FEBRUAR - 1945 NEDELJA Preis - Cena L 2 Uredništvo ln uprava: LJubljana. Kopitarjeva 6. Telefon 23-61-23-61. Mesečna naročnina 32 lir. — Cek rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.394 za insorate. Izključno zastopstvo za oglase lz Italije in inozemstva: UPI 8. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. Leto LXXm, St. 33 PotelM ^ « ***** " ^ beMhlt Zwischen Fiirstenberg und Kiistrin Feind weiier auf die Oder zuriickgeworfen Im siidlichen Westpreussen erneute Angriffe der Bolschevvisten aufgefnngen. — In Ostpreusscn starker sovvjetischer Durchbruclis-versueh verhindert. — Oberst Rudel erhohte seine Abschusserfolge auf 516 Panzer. — Amerikanisehe Angriffe in der Schnee-Eifel geseheitert DNB. Aus dem Fiihrerhanptquartier, 18. Februar. Das Oberkommando der ,Wehrmacht gibt bekannt: Die Verteidigcr von Budapest setzten in der Burg und in der Zita-delle ihren heldcnhnften Kampf fort. Ostlich des Plattensees vvurden feindliche Angriffe bis auf einen in-zvvischen abgeriegclten Einbruch vor unseren Stcllungcn zerschlagen. Niirdlich der West-Beskiden wird bei Saybusch und B i e 1 i t z in Angriff und Abwchr heftig gekiimpft. Im BrUckenkopf von B r i e g blieben alle Angriffe des Gegners erfolglos. Im Kampfraum von Breslau-Lieg-nitz-Glogau vvarfen die Sovvjets htarke Krafte in die Schlacht und konn-ten trotz ziiher Gegenvvehr unserer Truppen nach VVesteta Raum gevvinnen. Zvvischen Fiirstenberg und K ti -s t r i n vvurde der Feind aus seinen Briickenkopfen vveiter auf die Oder zuriickgevvorfen. Im Siidteil von P o m m e r n hielt der fcindliche Druck beiArnsvvalde und D e u t s c h - K ro'n e an, vviihrend nn člen iibrigen Frontabschnitten unsere Abvvehrerfolge cin Abflanen der feindlichcn Angriffe bevvirkten. Im siidlichen VVestpreussen nah-men die Bolschevvisten nneh starker Feuervorbereitung mit mehreren Schiit-zendivisionen ihre Angriffe nordwest-lich Schwetz und siidwestlich Grau-denz \viedcr auf. Sie vvurden in harten Kiiinpfen aufgefangen. Von Osten gegen Graudcnz geliihrte Angriffe scheiterten. Die Besatzungen von Schneide-m ii h 1 nnd E 1 b i n g erfiillen in schvveren Kiimpfen und vorbildlicher Tapferkeit die lhnen iibertragenen Aufgaben. Eine aus dem Panzerschiff »Admiral Schecr« und drei Torpcdobootcn be-stehende Kampfgruppe »ler Kricgsma-rine griff vvirknngsvoll in die Kampfe um E 1 b i n g und Frauenbnrg ein. In Ostpreussen versnehten die Bolschevvisten, mit starken Infanterie-und Panzerkraften bei Landsberg und Kreuzburg unsere Front zu durchbrechen. Nacn anfiingliehcn Ge-liinilegevvinn wurde die Wucht der Angriffe durch den hartniickigcn Widcr-stand und die Gegenangriffe unserer Divisionen gebrorhen. In erbitterten Kiimpfen vvurden iiber 100 sovvjetische Panzer vernichtet, davon 80 im Bercich des Fallschirmpanzcrkorps »Hermann Goring«. Auch im S a m 1 n n d scheiter ten heftige Angriffe der Bolschevvisten. Jagd- und Schlachtfliegervcrbande griffen nneh gestern in den Schvver-punkten in die Erdkiimpfe ein nnd ver-nichtetcn ausser Ilunderten von Fahr-zengen 37 Panzer und 28 Gescbiitze. Oberst Rudel schoss in den letzten Ta-gen 11 sovvjetische Panzer ab und erhohte ilamit seine Abschusserfolge auf 516 Panzer. Aus einem durch Jager geschiitzten britisehen Kampffliegerverband schossen deutsche Jager an der nortvegi-s c h e n Westkitste 11 Torpedoflugzeuge und 3 Jager ab. Leichte deutsche See-streitkrafte und Sicherungsfahrzeuge der Kricgsmarine brachten vveitere 9 der erfolglos angreifenden britisehen Bomber zum Absturz. Im Westen sind zwischen dem N i e -d e r r h e i n ostlich Nimwegen und der M a a s bei G e n n e p heftige Ab-\vehrkampfe im Gange. Im Verlanfe starker Angriffe konnte der Feind im R e i c h s w a I d Boden gevvinnen. An der R n r scheiterten zahlreiche Aufklarungsvorstdsse und tlbcrsetzver-suehe des Gegners. Am Oberlauf des Flusses riegelten Panzcrgrenadiere in heftigen Kampfen den angreifenden Gegner ab, bevor er das Ostufer gevvinnen konnte. Siidwestlich S c h 1 e d e n vvarf ein Gegcnstoss die Aineri-kaner aus einer Einbruchsstelle. In der Schnee-Eifel blieben die angreifenden Verbande der 3. amerikanisehen Armee im zusammengefassten Feuer al-ler Waffen vor Oder In unserem Ifaupt-kampffeld liegen. An der oberen Oure vvurden feindliche Bereitsstellungen durch unsere Artillerie zerschlagen. Heftigen Kiimpfe sind um Briick-kenkopfe an der unteren Sauer entbrannt, die der Feind nach Zufiihrung von neucn Kraftcn auszuvveiten ver-suclite. Mehrere Angriffe der Ameri-kaner siidostlich V i a n d e n brachen unter hohen blutigen Verlusten fiir den Gegner schon vor unseren Stellungen zusammen. Siidostlich R e m i c h an der Mosel vvarfen unsere Panzer den angreifenden Feind vvieder auf seine Aus-gnngsstcllungen zuriick. Im Unterelsass blieben feindliche Aufkliirungsvorstosse vor unseren Gefechtsvorposten liegen oder scheiterten in unserem Artilleriefeuer. Nach schvvcren Kiimpfen gegen die bei Tag und Nacht angreifenden de Ganlle-Trnppen vvurden unsere noch auf dem VVestufer des Oberrheins stehenden Krafte mit allen Waffen und Versorgungsgiitern auf das Ostufer ubcrgcfiihrt und vor dem nnchdrungen-den Feind die Briicken bei N e u e n -burg gesprengt. Die 21-tagige Schlacht um den Briickenkopf ira oberen Elsass, in der unsere Truppen tapfer kampfend eine oft zehnfache feindliche t!bermacht abvvehrten, ist damit ab-geschlossen. Im Verlaufe dieser Kampfe vernichteten unsere Truppen 200 Panzer sovvie zahlreiche Panzerspahvvagen und Kraftfahrzeuge des Feindes. An der ligurisehen Kiiste in Mittelitalien dauert die ortliche Kampf-tatigkeit an. Feindliche Aufklarungs-vorstiisse auf den Hohen ostlich des S e r c h i o scheiterten. In dem Gebiet vvestlich Most ar in der Ilerzegovvina dauern die feindlichen Angriffe an. An der unteren Drina hahen unsere Truppen den Fluss nach Osten iiberschritten und den zlih kiimpfcnden Feind die Uferhohen nordwestlich Z v o r n i k entrissen. Siidlich der D r a u stiessen deutsche Truppen und Kosakenverbande im Zusam-menwirken mit kroatisehen Kampf-gruppcn konzentriseh von Osten und Westen vor und nahmen die Stadt Virovitica im Sturm. Nordamerikanische Terrorverbiinde vvarfen am gestrigen Tage Bomben auf Magdeburg sovvie anf Orte in Thti-r in gen und Westfalen. Dabei ent-standen GebaudeschSden nnd Personen-verluste, vor allem in W e i m a r nnd Jena. Weitere Angrife richteten sich gegcn Stadte im stidostdeutschen Raum. Tiefflieger terrorisierten im westli-c h e n und sudwestlichen Reichs- febiet durch Bordvvaffenangriffe die ivilbevolkerung. Das Feuer unserer Vergeltnngsvvaf-fen auf London dauert an. Hudi bunkerski boji na zapadu Berlin, 10. febr. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu Aleksander Schmal-fuss javlja: Ogorčeni boji divjajo znova v HUrt-genskein gozdu na aoehenskem vele-področju, polnem bunkerjev in bojnih položajev. Hudi spopadi so vrše zopet za kraj Schmidt, oziroma bolje le So za nekaj razvalin, ki nosijo njegovo ime. Gozd, ki je služil nekoč prebivalcem Kolna in Aachena kot Izletniški cilj, je spil že mnogo krvi. fte več je bo spil v teh dneh, okle pni ško pokopališče pri Schmidtu pa bo posejano s še številnejšimi razbitimi oklepniki. Bunkerski boji so trdi in krvavi, kot so bili prvega dne, ko so jo v borbah pozno jeseni prvič pojavilo ime tega kraja. Napadalci se hočejo tu prebiti skozi zapornice im zapahe, da bi obkolili južno krilo in istočasno vezali nemške aile. Isti namen imajo tudi sedaj spričo odjuge zelo otežkočeni boji na gozdnatem ozemlju okrog Schloidena, na področju snežnega Eifla in v Vogezih. Čeprav so boji izredno hudi in ogorčeni, Grenko angleško spoznanje Stockholm, 10. febr. Neomejeni ame-iriški načrti glede civilnega letalstva vzbujajo v Angliji vedno večje bojazni. V Washingtonu sicer še niso spravili pod streho načrta o ogromni akcijski dražbi, ki naij bi predstavljala pod vladnim nadzorstvom središče bodočega svetovnega letalskega prometa, vendar v Londonu ne dvomijo, da bo Bela hiša že na nek način uresničila svoje široko-potezne načrte. »Naj se to zgodi že na kakršen koli način,« tako pravi britansko jioročilo, »bo to vsekakor predstavljalo za Anglijo težko nevarnost.« V odločilnih britanskih letalskih prometnih krogih so zelo jezili na odločilna britanska vladna mesta, ker niso obdržala prednosti, ki jo je leta 1939. posedovala Anglija pred ZdMŽenimi državami. »Danes, je britanska letalska industrija,« talko ugotavlja »Doily Ex-press«, »tako kvalitativno kot kvantitiv-no nesposobna, da bi so spustila z Ame-riikanci v resen konkurenčen boj. Anglija je izgubila v tej vojni svoj položaj tako lia morjih, kot v zraku. »Težka miselna napaka« Madrid, 10. febr. Španski list »Arri-ba« Se bavi z amgloameriškimi načrti za ponovno izdajo Wilsonove prevaire. »Arriba« označuje lokanje Nemčije s takimi triki, kot utvaro in težko miselno napako. Vsi Nemci so proti kapitulaciji in kdor je poznal Nemčijo po prvi svetovni vojni z njeno lakoto, brezposelnostjo in inflacijo, bo pa5 razumel, kako 6o to izkušnje vplivaie na Nemce. Zato so misli na nemško kapitulacijo popolnoma nesmiselno in brez izgledov. Med Fiirstenbergom in Kiistrinom smo zavrnili sovražnika nazaj na Odro V južnem deln zapadne Prusije smo prestregli ponovne boljševiške napade. — V vzhodni Prusiji smo preprečili močan sovjetski pre-dorni poskus. — Polkov. Rudel je zvišal število uničenih oklepnikov na 516. Ameriški napadi v Sclince-Eifelu so se izjalovili Ffihrerjev glavni stan 10. februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Branilci Badlmpeite so se nadalje junaško upirali v trdnjavi in gradu. Vzhodno od Blatnega jezera smo razen enega medtem že zajezenega vdora razbili sovražne napade pred našimi postojankami. Severno od zahodnih B e s k i d o v se pri Saybuschu in Bielitzu silovito borimo v napadu in obrambi. Nn mostišču B r i e g so bili vsi nasprotnikovi napadi brezuspešni. Na bojnem področju Vratislava-Liegnitz^-G 1 o g a u so vrgli Sovjeti v bitko močne sile ter so kljub žilavi protiobrambi naših čet napredovali proti zahodu. Med Fiirstenbergom in Kiistri-n o m smo zavrnili sovražnika iz njegovih mostišč nazaj na Odro. V južnem deln Pomeranske je sovražnik nadalje pritiskal pri A r n s -waldn in Deutsch-Kroni, medtem ko so na ostalih bojiščnih odsekih zaradi lastnih obrambnih uspehov popustili sovražni napadi. V južnem delu zahodne Prusije so prešli boljševiki po močni topniški predpripravi severozahodno od Svieca in jugozahodno od Grudziadza z večimi strelskimi divizijami ponovno v napad. Prestregli smo jih v trdih bojih. Sovražni napadi z vzhoda proti Grudziadzu so se izjalovili. Posadki Schneideiniihla in Elbinga izpolnjujeta v težkih bojih in z zgledno hrabrostjo naložene jima naloge. Neka bojna skupina vojne mornarice, sestavljena iz oklepne ladje »admiral Scheer« in treh torpednih čolnov, je učinkovito posegla v boje pri E1 -bingn in Salduju. V vzhodni Prusiji so skušali boljševiki z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami prebiti naše bojišče pri Landsbergu in Kreuzburg n. Po pričetnih sovražnih uspehih so noše divizije s trdovratnim odporom in s protinapadi zlomile silovitost napadov. V ogorčenih bojih so uničile preko 100 sovjetskih oklepnikov, od teh jih je uničil 80 padalski oklepniški zbor »Hermann Giiring«. Tudi v S a m 1 a n -d u so sc izjalovili silni boljševiški napadi. Oddelki lovskih in borbenih letal so tudi včeraj na težiščih bojev posegli v boje na kopnem ter uničili razen stotin vozil 3? oklepnikov in 28 topov. Polkovnik Rudel je uničil v poslednjih dnevih 11 sovjetskih oklepnikov. S tem je uničil doslej že 516 oklepnikov. Iz nekega oddelka britanskih bojnih letal, ki so ga ščitili lovci, so sestrelili nemški lovci ob norveški zahodni obali It torpednih in tri lovska letala. Lahke nemške pomorske sile in zaščitna vozila vojne mornarice so sestrelili nadaljnjih 9 brezuspešno napadajočih britanskih bombnikov. Na zahodu so med spodnjim Renom vzhodno od Nimvvegcna in MaasopriGennepnv teku silni obrambni boji. Med močnimi napadi je napredoval sovražnik v R e i c h s - w a ld u. Berlin. 