogoza. V gnezditvenem obdobju jo najlažje opazujemo, ko vodi in hrani mladiče bcgavce. Pogosto se tudi značilno oglaša. Zelenonoga tukalica nerada leta. Ob nevarnosti običajno pravočasno neslišno odplava v zavetje goste obvodne vegetacije. Naseljuje različne tipe sladkih voda z bogato zaraslimi bregovi. Za gnezdenje izbira tudi manjše vode. kot so mlake, gramoznice, kanali in mrtvi rokavi, pozimi pa se zadržuje tudi na majhnih in ozkih potokih. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je razširjena povsod, kjer so zanjo primerne vode. Liska Fulica atra Odrasli osebki so črne barve, pri čemer je glava najtemnejši del telesa. Čelni ščit in kljun sta bele barve, oko pa temno rdeče. V letu opazimo svetel rob na sekundarnih letalnih peresih. Mlade pticc so svetlejše, s sivim kljunom ter belimi lici in sprednjo stranjo vratu. Liska za razliko od zelenonoge tukalice večino časa preživi na bolj odprti vodni površini. Nekaj kritja potrebuje le za gnezdo, čeprav so tudi plavajoča gnezda pogosto dokaj lahko opazna. V času selitve in prezimovanja se zadržuje v velikih jatah, ki pogosto štejejo več tisoč ali celo deset tisoč osebkov. Kot večina tukalic tudi liska nerada leti. Splašeni osebki ponavadi le stečejo nekaj deset metrov po vodni gladini in se ponovno spustijo nanjo na varni oddaljenosti od obale. Liska se med iskanjem hrane pogosto potaplja. Pozimi se množično zadržuje tudi na rekah v središčih mest. Za gnezdenje izbira nekoliko večje in globlje vodne površine kot zelenonoga tukalica. Prav tako ne potrebuje toliko obrežne vegetacije, pač pa mora bili dno poraslo z vodnim rastlinjem, s katerim se prehranjuje. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je preccj razširjena, najbolj v severovzhodnem delu države. Gnezdi na vseh primernih večjih ribnikih, jezerih in drugih stoječih vodah. Najpomembnejša prezimovališča liske v Sloveniji so reka Drava, spodnja Sava in del morja pred Scčoveljskimi solinami. ■ ■ ■ foctj Hrvoje t. Orianič Pozimi lahko na stoječih vodah opazimo večje število prezimujočih lisk Fulica atra. S TUKALICE SLOVENIJE NOMADI NOMINACIJA OSKAR 2003 un film de Jacques Perrin Coreaiisateurs Jacques Cluzaud • Michel Debats Musique Bruno Couiais montage Marie-Josphe Yoyotte image Michel Benjamin • Sylvie Carcedo • Lauren! Charbonnier • Luc Orion • Laurent Fleutot • Philippe Garguil • Dominique Gentil • Bernard Lutic • Thierry Machado • Stephane Martin Fabrice Moindrot • Michel Terrasse • Thierry Thomas • Ernst Sasse Son Philippe Barbeau • Jean-Baptiste Benoit • Paolo de Jesus • Denis Gilhem • Gerard Lamps • Laurent Quaglio Production OelBQuee Jacques Perrin • Christophe Barratier Production Executive Jean de Tregomain Parlenarials Yvelle Mallet Oirectear de Prodoclion Olli Barbe Proteiears associes Reinhard Brundig • Karl Baumgartner • Jean-Marc Henchoz • Jose-Maria Morales • Andrea Occhipinli • JeanLabadie • Danile Deforme ei Yves Robert Une caproduction Galatee Films • France 2 Cinema • France 3 Cinema • Bac Films • les Productions ds la Gueville • Pandora Film • WDR • Filmstillung NRW • Wanda Vision S.A. • Eyescreen S.R.t • Les Productions JMH Television Suisse Rjmande Avec la participation de Canal* el du Centre National de la Cinematographic Avec le soutien de Liliaite Bellencourl as nom de la Fondalion Bellenconrt schneller • Lufthansa • EOF • Credit Agricole • Primagaz • Conseil General de I'Areyrcn Ccnseil Regional Langaedoc-Roassillon • Conseil General du Calvados • Conseil Regional de Basse Normandie • Conseil Regional de Franche-Comle ■ Conseil General do la lozre • Commission Earopeenne Fonds Earimages du Conseil de I'Europe • Procirep • La Fondalicn Gan pour le cinema l lll l iASM l RADIO ANTENA peuplemigratear.com 1INI MAKf f Al I V KINU OD 17. APRILA BOCVANA KAJ SE ZGODI, ČE V AFRIŠKE VODE POTISNETE KAJAK Z NARAVOSLOVCEM Dragan V. Simić Iz angleščine prevedla: Tanja Benko "Tu ni ki se je nas Jfe kodilov," \ lehnil nata tistemu, M ga je boj ML IMLLLL D LLLLGj ril verjetno podoben 1 med obleganjem mm! nil v L-eku S ~ Posebne vrste ptic: čmobeli pasat Ceryl rudis, Karminasti čebelar Merops nubicoides, afriška jakana Actophilornis africana, afriški jezerec Haliaeetus vocifer, Južna postovka Falco naumanni, Certhilauda chuana, Grus carunculatus, Gyps coprotheres, Egretla vinaceigula Zanimive ilvaU: nilski krokodil Crocodilus niloticus, impala Aepyceros melampus, zamorska mačka Cercopithecus aethiops, kafrski bivol Synceros caffer, gepard Acinonyxiubatus, medarski jazbec Mellivora capensis, dolgouha lisica Otocyon megalotis, lev Panthera leo Varstvo narave: Narodni parki: Chobe, Makgadikgadi Pans, Nxai Pan, Kgalakgadi Transfrontier Park. V Bocvani je zaščitene 17%celotne površine države. Viri ogrožanja: prekomerna paša, pretirana uporaba škropiv v kmetijstvu, prenaselje- nost, prekomerno požiganje Rastlinski pasovi: Mokrišča in tropski pragozd. Velika večina države pa je polpuščava. Število prebivalcev: 1.464.000 Število območij IBA: 12 Št. opaženih vrst: 566 Najvišja točka: Tsodilo Hills (1.489 m n.v.) lecnik?, številka 1, maj 20Q3 ORNITOLOŠKI POTOPIS Preden se njen tok združi z matabelsko Mphopho, reko hitrega dviganja in spuščanja, kije preostalemu svetit znana kot "velika, siva. zelena, mastna Limpopo" iz del Rud yard a Kiplinga, reka N got wane zariše tnejo med Botswano in Južno Afriko, Njene bregove preraščajo grmičaste vrbe Combretum razkošnih zelenih barv. ki ostro nasprotujejo rumeno rjavi barvni paleti sušne akacijeve savane. Puščava Kalahari, "hrbtenica sveta", kot jo je opisal David Livingstone, se začne dobrih 30 km od tu. Wied vkrcavanjem v najin dvojni kajak sem vprašal Andrcwa Hesterja, lokalnega ornitologa, če je po reki navzdol, v plitvinah jezu Ngotwane prisotna bilharzija. To precej neprijetno bolezen povzročajo paraziti, ki živijo v afriških sladkovodnih polžih in nadalje zajedajo kopenske sesalce, če je prilika, seveda tudi človeka. Paraziti