VES * L NIK gzaaHMa*a*MaaaMMMHM*aMMawzi Poštni urad 9020 Ceiovec Verfagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceiotetna naročnina 250 šiiingov P. b. b. iaazaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaa LETNiK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 21. SEPTEMBER 1984 ŠTEV. 38 (2193) Zborovanje odbornikov Na svoji zadnji seji je Zveza siovenskih organizacij razpravijaia o trenutnem narodnopoiitičnem poiožaju na Koroškem in o grozečih ukrepih (drugi govorijo o ..kompromisih") za posiabšanje manjšinskega šoistva. Stranke se kijub nizki udeiežbi skiicujejo na izvedeni referendum in hočejo po sestankih zveznih in dežeinih partijskih vrhov čim prej ukrepati. Za siovensko narodno skupnost ni sprejemijiva nobena zožitev področja dvojezičnega šoistva, niti njegovo organizacijsko aii vsebinsko posiabšanje. Na dnevnem redu so nasprotno ukrepi, ki naj bi zboijšaii šoistvo v korist razvoja obeh narodnosti na Koroškem. Na podiagi skiepov obeh osrednjih organizacij ZSO in NSKS pripravijata ZBOROVANJE ODBORNiKOV iN ZAUPNiKOV, kjer naj bi v dogiednem času temeijito oceniti trenutni poiožaj in sprejeii skiepe za nadaijnjo obrambo manjšinskega šoistva. PROTEST iZ BEOGRADA iN LJUBLJANE: Manjšinsko šoistvo je mednarodna obveznost „Jasno je, da gre za zlorabo demokratičnega instrumenta, katere ci!j je omejevanje pravic siovenske manjšine in, kot vse kaže, je referendum tako ocenil tudi velik del volivcev in se mu ni odzval," tako je Željko Jeglič, predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu protestiral zadnji teden proti heimatdien-stovskem referendumu za ločevanje Podijska diskusija v Biičovsu: zagovorniki iočevanja šoiarjev so biii v defenzivi. Napore za ohranitev skupne šote moramo povečati! Skupna šoia je tudi na Južnem Tiroiskem obrodita najboijše zadove. Pri Ladincih šoie niso iočene kot drugje na Južnem Tiroiskem, so ceio trojezične in šoiarji jezikovno največ pridobijo v neposrednem kontaktu. Vsaka še tako dobro organizirana točena šoia zaostaja za prednostmi te šoie, ki sioni na živem srečanju otrok raziičnih narodnosti. Tako je raz-iagai dr. Dietmar Larcher na prvi skupni prireditvi ceiovške univerze in siovenskih prosvetnih društev v Kotmari vasi prednosti skupne vzgoje otrok dvojezičnega področja! Na podobnih prireditvah se je v zadnjih dneh v Zetezni Kapli, Šentjakobu, Hodišah, Biičovsu in Velikovcu skupno zbralo okoli 500 ljudi in stvarno ter zavzeto razpravljalo o manjšinskem šolstvu. Geslo prireditev je bilo: ..Sporazum ima prednost — skupna šola — dvojezično šolstvo." Prireditve so bile začetek široke javne razprave o dvojezičnem šolstvu in ni mogoče dosti visoko ovrednotiti vloge univerze, ki s tem prispeva k pravemu ljudskemu izobraževanju! Odmev in intenzivnost razprave pa potrjujeta, da si ljudje želijo stvarne in javne razprave o šolstvu. Čeprav so bili na teh prireditvah Slovenci v večini, so prireditve pokazale, da se večinski narod začenja zavedati dejstva, da tudi on živi na dvojezičnem področju. Nemškogovoreči so govorili o uspehih in težavah pri učenju slovenščine, drugi so bili pripravljeni poslušati, strokovnjaki in zastopniki mladinskih organizacij deželnozborskih strank pa so pozivali starše naj prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku! V Biičovsu, kjer je bil obisk najštevilnejši in podij politično najširši (saj so bili navzoči tudi svobodnjaški mladinci), je med drugim univerzitetni profesor dr. Gstettner razkrinkal pervertiranost koroške „pra-vice staršev". Opozoril je na to, da mednarodna organizacija UNESCO pravice staršev pozna le tam, kjer starši za otroka izberejo