10. 2. Pri terorističnem na Ob Rocrju so se izjalovili števil- padu na prestolnico Reicha je padel dne ni nasprotni izvidniški sunki in posku- 3. februarja predsednik nemškega ljud-si prekoračenja reke. Ob gornjem te- 6kega sodišča dr. Roland Freisler. kn reke so zajeziti oklepniški grenadirji napadajočega nasprotnika v silnih bojih, preden je lahko dosegel vzhodno obrežje. Jugozahodno od Schleidena smo zavrnili Amerikan-ce s protisunkom iz nekega vdornega mesta. V Schnee-Eifein so obležali napadajoči oddelki tretje ameriške armade v osredotočenem ognju vsega orožja pred ali na našem glavnem bojišča. Ob gornji Onri je razbilo naše topništvo sovražne pripravljalne postojanke. Za mostišča ob spodnjem Sauer ju so se razplamteli silni boji, ki jih je skušal sovražnik po dovedhi novih sil razširiti. Jugovzhodno od Viandena se je zrušilo z visokimi krvavimi izgubami za nasprotnika več napadov Amerikancev že pred našimi poslojnn-kami. Jugovzhodno od Remicha ob Moscli so vrgli naši oklepniki napada-jočega nasprotnika zopet nazaj na njegove izhodiščne postojanke. V spodnji Alzaciji so se zrušili sovražni izvidniški sunki pred našimi prednjimi stražami ali pa se izjalovili zaradi našega topniškega ognja. Po težkih bojih proti noč in dan napadnjočim de Gaullovim četam smo prepeljali naše čete, ki so bile šc na zahodnem obrežju gornjega Rena, z*vsem orožjem in oskrbo na vzhodno obrežje ter razstrelili pri Nenenbnr-gu mostove pred za nami pritiskajo-čim sovražnikom. S tem je zaključena 21 dnevna bitka za mostisče v gornji Alzaciji, v kateri so naše hrnbro se boreče čete često odbile desetkratno sovražno nadmoč. Med boji so uničile naše čete 200 oklepnikov ter številne sovražne oklepniške izvidnike in motorna vozila. Ob ligurski obali v srednji Italiji se nadaljnje krajevno bojno delovanje. Sovražni izvidniški snnki na višinah vzhodno od Sere hi a so se izjalovili, Na področju zahodno od M ost a r-ja v Hercegovini se nadaljujejo sovražni napadi. Ob spodnji Drini so prekoračile naše čete reko proti vzhodu ter iztrgale žilavo se borečcinn sovražniku obrežne višine severnoza-hodno od Zvornika. Južno od Drave so nemške čete in koznški oddelki s sodelovanjem hrvaških bojnih skupin osredotočeno napadle z vzhoda in zahoda ter v naskoku zavzele mesto Vir o v i t i c o. Severnoameriški strahovalni oddelki so odvrgli včeraj bombe na Magdeburg ter na turinške in west-falske kraje. Pri tem je nastala škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom, predvsem v Weimarju in Jeni. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti inestom v jugovzhodni Nemčiji. Nizko leteči letalci so v zahodni in jugozahodni Nemčiji strnhoval^ civilno prebivalstvo z napadi s strojnicami. London nadalje obstreljujemo z ognjem našega povračilnega orožja. Običajna prevara Stockholm, 9. febr. Prvo veliko pre varo nad narodi sveta sla izvršila Churchill in Roosevelt z Atlantsko listino, s katero sta narodom svečano obljubila pravico samoodločevanja. Ena prvih žrtev te prevare je bila Poljska, ki so jo mirno prpdali Stalinu, ne da bi se pri tem za prebivalstvo sploh zmenili. Usoda ob boljševikov zasedenih dežel pa je razen tega ena sama sramotitev svečano objavljenih načel one reklamno listine. Kos za kosom so trgali Atlantsko listino, potem ko so jo nekoč prikazovali narodom kot neko vrsto evangelija. Na koncu pa so jo sploh zatajili ter trdili, da takšne formalne listine sploh ni. V britanski Spodnji zbornici so v sredo zopet razpravljali o Atlantski listini. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva, državni minister Law jo pri tem izjavil: »Britanska vlada ni mnenja, da ima katera koli mera Atlantske listine pomen, da ne bi mogla biti izvedena predaja tujega ozemlja drugim pod nobenimi okolnostmi brez privolitvo sedanjih prebivalcev«. To ponovno priznanje, da ni bila Atlantska listina nič drugega kot ogromna prevara, je izzvalo tudi v Spodnji zbornici odgovarjajoč odmev. Laburistični poslanec Sorensen je vprašal, ali ne spremeni sedanje podajanje Atlan-ske Hstlne ta dokument v povsem običajno prevaro. »Daily Mirror« o konferenci treh Amsterdam, 10. febr. Konferenca treh zaveznikov Roosevelta, Churchilla in Stalina bo prinesla za 50 let svetovni mir ali bo pa vsoiala seme za novo vojno, piše po R enter jevi vesti Drew Pearson v »I)aily Mirrorju«. Roosevelt bo imel kaj težko nalogo, aiko bo hotel pripraviti Stalina k sprejetju v Dumbarton Oaksn zamišljenega ustroja ter ga istočasno pridobiti za važne točke kot n. pr. udeležbe Sovjetsko Rusije v vojni proti Japonski in za sprejem kompromisne rešitve med bivšim poljskim ministrskim predsednikom Mikolajczykom ter po boljševikih podpirano lublinsko vlado. Glede dumharton-oaškega načrta je prišlo že skoraj do razkola. Sovjetska Rusija bi lahko obvladala Balkan, Madžarsko, »Avstrijo« in > Češkoslovaško« ter Nemčijo. Večina Evropo bo odvisna od Stalina. Zato si no želi, da bi smatrali za agresivno dejanje, ako bi hotel urediti kak sipor v Bolgariji in Romuniji. »Daily Mirror« piše, da so diplomati mnenja, da bo moral Roosevelt sprejeti Stalinove ugovore glede označbo »napadalca« v dnmbairton-oaškem načrtu. Črno morje — simboličen pomen Bern. »United Press« javlja iz trojna konferenca deloma na krovu ladij, deloma na celini. Pričakujejo, da bo konferenca končana konec tedna. Bern, 10. februarja. Po vesiti »United Pressa« ima izbira kraja ob Črnem morju za trojno konferenco, za katero eo se odločili šele v zadnjem trenutku, tudi političen jjomen. Ne moremo se iznebiti vtisa, poroča ameriška agencija, da je izbira kraja ob Črnem morju prav jasno poudarila namen Sovjetske zvoze, da razširi svoje vplivno področje še dalje na jug, vse do DardaneL Berlin, 10. febr. Poleg dogodkov na bojiščih posveča berlinski tisk še vedno veiiiko pozornost dogodkom na trojni konferenci pri Črnem morju. Tako piše n. pr. »Berliner Nachtausgabe« z velikim naslovom »Po prevari z Atlantsko listino nas čaka sedaj bluf s ,Crnomor-sko listino««. Ob koncu ugotavlja list, da obvaruje danes lahko le še najtrši boj evropske narode pred množičnimi pokolji boljševizma ali pa uničenjem, katerega bi jim prinesla zmešnjava angloameriške plutokratske in židovske diktature. Na ta odločen boj pa je nemški narod pripravljen. Bern 10. febr. DNB. Kakor javlja agencija Excbange ie Londona, je priredil Su-bašič v petek sprejem, da bi se poslovil od britanskega časopisja. V bližnjih dneh namreč namerava oditi s svojo vlado v Beograd. Glede sestave regentskega sveta Se nt bil dosežen sporazum, šubašič pa je napovedal, da bo uredil lo vprašanje v Beogradu e Titom. pa imajo na vseh teh odsekih v velikem strateškem pogledu zgolj značaj vezalnih napadov. Tudi delovanje, ki ga razvijajo de Gaullove čete s (»odporo ameriških oklepnikov in pehote v Alzaciji, hoče zgolj osvoboditi zavezniško čete za druge nastope. Nemci so izgubili pri zoženju svojega predmostja ob zgornjem Renu zgolj težko hranljivo ozemlje. V ostalem so tudi tu izvršili odmikalno premike načrtno in spretno. Čas močnih src Tri stvari so. ki spadajo med zna-čilnejše dogodke zadnjega časa, ki pu imajo vse neko notranjo medsebojno zvezo: sovjetska grozodejstva na nemškem vzhodu, konferencu med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom na Črnem morju in nngloanieriški stra-hovulni napadi na nemško civilno prebivalstvo. Ce si te dogodke ogledamo v njihovi medsebojni zvezi, dobimo naslednjo sliko: Časopisje in radijski oddajniki prinašajo že nekaj dni strahotna poročila o besnenju boljševiških vojakov na nemškem vzhodu. Vsa ta poročila so nemška oblastva strogo preiskala in overovila s pričevanjem zapriseženih očividcev. Ta poročila obsegajo že 9 zvezkov, katerih vsebina je bilo deloma žc objavljena: umor treh Švicarjev t. j. Ilansa Uovvnld, Ulrichu llo-wald in Erichu llovvuld, umor 70 letnega gozdarja Gcorga Fnltin iz Burg-vvasserja, umor treh redovnic istotam, živalsko posilstvo nad desetimi gospe-mi v istem kraju, posilstvo 13 letno Elizabete Mletzka in umor njene 70-letne stare matere, oskrunitev gos|ie Line Achscl, Agnes Golln in mnogih drugih, posilstvo 70 žensk iz Katovic — vse to je le drobec iz nepregledne verige grozodejstev, ki so bila točna ugotovljeno. Na konferenci treh govorijo med drugim tudi o novem redu, ki ga nameravajo uvesti v primeru zmage- v Evropi in nu svetu sploh. Prcdokus tega že odseva iz Finske, Romunije in Bolparljo ter drugih zasedenih držav, še bolj jasno pa iz začasno podjurm-Ijenega dela nemškega vzhoda, ki mora preživljati gori omenjene strahote, v Kolikor se prebivalstvo ni umaknilo pred podivjano sovjetsko soldatesko. Da je ostali meščanski svet gluh in slep zn vse te strahote, nnm kažejo divjaški strahovalni napadi na nemško prestolnico, kjer so Anglosasi po lastnih izpovedih skušali zadeti nemško begunce iz vzhodnih pokrajin, in napadi na ostala mesta in kraje v Nemčiji ter drugod, kjer mora izključno trpeti samo civilno prebivalstvo. Iz tega sc vidi jasen namen bogatuških državnikov, da hočejo nemški narod v trenutku, ko pritiskujo na vzhodu boljševiške armade, prisiliti, dn bi klonil. Tega svojega nainenn združeni nemški in evropski sovražniki nikdar ne bodo dosegli. Glasnik nemškega naroda, dr. Gobbels, ki ne govori le v svojem imenu, marveč ie glasnik vsega do skrajne borbe odločenega nemškega naroda, je v svojem zadnjem članku v listu »Das Reich« napisni: »Niti trenutek ne dvomimo, da nam bo uspelo končno zlomiti svetovno nevarnost z vzhoda, kako in kje, ostane pač pridržano pričetim in polagoma se razvijajočim vojaškim protiukrepom. Stc- Eo bomo umirili, ih siccr takrat, ko o dosegla nevarnost svoj višek ter bo postala vsem jasna... V večnem razvoju vojne stojimo na straži, se branimo s srdito žiluvostjo pred vsako nevarnostjo, ki se pojavlja pred nami ter vemo, da bomo dosegli ob koncu tudi veliki cilj. Prišel je čas močnih src. Vojnu nas bo našla ob vsaki uri prijiravljenc. Ne bomo klonili pred njo, poč pa bo morala ona kloniti pred nami. To naj bo naš sklejn ki je nespremenljiv in bo tak tudi ostal.