prodro skozi kožo, potujejo po krvožilju in se na koncu, če imaš srečo, naselijo v sečilih, kjer se veselo množijo in povzročajo nepopravljivo škodo. Z malo manj sreče morda zaidejo in končajo v hrbtenjači ali pa celo v možganih. Odgovor je bil kratek: "Ne. mislim, da ni. Možno je, samo tod pogosto veslam in je nikoli nisem dobil. Po drugi strani pa so v reki krokodili." "Krokodili me ne skrbijo - dokler ne prevrneš kajaka!" sem odvrnil. loto Damijan Derne Afriški jczerec H alinee tits vod fer. Oh, moj dolgi jezik! Bral sem članke o veslanju po afriških rekah in vem. da se nilski krokodili Crocodihis nifotiais ne zmenijo za čolne, in da ste vsaj teoretično varni, dokler ste v njem. Po drugi strani pa krokodila lahko zamika kos mesa, ki visi tik nad vodo. In kaj mislite, kje bo vaša roka z veslom? Kakorkoli že. ker jc bil edini krokodil, ki sem ga videl v Afriki, meter in pol dolg primerek v bazenu poleg bližnje h ■ Damijan Efehnr Afriška jakana Actophilornis africuna. restavracije, sem ga resnično želel srečati v njegovem naravnem okolju. Nilski krokodil, popolni sladkovodni plenilec, ki potrebe za nadaljnjo evolucijo ni čutil že 100 milijonov let, jc največji afriški plazilec. Odrasel doseže več kot šest metrov in tehta več kot 900 kg. živi do 150 let in lahko leto in pol preživi brez hrane - nič čudnega, da takšna žival v meni vzbuja veliko občudovanje. foto: Damijan Don,k Nilski krokodil Crocodilus niloticus. loto: Damijan Drna* Kljunorožec vrste Tockus erythrorhynchus. Nekaj zamahov z veslom po reki navzdol in že sva na desnem bregu zagledala štiri impale Aepyceros melampiis. Samec z rahlo zavitimi rogovi naju je sumničavo opazoval, medtem ko seje njegov harem samic napajal. Vsepovsod okrog naju so bili vodomci: gozdomca Halcyon senegedensis in H. albiventris ter črno-beii pasat Cery/e rudis. Pred nama je pod dežnikom razprtih kril lovila ribe črna čaplja Egretta ardesiaca. Na ta način si zastre odsev na vodni površini in v 'varno zavetje' sence privabi ribe. Kot v ustaljenem plesu svoja krila razpre, pogleda, jih zloži in se za nekaj korakov premakne, jih zopet razpre itd. Tudi sam se ne bi pritoževal nad malo sence. Bil je januar in tu, na južni polobli, je januar najbolj vroč poletni mesec. Južno od stene jeza je plitev zaliv, kjer proti nebu svoje veje iztegujejo poplavljene akacije. Okrašene so bile s čebelarji, ki so jih izkoriščali kot visoko razgledno točko, od koder so lovili kačje pastirje. Zeleni čebelar Merops persietis je navkljub imenu skoraj popolnoma živo zelen, medtem ko je perje karminastega čebelarja M. nubicoides popolnoma živopisano. Vodna površina je bila prekrita s plavajočimi listi modrega lokvanja Nrmphaea nouchali, katerega veliki rožnato beli cvetovi dosežejo 25 cm v premeru. Po listih sc je s podaljšanimi prsti sprehajala afriška jakana Actopbilornis africana. kostanjevo obravanega telesa, belili prsi in obraza ter modrega kljuna s ščitom. 12 BOCVANA Stran od naju je hodil nilski varan Varanus nihticus. Varani pogosto razkopljejo nezavarovana gnezda krokodilov in jih v trenutku opustošijo. Zrastejo lahko tudi do dva metra, vendar je ta dosegal le eno tretjino te dolžine. Daje bila slika popolna, je nad nama krožil afriški jezcrec Haliaeetus vocifer in se zmagoslavno oglašal s svojim visokim: "Kjov-kov-kov!" "Mimogrede, kako veliki pa so ti krokodili?" "Ogromni." je odgovoril Andrew, "vem za enega, kije velik kot ta kajak. Verjetno ima svoje štiri, štiri in pol metra." "Sliši se. kot da bi mi ga lahko pokazal?" "Poskusil bom. Vem. kje se ponavadi sonči." Karkoli se bo že zgodilo. Andrew bo imel čisto vest. Sam sem rinil v težave. Spominjam se pogovora, ki sem ga nedavno imel z natakarjem lokalnega jadralnega kluba. Srkal sem ledeno hladen Windhoek Light - namibijska piva za razliko od južno afriških toplo priporočam -, gledal ogromne razsežnosti jeza Gaborone in poizvedoval po opozorilnih znakih ob vhodu. "Krokodili?" je rekel natakar. "Ne, tu ni krokodilov. Nobenega še nisem videl. Ne poznam nikogar, ki bi lahko zagotovo trdil, daje kakšnega videl." Mogoče gaje skrbelo, da znaki strašijo stranke, vendar jaz sem se potem, ko mije zagotovil, da krokodila tu ne bom ugledal, odločil, da nimam razloga, da bi se še kdaj vrnil v njegov bar. loto: Prtcr RurhrnT Kobilar Oriolus oriolus gnezdi tudi pri nas. Kasneje sem srečal nekaj zaupanja vrednih ljudi. Gospa, ki je živela na kmetiji ob jezu Gaborone: "Videla sem krokodila, ko je ujel čapljo". Njen mož, inštruktor potapljanja, pa: "Krokodilje ujel mojega psa, prav tu!" .daj sva veslala proti toku, kjer sta se bregova zožila na 12-15 m. Drevesne krošnje so nihale, veje so se zibale - na )n»n't .n Denac Impala Aepyceros melampus. Zamorska mačka Cercopithecus aethiops. nevarno je sploh lahko življenje? Samico z mladičem, ki se je držal njenega trebuha, je klic ujel ravno med skokom iz ene grmičaste vrbe na drugo, pri čemer je ravnotežje lovila s pomočjo dolgega repa. preostali del skupine pa jc upočasnil in počakal, da nevarnost, torej midva, izgine. Kljub vsemu pa seje na vejo usedel neposlušni mladič. Na eno Stranje bingljal z nogami, na drugo z repom ter naju radovedno pogledoval. V njegovi radovednosti je bilo nekaj neustavljivo otroškega. Živo rumeni kobilarji Oriolus oriolus so naju vodili naprej po reki navzgor. "T am čez. v tistem trstičju," je Andrew pokazal na izpran levi breg. kjer je pred stoletjem stalo Boersko taborišče, "lam se ponavadi sonči tisti krokodil." Postajalo je res vroče ... Še en zamah in - trstičje je vzvalovilo. pokalo jc in se lomilo: nekaj velikega seje hitro premikalo. Švist.... težko telo seje podrsalo po visokem bregu, pljusk ....je padlo v vodo in izginilo pod površino. "Kam je šel?" sem vprašal Andrcwa. Kajak se je zibal na valovih, ki jih je povzročil krokodil. "Ne vem. Kamorkoli, samo sem ne. Ogromen jc!" Potem pa je najin kajak obmiroval. Saj poznate tisti tesnoben občutek, ko nasedete na potopljeno drevo......ali pa se Andrew preseda......ali pa pod vašim kajakom plava krokodil... Ko sem pretehtal prehranjevalno verigo in svoj položaj v njej, sem se raje ugriznil v jezik. ■ ■ ■ pohodu je bila skupina zamorskih mačk Cercopitheais aethiops-, midva pa sva segla po daljnogledih.Vodja tropa je sedel na razcepljeni veji in jezno lajal na naju ter svaril ostale, naj obmirujejo. Zamorske mačke so sposobne pestrega glasovnega izražanja, saj za različne nevarnosti uporabljajo več kot 36 različnih svarilnih klicev. Kako 0:0 Danish OiTi.it Crnobeli pasat Ceryte rtidis. 