veroizpoved ali filozofijo. Nikjer pa ni govora, da si lahko izbriraš materin jezik, saj to v resnici ni mogoče. Drugi pa so dopolnjevali, da se mora ..pravica staršev" nehati tam, kjer se začenja zaščita manjšine in tudi tam kjer se začenja pravica otroka, da se nauči oba jezika, ki se uporabljata v dvojezičnem področju! Jasno pa je tudi, da ima pravica do izobrazbe večjo tehtnost, kot pravica staršev. Se bojijo stranke stvarne razprave? Kljub dobremu vzdušju na teh prireditvah je bilo dosti opozoril, da je res že zadnji čas, da se nekaj spremeni v korist manjšine. Se posebej, ker deželnozborske stran- ke veliko govorijo o ..kompromisu", seveda v škodo manjšini. Ta teden je šolski strokovnjak ljudske stranke, Leo Uster ponovno zahteval takoj po volitvah razgovore strank in hitro odločitev v obliki zoževanja dvojezičnega področja in ločevanja šolarjev. Zgleda, da se koroški politiki močno bojijo stvarne razprave problemov manjšinskega šolstva skupaj s pedagogi in prizadeto manjšino. Zato pa tembolj silijo v hitre odločitve v okviru gremijev, kjer prizadeti nimajo dostopa ne besede! Predvsem pa so politiki tudi živčni, ker se zavedajo, da imajo demokratične sile možnost v bodoče pridobiti na vplivu med prizadetim prebivalstvom. In še nekaj so te prireditve pokazale: če hočemo, da se ojači demokratični tabor, ki ima razumevanje za naš položaj, se moramo sami otresti strahu, ki nas ovira, da javno nastopimo proti krivičnim razmeram. Defenzivno in strahopetno nastopanje Slovencev je najboljši zaveznik ponemčevanja! Zato mo- žol po narodnosti. Predlagano ureditev je Jeglič ocenil kot direktno poslabšanje položaja manjšine „in kot tak je ta referendum v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo." „Poleg obžalovanja, da je do tega sploh prišlo, pripisujemo poseben pomen dejstvu, da je v sosednji Avstriji proti temu referendumu nastal širok odpor demokratičnih sil v vseh okoljih, sil, ki jim je nedvomno prav tako do dobrih odnosov z Jugoslavijo", je zaključil Željko Jeglič. Prav tako pa je predsedstvo RK SZDL Slovenije obravnavalo nevarnosti posledic tega referenduma. V izčrpni analizi na tej seji je predsednik Štefan Cigoj z ogorčenjem zavrnil načrte nacionalističnih sil in dejal: ... . v izvedbi referenduma vidimo novo fazo v uresničevanju načrta koroških nacionalističnih sil, da radikalno zožijo ali celo dokončno ukinejo institucijo dvojezičnega šolstva, ki daje — čeprav je že močno okrnjena — naši narodnostni skupnosti vendarle prepotrebnih življenjskih sokov v njenem težkem boju za narodnostno ohranitev v krajih, kjer živi že tisoč in več let." Ob zaključku svojega poročila pa je Cigoj še izpostavil: .Poudarjamo, ureditev manjšinskega šolstva ni in ne more biti notranja zadeva Avstrije, saj je predmet drugega odstavka sedmega Člena avstrijske državne pogodbe, torej njena mednarodna obveznost." ramo povsod jasno pokazati, da imamo voljo nastopiti proti vsakršnemu poslabšanju položaja naše slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Povečajmo napore za ohranitev in za izboljšanje skupne šole! Bodo proces preiožiii? Ker je podpredsednik ZSO, Franci Kukoviča, ob 35-letnici ..Našega tednika" ostro kritiziral manjšinsko politiko treh v deželnem zboru zastopanih strank, so se voditelji strank čutili ..užaljeni" in so tožiti Kukovico. Zadnji petek naj bi bila PREBERiTE na *Sr*n! 2 Pogovora s predstavnikoma votiinih skupin '3 Zanimanje za koroško siovensko književnost v ZRN 4 Mednarodni opazovaici na južnem Koroškem 5 Nova rubrika Čiovek in avto 7 Potovanje KPPZ po Srbiji 8 Ob 75-!etnici Franza Koschierja izjava Zveze siovenskih organizacij k dežeino