« To so močne besede, prihajajoče iz močnega prepričanja in iz. dobrega poznanja sedanjega položaja. Nič malodušnosti, nič oklevanja, marveč jasen, premočrten pogled naprej v času, ko ni slabič ob navalu stotin divizij iz vzhoda, ob besedni ofenzivi iz črnomorske konference ter ob silnih eksplozijah civilnemu prebivalstvu namenjenih bomb že davno omahnil. Usoda podpira le močne in je neomajno na njihovi strani, četudi so j>re-izkušnjc včasih tako velike, da bi človek, ki gleda samo na zunopii videz, včasih za trenutek morda jiodvomil v resničnost tega preizkušenega pravila. Nemško vodstvo stoji neomajno ter bo vodilo nemški narod neoziraje so na levo in desno naprej do zaslužene zmnpe. Evropa mora biti Nemčiji hvaležna za to njeno neomajno stališče in za njene žrtve. Res je, da Nemčija brani najprej sebe, brani pa istočasno tudi Evropo. Ce bo Evropa razumela nemško poslanstvo in Nemčijo v njeni silni borbi podpirala, bodo tudi zanjo prikrajšani časi sedanjih vojnih, strn-liot in bo tudi ona rešena pred uto-nitvijo v nečloveški boljševiški poplavi. Stockholm, 10. febr. Tass poroča iz Sofije, da so vrše sedaj v raznih bolgarskih mestih nadaljnji kazenski postopki proti narodnim Bolgarom. Tako so postavili v Pasardžiku pred takozvano »ljudsko sodišče« 111 oseh, v 1'lovdivu 145, v nekem drugem bolgarskem mestu pa 76. Nadaljnji jiostopki v ostalih dolih dežele so jim bodo priključili. Milijone ljudi bodo sestradali Stockholm, 10. tebr. Kaotično posledice, ki jih je povzročila angloameriška zasedba v takozvamih osvobojenih deželah, 90 zavzele tak obseg, da je bila britanska vlada v četrtek v Spodnji zbornici tarča živahne kritike. Olanl vseh strank so napadali namestnika ministrskega predsednika Attleeja, zlasti spričo slabega prehranjevalnega položaja v Franciji, Belgiji in Bonomijevi Italiji. Attlee seje omejil na znane izgovore, o slabih prevoznih možnostih ter jo priznal s tem nesposobnost Anglo-američanov za uresničenje svojih velikopoteznih obljub razočaranemu prebivalstvu. Kljub vsemu olepšavanju Je moral Attlee vseeno priznali, da vlada na gotovih področjih resna prehranjevalna kriza. Odklonil pa je objavo poročila nekega britanskega zastopnika o nezadostni prehrani. Konservativec Eearl \Vintorton je raztrgal kopreno, s katero je 6kušal Attlee prikriti Angležem povzročeno bedo, z jasno ugotovitvijo, da bodo milijoni ljudi stradali ter da se nahajajo v mnogo slabšem položaju, kot pod nemško zasedbo. Laburistični po-slaenc Bevan je opozoril na oljsežne tatvine živil, ki so nastale v Belgiji in v Franciji zaradi obupnega položaja civilnega prebivalstva. Spor med vojaškimi in političnimi oblastvl zelo zmanjšuje britanski prestiž. Uspešno dopolnitev debate v Spodnji Saj komunizem ni „iak" Večkrat se sliši — tudi med dobro mislečimi ljudmi — in to ne poredko, da s komunizmom najbrž vendarle ni tako hudo, kakor se to vidi iz vseh dosedanjih poročil ln dokumentov, ki 60 prišli evropski javnosti v roke iz Sovjetsko zveze. Tako se pogosto navaja prigovor, da sta se komunistična industrija in boljševiška armada tako »izkazali«, da je komunizem nanju lahko ponosen, ker sta mu prinesli tolikšne uspehe. Kako pa je z vsemi temi stvarmi? Predvsem jo Sovjetska zveza država s takim ustrojem, da je v njej delavec pravi suženj. Iz zgodovino pa vemo, da, so vse države s suženjskim ustrojem imele nekaj uspehov. Vsakdo, ki bi ljudi priganjal k neplačanemu suženjskemu delu, bi lahko dosegel velike uspehe. Kdor pa so zaveda, da je Sovjetska zveza država s strahotnim policijskim režimom, mora vedeti, da ee tam delavec suženjskemu izčrpavanju svojih delovnih moči niti za las ne sme upretL V takem sistemu se državi ne godi slabo, pač pa človeku. Tako bi n. pr. kmet, ki bi imel hlapca in deklo zastonj, tudi sijajno gospodaril. Kaj bi pa hlapci k temu rekli, je seveda drugo vprašanje. V takem sestavu in pri takih življenjskih pogojih mora civilizacija rasti, ljudje pa propadati. Tako morata v boljševiški državi kmet in delavec garati kot črna živina pod nadzorstvom komisarjev, pri tem pa dobivata komaj toliko plače, da se s težavo prestradata 6kozi življenje. Boljševizem pa je za vse državljane v Sovjetski zvezi uvedel prisilno delo. Delavec si v Sovjetski zvezi ne sme po svoji volji in po svojem okusu izbirati delovnega mesta, ampak mora ostati na delu v tovarni tam, kamor ga je poslal komisarlat za delo. Da bi čim bolj zvišali proizvajajlnost delavca, eo v Sovjetski zvezi uvedli akordno delo, to Jo tako delo, ki ga komunisti po kapitalističnih državah najstrastneje napadajo kot najučinkovitejšo metodo kapitalistov za izžemanje delavstva. Toda boljševiki so pri tem izžema-nju delavstva šli še dalje. Da bi čim več izželi iz delavstva, so postavili minimum dela, ki ga mora vsak delavec na dan izvršiti. V ta namen so izumila »udarnike«, ki so se obvezali, da bodo opravljali visok delovni minimum Tako so v letu 1935 organizirali takozvano »stahanovstvo«. Kdor ne vzdrži koraka s teim nači-nom proizvodnje, je obsojen na beraiko plačo. Kdor pa se priključi temu tekmovanju pri napenjanju delovnih moči, dobi višjo plačo, toda ta po višek ni v sorazmerju z večjim delovnim uspehom. Če kdo zviša svoj delovni uspeh za zbornici podaja izjava francoskega informacijskega ministra, objavljena v »Observerju«. V njej pravi minister, da živi Pairiz iz rok v usta ter da jo preskrbljen vedno le za nekaj dni. Fran- cija je padla v najglobljo revščino, istočasno pa mora dati zavezniškim armadam na razpolago blaga in prevocnih sredstev za 3 milijarde frankov. Britanski tednik »New Statesman« piše, da je beseda »grozotno« edina primerna beseda za položaj v takozvamih osvobojenih evropskih pokrajinah. Odkod nevera? Nov komunistični zločin na Gorenjskem Komunisti so uničili cerkev na Srednji Dobravi in šolo v Ovsišah V noti od 1. na 2. februar so komunistični zločinci tolovajske brigade »Prešeren« zagrešili nov grozen zločin v gorenjskih vasicah Srednji Dobravi in Ovsišah. V omenjeni vasi so komunistični zločinci pridrveli okrog enajste ure. Kakor poosebljeno zlo so se zločinei priplazili do župniščo, in šole v Ovsišah in do cerkve v Srednji Dobravi. Kmalu nato so prestrašeni ljudje zaslišali strašno detonacijo. Komunisti so « dinamitom razrušili šolo v Ovsišah in cerkev v Srednji Dobravi. S tem so komunistični zločinei prizadejali narodnemu premoženju velikansko škodo. Od šolo v Ovsišah jo ostal le še kup razvalin, cerkev v Srednji Dobravi pa jo ostala brez zvonika, izgubila pa jo ravno tako tudi celo vzhodno stran. Prav toko je bilo močno poškodovano žnpniščo. Kako bo ti nečloveški zločinei v človeških podobah mogli storiti tako strašen zločin? Tudi tu jih jo kakor na mnogih krajih po Dolenjskem gnala bojazen, da se tudi v teh dveh vasicah ne bi dvignil proti komunističnemu terorju splošen upor, kakor seje to ie zgodilo na mnogih drugih krajih Gorenjske. Da bi ljudi prestrašili, so pripravili strašno divjanje g tem, da so v opomin vašča-nom uničili dve njihovi največji svetinji: cerkev |n šolo. Tako so komunistični zločinci tudi žo na Gorenjskem pričeli kazati isti zločinski obraz, kakor so ga pred dvema letoma pokazali na Dolenjskem. Zato pa se bo tudi na Gorenjskem dvignil splošen upor proti nečloveškim zločincem in jih uspešno preganjal, kakor jih po Dolenjskem preganjajo domohrausko bojne skupine. 20: mu plačo povišajo samo za 8 '. Previšek dela pa morue delavec doseči le, če do skrajnosti napne vse svoje sile. Stalin sam je na prvem kongresu stahanovcev 17. nov. 1935 označil sovjetsko stahanovsko gibanje takole: »Siaihanovsko gibanje zahteva večje delovne uspehe. Potrebujemo norme, ki bodo zaostalega delavca prisilile, da bo dohitel tovariša, ki koraka na čelu. Iz tega sledi, da moramo danes postaviti višje norme.« Po domače bi^ to povedali takole: stahanovstvo je način dela, ki omogoča do skrajnosti iztisniti iz delavca njegovo delovno silo. In to priga> njaško delavno metodo je izumil boljševizem, ki vara delavstvo, da ga bo osvolxxlil okovov kapitalističnega nasilja in suženjstviai. Komunizem je v Sovjetsko zvezo prinesel delavstvu samo tlako in suženjstvo, ne pa raj, kakor zagotavljajo rdeči agitatorji Uspeh sovjetske industrije pa ni splošen in se ne razteza niai vse sovjetsko gospodarstvo. Ta uspeh je bil dosežen samo na vojaškem polju. Vsa sovjetska industrija je ne samo sedaj, ampak več ko 25 let delila samo za rdečo vojsko in njeno opremo. Zato je vsa leta pred vojno primanjkovalo v Sovjetski zvezi najnujnejših življenjskih potrebščin. Uspeh sovjetske industrije je tedaj samo enostranski. Komunizmu ne more njegove prave vsebine odvzeti ne ta ali ona maska, Id je za vsak položaj in vsak trenutek drugačna. Komunizem ni samo >tak« ali »tak<, ampak je vedno taisti, to je za-mržnjevalec človeka in njegove osebne svobode. V spomin Mirku Simčiču V torek 6. februarja je poteklo leto, kar je padel v bližini Kaimnega ob Soči pri Kobaridu poročnik slovenskih narodnih stražarjev inženir Mirko Simčič. Po rodu je bil Bric. Živel in študiral je v Mariboru in Ljubljani, njegovo srce je pa vedno v zvestobi utripalo za drage rojake po sončnih briških gričih. Z njimi Je tugovftlo, z njimi se radovalo. Ko jim je zagrozila nevarnost mednarodnega, protislovenskega komunizma, ni zdržal, prihitel je na branik ljudstva, na Goriško. Vee se je posvetil borbi za ohranitev svojega rodu v svoji rodni zemlji in v izpolnjevanju te svete dolžnosti padel — zadet iz zasedo od Kaj-nove krogle. Njegov lik je posvetil preko vse dežele, njegova žrtev je pretresla tudi omohljivce in speče. Ostal bo naš budni klicar do končne zmage, njegov spomin bodo blagoslavljali še pozni zanamci. Ob obletnici smrti Je spomin na junaškega Brica znova planil preko primorskih dežela in jih združil v topli ljubezni in občudovanju njegove nesebične borbenosti. V Tolminu, v Gorici in v Trstu, kjer počivajo njegovi zemski ostanki, so se njegovi tovariši-borci, z njimi pa vse zavedno slovensko ljudstvo, poklonili njegovemu spominu. Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani, kjer začasno počiva nepozabni Mirko, je bila v torek ob pol 9 zjutraj v tamošniji kaipeli mašarzadušnica. Daroval jo je višji kurat stotnik Kunstelj. Po sv. opra-vEu smo so zbrali ob njegovi gomili, ki leži na nizkem gričku v sredini obširnega grobišča. Po slovenskih obrednih molitvah smo se vsi združili v pobožnem očenašu za njegovo plemenito dušo, pa tudi za duše vseh drugih slovenskih stražarjev in domobrancev, ki so položili svoja evetoča življenja na oltar domovine. Po končanih molitvah je v imenu častniškega zbora položil na grob lep venec poveljnik polkovnik Kokalj, V Italija je premagana dežela Amsterdam, 10. februarja. Reuter-jev diplomatski dopisnik piše: V noti, ki jo je izročil italijanski ministrski predsednik nedavno šefom britanske, ameriške in sovjetske vlade, je Izjavila »italijanska vlada«, da bi bilo treba spremeniti položaj Italije iz položaja »sobojevnika« v položaj pravega zaveznika. V Rimu so tozadevne govorice v britanskih uradnih krogih v petek popoldne potrdili. Italijansko noto so izročili zavezniški komisiji v Rimu s prošnjo, naj jo predloži velesilam. Nota opozarja nadalje na slab gospodarski položaj Italije ter pravi, da bi, bilo zelo želeti, ako bi znižali s premirjem določene italijanske finančne obveznosti. Ženeva, 9. februarja. »Daily Mail« ugotavlja v nekem članku, da je pisalo časopisje v Bonomijevi Italiji v poslednjem času zopet močno proti zavezniškemu duhu. Ta nov val neprijateljskega obnašanju je zavzel v nekaterih primerih obliko za ni Sevalnih opomb o britanskih četah. Izrecno pa je treba poudariti, tako piše Ust, da je Italija premagana dežela. Britanski list piše o italijanski nesramnosti, ter izjavlja, da se mora Italija pač zavedati, da Anglija nikakor ne namerava milo postopati z narodom, ki ee je boril proti Angliji. S tem so zavezniki odklonili Bonomijeve napore, da bi Angloamerikanci priznali Italijo kot njim enakopravno deželo. toplih besedah se Je spomnil njegove junaške smrti, kratko označil uspehe, ki jih je rodila njegova žetev in zagotovil, da slovenski boroi ne bodo prej odložili orožja, dokler ne bodo doseženi cilji, za katere se je pokojni Mirko tako pogumno bojeval in padeL Poročnik Hribar Zvonko, Mirkov osebni prijatelj in tovariš, naim je nato v iskrenih stavkih krepko označil njegovo moško osebnost. Povedal je, kako ga je ob zadnjem slovesu svaril pred nevarnostmi, v katere se je drzno podajal, pa mu tudi obljubil, da mu bodo vsi tovariši sledili v borbi za ideale, ki si jih je bil postavil. Nismo prišli, da bi ob Tvojem grobu žalovali Počastiti hočemo Tvoj svetal vzor in okrepljeni x novim pogumom slediti Tvojim korakom. Še dva, tri odrezana vojaSka povelja in konec je bilo prisrčne spominske svečanosti, katero so priredili tržaški slovenski narodni stražarji s poveljnikom Kokaijem na čelu svojemu nepozabnemu, vzornemu poročniku inženirju Mirku Simčiču. Stražarski vod je fepred pokopališča strumno odkorakal proti oddaljeni vojašnici pri Sv. Ivanu. Preko tržašldh streh sem doli od Sv. Jakoba je valovila udarna slovenska popevka. »Krik slovenske zemlje« vgaja zaradi svoje prostodušne besede in krepkega sloga. 2eleti bi bilo, da pride v roke zlasti takim, ki so take odkrite besede potrebni. Iz tega vzroka bodo objavljenih tukaj še nekaj misli, ki naj bi jih slišala vsa slovenska javnost: Ker komunizem prav zaradi svoje brezbožnosti uganja take peklenske orgije, se moramo pri verskem vprašanju malo več pomuditi Zakaj nekateri ljudje ne morejo ali nočejo verovati? (Hočete vedeti, zakaj?) Prvič zato, ker nič ne mislijo. Inteligenca nič ne misli, divjaki v kosti seveda še mani. Ne vprašujejo, ali je Bog ali ga ni. Tudi niso prepričani, da ga ni. Ampak kakor »božji volki« žive tjavendan — brez Boga, ker jim bolj »kaže« živeti brez njega. Je bolj »komod«. — Niso zato ljudje neverni, ker so o veri veliko razmišljali in prišli do prepričanja, da je vera prazna stvar, ampak zato, ker o tem sploh ne mislijo, vsaj resno ne mislijo. To jih ne zanima. Verske reči so jim španske vasi, ko bi morali biti v tem doma. Vero prezirajo, bagatelizirajo. Pa preprostemu revežu že ni toliko zameriti, če si s tem vprašanjem ne beli glave, ker misliti ne zna. Toda inteligenca! »Razumništvo«, ki ima od tega svoje ime, da nekaj razume, da torej tudi nekaj misli Saj misli marsikaj, samo tega ne misli, kar je najvažnejše in najpotrebnejše. Edino potrebno! Kristus je rekel: »Le eno je potrebno: Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi!« — Ce je Sokrat rekel, da to ve, da nič ne ve, potem povemo mi našim učenjakom: Ce znate meriti višino neba in globočino morja, če ne veste nič o Bogu in večnosti, ne veste niči O najusodnejših vprašanjih življenja si niste na jasnem, ne veste nanja odgovora. Človek brez vere in dvomljivec o veri ne ve, zakaj živi. Bože milil Kaka duševna siromaščinal Misleč človek, čq je le slišal govoriti o nekih nebesih in nekem peklu, ki imata večno trajati, bi moral pred tem vprašanjem obstati in se zamisliti: Kaj? Nebesa in pekel! Večno veselje in večno trpljenje — ali je to res? Kaj pa, če bi bilo le res! Kaj pa, če Erepozno spoznam, da je res?... Ne om miroval, dokler tej stvari do konca ne pridem in iz vsega tega vse posledice izvajam! — Tako bi moral misliti in ravnati vsak, kdor le malo misli Neverjetno, kako more biti človek t takih dalekosežnih vprašanjih tako lahkomiseln! Kaj naj pa človeka zanima, če ne to, kar sega v neskončno večnost?... Vse, kar ima svet za imenitno, so proti temu otročje igrače. Brezverec je rekel verniku: »Kako si goljufan, če nebes, v katera veruješ, nil« Vernik pa je neverniku odgovoril: »Kako si goljufan, če nebesa, v katera ne veruješ, sol Ker če so nebesa, je tudi — pekel:« Slišali smo, da je neki naš vseuči-liški profesor v Belgradu govoril za bogoslovno fakulteto v Ljubljani, pa je pripomnil: »Saj jaz vsega tega ne verujem, a za ljudstvo je potrebno.« O ti šalobarda, da se take znebišl Torej ljudstvo moramo slepiti z izmišljenimi pravljicami, ki jih »inteligenten« človek seveda ne verjamel In tako, kakor je ta rekel, tako mislijo tudi drugi. Torej ljudi naj slepimo z lažmi, da bodo ostali »pridni«! Izobražencem Ea seveda tega ni treba, ker jim izo-razba pove, kako imajo živeti. (Zato zdaj tako pridno roparske tolpe vodijo, da morejo po njih načrtu ljudi moriti.) Poslušajte vi, visokoučeni gospodjel Ce to, kar duhovniki uče, ni resnica, potem so to lažnivci in sleparji, ki ljudi grdo za nos vodijo. Naivečji sleparji pa so vseučiliški bogoslovni profesorji, ki druge duhovnike uč6, kako morajo ljudi slepiti in za nos voditi. In take ljudi naj država za njih sle-parstvo plačuje? Takoj jim je treba njih sleparijo onemogočiti! Dosledno temu je treba vse cerkve zapreti in vsi zvonovi morajo utihniti To edino je dosledno! — Seveda, preden to storite, nam morete dokazati, da Boga ni, da se je svet sam ustvaril, — kakor je menda Ongavov Miha sam sebe za lase iz vode potegnil. Dokazati nam morate, da je materija večna. Z drugo besedo: dokazati nam morate štirioglatost kroga. Poskusite!... Ce pa tega ne morete, če je to, kar vseučiliški bogoslovni profesorji uče, resnica; če je res, da je Kristus živel in samo resnico govoril — in kdo si drzne temu ugovarjati? — potem pa je edino dosledno in pravilno, da se vi tej resnici uklonite, jo priznate in temu dosledno živite in ravnate. Potem morate moliti, v cerkev hoditi in k spovedi itil To edino je dosledno in mislečega človeka vredno. Vse drugo je milova-nja vredna brezmiselnost in lahkomiselnost, šušmarija, obsodbe vredna duševna zanemarjenost Nadaljnji vzroki nevere pridejo še na vrsto. Hekaj drobnih novic iz »svobodnega« Beograda V Beograd pribegll slovenski tolovaji tolažijo razočarane Srbe z rdečim »rajem« na Slovenskem. — Organizirana farbarija se nadaljuje Zahteva po Roatti Dnnaj, 10, febr. Rirasld radio poroča, da je zahtevala »jugoslovanska« vlada izročitev bivšega šefa italijanskega generalnega štaba generala Roatte. Ro-aitta je poveljeval leta 1941-42 italijanskim četam v Dalmaciji. Trenutno je pred sodiščem. Iz radijske vesti ne izhaja, ali je zahtevala izročitev Šubaži-čeva vlada ali pa Tito, čigar propaganda je že ponovno stavila slično zahteva Tokio. Japonsko letalstvo je potopilo v zadnjih dneh v jugozapadnem Pacifiku dve sovražnikovi . podmornici. Praga, 10. febr. Predsednik protek toratske vlade je obiskal včeraj pro-tektorja Reicha ministra dr. Fricka na praškem gradu. Ob tej priliki je izrazil protektorju še enkrat neločljivo povezanost usode češkega ljudstva z Reichom in odločenost protoktoralske vlado, da se bo tudi v bodoče brezpogojno vzela za zmago Reicha v usodnem ev ropekem boju. Nesporno dejstvo je: kamor koli pridejo Sovjeti s svojo vojsko, povsod tam ee takoj obdajo s kitajskim zidom, da svet ue hi zvedel kakih podrobnosti o »raju«, ki eo ga ustvarili v dotiičnii pokrajini. Tako so do sedaj postopali povsod, kamor koli eo prišli in prav tako delajo tudi v Srbiji To dejstvo je pred dnevi moral potrditi sam angleški zunanji minister Eden, ko je dejal, da Reuter sicer nima 6vojega dopisnika v Srbiji da pa bodo zaprosili Tita za dovoljenje, da bi lahko prišel v Beograd tudi Reuterjev dopisnik. Ob tej priliki so ugotovili še to dejstvo, da je bil prod časom dopotoval v Beograd neki ameriški časnikar, toda že drugega dne so mu Titovi organi sporočili, da je njegovo nadaljnje zadržanje v Beogradu »nezaželeno«. In ameriški časnikar je moral zapustiti »svobodni« Beograd in Srbijo. Toda navzMc strogi tolovajski kontroli, da ne bi kdo pobegnil v Inozemstvo ter ga seznanil z dogodki ki se odigravajo v Beogradu in ostalih srbskih krajih, se vendarle zgodi, da se beg temu ali onemu posreči. In tako se je zgodilo tudi p'ri-jatelju našega lista, ki nam sedanje razmere v Titovem Beogradu popisuje takole: Stari recept: samo zaslišanje »Komunistično nasilje v Beogradu in v Srbiji postaja iz dneva v dan vse hujše. Komunisti so že sami objavili sporočilo, da so gotovo število srbskih rodoljubov poetrelili. Ljudi pa zapirajo še kar dalje, za kar skrbi tudi sam notranji »minister« žid Moša Plade. Likvidacije eo še kaT stalno na dnevnem redu. Komunisti pa ne zapirajo samo ljudi iz protikomuni-stiičnega tabora, temveč tudi prijatelje Anglije in Amerike. Sorodnikom sploh ne dovoljujejo, da bi se zanimali za usodo njihovih svojcev. Ce ee komu vendarle posreči, da pride do kakega tolovajskega »veljaka«, mu ta kratko in malo odgovori: »Bodito brez skr&. Potrebujemo od njega samo kratko zaslišanje, nakar bo takoj izpuščen na svobodo.« Toda vea smo ponovno ugotovili dejstvo: Kdor koli je bil enkrat pozvan na »zaslišanje«, se od tolovajev ni več vrnil. Koliko ljudi so komunisti na ta način pobili, je težko reči. To bo mogoče ugotoviti šele pozneje, ko se bo tako v Beograd, kakor tudi v ostale srbske kraje povrnila zopet prava svoboda. Mitingi naj preženejo lakoto O kakem prometu v Srbiji je težko govoriti. Saj so se Titove tolpe že prej dovolj trudile, da eo razrušile čim več prometnih naprav. Zato je moral sam Tito že ponovno zaprositi evoje zaščitnike za podporo za obnovo prometa, katerega je prej sam naročil uničevati. Prav tako kot s prometom je e prehrano. Tolovaji imajo toliko, kolikor so si naropali. Da bi ljudstvo odvrnili od tega, da ne bi toliko mislilo na svo'o nesrečo, katero so mu pripravili ravno »osvoboditeljih, so komunisti sklenili, da se morajo vršiti povsod mitingi konference, predavanja itd. Na teh zborovanjih komunisti agitirajo 6amo zase in za Sovjete. Toda njihove laži ne vžigajo in ne pridobivajo novih pristašev. V vsej agitaciji imajo samo to glavno načelo: laži, laži in zopet laži Slovenski »rdeči veljaki« V Beogradu komunisti v glavnem apelirajo na Srbe, samo da bi jih pridobili zaee. Agitirajo in apelirajo pa tudi na Hrvate in Slovence. Del slovenskih tolovajskih »veljakov« je že pribežal v Beograd, a čimer pač sami najbolj dokazuje svojo priljubljenost med Slovenci, pred katerimi so morali pobegniti, da jih ne bi doletela zaslužena kazen. Med drugimi so že sedaj v Beogradu: »General« Jaka Avšič, predsednik tolovajske »komisije za ugotavljanje zločinov«, dr. Makso šnuderi tolovajski »kulturniki« Maitej Bor, Boris Ziiheri, Mile Klopčič, neki primorski »general« Ambrožič, prosvetni referent Edvard Kocbek, »delavski« predstavnik Tone Fajfar in drugi Da bi ta begunci opravičili svoje bivanje v Beogradu in da ne bi samo lenarili, je Titovo tolovajsko poveljstvo sklenilo, da morajo slovenski tolovaji javno nastopati na raznih prireditvah in mitingih, odnosno morajo pisati članke za beograjski dnevnik »Borbo« ali pa za Rib-nikarjevo »Politiko«. S te,m je Titovo