1-1 bocvana leimte 9, SUwilka I, r.iaj 2003 Oaza na pragu Kopra Nataša Šalaja foie: loma? Mihe <ć Na naravoslovnih dnevih učenci spoznavajo rastlinski in živalski svet naravnega rezervata Škocjanski zatok. 0 dogajanju v Škocjanskem zatoku vas, drage članice in člani, obveščamo sproti, predvsem v sredici Sveta ptic in biltenu naravnega rezervata Škocjanski zatok. V tem članku, ki na kratko povzema obsežno delo preteklega leta. bi rada strnila številne aktivnosti, kijih kot upravljalci zavarovanega območja opravljamo, da dosegamo zastavljene naravovarstvene cilje. Škocjanski zatok je za Slovenijo modelni naravovarstveni projekt, saj bomo na skoraj uničenem območju ponovno vzpostavili ugodne ekološke pogoje za razvoj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in uredili naravni rezervat, odprt za javnost. Mnogi so nam. večkrat tudi z dobršno mero nestrpnosti, zastavili vprašanje, kdaj bomo začeli z urejanjem zatoka. torej s tistim pravim delom na terenu. Kdaj bo zatok tak. kot ga prikazuje naša vizijska panoramska risba? Vprašanje je na mestu in ga razumemo, saj tiste dni, ko se bo začel izkop na Bertoški bonifiki in ko bo prvi stroj zakopal v blato v laguni, od vseh najbolj težko pričakujemo. Le redkokdo pa se zaveda, da se območja, kije bilo postopoma uničevano skoraj celo desetletje, ne da urediti v treh letih. Uničevalski posegi so potekali hitro, saj pri tem ni bilo treba nikomur paziti na dobrobit številnih prebivalcev lega območja - rastlin in živali. Nasprotni proces pa zahteva skrben premislek na vsakem koraku, študije in raziskave, ki potrdijo ali ovržejo tehnične rešitve in stalno spremljanje stanja biotskih in abiotskih parametrov. V letu 2002 smo naredili velik in bistven korak naprej. Luč sveta je ugledal ureditveni načrt za območje rezervata, ki ga je na lanski zadnji soji 24. decembra sprejela Vlada RS. Jeseni smo se veselili potrditve financiranja čiščenja lagune Škocjanskega zatoka s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki v sklopu sanacije zatoka predstavlja največji finančni zalogaj. öprejem ureditvenega načrta si nedvomno zasluži še nekaj besed. V ozadju je namreč ogromna količina opravljenega dela zelo raznolike skupine ljudi, ki smo bili vključeni v postopek priprave dokumenta. Če omenim le tiste, s katerimi smo se skozi dveinpollctni proces redno videvali na številnih usklajevalnih sestankih in sejah terse mnogo- krat sestali tudi za delovno mizo. prekrito s kartografskimi prikazi ali katero od številnih verzij tekstualnega dela dokumenta, ne morem mimo ekipe novomeškega podjetja Acer, kije ureditveni načrt izdelala. Urada RS za prostorsko planiranje, ki je vodil celoten postopek priprave do sprejema na Vladi, do pristojnih na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Agenciji za okolje. V primerjavi s trajanjem izdelave podobnih prostorsko-izvedbenih aktov gre za enega najhitrejših postopkov doslej, zato vsem sodelujočim tudi iskrene čestitke in zahvala. Hkrati pa smo leta 2002 veliko časa posvečali delu na terenu. Lansko jesen smo izvedli že nekaj pripravljalnih del na Bertoški bonifiki pred začetkom urejanja sladkovodnega močvirja, s katerim bomo v skladu s projektom, ki ga sofinancira Evropska skupnost iz programa LIFE III Narava začeli poleti (projekt Renaturacija in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, št. LIFEOONAT/SLO/7226). Poleg redne košnje celotne bonifike. katere namen je z območja odstraniti čim več biomase, smo v tem sklopu odstranili opuščeni sadovnjak breskev in hrušk, ki seje razprostiral na območju načrtovane poglobitve. Na osrednjem delu južnega dela bonifike. ki ga bomo počasi preuredili in potem ohranjali kot vlažen travnik, smo izravnali nekaj parcel, ki jih zaradi velikih brazd doslej nismo mogli kositi. Ravno košnja pa je priporočljiv način upravljanja za spremembo gojenih travnikov v načrtovane vlažne travnike, kot je priporočil dr. Mitja Kaligarič v ekspertnem mnenju o repopulaciji rastlinskih združb v rezervatu. V skrbi za zagotavljanje večje akumulacije vode v strugi razbremenilnika Rižane in posledično boljšega dotoka sladke vode v laguno Škocjanskega zatoka smo po dogovoru s predstavniki Agencije RS za okolje - Območna enota Koper zvišali in popravili zapornični sistem na Ob zahodnem robu brakične lagune smo postavili parapet /. linami, ki obiskovalcem rezervata omogoča opazovanje ptic iz neposredne bližine. razbremenilniku ob stari bertoški cesti. Betonski nasip smo povišali za 30 cm. pri čemer sta nam pomagala Zidarstvo Petrušanec s. p. s prostovoljnim delom in betonarna Rokava, kije darovala beton. Zamenjali smo dotrajane zapornice, ki niso več služile svojemu namenu. S tem smo omogočili, da se voda v deževnih mesecih v nastali zajezitvi kopiči kot zaloga za sušna obdobja. S popravljenimi zapornicami smo upravljali v dogovoru z rečnim nadzornikom in ostalimi uporabniki. Avgusta je Hidro Koper na podlagi naročila Agra rije Koper odstranil divjo zajezitev na Ari nad staro bertoško cesto, počistil dovozno pot do zapornic za dovajanje vode na Bertoško bonifiko ter deloma popravil dotrajane zapornične sisteme. V sklopu teh del smo skupaj odstranili tudi kosovne odpadke iz struge Are ob zapornicah, s katerimi upravljamo. Zaposleni in prostovoljci DOPPS smo na skupnih akcijah čistili vodne nanose in odpadke, ki