zborskim voiitvam Bližajoče se deželnozborske volitve soupadajo z močno zaostritvijo narodnopolitične situacije na Koroškem. To zaostritev je povzročila ljudska zahteva po narodnostno ločenih šolah, ki sta jo sprožila KHD in FPO ob vidnem sodelovanju desnega krila OVP. Splošno pa je tudi znano, da so posamezni aktivisti in člani SPO sodelovali in podpisali ljudsko zahtevo KHD-ja. ZSO se zaveda pomembnosti deželnozborskih volitev za nadaljnji družbenopolitični razvoj na Koroškem. Zato smo prepričani, da bo na volilno zadržanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti kot tudi pripadnike nemškogovorečega demokratičnega tabora vplivalo poleg splošnih družbenih koncepcij koroških strank gotovo tudi njihovo zadržanje do omenjene ljudske zahteve. ZSO zavrača in odklanja ponovne poizkuse koroških strank, da na hrbtu slovenske narodne skupnosti vodijo medsebojni volilni boj v škodo Slovencev na Koroškem. Pravtako svarimo pred tem, da bi narodnostno politiko zreducirali na medsebojno strankarskopolitično in idejnopolitično obračunavanje. ZSO se zaveda in ve, da je pravi in edini za- veznik slovenskega ljudstva v Avstriji avstrijski demokratični tabor, ki ni organiziran zgolj v obtiki te ali one samostojne stranke, temveč je prisoten v najširših strukturah koroškega in avstrijskega družbenega življenja. Zato so odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, na seji dne 14. 9. 1984, soglasno sklenili, da ZSO za deželnozborske volitve 30. 9. 1984 za nobeno stranko ne bo izdala volilnega proglasa. ZSO poziva slovenske volivce ter volivce nemškogovorečega demokratičnega tabora, da upoštevajo pri volilni odločitvi poleg splošnih družbenopolitičnih konceptov posameznih strank, predvsem njihovo zadržanje do utemeljenih in življenjsko nujnih pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so zajamčene v členu 7 Avstrijske državne pogodbe, še prav posebej pa naj volivci pri tej odločitvi upoštevajo zadržanje strank do segregacijskih (ločitvenih) zahtev na področju dvojezičnega šolstva. Prav tako pa ZSO poziva svoje člane, naj se znotraj svojih političnih struktur čim bolj zavzemajo za uresničitev pravic slovenske narodne skupnosti. sodna razprava, ki so jo morali preložiti, ker je branilec, dr. Matevž Grilc zahteval preložitev procesa. Grilc je pred sodiščem opozoril na politične razmere na Koroškem po referendumu heimatdiensta, ki ne dopuščajo stvarne obravnave. Zato naj bi bil proces preložen izven Koroške. Državni tožilec in odvetniki Wag-nerja, Knafla in Haiderja so nasprotovali preložitvi, sodnik dr. Kaiser pa je odločil naj v tej zadevi odtoči vrhovno sodišče. Koga bodo kticati novi zvonovi na Utrichsbergu? Za 25. rojstni dan dobi .vojaški romarski kraj" Uirtchsberg prihodnjo nedeijo trojico zvonov. Uirichs-berg naj postane tudi še nepresii-šen! V bodoče na) bodo zvoniii s te gore ziogiasnih srečanj vojaških veteranov .Evropski zvon", .Koroški zvon" in .Kameradengiocke", ki jo krasi gesto: .Kameraden wir rufen Euch". Zakaj je treba danes še kiicati .kamerade"? Kaj naj bi počenjati? Katere ciije bodo zasiedovaii? Bodo zbujati stare čase nemških noči, ker krasi .Koroški zvon" ges-io .Karnten einig und frei"? V nedeijo zjutraj jih bodo biago-stoviti sredi Ceiovca. Poiitični bia-gosiov bo siedii 7. oktobra. Koroška kdaj boš našia buditko, ki te bo zbudita iz ceste enosmer-nice? v. Pred deželnozborskimi volitvami: Pogovori s predstavniki volilnih skupin Po razgovoru z Vatenttnom Vautijem (kandidatom SPO) in Seppom Bruggerjem (predstavnikom ALK) v zadnji števiiki Sio-venskega vestnika danes nadaijujemo s pogovoroma z Mirkom Kertom (KEL) in Mirkom