tolovajsko poveljstvo hotelo Srbom dokazati, kako »lepo« je vse urejeno na slovenskem »osvobojenem ozemlju«. Toda Srbi tudi tem slovenskim plačancem in izdajalcem ne zaupajo, ker jim je predobro znano gorje, ki eo ga komunisti povzročili s svojim klanjem, ropanjem in požiganjem po slovenskih krajih. Slovenci predavajo Srbom... »General« Jaka Avšuč je nedavno govoril Srbom o slovenskih tolovajih ter o »osvobodilnem pokretu« med Slovenci. Na kratko je omenjal postanek slovenskega tolovaljstva. Zanje je dejal, da so se najprej začeli boriti proti italijanskemu »okupatorju«, naito so začeli z borbo proti vaškim stražam, Mihajlovičevim četnikom, sedaj se pa »uspešno« bore proti Nemcem in slovenskim domobrancem. Slovenske tolovaje je hvailil v superlativih, opeval »njihove zmage«, niti z besedioo pa ni omenil pravega stanja: da je tolovaj-etvo na Slovenskem čisto navadna roparska in morilska druliaJl, ki je na Slovenskem doživela že nešteto porazov in jim pri tem ni pomagala niti strategija »generala« Avšiča. Tudi. ni Srbom omenjal tesnega sodelovanja in sporazuma slovenskih tolovajev z Ba-doljevcd. Primorski tolova|j »general« Ambrožič je pa v svojem govoru omenjal, d« so se Primorci navdušeno(?!) pridruževali tolovajskim skupinam. Šnuderi pa ugotavlja — zločine V svojih govorih, ki so jih imeli slovenski tolovajski begunci med Srbi je dosedaj pokazal največ nesramnosti in cinizma dir. Maks Šnuderi. Kot predsednik tolovajske »komisije za ugotavljanje zločinov« je skušal Srbom naslikati slovenske tolovaje kot vseskozi prave borce za svobodo. S svojim govorom je hotel doseči tole: Srbi, če želite videti kakšen naij bo novi red, stopite samo med slovenske tolovaje. To so najboljši Slovenci, sami idealisti ki »ljubijo narod in kateri se bore za njegovo svobodo in njegov napredek«. Po njegovih izvajanjih so vsega gorja, ki je prišlo nad slovenski narod, krivi ne tolovaji temveč »beli«, prej vaške straže, sedaj pa domobranci Dr. Šnuderi je trdil nadalje, da se morajo Slovenci zahvaliti saano tolovajem za srečo, da so danes sploh še. živi ker so »beli« uničevali in uničili slovensko gospodarstvo, slovenske kulturne pridobitve, uničili so nadal(je razne prometne zveze, pobili na deset-tisoče nedolžnih Slovencev. Vse te »zločine« belih so pa zagovarjali in blagoslavljali »farji«. Tako je govoril dr- šnuderi. Po njegovem govoru mi je srtiski tovariš dejal dobesedno: »Naj le čveka ta človeček te neumnosti in Iiažd komu drugemu. Mi Srbi sano komunizem občutili na lastni koži in prav tako dobro vemo, kakšnih metod se komunisti poslužujejo povsod, kamor pridejo. Pa naj bo to v Španiji, v Franciji, v Grčd|iiaii pa na Slovenskem. Če so slovenski tolovaji res sami idealisti, ziaikaj jih je na zapustil in pribežal sem v Beograd, kjer varuje 6vojo kožo in glavo. Naj bd ostal med njimi im še nadalje »osrečeval« slovenski narod. _(Ob drugI priliki ie kaj več.) Ogorčena ugotovitev Izvestij Madrid, 10. febr. Boljševiški list »Iz-vestja« očita Angloamerikancem — tako javlja zastopnik španskega lista »Ya« iz Londona, da obstajajo v Italiji kljub njihovemu ogromnemu aparatu še vedno Mussolinijevi pristaši. Čistilna akcija ne napreduje dovolj hitro. Sovjetski Kst 6vetuje Angloamerikancem, naj si vzamejo Bolgarijo za zgled. Japonski protinapadi pri Manili Tokio, 10. febr. Z nekega oporišča na Filipinih javljajo: Sovražnik je imel pri Manili zaradi protinapadov japonskih čet izredno težke izgube in veliko škodo, Zato mi ni uspelo, da bi napravil po 6. februarju kake obsežnejše premike. Proti Jijgu napredujočega sovražnika bo Japonci obkolili in mu zadali težke izgube. V bojih jugozapadno od Manile se je posebno odlikovala japonska mornariška pehota. V silovitih bojih, ki so se bili deloma na nož, je utrpel sovražnik P°" mebno človeške in hrame izgube. Borbe za neko letališče južno od Manilo se še nadaljujejo. Hišna delavnost se zopet oživlja Sllčno kakor med preSlo svetovno vojno ee je začelo tudi sedaj poživljati domače dolo po hišah ln družinah. Po deželi se vršijo tečaji za predenje ln predelavo rsat linsklh vlaken ln živalskih dlak. Uporabljajo se vnovič tudi stare pletenine, Ifar Je Petkrat toliko novih kolovratov topei brni danes po polih vaseh. nekaj novega za mesto ln deželo. Tako se prihrani mnogo materiala ln se že zavrieno zopet koristno Izrab). Skrbotl bo treba, da bodo začeli kmetje zopet sejati lan ln konopljo, in to ne po vojni, ampak že takoj letos spomladi 1'rav tako naj se skuša zarediti več ovac in posvetiti ovčjerejl vse drugačno pažnjo kakor do sedaj. Kolike važnosti je domača volna, vidimo lahko ravno letos, ko je potreba zelo velika in nI dobiti ne trpožnih rokavic ln nogavio za delovnega človeka. Tudi voznih toplih odej nI. In vendar bi se lahko vse to naredilo doma pozimi, ko je 6asa dovolj. Prav tako manjka platna za posteljnino, namizno perilo, srajce ln obleko. Ce na bomo skrbeli sami za surovine, bomo ostali brez vsega. To so začeli uvl-devatl že marsikje in zato nI nič čudnega, da se je začela oživljati tudi hišna delavnost ln bo v' bodoče še bolj oživela, ker ne bo tako hitro dobiti blaga kakor si marši, kdo zamišlja. Hišna delavnost lahko veliko koristi, če se delo vrši vestno ln strokov-njaško. Zato se bodo v bodoče nadaljevali po naiih vaseh tečaji za predenje in predelavo surovin, nato pa še točaji za pletenje Jopio, rokavlo ln nogavio. Udeleženke tečajev sa bodo seznanile tudi i Izdelovanjem zimskih voznih pokrival in odej za postelje, kar bo novost za naše kraje. Zato naj skrbi podeželje že sedaj za pridelovanje surovin lu potom bodo noži domovi zopet polni praktičnih in trpežnih ročnih del, platna ln sukna. Vsa pojasnila glede tečajev ln Izdelovanja raznih ročnih del daje pisinono: Zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 25. Zatemnitveni čas za leden, ki se začne 12. febr. 1945 in traja do vštetega 18. febr. je od 18.15 do 6.S0 ure_ Voznikom! Ker se neopravičeno niso odzvali pozivu na obvezno vožmjo drv za mestno prebivalstvo, eo bili prijavljeni pristojnim oblastem sledeči vozniki; Bokalsek Mihael, Stepanjska e.; Cerin Anton, Šte-panjska vas 36; Cerin Anton, Litijska G; Cerin Albin, Hruševska 23; Komotar Anton, K božjemu grobu; Kušair Anton, Tržaška 91; Kovačič Anton Pot na Rakovo jel&o 40; Pečar Viktor, Zadružna 17; Piirc Marija, Celovška 248; Tekavc Anton, Jernejev« 14; Vrtine Franc, Litijska 14. Istočasno so hild za vestno vršenje službe priznane j*)sebne nagrado sledečim voznikom: Čad Agata, Cesta na Ifožnik 34; Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg; Robežnik Avgust, Viška 50; fctupfca, Gosposvetska 1; Berlič Franc, Na korofiici 7; Dobniikair Viktor, Podutik 11; Magister Antonija, Trata 9; Marja-nišže, Poljanska cesta; Knez Iv., Gosposvetska 1; Polokar Franc Pot na Fužine 2; Vrtačnik Jože, Tržaška 161; Vrtačnik Franc, Tržaška 175; Robežnik Ivan, Vič 49; Sirnik Valentin, Draveljska 20; Zaletel Ivan, Vodnikova 48; Skertj Viktor, Viška 22; Ciirman Vinko, TržaSka 111; Peklaj Franc, Tržaška 87; Pirnat Ivan, Cesta na Brdo 14. Gozdarski odsek Pokr. upr. ▼ Ljubljani Komisar za preskrbo mesta Ljubljane i drvmi. Narodni pionirji pišejo Zvezna plfearna narodnih pionirjev, Miklošičeva ceeta 1» (Vzajemna zavarovalnica), sporoča, naj prldajo po pošto naslodnjl: Molka Marija, Sv. Petra 59; Ivanka Lipo-veo. Rožna dolina XV; Mušič Danica, Lan gusova 20; Pečan Breda, Božna dolina, Co-i eta XV-8; Fajdiga Franja, Ciril Metodova 51; Some Vinko, Rimska 23; Laspušček Josip, Gajsva S. — Zaostala pošta: Zbogar Olga, Zupančič Anton. Zorman Nino, dreti Wanioh, Zupančič Anton, Vrstovšek Frano, Vrečar Otelllja, Odrano Pepca, Frano Sk-uf-ca, Strumbelj Jože, Staro Alojzij, Seme Vinko, Ribič Edvard, Pleško Guat.1, Palovček Franoka, PuKler Andrej, PodržaJ Terezija, Plut Pepca, Novak Ana, Lončarlč Rezka, Lenarčič Vera, Josip Lovpu-Vek, Lošnikar Marija, Kotar Frane, Hubad Mira, Hočevar Ančka, Glavič Stanko, F rita Poldka, Frltz Silva. Dariš Avgusta, Ornik Vida, Brajer Ivan, Anžin Nežka, Marija židan. Steni Milica, Kos Renata, Francka KogovŠ9k, Jakob Fabjan, Upravi »Delavskega doma«, svo.iol Obvestila prehranjevalnega zavoda v LJubljani »Jaz »am POTRATA. Povsod sem doma. Poznajo mo industrijci, trgovci in obrtniki, zJaeti pa sem v prijateljskih odniošajih z gospodinjami. Vsi me imajo radi in me obsipavajo z denarjem.« Oddaja oljnih pogač Kmetovalci obilne Ljubljana, kl ao oddali Prevodu oljna semena, naj se zglasu na Prevodu, odsek za krmila. Novi trg 4-1., so. ba 8, da dvignejo nakazila za oljne pogače, kl jim pritičejo v smislu uredbe. Vaak naj priuoso s seboj potrdilo o oddaji. Poziv živinorejcem Kmelovalol prejmejo sa vsa teleta, od dana Prevodn od 1. XII. 1944 dalje, kot nagrado 8 kvadrate gornjega usnja po maksimalni coni. Kmetovalci ljubljanska okolice lahko dvignejo to usnje vsako sredo dopoldne na mestni klavniol v Ljubljani. Rejci lz okolišev Logatec in Vrhnika dobe usnjo po 15. februarju t 1. pri komislonarjlh Prevoda v Logatcu ln na Vrhniki. Provod bo v bodoče prevzemal teleta vsak torek dopoldne na Vrhniki in v Logatcu ter vssko sredo dopoldno na klavnlel v Ljubljani. Oddaja odrezkov v kuhinjah in menzah Vedno pogosteje dobimo pritožbe, da ravnajo marsikatori obrati za skupnostno prehrano, kakor javne ln privatne kuhinje lor ipenze, gostinski obrati ln podobno, po-vsom samovoljno pri rezanju odrezkov svojim abonentom. V ravnanje vsem prizadetim navajamo predpise naše okrožnice od 15. aprila 1944, kl so še vedno v polni veljavi ln ki odločajo: Za kosilo smejo zahtevati ti obrati od priložnostnih gostov: pol dnevnega odrezka živil za juho, pol dnevnega odrezka za ma-Kobo Ln 1 odrezek sa meao. če Jo postrciba i mesom. Isto število in vrste odrezkov vzamejo sa večerjo. Pri stalnih abonentih smejo ti obrafti zahtevati za kosilo ln večerjo za ves mesec sledečo odrezko: 4 odrezko za moko za kuho, vse odrezke za živila za juho, vse odrezke za maAČ-obe, vso odrezke za meao, odrezka za sladkor (JO g). 