jih brezvestni posamezniki še vedno odlagajo na območju rezervata ali v njegovi neposredni bližini. V času od avgusta dalje je bil pretok sladke vode v laguno Škocjanskega zatoka iz Rižane stalen. K dobremu dotoku sladke vode so v veliki meri pripomogle tudi izdatne padavine, ki so bile nad povprečjem iz. prejšnjih let. Priznati moramo, daje v letu 2002 narava sama rešila težave Škocjan- skega zatoka v sušnih mesecih. Da bi težave z dotokom vode rešili dolgoročno, smo na pristojno ministrstvo in organe v sestavi ministerstev mnogokrat prosili za čim hitrejšo pripravo dokumentacije in zagotovitev sredstev, potrebnih za izvedbo ukrepov. Glede na rezultate skupnih prizadevanj lahko upamo, da bo leto 2003 zadnje, ko bodo ptice v Škocjanskem zatoku v taki meri kot do sedaj izpostavljene nevarnosti, da zbolijo in poginejo zaradi botulizma. V okviru projekta LIFE smo lani izdali dve številki biltena, obnovili spletno stran, naš snemalec pa je vse zanimive trenutke posnel na filmski trak. Eden izmed izdelkov projekta bo namreč tudi videofilm o prvi veliki renaturaciji v Sloveniji. Naredili smo prvi korak pri ustanavljanju neformalne mreže upravljalcev severnojadranskih mokrišč iz Italije. Hrvaške in Slovenije-v Bertokih smo organizirali prvo delavnico, kije bila dobro obiskana in ideje o izmenjavi izkušenj in skupni promociji zeio dobro sprejete. Trenutno zagnano delamo na pripravi načrta upravljanja rezervata, ekipa projektantov pa pripravlja izvedbeno dokumentacijo za vse načrtovane sanacijske ukrepe. Če pridete na obisk v rezervat, vas bo razveselil nov. pravkar postavljen parapet Člani DOPPS smo na številnih prostovoljnih delavnih akcijah očistili vodne nanose in črne zajezitve na Ari ter omogočili boljši dotok sladke vode v laguno Škocjanskega zatoka. z opazovalnimi linami - ptice v laguni boste lahko opazovali, ne da bi jih pri tem motili. V letu 2002 so v rezervatu kot del projekta LIFE potekale naslednje raziskave in monitoring. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je izvajala redni monitoring hidroloških parametrov, katerega rezultati so med drugim izrednega pomena za načrtovanje nivoja vodne gladine v laguni po ureditvi zatoka. Zavod za zdravstveno varstvo Koper je spremljal in analiziral stanje kakovosti vode v rezervatu in v zgornjem toku Badaševice. Namen slednjega je bil ugotoviti, ali je Badaševica glede na onesnaženost primerna, da bi se visokovodne konice izlivale v laguno. Raziskava je pokazala, da kljub veliki potrebi po dotoku sladke vode v laguno Badaševica trenutno ni priporočljiv vir, ob zmanjšanju onesnaženja pa bi to takoj postala. Raziskava potencialne sposobnosti naravne repopulacije rastlinskih združb ter sladkovodnih in morskih SVET Plic: 17 nevretenčarjev jc dala odgovore, kakšne pogoje je v rezervatu potrebno vzpostaviti za uspešno ponovno naselitev rastlin in nevretenčarjev na renaturiranih območjih. V koordinaciji DOPPS so ekspertna mnenja pripravili dr. Mitja Kaligarič za rastlinske združbe, dr. Samo Podgornik za sladkovodne nevretenčarje in dr. Giugliano Orel s tržaške univerze, eden najboljših poznavalcev lagunskih sistemov, za morske nevretenčarje. Zavod za ribištvo je raziskal ribje populacije, DOPPS pa ptice v zatoku. Monitoring je pokazal, da trenutno v zatoku gnezdi 37 vrst ptic, dodatnih 13 pa še v neposredni bližini rezervata. Na selitvi in prezimovanju pa zatok gosti 82 vrst ptic. Skupaj smo v času raziskave opazili kar 132 vrst ptic. V letu 2002 smo organizirali in izvedli številna predavanja o Škocjanskem zatoku, na izlete in naravoslovne dni v rezervat pa smo popeljali največje število obiskovalcev doslej, na naše veselje tudi veliko Koprčanov in okoličanov. Naj tale prispevek zaključim s povabilom na izlet v Škocjanski zatok. ki bo 31. maja 2003. Izlet bo potekal v okviru prireditev »Zeleni dnevi« (Green Days), kijih vsako leto razglasi Evropska komisija, tokrat z geslom: »Natura 2000 - narava za vas!« Ob tem naj povem, daje bil Škocjanski zatok uvrščen na listo DOPPS-ovih strokovnih predlogov območij Nature 2000, natančneje Posebnih območij varstva. Hkrati pa bo to najverjetneje zadnji izlet, ko boste Škocjanski zatok. natančneje Bertoško bonifiko. lahko videli v sedanji podobi opuščenih kmetijskih zemljišč. Naslednjič vas bomo povabili na ogled sladkovodnega močvirja v nastajanju! Skupaj se veselimo tega dneva! Vetrne elektrarne Matjaž Prime predsednik društva Pangea - društva za varovanje okolja Koper Lipniška planota - Golič, izjemna območja suhih kraških travnikov, zadnji ostanki kraške kulturne krajine v Sloveniji in Evropi. Strokovnjaki navajajo, da so to območja, ki jih štejemo med naravne vrednote. Gre za območja z izjemno biotsko pestrostjo, kjer se na 100 m' v povprečju pojavlja 100 različnih rastlinskih in živalskih vrst, med njimi je mnogo edinstvenih ter evropsko in svetovno ogroženih. Kako izgleda varstvo suhih kraških travnikov na Kraškem robu. smo v zadnjih časih kar veliko slišali v medijih, in sicer na primeru predloga postavitve vetrnih elektrarn. Dilema je že prav smešna. Na eni strani se minister Kopač zadovoljno slika na lokacijah, kjer naj bi elektrarne stale, se za regionalne medije prijazno pogovarja z domačini, ki jim investitor obljublja nova delovna mesta in seveda odkupnine za »ničvredno« zemljo, po drugi strani pa je ministru verjetno nekoliko nerodno. Slovenija seje namreč v okviru pogajanj z EU obvezala, da bo potencialna območja, ki izpolnjujejo kriterije za območja Natura 2000 (planota Golič jih izpolnjuje), zaščitila. A na žalost se tu pojavljajo za javnost večinoma preccj nezanimive vrste metuljev in drugih žuželk. »Stenice si nesite domov!