Messnerjem (KPA). Oba sta prva kandidata svoje grupacije v voiiinem okrožju Veiikovec. Na prvi strani objavijamo tokrat tudi izjavo ZSO k dežeino-zborskim voiitvam, v kateri Zveza siovenskih organizacij med drugim zavrača poskuse koroških strank, da na hrbtu siovenske narodnostne skupnosti vodijo voiiini boj v škodo Siovencem na Koroškem. Kot že v prejšnjih ietih se Zveza siovenskih organizacij kot nadstrankarska organizacija ne vkijučuje v neposredni voiiini boj, niti ne daje priporočita za eno aii drugo stranko, pač pa skuša vrednotiti te skupine v iuči njihovega odnosa do manjšinskega vprašanja. Kandidat KEL-ALK Mirko Kert: Moramo se otresti strahu, ki ohromi človeka! SV: Kaj te je privedlo do tega, da kandidiraš na prvem mestu KEL-ALK? KERT: Da kandidiram za KEL in Alternativno iisto Koroške, ki tokrat v koalicij: nastopata pri volitvah, je pripisati temu, da po pretresu dosedanje bilance sodelovanja z ostaiimi strankami pod črto ostane za koroške Siovence ie to, kar si sami priborimo. Da sem na tem mestu, ni moja zasluga, temveč zasluga občinskih odbornikov in zaupnikov, ki so to želeli. Zame ni vprašanje na katerem mestu kandidiraš, temveč kaj delaš. Nekateri pravijo, da nima smisla kandidirati, ker odtegujemo našim prijateljem v drugih strankah glasove. To po mojih izkušnjah nikakor ne drži, ker razmišljamo predvsem o perspektivah za obstoj Slovencev na Koroškem, smo izdelali podrobnejše načrte gospodarsskega, kulturnega in političnega značaja. Drugače namreč ne moremo pričakovati, da bi mogli nastopati kjerkoli kot enakovredni partnerji obstoječih družbenopolitičnih sil. SV: Toda kakšne posledice imajo lahko taki programi? KERT: Praktične posledice so v tem, da se morajo druge stranke ozirati na program, ki ga ponujamo v alternativo. Konkreten primer: v Pliberku smo pri Enotni listi spoznati potrebo večje gospodarske neodvisnosti od centralnih prostorov. Posrečilo se nam je zainteresirati podjetje GORENJE, ki je bilo v gospodarski prosperiteti, toda preprečili so ga nemškonacionalni duhovi, v prepričanju, da bi jim politično škodovalo, če bi ta del prebivalstva bil samostojen. Dosegli pa smo le, da je istočasno nastala na našem področju — konkretno v Velikovcu — velika tovarna Wi!d. SV: To je torej argument za nastop KEL, čeprav si — kot smo slišati na tiskovnem razgovoru — KEL ne pričakuje realnih možnosti za mandat. KERT: Če pretresemo možnosti mandata, moramo kot realisti ugotoviti, da za mandat tokrat verjetno še ne bo. To je zame tudi precej jasno. Ampak pomembno se mi zdi, da smo s to kandidaturo prisiljeni, da sami delamo gospodarske, politične in kulturne načrte za področje, na katerem živimo. To se bo gotovo tudi obrestovalo, ker bodo tudi druge Mhtto Kert, prvi Kandidat KH/A1K v voiiinem oKrotje VeiiKovet Profesorji gimnazije zavračajo Unkarta Koroški ustavni pravnik dr. Ralf Unkart je pred referendumom ostro napadel KHD in ga dolžil laži. S stavki kot : ^Referendum je demagogija brez primere, in demagogija pomeni poneumnjevanje ljudstva," je Unkart tako jasno potrdil pravilnost manjšinskih argumentov, kot to noben drug visok uradnik ni storil. Hkrati pa je pod geslom integracije povedal tudi nekaj nesprejemljivih stališč glede slovenske gimnazije. Sedaj mu odgovarja učiteljski zbor slovenske gimnazije. IZJAVA Učiteljski zbor Zvezne gimnazije za Slovence je razpravljal na začetni konferenci v četrtek 13. septembra tudi o izjavah, ki jih je podal vodja ustavne službe pri uradu koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Ralf Unkart na tiskovni konferenci 21. avgusta in v pogovoru za radio 22. avgusta 1984. Dv. sv. Unkart trdi, da