2 odrezka za aol (250 g) ln 1 odrezek za kis. Ak0 se razen kosila ln večerje daje tudi zajtrk, odda potrošnik So nadaljnjih 6 odrezkov ip sladkor. Od stalnih abonentov, kl ae hranijo samo opoldne, smejo zahtevati: 2 odrezka »a moko, pol odrezkov za živila za juho, Pol odrezkov za maščobe, vse odrozk« ia meso, 1 odrezek za sladkor In 1 odrezek za aol. Isti odrezkl, razen mesa, se oddajo, če se shonent stalno hrani sam« zvečer. Vsi drugI »hišni predpisi« so nedopustni ln ne smejo ti obrati Jemati nobenih drugih odrezkov svojim abonentom. Obrati ao pa a svoje atranl dolžni nuditi gostu prav vsa živila, za katera so vzeli odrezke. Zlasti velja to za sladkor, o katerem so gostje naj-čuščo pritožujejo, M da ga niso v aobaui obliki deležni po več mueocov. Specialist za otroške bolezni DR, I V A N C l C ZDENKA Piijateljeva nliea l/A - Prlvoz - M' ordi nira od 2 do 4 popoldne. Ua- Ogorevo Ivana, roj. 1921, Knafljeva J8. .................................................... Drobne novice Ez Kranja Gorenjski domobranci neprestano pregledujejo ozemlje daleč okrog gluv-nili gorenjskih mest in vasi. Do spopadu s tolovaji pu U- malokdaj pride, kajti tolovaji skoraj vedno že pred prihodom doniobruncev zbeže. Mnogokrat pa morajo tolovaji pustiti obilo vojaškega in agitacijskega materiala, ki ga ne morejo vzeti s seboj. Tako so domobranci pred kratkim v uspešni akciji našli dobro zakrit komunistični bunker in ga uničili, veliko naropa-nega perilu, živeža in pisarniških potrebščin pa zaplenili. Pred štirinajstimi dnevi je bil v Kranju propagandni tečuj Gorenjskih domobrancev. Tečuja sc je udeležilo okrog 50 domobrancev. Na tečaju je med drugimi govoril tudi dr. Kociper, ki je predvsem govoril o zgodovini Slovenskega domobranstva. Zanimiv je bil tudi govor bivšega okrožncca komisarja OF Gutovnika iz Mežiške doline. Govornik ie na kratko orisal pot, ki jo je naredil v času svojega tolo: vajskega tavanja, in nato s številnimi zgledi pokazal način, pod kakšnimi krinkami OF slepi in zapeljuje pre proste ljudi. Zadnji dan januarja je bila v znanem zdravilišču na Golniku prisrčna slovesnost za ranjene domobrance in nemške vojake. Ranjenci so pri obdarovanju dobili veliko daril, obenem pa jim je bil za razvedrilo prirejen pisan spored pesmi in koračnic. V prvih dneh februarja so v Kranju umrli Katarina Kovačič roj. Dolenc, Jožefa Sink, roj. Veber, na vzhodnem bojišču pa je padel Franc Kokulj. Nakupovalnica Social. pomoči sprejema boljše in pa dražje oblnčilne predmete tndi v komisijo, nc da bi pri tem iskala dobiček. - Upoštevajte to! Mladost ni za uživanje, ampak za junaStvo. (Claudel.J J Kolednr: Nedelja, U svečana: 8. pp. - 50nlca: LurSku Marija; Adolf, Skof. Ponedeljek, 1». svečana: Kvlalija, devica in muč.; 7 ustanovnlkov; Muleolj. Sk. Lunina sprememba: mlaj ob 18.83. Lekarniška »Inlba; Nočno službo Imajo lekarne: v nedoljo: mr. Leustek, llesljeva cesta 1; mr. Ba hoveo, Kougrosni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Pieooli, Dunajska ceeta 6; mr. Hočevar. Celovška o os: a 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška csata. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 18.OS DO 7 — V PONEDELJEK OD 18.15 DO 6.50 V__a- Sv. maša aaduSnlea za pokojno g -Jerico Solist bo v ponedeljek. 12. februarja ob 7 v župnl oerkvl sv. Petra v Ljubljani. Maša zadušnica za pok. proč. g Alojzijem Dejakom bo v ponedeljek U. t. m., oo 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju. Gospodje > akademsko Izobrazbo bodo Imeli molitveno uro v nedidjo. 11- februarja. oh 17 v kapeli Slomškovega doma (l o-llanska ooata 6). Molili bomo iz kn ižiee »Uro češčenja« za blagor narodu in domovini. Pridite sami In pripeljite Se znance in prljaitolje, da bomo s večjo silo trkali ua božjo srca. Za socialno pomoč so darovali: g. Maks Jeva*. bonbonjera. Ljubljuun. Miklošičeva cesta, jo daroval nameoto cvetja na groh pok. ge. Novntnj Terezije 800 lir; namesto vsnea na groh pok g. Antona Paika. tirala ge. Int. Angole 1'ujk, uradnice Socialno pomoči, Je darovalo uradništvo 50» lir. Iskro-na zahvala. Redni tolskl ponk nadomeščalo Specialna lnstrukclje. Kongresni trg L Vpisovanje dnevno. Novi eno-, dvo-. trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 12.. 18. ln 14. februarja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Ure dogovorno. Vpisovanje, informacije: »Chrlstofov trgovski učni zavod«. Domobranska 15. učenje priporočamo 12.. 18 In 14. febru- Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sobotni živilski trg Na pustno soboto v letu 1945 Je bil živilski trg v toliko živahen, da so gospodinja bile vesele, ko »o imele priliko in »re. čo kupiti na spodnjem delu trga nekaj kislega zelja ali repe. Gospodinj« morajo na klselino čakati po ve« nr. Nekstero pridejo na trg že prav zgodaj. Mnoge gospodinj® izražajo željo, da bi bila prodaja kislega zelja ln rope organizirana na več krajib mesta. Tu ln tam ao gospodinje dobile kako zoljnaito glavo, korenje, redek petršilj ln neknj pesa. Sneg na trgu hitro kopal. Štirje krivoprisežniki pred sodiščem Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 4 krivoprisežnike, vsakega na I mesece zapora, pogojno za 2 leti, ker so v neki stanovanjski zadovl prod okrajnim sodiščem lažnoldno bo ob 16. pridiga, nato slovesno litanije. Jutri in v torek bo ob 16.30 pridiga, nato slovesne litanije. Vsak dan so poi>oldno »kupne molitvene ure, od 13—14 za dekleta, od 14—15 za mladino, od 15—10 splošna molitvena ura. Julri in v torek bo ob 16 žalostni del sv. rožnega venca a petjem. Vernike vabimo, da pridejo molit Jezusa. Naj bodo ti dnevi dnevi zadeščevanja in otroško vdane molitve. Klic velikonočne akcije ... 8 pepelifno sredo 14. lebr. prifenia. mo letošnji rosni postni čas. Z letošnjo velikonočno akcijo bomo skušali »vreči mreže na globoko« in /ajeti čim več vernikov, da bi Be odzvali klicu Matere Cerkve k pokori in vrednemu prejemu »v. zakramentov. V ta namen bodo v ljubljanskih cerkvah posebne tri-dnevnice z nagovori in priliko za sv. spoved za vsak ftan posebej, kot bo šo podrobno jovljeno. Molimo za srečen uspeh velikonočne akcije, da bi letos večina, kolikor mogoče največ ljubljanskega prebivalstva Izpolnila velikonočno dolžnost. Darujmo vse trpljenje in ■trahotete vojne, pa pomanjkanje, za duše v vicaht oba zapovedana postna dneva: pepelnlco in veliki petek držimo vostno in k,'or le more naj bo prostovoljno odroče vunki jedi ta dneva ter firihranek daruje za stradajoče, katerih e io v Ljubljani med nami, naših bratov vsak dan več. Tako bomo pripravili pot Gospodu v naša srca in postali vredni velifastnegs. Vstajenja... OSEBNE NOVICE Poročila se bosta danes v 6t. Jerneju domobranski poročnik (iuštin Franc iz Gor. Mokrega polja in Karlina Turk iz Dol. Mokrega polja v šentjornojski fari. Poroka. V soboto sta se poročila v frančiškanski cerkvi — v Marijrini kapelici dipl. pravnica gdč. Anica Rojina in g. Rudolf Šolar, referent Pokr. uprave. Priči sta bila nevestin oče g. industr. Tone Rojina in zdravnik dr. Žitnik. Mlademu paru iskrene čestitke 1 Anžlovarju Janezu v spomin Ceiprav Te pokriva žo tri mesece zemlja, še sedaj ne moremo verjeti, da Te res ni več med nami. Tista zemlja, ki si jo tako ljubil, za kalero el dal celo svoje mlado življenje, te jo sprejela vase in njena gruda jo zagrnila Tvoje lnrlvo truplo. Tam nekjo pri Žužemberku jo morilčeva krogla pretrgala vse tvoje nade mladega življenja. Bil »i vesel in pogumen, odlikovala Te je hrabrost in ni tvoji soborcl Te pogrešamo v naši sredi. Kako težko je šele Tvojim staršem, bratom in sestram, ki vedo da se nikoli več ne boš vrnil mednje. Strašen je ta udarec, vendar pa Tvoji domaČi Sivo v zavesti, da si ee odselil v boljšo živl|enje. saj si sam vedno trdil, da je pri Bogu najlepše. Dragi Janez, počivaj v miru, Tvoje etarše pa naj tolaži Bog. Tvoji soborcl. Ročni voziček (dira) dobro ohranjen, kupi Ljudska tiskarna. Varčujte z vodo! Spočetka je bila igrača, danes je orožje V listu »Das Reich« je o razvoju rakete izšel izpod peresa Gerharda Meyer-ja pričujoči članek: Dve sto let ni bila raketa nič drugega ko igrača, čarobna ognjena zabavna reč za razveseljevanje na veselicah. Nihče se še zmenil ni za to, da je ta igrača hkrati ali prav za prav v prvi vrsti izvor moči, zakladnica najsilnejših energij. A potem, ko je začela znanost odkrivati z iger in čarobnih predmetov tisti tajinstveni pajčolan, ki je zagrinjal raketo, je trajalo samo še 20 let, da so rezko tuleče ognjene žoge besnele iz cevi nemških metalcev megle na sovražnika in je bila torej raketa, daleč od preskusnih torišč, smotrno uporabljena kot orožje. Kitajci so poznali raketo Že Kitajci, ki ao kot pravi pravcati čarodeji in rojeni znanstveniki skrivali ntarsikako iznajdbo, ki smo mi šele pozneje prišli do nje, so baje poznali tudi raketo, dasi kaj bolj določnega ne vemo o tem. Ko jo bil iiznajden smodnik, bi se bila tudi že lahko uporabljala raketa, posebno še, ker je doba kemije učila, kako se proizvajajo pestri plameni bengaličnega ognja. 2e leta 1806. je bil Anglež Congreve dovolj tehnika, da bi bil lahko prenaredil raketo, da bi no bila le igrača. Zgradil je raketo, ki jo je zadaj opremil z loputami in ki jo jo spustil, napolnjeno z razstrelivom ali tajnimi sporočili, nad enote osvobodilne vojske. V drugi polovici 18. stoletja je tudi že fizik Hali krenil na ista pota. A šele ob začetku tega stoletja so stopili na plan znanstveniki, ki so spoznali v raketi hkrati tudi letalsko pripravo. Ker se pa domišljija, čim je zbujena, brž povzpne preko smotrov, so v duhu videli, še preden se je moglo letalo le za nekaj centimetrov dvigniti s tal, kako jih raketa odnaša v brezmejno vesolj-stvo. Sanje bodočnosti Zakaj okrog rakete so se prikazovale vabljive podobe, saj je šlo tu za več ko lo za pridobitev prostora v ozračju. Vse-mirje je vabilo, polet od zvezde do zvezde je dražil domišljijo in veselje do pustolovščin. Leta 1907. je Francoz Enault-Pelterie preiskoval možnosti poleta z raketami v vsemirje. In vsi kasnejši iz-najditelji, ki so žrtvovali svoja najboljša leta nevarnim [»skusom s tem najbolj divjim in najbolj nebrzdanim izvorom sil, so videli svoj poslednji smoter v daljinah vsemirja. V slogi je moč Poedine pionirje na tem področju eo ovirale naravne težkoče, a tudi pomanjkanje denarja za polet z raketo, tako da so se v letih po prvi svetovni vojni združili in so ee vsi graditelji raket od Avstralije do severnih dežela prav dobro poznali. Drug od drugega so sprejemali jKtbude in nove domisleke in so skušali spraviti raketo na znanstveno podlago. Tako je dosegla raketa v dvajsetih letih svojo najlepšo dobo, ko so prvikrat začeli upoštevati tudi gospodarsko plat tega problema, ln začela je govoriti matematika. Raketa nosi zalogo svojega kuriva s eeboj, da se mod letom pokuri. Pri navadnih izstrelkih se razvijajo energije zunaj in povsem neodvisno od pravega izstrelka V stročnici naboja, no pa v izstrelku, v krogli sami, zgoreva naboj, ie sicer trenutno, s skoraj nepojmljivo naglico in sicer v obliki eksplozije in pri tem proizvaja neizmerni pritisk, ki jiotisne raketo naprej. Rakete s tekočim gorivom Medtem so se bili že odvrnili od smodnikove rakete in prešli k raketi e tekočinami. Graditelj rakete si s smodnikom ne more dosti pomagati, ker je preveč razstrelilen in negospodarski. In tako so rakete usq>osobili za tekoče gorivo. Tekoči kisik so vali iz ene posode, bencol, alkohol ali druga goriva rt- drugih posod in se združijo v eksplozijski plamen. Raketni avto Vse to eo bila pripravljalna dela,' ki so tvorila preipotrebno podlago za nekaj drznih pionirjev, ki so že leta 1025. vgradili rakete v dirkalni avto. Senzacija starta takega avta je izvabila berlinsko prebivalstvo 1. 