« so povrhu vsega povedali še domačini. Seveda to še zdaleč ni razlog, da teh edinstvenih območij ne bi ohranili. Kakšna ovira so pticam 50 in več metrov visoke hrupne vetrnice, če jih postavimo v bližini gnezdišč, smo slišali že velikokrat. Kako pa bo gradnja takšnih »orjakov« vplivala na vegetacijski pokrov, prav tako. Vetrne elektrarne so izgubile nedolžnost, lahko napišemo po zgoraj navedenem. In res je tako, nobeno pridobivanje energije ni brez negativnih vplivov za okolje, tudi vetrne elektrarne ne. Dejstvo pa je, da so negativni vplivi v primeru obnovljivih virov, kakršen je veter ob razumnem umeščanju v prostor, precej manjši kot pri neobnovljivih virih, kot sta nafta in premog. Golič je za investitorje zanimiv, predvsem kar se tiče povprečne hitrosti vetra in števila dni v letu. ko veter piha. Zanimiv je tudi, ker so posestva ne tej planoti za kmetijsko rabo neracionalna in razmeroma poceni. Negativni vplivi, ki se bodo ob gradnji in obratovanju pojavljali, jih ne zanimajo. V mislih imam zmanjšanje vrednosti nekega območja zaradi okrnjenja krajinskih kvalitet, uničenja vegetacijskega pokrova, uničenja endemičnih in globalno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Gre za osiromašenje zdajšnjih in prihodnjih generacij, ki hočejo ohraniti biodiverziteto. Evropska unija v svojih direktivah izrecno zahteva ohranjanje habitatov evropsko ogroženih vrst. Naravna vrednota, kakor so označili RAZPIS ZA UDELEŽBO NA MLADINSKEM ORNITOLOŠKEM RAZISKOVALNEM TABORU "TRNOVSKA VAS 2003" foto: Tomaž Mihelič Med petkom 27. 6. 2003 in petkom 4. 7. 2003 organiziramo mladinski ornitološki raziskovalni tabor, katerega osnovni namen bo navajanje mladih na raziskovalno delo na področju ornitologije in naravovarstva, urjenje v pravilnem izvajanju metod terenskega dela in druženje z namenom izmenjavanja informacij in izkušenj. Udeleženci bodo nastanjeni v OŠ Trnovska vas (SV Slovenija). Na taboru bo delovalo 5 skupin. Skupino bodo sestavljali 4 udeleženci in mentor. Udeleženci in mentorji se bodo ukvarjali s sledečimi raziskovalnimi temami: - popis populacije rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih; - cenzus bele štorklje Ciconia ciconia na Ptujskem in Dravskem polju; - raziskava velikega skovika Otusscops in smrdokavre Upupa epops v Slovenskih goricah; - podhujka Caprimulgus europaeus na Dravskem polju; - raziskava populacije pegaste sove 7ytoalba v SV Sloveniji. Rezultati tabora bodo predstavljeni na javni zaključni predstavitvi rezultatov dela, kasneje pa objavljeni v obliki strokovnih prispevkov v reviji Acrocephalus. Na tabor se lahko prijavijo mladi ornitologi, stari med 12 in 18 let. Največje število udeležencev na taboru je 20. Prijavo pošljite pisno ali po elektronski pošti najkasneje do 7. 6. 2003 na naslov DOPPS, p. p. 2722, 1001 Ljubljana ali damijan.denac@dopps-drustvo.si s pripisom " prijava za tabor". Prijava naj vsebuje vaše osebne podatke (ime, priimek, natančen naslov, datum rojstva, telefon) in kratek opis vaše dosedanje ornitološke ali naravovarstvene poti (največ polovica A4 lista). Udeležba na taboru je brezplačna in vključuje nastanitev in prehrano (zajtrk, kosilo, večerja, malice). Prijavljeni bodo do petka 6. 6. 2003 obveščeni o izboru in vseh dodatnih informacijah v zvezi s taborom (potrebna oprema ...). D. D. V ŠKOCJANSKEM ZATOKU JE VSE BOLJ ŽIVAHNO Zadnjo zimo se je v Škocjanskem zatoku dogajalo marsikaj zanimivega. Na območju rezervata seje redno zadrževalo od 35 do 50 foto: Peter Büchner različnih vrst ptic. Laguna je ponovno gostila pestro druščino vodnih ptic, ki z leta v leto v vedno večjem številu prezimujejo na tem koščku slovenske obale. Na globljih delih lagune so se neumorno potapljali mali, črnovrati in čopasti ponirki ter posamezni osebki kormoranov. Pravo zimsko podobo zatoka pa je gradila jata 500-ih lisk, ki so v družbi žvižgalk, mlakaric, rac žličaric in kreheljcev hrano iskale na plitvejših, nezamrznjenih delih brakične lagune. V prvih pomladnih mesecih seje število vrst še povečalo. Že februarja smo na polojih sever- nega dela lagune opazovali prve beločele deževnike in zelenonoge martince. V času spomladanske selitve so bili najštevilčnejše zastopani togotniki, zelenonogi, rdečenogi in močvirski martinci ter črnorepi kljunači. Prijetno nas je presenetila tudi jata 25-ih sivih, 25-ih beločelih in 15-ih njivskih gosi, ki so se od sredine februarja do konca marca pasle na vlažnih travnikih Bertoške bonifike. Naravni rezervat Škocjanski zatok postaja zeleno srce mesta Koper. Zanimivosti je še veliko. Najbolje bo, da si jih pridete pogledat sami. B.M. JJVVJim ORNITOFON Zima in pomlad sta obdobji, ko prejmemo še posebej veliko klicev. Vsakodnevno temo o krmilnicah so spomladi zamenjale gnezdilnice. Kako se jih izdela, kam se jih obesi in kako se skrbi zanje, so bila najpogostejša vprašanja. Najbolj neučakane je že začetka marca zanimalo, kdaj se bodo vrnile lastovke. Pogovarjali smo se o trkih ptic v okna, povoženih pticah, uničenih gnezdih. Zanimiv je bil klic o štorkljinem gnezdu, ki gaje delno odpihnilo. S klicem smo dobili podatek o še neznanem mestu gnezdenja in zanimivost, daje bilo gnezdo na drevesu, kar je v Sloveniji že redkost. Posredovali smo navodila za izdelavo nadomestnega gnezda. Klici so bili tudi o poškodovanem labodu, o sinički, kije bila onemogla ipd. Vse to priča, da je v Sloveniji veliko ljubiteljev ptic, ki smo vedno in z veseljem na voljo. T.M., N.P. NOV ČLAN UPRAVNEGA ODBORA V Upravnem odboru DOPPS se je zaradi preobremenjenosti s službenim delom enega od dosedanjih članov sprostilo eno mesto. Zato je skupščina za polovico mandata izvolila nadomestnega člana UO. Novi član UO je Simon Širca, ki je v zadnjem času aktiven pri delu oživljene Ljubljanske sekcije. Simon je fizik. Na ljubljanski univerzi je doktoriral iz jedrske fizike, nato pa je bil dve leti na podoktorskem študiju v ZDA na znamenitem Massachusetts Institute of Technology. V Slovenijo seje vrnil lani. Od ptic ga zanimajo sove in fotografija, s svojim delom pa želi predvsem prispevati k varstvu narave. Prepričanje, da seje treba upreti vsesplošnemu uničevanju okolja in narave. Simonu, kije ognjeni krst preživel