Zvezna gimnazija za Slovence ni vključena (^integrirana") v avstrijsko in koroško šolsko življenje, da je vzrok ločevanju (.segregaciji") z vsemi, deloma tudi negativnimi nacionalističnimi posledicami, da je getovska šola in vrhu tega nacionalno zavetišče, ki mu je treba vzeti nacionalistično atmosfero. Razen tega naj bi nekatere predmete poučevali čisto nemškogovo-reči profesorji. Učiteljski kolegij ta podtikava-nja soglasno z odločnostjo zavrača. Zvezna gimnazija za Slovence si prizadeva že od ustanovitve pred 27 leti dosledno za sporazumevanje med mladino obeh narodnjh skupnosti. To dokazujejo številne diskusije, kulturne prireditve, npr. Kontaktna leča/Kontaktlinse, razstave, prijateljska srečanja in izleti. V tem času so obiskale našo šolo številne delegacije strokovnjakov in učencev iz vseh avstrijskih zeznih dežel; le-te so se mogle prepričati o odprtosti in astrijskt naravnanosti šofe. Zavod je odprt vsakemu avstrijskemu dijaku ne glede na materinščino; te mogo-Čosti se poslužujejo koroški starši čedalje močneje. Zahteva, naj nekatere predmete poučujejo čisto nemško govoreč: učitelji, je treba zavrniti z vso odločnostjo; vsi učitelji na Zvezni gimnaziji za Slovence so namreč dosegli kvalifikacijo za poučevanje na avstrijskih univerzah in so zato seveda usposobljeni za poučevanje v nemščini. Šolska skupnost na Zvezni gimnaziji za Slovence si bo ne glede na take nekvalificirane izjave tudi še naprej prizadevala, da bo delovala v duhu odprtosti, miru in sporazumevanja med narodi na podlagi obeh kulturnih izročil. Kandidat KPA Mirko Messner: Tri stranke nameravajo pobijati dvojezično šolo stranke prisiljene to upoštevati ali pa bodo zgubile dotok. SV: Torej zate ne gre za zgubljene giasove? KERT: Na noben način niso zgubljeni. Tem manj, ker se mi zdi silno važno, da kandidiramo, ravno če razmišljam o razvoju, o bodočnosti naše narodne skupnosti. Do sedaj so nas stalno strašili s tem, če ne boste podprli socialiste, bodo pa svobodnjaki postali močnejši. Danes ni drugače. Če pa ustvarjaš strah pred nekom, vidiš, da sadovi strahu nikoli niso dobri. Strah človeka skrči tako, da deluje pravzaprav brez efekta, da stopica na mestu in se ne premakne, strah človeka omrtviči, ga ohromi. Strah ne more biti pravi svetovalec, torej se moramo tega strahu otresti. SV: Kakšna pa bo po tvojem pričakovanju voiiina odločitev Slovencev? Kako pa je z ijudmi, ki so že doiga ieta integrirani v veiike stranke, predvsem socialistično? KERT: Zame je popolnoma razumljivo, da tudi tokrat ne bo mogoče vseh pripadnikov našega naroda prepričati o tem, da je samostojna pot le boljša. Tu in tam pa se bo našel kdo, ki posebno kritično razmišlja o dogodkih prav zadnjega časa, ko se je npr. socialistična stranka pokazala kot stranka brez stališča in to v vprašanju, ki je za nas Korošce bistvenega, odločilnega pomena. Da ne govorim o FPU ali UVP, ki imata v tej zvezi popolnoma zgrešene pojme. Če bi ne imeli v strankah pripadnikov mlajše generacije, pa tudi nekaterih iz starejše, ki so se kljub uradni nevtralnosti SPU izrecno zavzeli proti ločevanju, proti apartheid-ski politiki, bi stranka še slabše odrezala. Socialistom posebno zamerim, da družbeno-politično nimajo drugega stališča kot to, da se problem, ki ga imamo na Koroškem, namreč masovno izgubo identitete, reči po poti asimilacije. To je za stranko, ki nosi odgovornost v deželi že od leta 1945, v državi pa tudi že dolga leta, pravzaprav škandalozno v družbenopolitičnem pogledu. Če človeka vzgajaš v to, da se odpove svojemu narodu, je to navajanje k izgubi identitete. Izguba identitete pa človeka prej ali slej zdre. SV: A so bili kaki