1927. na dirkališče, kjer je avto, gnan s silo 24 gorečih raket, šinil mimo z brzino 836 km na uro. Te vožnje so vzpodbudile graditelje, da so se slednjič odločili za to, da so vgradili »raketne motorje« v letalo. Prvo raketno letalo Dne 11. junija 1928 so bilo končane priprave za odlet prvega, resničnega raketnega letala. Friderik Stamer je bil pri krmilu jadralnega letala »Štorklja«. (Pri letalih z raketami so vodilne ploskve spredaj ob trupu, tako da je nos popolnoma prost in lahko sprejme raketo.) V »Štorklji« 6ta bili dve raketi z 20 kg gonilne sile, ki naj bi se vžgali druga za drugo. Hkrati naj bi se izvršil odlet tudi še z gumijasto vrvjo. Letalo je šinilo, ko ee je zažgala prva raketa, čez pobočje griča, dvignilo se jo in brzelo dalje. Prva raketa se je sežgala, a že se je vnela druga, tako da je mogel Stamer poleteti 1500 m daleč. Že pri naslednjem poletu je eksplodirala raketa že v drugi sekundi. Letalo se je vnelo, vendar je ogenj Stamer z drznim strmoglavljenjem udušil, a tedaj je eksplodirala še druga raketa in letalo je bilo izgubljeno. Prva smrtna žrtev S tem je bilo jasno dokazano, da je bila raketa sicer možen, vendar še preveč nevaren ln jako nepraktičen motor. A začetek je bil storjen. V Nemčiji so venomer nadaljevali tozadevne poskuse. Valior je prešel k tekočinski raketi in jo je vgradil v nov avlo, ki naj bi bil startal 17. maja 1980. Avto pa se je raztreščil in Valier jo poslal prva žrtev razisknvanja z raketami. Vremenske rakete Drugi so prevzeli to nalogo, ki še ni bila dokončana. Eden teh je bil Roumain Oberth, ki si je s svojimi sotrudniki izbral bližnji cilj za jKtlet. Zgraditi so hoteli vremensko raketo, ki bi ponesla meteorološko priprave v dotlej nedostopne višine. Najprej so morali seveda doživeti grenko preskušnjo, da so tehniški poskusi ko sod brez dna. Niti ena raketa ni bila še startala, pa so j>oskuei požrli že iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiniiiiiiiu GLASI kar premoženje. Navzlic temu 60 Oberth in sotrudniki ustanovili 27. septembra 1930 raketno letališče Reinickendorf, odkoder bo kasneje zares startale prve vremenske rakete. Vsemirski polet le v — računih Hkrati pa so ti drzni pionirji imeli pred očmi tudi polet v vsemirje. Razni 6meli računi so dokazovali, da more biti raketno letalo v nekaj sekundah pospešeno na hitrosti več tisoč metrov v sekundi in pri tem brzeti v vsemirske višine. Čez nekaj let nato je avstrijski raziskovalec Eugen Slinger zamislil hipoteze za polet iz Evrope v Ameriko, pri čemer bi so spravilo letalo po zgledu človeške upornosti spričo pospešenja v prvih minutah do kakih 3000 km brzine na uro in bi bilo dvignjeno lOOkm visoko, da bi potem v lepem poletu v dveh urah j>očasi padalo in bi kot navadno letalo pristalo v Ameriki. Zo ti zgledi nam povedo, kako se je raziskovanje z raketami na vse kraje razvijalo. Seveda so takšni poleti v domišljiji še od daleč niso uresničili. Ze to je bil velikanski uspeh, ko 6e je Reio-hold Tiling med leti 1031 in 1983 z 2 m dolgo raketo dvignil 8000 m visoko in 1800 m daleč. Žal pa se je Tiling pri tem smrtno ponesrečil. Raketna pošta Medtem pa je neki mlad avstrijski dijak kemije pred nosom odnesel vsem raketnim raziskovalcem slavo, ko je uvedel prvo pravo raketno pošto. Dne 9. februarja 1931 je po dolgih, težavnih poskusih obložil 1.70 m dolgo raketo s pošto — s 102 pismi — za oddaljeno, težko dostopno hribovsko vasico blizu Gradca. Dne 28. oktobra je poslal drugo pošilja-tev v to vasico. Zdaj je bilo 84 pisem, ki so bile njih znamko kmalu povsod iskane in zaželene. Poštna služba se je v presledkih do 23. julija 1932 nadaljevala in ee jo končala le zaradi upravnih težkoč. To je bila tehniSka revolucija, ki ee more njena razsežnost šele v bodočnosti izkazati. Šport AAAAAAAAAAAAAAA Zaključek tretjega dijaškega smučarskega tečaja Danes dopoldne ln popoldne so bite ob zaključku III. dijaškega tečaja na Golov, eu smučarske tekme, katerih se je udeležilo 43 tekmovalcev. V dopoldanskem oddelku so bili doseženi naslednji rezultati: A) oddelek izurjenih: 1. Slstrift Marjan 5.15, 2. MuSl« Niko 5.25, 8. Herman Franc 5.31. B) oddelek začetnikov: 1. Lekšan Marjan 5.20, 2. Bolha Frano 5.56, 3. Koran Anton 6.01. V oddelkih, ki so nastopili popoldan, je bil izid tekmovanja tale: A) oddelek izurjenih: 1. Stritih Fran 4.53 (najboljši čas dnevat), 2. Ristifi Sloboda 5.14, 3. Jančar Albin 5.14: B) oddelek začetni, kov: 1. Zaletel Marjan 5.58, 2. LovSin Janez 6.06, 3. Mancinl Stojan 6.08. Organizacija tekmovanja Je bila prav dobra. Po končanem tečaju eo odšli dijaki i vod. stvom v prostore športnega referata, kjer so vrnili smuči, kl jih bodo dauos dopoldne spot izročili dijakinjam. Kakor suio zvedeli, se bo pričel v ponedeljek, 1?. t. m., nov smučarski tečaj, v katorega bodo spre. Jet» vse dijakinje, kl so se prijavile. inillHHHIIIII IIIIIIIIHIll«llllllllltllllllllllllllilH:illlilII«»IMIIIIIIIIIIIIIIIIII I1HH1IIH Ko po dolgih letih opuščam svojo modno trgovino v Čevljarski ullol št. 2, se vsem svojim dosedanjim cenj. odjemalcem najlepše zahvaljujem za vso na. klonjenost, kl so ml Jo Izkazovali tekom mojega puslovanja. — Obenem si dovoljujem priporočati, da v bodoče poverijo svojo zaupanje in naklonjenost mo emu naslednik«, gospodu Kafaciu TRTNIK u, kl si bo prizadeval postreči vsakomur po svojih najboljših močeh in možnostih. Jos. Podkrajšek- Pretnar NuiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiittiniiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii J5S.I •ffMilBltta UiflH Mnasfei prtm»Hf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za U. februar: 7 Porodila v nomSčinl — 7.10 Veseli zvoki — 8 Nemški spored — 8.50 Poročila v slovenščini — 9 Nemški spored — 10 Poročila v nomščini — 10.15 Praznična glasba — 11 Nemški sporod — 11.30 Slov ljud.. oddaja — 12 Napoved sporeda, noto opoldanski koncort 12.30 Poročila v nomščini in slovenščini — 12.40 Nemški ljudski konoert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave i« domovine Izvajata radijski orkcetor in komorni zbor — 15 Klasični trlo — 15.45 15 minut za podoželje — 16 Koncert za vojake — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 1? Koncert — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prinaša prihodnji todon — 20 Poročila v nomščini — 20.15 Dve nevesti, zvočna igra — 21.15 Ah, ljubim pač vso moško — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plašni arkoster — 23 Glasba pred polnočjo. Dnevni spored zs IZ. februar: T Poročila v nomSčinl — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročna v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nuto oiKjtdanski koncert. 12 30 Poročilo v nemščini, o položaju in slovenščini — 12.45 Salonski orkester — 14 Poročila v nomščini — 14.10 VaSka godiva — 15 Nemški spored 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisano polje, daj židsne volje — 18.30 Med-igra — 18.45 fte«rave besode — 19 Štirje fantjo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Preda-vanjo — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Iz opornega sveta — 21.30 Drobni nopevi — 22 Por Vil a v nemščini, napoved sporoda 22.15 Lepa Je nod — 23 Glasba pred polnočjo. V! f "Vi v < ■ i.;-/rSj. rf,? j • • /OBNA^KPtMA VAN I Objave I CENJ. STRANKE prosimo, da dvignejo prinesene pletenine, ker smo spet pričeli s trganjem istih. Izdeloval-nica vate Lud. Gerk-man, Hrenova ulica 8. i: Knjiga LEPOSLOVJE ■tovensko In tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje Janez Dolžan, kujigarua — Stritarjeva dira. Kinematografi KINO SLOGA - »Nedolžna ljubica«. — Predstavo ob 14, 16 in 18. Tel. 27-30-KINO UNION - Danielle Dorricuz: sirota v filmu »Njen prvi sestanek« — Predstave ob 14. 16 in 18. Tel. 22-21. KINO MATICA - »Pasli dnevi«. — Predamo ob 14, 16 in 18. Tel. 22-41. KINO KODELJEVO - Film »meha in zabave »Takoj se vrnem« - Predstava ob 14, 16 in 18. Tel. 21-91. PW» M AL I 0 I Vajenci j VAJENCA ali va-jonko spre.imo kro-ačnica Gradišče 13, -ijubljana I Poizvedbe | ZGUBIL sem novo delovno obloko (pajaca) v petek 9. II. od gostilne Kavčič do žel. prelaza Dunajska o. Pošten naj. dltolj naj jo vrno proti nagradi na naslov Stanko Potokar. Bežigrad 13._ PF.fi nemški, kratkodlak, »Boj«, se jo za. tekol. Privesti: Vrtača 10. proti nagradi. __ Znpeatna URA »Zo-diae« je bila zgubljena 6. II. Poštenega najditelja nnpro-šam, naj jo odda proti nagradi na naslov v upravi »SI.« pod št. 915. IZGUBLJENA je bila od Drenikovega vrha na poti mimo gradu, po drevoredu do Blei-wcisove ceste moška gnloša. Oddati jc proti nagradi v trgovini F. U rbane, M.iriji.n trg. IZGUBILA SEM dve otroški mlečni in živilski kanti z nekaj denarja v mreži v sredo dopoldne po šmartinski cesti, Lipičevi ulici, Sv. PctTa nasiip. Najditelja lepo prosim, naj odda proti nagradi na nofgov, ki je na nakaznicah. [ Službe R »žžeio B STAREJSA GOSPA z učiteljsko izobrazbo -išče nekaj ur dnevno rimeme zaposlitve. -. omaga otrokom pri učenju, poučuje gosli in glnsovir na nižji stopnji: pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Učiteljica« 693. ZEL. URADNIK v pok. vešč popolnoma nemščine. želi primerne zojposlitve. Gre tudi kot inkasnnt, skladiščnik, vroior in slično. Cenj. ponudbe no npr. »Slov.« pod: »Pošten« štev. 806. a 8 V najem I ocida g Enostnnovanjsko IIISO v Stožicah oddam v najem. Nizka najemni na^Apihova_221__ NJIVO orne zemlje ob Vodovodni cesti zamenjam za travnik na Barju za eno leto ali dve. Klemen Franc, Savlje št. 2, p. Ježica. I Sobe I Ičgažo j SOBO ali primeren prostor iščem. Ponudbo nn upr. »81.« pod »Soba« št. 929. I Službe I I UČNO MOČ za nemščino in italijanščino potrebuje zasebni zavod. Ponudbe na ogl. oddelek pod: »Profe-sor-ica nemščine in italijanščine« St. 966. PREVAJALEC za nemščino dobi takoj namestitev. Plača po dogovoru. Sprejme se samo solidna moč Ponudbe pod: »Prcva-jalec nemščine« 978. ŠOP KLJUČEV v črnem etuiju sem izgubil v smeri: Metelkova ulica, Cesta «00 let Ljubljane, Ciril Metodova, Bežigrad. -Oddati, prosim, proti nagradi v npr. »Slov.« kaj ( bila NAJDENA na Poljanski cesti večja vsota denarja. Dobi se v Lichtcnturnovem zavodu, pisarna. ŠOBO opremljeno sredini mesta ali trga išče gospodična, ves dan odsotno. Ponudbe no upravo Slov. pod: »Mirna« št. 956. s I Stanovanja! ue«io | Zanesljivo PRODAJAL-KO za cvetličarno — sprejmem. - Naslčv v upravi »Slov.« St. 9t2. I Stanovanja oddsfo 1 ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s kabino-tom v Zg. Šiški z enakim ali s trisobnim Istotam. za Bežigradom ali na Mir. ju. K. M., Obirska št. 27 a. (8 PRODAJALKA in učenka, z vso oskrbo v hiši, se sprejmeta v trgov, slekla in porcelana v Ljubljani. Ostalo po dogovoru. Sirote brez staršev imajo prednost. Naslov v upravi »Slov.« St. 982. STROJEPI SKO izvež-bano, z znanjem stenografije, iščemo. Plača dobra. - Ponudbe pod »Takoj« štev. 872 upravi »Slovenca«, b POSTRE2NICO - za več ur dnovno sprejmem. Vos dan hrana in plača; malo dela, varstvo otroka. Naslov v npr. »SI.« pod St. 879. (b SLUŽKINJO za vsa gospodinjska dela -pošteno, spre.imo 2-člnnska družina. Naslov v upravi >S1.« pod StJHtf._(b "PERICO, dobro in za-ocsljivo, ki bi prevzela pranje perila na dom, iščem. Nnslov v upravi »Slov.« St. 835. IIIŠNO pomočnico in postrcžnico zo ordina-cijsko prostore sprejmem. Naslov v npravi »Slov.« pod _št. 824._ Gospodinjsko POMOČNICO sprejmem takoj k dobri drullni. Vešča noj bi bila vsega dela. Popoji po dogovoru. - Naslov v upravi »Slov.« št. 932. SOBO In kuhinjo ali prazno eobo iščem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1 oso-ba« St. 905. (e 1 Prodamo | Rabljeno moško OBLEKO v rjavi barvi za srednjo postavo, io škornje št. 41 in 44, zelo dobro ohranjene, prodam ali zamenjam Rimska cesta St. 2, IIL nadstr., vrata 20. PIjAŠO, rjav, damski, za srednjo postavo, v dobrem stanju, ugodno prodam ali zamenjam. ~ ljevica 112. Ga-(1 DRSALKE vseh vrel dobite pri »Prometu«, naspr. križevniške cerkve v Ljubljani. 