na aprilski seji UO, želimo dobro počutje med nami in se mu vnaprej zahvaljujemo za njegov prispevek k poslanstvu društva. T. J. C ZJ PROJEKT LIFE KOSEC DOPPS je vjeseni 2002 na evropsko komisijo prijavil drugi LIFE projekt. Namen drugega projekta je vzpostaviti dolgoročno varovanje kosca v Sloveniji. Evropska komisija je letos prejela 182 različnih projektov iz držav EU in držav kandidatk in začela s standardnim postopkom izbiranja projektov. Dobili smo prvi sklop vprašanj in za tem kmalu drugega. Po oddanih odgovorih je projekte presojal Habitatni komite, ki gaje pozitivno ocenil. Izkušnje pravijo, daje Habitatni komite najbolj kritično sito pri postopku izbire. Brez zapletov pa tudi tokrat ne gre. Ker smo imeli v Sloveniji nedavno tega lokalne volitve, smo zaradi zamenjave županov morali ponovno pridobiti partnerske pogodbe treh občin, kjer bo potekal projekt: Mestne občine Ljubljana, Občine Cerknica in Občine Postojna. Trenutno smo pred ponovno oddajo projekta na komisijo. Na odločitev, ali bo projekt potrjen, pa bomo morali počakati do junija. Takrat pa se delo šele začenja. Trileten projekt ima veliko aktivnosti in močno bomo morali pljuniti v roke, da ga bomo izpeljali po planu, ki smo si ga v projektu začrtali. M. N. ČIŠČENJE STENE ZA VODOMCA V Ljubljanski sekciji društva smo po vzoru Štajerske sekcije organizirali delovno akcijo, katere cilj je bil urediti primerno gnezdilno okolje za ogroženo ptico, v našem primeru vodomca. Zbrali smo se v soboto in se s čolni odpravili na mesto, kjerje akcija potekala. Na kraju smo izbrali najbolj primerno steno za gnezdenje vodomca. Pred izbrano steno je v strugi Ljubljanice ostanek večjega drevesa, ki gleda nekaj metrov iz vode, in zdelo se nam je primerno za vodomčevo počivanje, razgledo- vanje in lov. Stena sama je bila neporaščena, vendar je bila premalo navpična. Vodomec zaseda navpične ali pa celo malo previsne stene. Dare nam je razložil, kako mora stena izgledati po opravljenem delu, in tudi začel delo. Zaradi malo prostora na polici nad vodo je čiščenje odvečne zemlje iz stene na začetku lahko opravljal le eden od udeležencev. Ko je delo napredovalo, sta hkraci lahko delala dva prostovoljca. Zaradi strukture same stene smo se odločili, da očistimo samo del, ki ga sestavlja mehkejši material, del stene, ki ga tvorijo trdi nanosi reke, pa pustimo koc osnovo, na kaceri smo lahko med čiščenjem stali. S tem smo se izognili delu iz čolnov, ki bi bilo veliko težje in bolj zamudno. Po opravljenem delu smo v steno naredili manjšo luknjo, ki bi morda pritegnila vodomčevo pozornost, v breg pasmo zabili palico, ki bi mu olajšala lov. Akcije smo se udeležili Dare Fekonja, Vojko Havliček, Aljažjenič, Dušan Sova, Simon Širca, Branka Tavzes in Žiga Iztok Remec ter vodja akcije Jošt Stergaršek. Ž. I. R. KRMILNICE ZA OTROŠKE VRTCE MONITORING VELIKE UHARICE Že tradicionalna marčevska šcecja teritorialnih samcev velike uharice postajajo vse bolj obiskana. Letos se jih je udeležilo že preko 40 članov društva, ki so uharice preštevali na Kraškem robu, v Vipavski dolini in na Kobariškem. Poleg preverjanja že znanih lokacij, smo letos čas namenili tudi iskanju novih in na Kobariškem smo bili uspešni! Poleg uharic, pa smo videli še marsikaj zanimivega: kocorne, sokole selce, planike orle, puščavce... Hvala vsem, ki sce s svojo udeležbo ponovno pokazali, da vam še zdaleč ni vseeno, kaj se dogaja z našimi ogroženimi vrscami pcic. T.M. Na enem od sescankov Ljubljanske sekcije, še na zlati Žibercovi 1, smo se pogovarjali, kako navdušiti mladino za ptičarijo. Porodila seje ideja, da bi izdelali ptičje krmilnice in jih podarili otrokom v vrtcih. Navdušenje je bilo veliko, cako da smo se odločili za 20 krmilnic. Pocreben les so nam podarili pri Hoji na Škofljici in v Liku na Vrhniki, Semenarna LJ pa nam je podarila 500 kg sončnic. Ivan je izdelal prococip krmilnice, in sicer po napockih DOPPS-ove cencrale. Pri mizarscvu Tracnik in Cimperman so nam prijazno odscopili mizarske stroje, na kacerih smo izdelali sescavne dele krmilnic. Skrbelo nasje, ali bomo zbrali dovolj proscovoljcev, da bomo sescavili vso co goro lesa. Bili smo prijecno presenečeni, saj seje že na prvo povabilo odzvalo 24 udeležencev. Delo smo si porazdelili in v še dveh ponovicvah so bile krmilnice sescavljene in pobarvane. V DOPPS-ovi cencrali so izbrali oz. sescavili pro- gram in opremo za predavanja malčkom. Damjan je vse predavacelje podučil, kako je foco: Vojko Havliček pocrebno ravnaci z najmlajšimi, da jim je podajanje ves čas zanimivo. Akcija je bila zelo coplo sprejeca v vseh obiskanih vrccih in jo bomo nadaljevali čudi v naslednjem lecu. V vrccih poceka čudi malo cekmovanje na temo ptice na krmilnicah. Najuspešnejše tri skupine bomo popeljali na izlet na Ljubljansko barje in jim tam pokazali čim več ptičev in njihovih domovanj. V. H. novice ii PRESTAVLJENI GNEZDI BELE ŠTORKLJE jjsjyjs:^ SPLAVI ZA NAVADNO CIGRO PRIPRAVLJENI ZA NOVO GNEZDITVENO SEZONO IZOBRAŽEVANJE MLADIH O OBMOČJIH NATURA 2000 Na DOPP5-U izvajamo projekt, ki ga financira Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji, namenjen pa je med drugim tudi širjenju informacij o pomenu teh območij in perspektivah za ljudi, potem ko bo Slovenija v Evropski uniji. Izhodišča so nam bila opredeljena območja SPA. Tako smo pripravili serijo izobraževalnih sklopov o nekaj naših območij SPA, s poudarkom na vrednotah teh območij in priporočilih za njihovo ohranjanje. Poleg širše javnosti so izbrana ciljna skupina v projektu tudi mladi, učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ter gimnazij, ki živijo na izbranih predlaganih območjih SPA ali v njihovi neposredni bližini. V aprilu in maju letošnjega leta bomo izvedli 18 takih sklopov. Z izvajanjem smo že začeli, prav povsod pa smo naleteli na veliko zanimanje mladih o tej temi. D. D. DOPPS SODELUJE V BOJU PROTI KRIMINALU NAD PTICAMI Pomembnost svetovne zveze BirdLife se kaže