1 NALIVNO pero Va-tormaus, damsko — ugodno prodam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 918._0 NOVE SANI v obliki znpravljivčka prodam alj zamenjam za protivrednost. — Peterca, Podutiška 45. 1 Črno SUKNJO: foto aparat 6X9, na plošče, s torbioo; 2 nalivni peresi pooerii prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod St 924._ (1 LONEC, 40 1, rujav, emajliran, nov, prodam aH zamenjam za protivrednost Naslov v upravi »SI.« pod št 935._fl Zimsko SUKNJO s črno, predvojno blago, prodam ali zamenjam za protivrednost Naslov v upr. »SI.« St 935. (1 PRODAM ali zamenjam skoraj novo moško rjavo obleko za večjo postavo, siv delovni suknjič (rekeR) in 6nn damski kostnm za srednjo postavo. -Strossmayerjcva ul. 4, I. nadstr., desno. Rabljeno KOLO brez pnevmatik - ugodno prodam. Apihova 22. MODNO OBLEKO, črno, salonsko, za srednjo moško postavo - prodam ali zamenjam za protivrednost. 8v. Petra cesta 48._(1 ŠIVALNI STROJ, po-grezljiv, skoraj nov, naprodaj. - Naslov v npravi »Slov.« St. 981. BZamenjamol G6mitWfi št " zamon jam za gojze. rlce St 89. Naslov-v upr. »SI.« St 917. ČEVLJE nudim za 2 dobra kolesarska plašča. Natančneje: Jug, Skofja ul. 3. ČEVLJE, krom, št 40, predvojna lide. lava, zamenjam ali prodam. - Društvena ulica 6, Ddmat (1 Otroški VOZIČEK globok, dobro ohranjen, predvojen, zamenjam za športnega. Zglositi se je pri Klunu, Pov-šetova c. 55 - Kode-Ijevo. ZAMENJAM lopo žen-sko darilo za protivrednost in moško obleko, predvojno blago. Maritovčič, Jegli-čeva c. 10, IV. Btop., III. nadstr. _ KOTEl litoželezen, 60 litrov, zamenjam. — Nnslov v oglas. odd. »Slov.« pod St. 977. SPALNICO in kuhinjo, modama iidelava, prvovrstni material, _ do bavrm proti zameni. -Ponu/ibe na upravo »Slov.« pod »Hrana« štev. 970. I Pohištvo | 37 Črni križ * Bilo je to res pustolovsko življenje. Vedno sva hitela iz kraja v kraj... Pred nekaj tedni sem srečala čisto nepričakovano svojega soproga na cesti iz Monte Carla v Mentone. Vsaj zdelo se mi je, da je bil on. A ti trenutki so bili zame tako strašni, da sem od tedaj čutila, kot da me preganjajo vsi maščevalni duhovi. Ko sem povedala Kadezinskemu o tem srečanju, je bil tucTi on silno razburjen in nemudoma sva odpotovala. Zaradi njegove bolezni sva morala odpotovati v Egipt. Od tedaj naju nesreča ni več zapustila. Danes sem preveč utru jena, da bi vam o tem kaj več pripovedovala. Kadczinski me je zdaj zapustil. Rekel mi je, naj počakam tu, dokler me no pokliče. A čudno — odkar je odšel, se polagoma izgublja vpliv, kd me je vsa ta lteta vezal. Zdi se mi, kot da polagoma zopet postajam jaz. A mnogo truda me stane to, da se skušam zopet najti. Vendar pa znova lahko uporabljam svojo voljo in občutim z lastnimi čuti.« t)r. S'."jeve misli R<1 priborile skozi ta"iaiirint vtisov do osvobojujo-če rešitve. Julita Sigmar ni lagala. Vse je pripovedovala talco, kot se ji je v resnim dozdevalo, kot je dojemala s svojimi čuti. Da je v odločilnih trenutkih delala pod vplivom sugestije in da je Kadczinski s hipnotično močjo uničil ali potvoril velik del njenih spominov, tega še ni vecfela, a vendar je že nekoliko slutila. To je bil ključ za rešitev vseh zagonetnih dogodkov in vseh nesoglasij v izjavah prizadetih. A Julita je bila zdaj zares utrujena. Sedela je kakor strta pod strašnimi razkritji zadnjih ur in čisto brezbrižno" gledala predse. Slyju se je zasmilila. ZaČel jo je tolažiti in ji dajati pogum. Zahvalil se ji je za zaujianje in jo prosil, če jo sme spremiti na njeno stanovanje. Njej pa je bilo ljubše, da se odpelje sama. Pogovorila sta se še o odhodu in se domenila, da se sestaneta na parniku. »Saj ne dvomite o tem, da bom jutri zares prišlfi?« je dejala z žalostnim smehljajem, ko mu je podala roko v slovo. »Nikakor ne, gospa; a tudi ne dvomim/ da bo — ne rečem vse — a še marsikaj v vašem življenju spet dobro ...« xvm. Velika restavracija, katere verande okrašene z zelenjem segajo skoraj do morja, je shajališče imenitnejših zimskih gostov, ki so se utrujeni od vele- mestnega hrupa umaknili v mir rajsko lepega Beaulieuja. Navpič - avpične skale Rochesa de St. Mi-chel varujejo ta blagoslovljeni košček zemlje pred rezkimi vetrovi s severa. Zato uspevajo tukaj v toplem zraku južne rastline, zaradi katerih je ta nekdaj skromna ribiška vasica dobila ime »Mala Afrika«. Med elegantnimi zimski gosti, ki so jim temnopolti natakarji v pisanih oblekah prinašali pojioldansko kavo na srebrnih podstavkih, je bil pogostokrat komercialni svetnik Sigmar v spremstvu sestre Renate. Njegovo zdravje se je v zadnjih tednih toliko zboljšalo, da bi teh ko užival v skromnih mejah prijetnosti življenja, ki mu jih je omogočilo bogastvo. Toda sence preteklosti so še vedno vznemirjale njegovo dušo... Ros mu je sicer bilo precej lažje, odkar se je razgovoril z dr. Slyjem. Bilo mu je kakor bolniku, ki je zaupal vse svoje težave rokam izkušenega zdravnika. Pisma, ki jih je dobival iz Egipta od nečaka in ki jim je dr. Sly vedno pripisal nekaj vrstic, so ga vsakikrat nekoliko vznemirila. Vendar pa se ie vedno kmalu pomiril. Vsako poročilo je biio kakor operaeiia na njegovi preteklosti. Vsaka je bila potrebna in je pripomogla k ozdravljenju, a vendar ni bila nobena brez trpljenja. patenta« posteljna mreža, otomans, mo- Žerne kauče tn fote-• nudi aoUdno ln pt nlekl oeul RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 I Kupimo | 11" Ročni VOZIČEK, J-osnl (diro), kupimo ali vzamemo v najem za nekaj mo-eecev za delo v Ljubljani. Ponudbe na Limgarjeva ul. l-II. ELEKTROMOTOR 5—7 ka. 220—3S0. nov ali malo rabljon. ln električ. rešo kupim ali zamenjam. Ponudbo na upr. »SI.« pod »Motor 57«; (k SPALNICO, dobro o. hranjeno, kupim; plačam z denarjom alt I proiivrednostjo. Nasl. v npr. >Sb« št. 875. Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš ljubi sin, brat, stric in svak, gospod Pajh Anton policijski stražnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. febr. dopoldne po dohodu vlaka na Grosuplje na farno pokopališče v Višnji gori. Žalujoči: oče, mati, sestre, brata in sorodstvo. mmj—ww ..........milim* m tur i Naznanjamo, da je danes nebeški Oče ' poklical k Sebi svojega otroka, našo pro-Ijubo mamo, gospo Ivano Ažman roj. Rovan Pogreb bo z Žal, kapele sv. Janeza v ponedeljek, 12. febr., ob 10 dopoldne k Sv. Krmi. Sveta mašo zadušnica bo v četrtek, dne 15. februarja 1945, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Žalujoči hčerki MILKA in ANA. TEHTNICO, kuhinjsko, z utežmi ali pa brez, kupim ali zamenjam za protivrednost Naslov v upravi »Slov.« pod St 920. (k Otroške VOZIČKE ku-puje »Promet«, naspr. ImževniSke cerkve, k ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobro plačam« št. 930. _(k KANTE (ročke), ploče- vinaste, kupuje tranafta«, A. Hi I Posestva I Stavbno PARCELO kupim v Ljubljani, do 200.000 lir. Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Brez posredovalca« štev. 952. _ KUPIM stanovanje ali del hišo, najraje con ter mest a. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dostojen« |_Clasba_ HARMONIKO, klavirsko, srednje velikosti, v dobrom stanju. kupim. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Harmonika« -St. 931. UGLAšEVAI.EC gli^ sovirjev, telefon 39-23, Juršaek, Zrinjskega C. 7, II. nadstr. I Radio | RADIO, dober, 4 do 6 cevni, kupim. Ponudb« z navedbo ee. ne in znamke upravi " -.Dober (t ■Slov.« pod Radio« St. 925 RADIO. 5 cevni, nov, prodam, t, Koblarjov.a ulica It i »Pe. melak, Ljubljana, Ciril-Meto- dova 35 a._(k STEKLENICE vseh vrst plotenke, šivilj, ske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten prepir, razne kovine, rabno ln nerabno železo ln tehnične predmete stalno kupuje ter plača »Metalia« Gosposv. 16, tel. 32-88, naspr. Delavakega doma, (k GALICO kupim za lastne vinograde. Ponudbe: gostilna Kaj. tež ■ Florijansk« 4. POROČNO darilo, dra-goceno, večje vrednosti, kupim. - Ponudbe na upr. »Slov.« z navedbo predmeta in ceno pod: »Poročno da- rilo« St. 906._k TRGOVINA »OGLfiB«, Mestni tri St..3, kupi: spalnice, kuhinjske o-prave, omare, kredence, kavče, otomane, otroške vozičke, otroške posteljice, rjuhe, kapne, posteljnino in tekače, lino-stroje, steklenino preproge, lej, šival, stroje, por- t Dotrpela j« najina dobra, skrbna mama, stara mama, teta in tašča, gospa Schuller Katarina roj. Eržen hišna posestnica in upokojenka Pokopali jo bomo v ponedeljek, dne 12. fehr., ob 9 dopoldne iz kapelice sv. Aniona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1945. Žalujoči rodbini: SCIIULLER . AVSENEK _ Umrl nam je »oš ljubljeni oče, stari oče ® in brat, gospod Windischer Josip posestnik v Bršljinu Pogreb dragega pokojnika je bil v nedeljo, dne 4. svečana 1945, ob '/«5 popoldne iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, Ljubljana, dne 10. svečana 1945. Josip, sin; Gutnik Ela roj. VVindischer, sestira; Milka, snaha; Joži, Tomo in Niko, vnuki. ^^ Umrla nam je naša dobra mama, tašča in stara mama, gospa Debeljak Marija roj. Kušar vdova Pogreb blage }*>kojnice bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1945, ob 'It9 dop. z Žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1945. Žalujoči sin PAVEL z družino. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, počastili spornim naših dragih ter jih v tako čnstnem številu spremili na njihovi zadnji poti — PRISRČNA HVALAI Posebna zahvala pa gre vodstvu pri izkopavanju trupel ter g. govorniku, ki se je s tako v srce segajočiroi besedami poslovil od naše ANICE, TETE im STRICA. MILAVČEVI celan, drugo. __ZAHVALA KORENJE hi krmil- I Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijatelj, no peso, po 2000 kg, m »"mcem, ki so spremili našo zlaio mai ^Tiat' ž": I Marijo Grebene roj. Zore eni mamo loška cesta 2. POZOR! Kupnjem vre-če in vso tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. . Grebene Alojzij - Gallusovo nabrežje 5t. 39, Ljubljana. na zadnji poti kljub slabemu vrcmenn in^nam ebno ali Bog 'plačajl--------- ----------- . brala v farni cerkvi v Trnovem v poncrtcIjoK, izrazili osebno alf pismeno svoje sočustvovanje. Vsem Bog -plačajl — Sv mnšo zadušnica se ho Gallu-9, k KOPALNO PEC v do-brem stanju s podstavkom in baterijo vred kupim. Ponudbe pod: »Kopalna peč« na ogl. odd. »Slov.« štev. 984 do 14. t. m._k I Živali , I TELICO, težko nad 400 kg zamenjam za molzno kravo. Vod-nikova 232. Pravijo. PETELINA plemenskega, leghorn, prodam, najraje pa zamenjam za protivrednost. Gasilska 8. j ZBIRKA _ »SVET« Sv. maša zadušnica se 1 _ . _____ ______ v Trnovem v ponedeF' dne 12. februarja 1945, ob 8 zjutraj. V Ljubljani, dne 10. februarja 1945. žalujoči ostali. ZAHVALA ▼sem, ki ste nam izrnzfli svoje sožalje ter spremili nnSo ljubo mamo, babico* prababico im taščo, gospo Ceh josipimo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo č. s. prednici Zavetišča sv. Jožefa za vso skrb in spremstvo ob pogrebu ter ožjim rojakom »Istranom« za številno udeležbo ob pogrebu. Maša zadušnica bo v torek. 13. febr. 1945, ob '/i8 zjutraj v kapeli Zaveiišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Rodbine: Dr. Ceh, Kyovsky, dr. Volavšek, Ceh. Fflr »Ljudska tiskarna«, z« »Ljudsko tiskarno«: Jože Kramarlč — norausgeher, Izdajatelj: Joško KrošclJ - Schriftleiter, urednik: Janko Hafner. m