na različnih nivojih. Eden od teh je posredovanje izkušenj, kar se je pri nas pokazalo na primeru sokolarstva. Legalizacija tovrstne dejavnosti v Sloveniji s seboj prinaša veliko posledic, ki lahko ogrozijo vrste ptic v naravi. Na to temo je SOVS - slovaški BirdLife partner organiziral strokovni seminar z naslovom: »Skupaj proti kriminalu nad pticami«. Seminarje potekal v Bratislavi, organizirali pa so ga skupaj s skupino Eurogroup Against Bird Crime. Vabilu smo se odzvali in s tem še utrdili naše prepričanje o nujnosti preprečitve legalizacije sokolarstva v Sloveniji. Glavne ugotovitve seminarja so sledeče: Iz izkušenj drugih držav je razvidno, da se z legalizacijo sokolarjenja občutno poveča število kriminalnih dejanj v državi. Eden od pomembnih temeljev za varstvo ogroženih ptic, predvsem ujed, je preprečitev legalizacije sokolarstva. A.F. Konec šestdesetih let so bele štorklje pri nas pa tudi v drugih predelih Z in V Evrope gnezdile pretežno na dimnikih hiš. Danes temu ni več tako, večina gnezd je nameščenih na različnih drogovih, najpogosteje za električno napeljavo. Glavni razlog za co je pri nas izginjanje tradicionalne vaške arhitekture, kamor so sodili tudi tipični široki „panonski" dimniki, narejeni kot nalašč za namestitev gnezda. Poleg „naravnih" premestitev gnezd, ko so si štorklje zaradi porušene hiše bile preprosto primorane zgraditi gnezdo drugje, so bila nekatera prestavljena tudi načrtno, v glavnem zaradi sanacije dimnikov. Upoštevaje napotke za pripravo nadomestnega gnezdišča, gnezdo in parohranimo brez kakršnihkoli posledic. Letos pomladi smo s strokovnimi napotki in pomočjo pri organizaciji sodelovali pri premestitvi dveh gnezd, obeh iz dimnika na posebej pripravljen drog s podstavkom, enega vŽičah in drugega v vasi Hrastje - Mota. Pri slednji so se izkazali lovci, ki so akcijo dobro organizirali, na terenu pa vselej vzorno izpeljali delavci Elektra, za kar jim gre vsa pohvala. Štorklja je gnezdo v Moči že sprejela, še dve hiši pa sta tako ostali brez štorkljinih gnezd. Kdo ve, morda pa tudi zato Slovencem rodnost pada. D. D. delo človeških rok. S projektom varstva navadne čigre smo začeli leta 1997. Sprva pilotni projekt izdelave umetnih gnezditvenih splavov kot nadomestnih gnezdišč za to vrsto seje izkazal za uspešno obliko pomoči tej vrsti (za podrobnosti glej Acrocephalus 23 (115)). Sedaj so v bazenih za odpadne vode tovarne sladkorja pri Ormožu nameščeni trije gnezditveni splavi s površino skoraj 100 mJ, na njih pa gnezdi največja mešana kolonija rečnih galebov in navadnih čiger v državi. Splavi so bili postavljeni leta 2001, vendar so se začeli že kmalu po postavitvi povešati. Zato smo v februarju in marcu 2003 izvedli dve delovni akciji, kjer smo konstrukcijo splavov temeljito učvrstili in povešene splave zravnali. Obnovili smo tudi gnezditvene strukture na splavu ter popravili ograjo in ga tako pripravili za letošnjo gnezditveno sezono. D. D. Populacije ekološko specializiranih vrst ptic, gnezdilk rečnih lok, prodišč in peščenih scen so doživele drastične upade po brutalnih melioracijah in glomaznih projektih energetskega izkoriščanja rek. Iz naših prodišč sta izginili prlivka in mala čigra, breguljka in navadna čigra pa se še borita za preživetje. Reka nima več moči, da bi po naravni poti ustvarjala gnezditvene strukture, zato je zanje potrebno NOVICt III myfsrjj KOSARE ZA MALE UHARICE II ČIGRE, KVAKAČI, RIBIČI... V gramoznici Vrbina pri Brežicah je zaradi globokega izkopa gramoza veliko vodnih površin. Starejši deli gramoznice imajo z vrbami obrasle brežine kjer gnezdi kvakač, čapljica in še druge vrste zelo ogroženih ptičjih vrst. Sredi vodne površine je v preteklih letih na zato zgrajenem gnezdilnem splavu uspešno gnezdila navadna čigra. Na območju je bilo opaženih že preko sto ptičjih vrst. Uspešno gnezdenje ptic pa je kot kaže končano. Aprila letos so člani Ribiške družine Brežice splav potegnili iz vode ter ga razžagali. Hkrati so očistili velik del zarasle brežine. Z dejanji so onemogočili gnezdenje zavarovanim vrstam ptic in kršili več zakonskih aktov. Zoper storilce, ki so pokazali koliko jim je do varstva narave je bila vložena kazenska prijava. Je res vrednost gramoznice le v kilogramih amurjev in krapov? D.K. Košare za male uharice, ki smo jih spletli že v lanskem letu, je bilo potrebno namestiti po Ljubljanskem barju. Pripravili smo 11 gnezdilnic in izbrali ravno toliko skrbnikov. Poiskali smo primerna drevesa, kar pa kljub velikosti barja ni bilo tako enostavno. Iglavci so najprimer- nejši, ker nudijo v času, ko ostala drevesa še niso ozelenela, dobro zavetje in skrivališče. Teh pa na barju ni prav veliko. Tudi bližina naselij in cest ni zaželena in tako se seznam primernih lokacij še skrči. Zaradi prehranjevalnih navad male uharice smo morali košare namestiti v bližino ekstenzivnih travnikov. Za namestitev gnezdilnic smo poskušali uporabiti lestev, pa se je hitro izkazalo, da je plezanje po vejah vseeno najprimernejše. V petih pohodih nam je le uspelo namestiti vse gnezdilnice. Njihove lokacije smo skrbno vrisali v zemljevid. V DOPPS-ovi centrali so nam pomagali sestaviti navodila, kako spremljati dogajanja v košarah. Potrebna je previdnost, da ne prepodimo morebitne uspešne gnezditve in pa da s svojo prisotnostjo ne izdamo lokacije gnezda uhariči- nim plenilcem ali pa kakšnemu nepridipravu. Vsa dogajanja bomo skrbno beležili in na koncu morda prišli do kakšnega novega spoznanja. Predvsem pa bomo zadovoljni, če bo že v letošnjem letu vsaj ena košara postala dom malih sovic ali drugih ptic. V. H. GRADIMO NA IZKUŠNJAH ^ V partnerstvu BirdLife International so zaradi poslovnih in predvsem finančnih težav, s katerimi se je v zadnjem desetletju soočalo mnogo partnerjev širom po svetu, razvili izobraževalni program, ki so ga poimenovali »Gradimo na izkušnjah« (Building on Experi- ence). Namen programa, ki se ga bodo v petih letnih ciklih udeležili BirdLife partnerji iz celega sveta, je povečati poslovno učinkovitost partnerstva za uspešnejše varstvo ptic in njihovih habitatov. Vsak izobraževalni cikel poteka v štirih modulih preko celega leta, ki se jih udeležita po dva predstavnika iz posamezne organizacije. Letos program »Gradimo na izkušnjah« poteka drugič, udeležujeva pa se ga tudi dva predstavnika DOPPS, in sicer Tomaž Jančar in Nataša Šalaja. Prvi modul, namenjen predvsem širjenju znanj s področij planiranja virov in vodenja organizacij, smo DOPPS-ovci v sodelovanju z angleškim RSPB-jem, ki program organisational development for effective conservation vodi in izvaja, organizirali v Kočevju. Drugi modul o ustvarjanju prihodkov, s poudarkom na projektnem planiranju, trženju in delu s članstvom, je potekal pozimi v avstralskem Melbournu. Moduli se povezujejo s seminarskimi nalogami, ki jih udeleženca pripraviva skupaj z zaposlenimi in upravnim odborom. Glede na razvoj DOPPS-a v zadnjih nekaj letih je udeležba na izobraževanju izjemnega pomena. N. Š. V Novicah so pisali: Damijan Denac, Andrej Figelj, Vojko Havliček, Dušan Klenovšek, Tomaž Jančar, Borut Mozetič, Tomaž Mihelič, Mateja Nose, Nevenka Pfajfar, Žiga I. Remec, Nataša Šalaja Novice ureja Tomaž Mihelič VETRNE ELEKTRARNE GROZIJO NAJPOMEMBNEJŠIM OBMOČJEM ZA VARSTVO PTIC NA PRIMORSKEM Ministrstvo za okolje, prostor in energijo si je zadalo cilj, da v prihodnjih letih v Sloveniji postavi nekaj sto vetrnih elektrarn. V Elektru Primorska je našlo partnerja, ki ima velik interes za investicijo in očitno tudi zadostne vire kapitala. Zal so se zadeve lotili ponesrečeno. Namesto da bi celostno preverili vse primerne lokacije in nato izbrali naravovarstveno najmanj proble- matične, so se usmerili prav v naravovarstveno najdragocenejša območja Primorske. Lani nam je s skrajnimi napori uspelo obvaro- vati Kraški rob z Goličem, letos pa je na udaru nesojeni Regijski park Snežnik. Tu VE goreče podpira občinska oblast, ministrstvo pa je celo ustavilo postopek ustanavljanja regijskega parka. Upravni odbor DOPPS je sprejel stališče do vetrnih elektrarn, ki bo v celoti objavljeno v naslednji številki Sveta ptic. Bistvo stališča je, da DOPPS ne nasprotuje VE, če so skrbno umeščene v prostor, tako da ne ogrožajo redkih in ogroženih vrst ptic. Je pa za DOPPS gradnja VE na naravovarstveno najdragocenejših območjih Primorske nespremenljiva. Stališče tu izrecno našteva Kraški rob z Goličem, rob Trnovskega gozda in Nanosa ter južna pobočja bodočega RP Snežnik z Volovjo rebrijo. T. J. foto: Dušan Klenovšek Na videz pusta pokrajina skriva veliko število redkih in ogroženih vrst žuželk in rastlin. območje Goliča strokovnjaki, je neprecenljiva in njeno vrednost težko izrazimo v denarju. V tem primeru se lahko družba vpraša: Koliko iztrebljenih vrst za en kilovat ali mcgavat električne energije? Ali lahko povemo, koliko je vreden Triglav, ali pa morda ocenimo vrednost Bohinjskega jezera? Kakšno korist mora imeti vsak izmed nas (ne samo posamezniki), da se skupaj odpovemo tem naravnim vrednotam? Tržni mehanizmi pri upravljanju z javnimi dobrinami, med katere spadajo tudi naravne vrednote, odpovedo. To so ekonomisti ugotovili že davno tega. Vsak lahko ob obisku na Goliču uživa v dobrem počutju, se seznanjanja z edinstvenimi vrstami, se nauči kaj novega ob opazovanju redkih ptic, ne da bi pri tem oviral druge potencialne obiskovalce tega območja, da počnejo enako. A bili bi krivični, če poleg negativnih vplivov ne bi našteli tudi nekatere pozitivne. Orjaške vetrne elektrarne bi lahko imeli tudi za neke vrste primarno turistično ponudbo in območje bi tako postalo turistično zanimivo. Druga vrsta pozitivnih vplivov bi bila zamenjava obnovljivega vira energije za neobnovljivoga. Z drugimi besedami, da bi zaradi vetrnih elektrarn zaprli eno izmed termoelektrarn, ki tako ne bi več onesnaževala zraka in segrevala ozračja. A zaenkrat ni znakov, da bi vlada pripravljala takšen projekt, pa tudi elektrogospodarski lobiji imajo določen vpliv pri odločanju o teh stvareh. I* količino izločenih izbljuvkov ocenjevali s številom košar, s katerimi so jih odnašali. Čeprav na tako množično "pokopališče" malih sesalcev sam še nisem naletel, so njihove izjave povsem verjetne. Tudi v naših krajih se prek zime na kakšni od večjih smrek zbere nekaj deset ali tudi 100 malih uharic Asia oms. Ker vsaka sova običajno naredi vsaj en izbljuvek na dan, se do pomladi pod drevesom lahko nabere krepko prek 20.000 izbljuvkov. o se izbljuvek znajde na tleh, je njegova vloga, ki jo ima za ptico, končana, Nalivi in drobne živali, ki se nanj postopoma naselijo, ga v prihodnjih mesecih povsem razgradijo, Izbljuvki pa so tudi priljubljen objekt raziskave številnih znanstvenikov po svetu. Z njimi na razmeroma enostaven način lahko ugotovimo točno sestavo prehrane ptice, ki gaje izvrgla, saj so v njih ostanki prav vseh živali, s katerimi se prehranjuje. Da pa so rezultati našega dela verodostojni, se moramo seveda najprej dobro naučiti ločevati izbljuvke, da vemo točno kateremu plenilcu pripadajo, v naslednjem koraku pa se moramo naučiti tudi določevati vrste plena po kosteh, luskah, dlakah iid. Morda se raziskave izbljuvkov ne zdijo zelo pomembne, a prav z njimi so raziskovalci pojasnili že marsikatero upadanje velikosti populacije ptic. Mobitel in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije i DOPPS Ob mednarodnem letu celinskih voda smo za temi natečaja izbrali: A) Ptice slovenskih mokrišč sodelujete fotografi s stalnim/z začasnim bivališčem v R Sloveniji, B) Vodne ptice sodelujete fotografi z vsega sveta. Natečaj je anonimen, prispela dela pa bo ocenila in nagradila mednarodna strokovna komisija. Zadnji rok za oddajo fotografij: 3. september 2003. Podrobnejše informacije: DOPPS, vsak delavnik 10.00-14.00, tel: 01 544 12 30, 041 712 796, dopps@dopps-drustvo.si in www.pinkponk.com. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.SI