poskusi, da bi prišio do skupnega nastopa vseh strank in skupin, ki niso v trostran-karski trojici? Misiim na Zelene in na KPA. KERT: Kar je meni znano, je bilo več poskusov, vendar je bilo za južno Koroško edino realno sodelovanje ponujeno KEL s strani ALK. To je edina stranka, ki upošteva južno-koroško realiteto, ki upošteva identiteto tako nemškogovorečih in kar se meni zdi predvsem važno, identiteto slovenskogovorečih Koročcev. Vse druge stranke so ravno v vprašanju slovenstva vezane v trostran-karskem paktu, kar jim jemlje možnost sobodnega odločanja. SV: Za KPA to ne drži. KERT: KPA nima odločilnega glasu, ne na Koroškem in ne v Avstriji. Vrhu tega v KP tudi ne bi dosegli tiste avtonomije, ki si jo želimo in pričakujemo od partnerja. SV: Zakaj naj bi Slovenci in tudi drugi na Koroškem voiiii skupno iisto KEL-ALK? KERT: Mislim, da je za človeka iz južnokoroškega področja, predvsem za tistega, ki zelo budno spremlja dosedanji razvoj, razvidno, da je KEL skupno z ALK mešanica, ki obeta za bodočnost mirnejše, pravičnejše sožitje, da obeta tako na gospodarskem področju naših krajev bolj skrbno in bolj efektno zastopstvo, in da bi pri okrepitvi teh sil in te politične moči bilo življenje v naši domovini bolj kvalitetno kot do sedaj. ŠKOFIČE: Šikane pri gradnji vrtca Zgleda, da si nekateri uradniki koroških obiasti iastijo pristojnosti, ki jih spioh nimajo. Čeprav se ravna Siovensko šoisko društvo v Ce-iovcu po vseh predpisih, so v zadnjih dneh uradniki ceiovškega de-iovnega urada in poiicije za tujce skušaii ustaviti deia v škofičah. Pozivamo nadrejene organe, da ukrepajo proti uradnikom, k) ne ravnajo po predpisih! SV: V čem vidiš ti kot eden prvih kandidatov za dežeinozborske volitve potrebo kandidature komunistične partije Avstrije, čeprav reainih možnosti za dosego mandata najbrž ni? MESSNER: Na eni atrani je tako, da država in tri v socialnem partnerstvu združene stranke pripravljajo oz. že realizirajo socialno demon-tažo na dolgi rok. To je značilna poteza avstrijske notranje politike. Povišujejo cene, tarife, davke, odpravljajo socialne dosežke, pripravljajo penzionsko reformo, ki bo dovedla do tega, da bodo morali tisti, ki še delajo, plačati večji prispevek, tisti, ki gredo v pokoj, pa bodo dobili manjše penzione. Odgovorne za to politiko so vse tri, SPO, OVP in FPO, kajti preko vseh razlik, ki jih postavljajo v ospredje pred volitvami oz. okoli volitev, so združene v sistemu socialnega partnerstva. Tam skupaj določajo o tem, kako naj se avstrijska gospodarska politika razvija in skupno določajo Mirko Messner, prsi kandidat KPA v voiiinem okroiju Veiikovec vse obremenitve, odločajo tudi o socialni demontaži. Komunistična partija je tista delavska stranka, ki načelno odklanja socialno partnerstvo. S podpiranjem KPA se podpro tiste sile v tovarnah, obratih, na delavnih mestih in javnosti, ki nastopajo proti tej politiki socialne demonta-že, ki se po svojih močeh borijo in postavljajo proti tej politiki samo-dejavnost in zastopanje interesov delovnih ljudi. To je en razlog za podporo KP. Drugi razlog, narodnostnega značaja, pa je ta, da so pri nas te tri stranke združene tudi v nacionalnem partnerstvu, se pravi v trostrankarskem sporazumu, in da v smislu tega sporazuma nameravajo pobijati dvojezično šolo. Moram izhajati iz tega, da je število podpisov za heimatdienstov referendum morebiti za heimatdienst premalo, za nas jih je bilo vsekakor preveč. Do tega števila so prišli, ker je desnica v SPO in v Ljudski stranki podprla heimatdienstov referendum. V propagandnem listu „Wir in Karn-ten" se SPO sama hvali, da je pripomogla k temu rezultatu za heimatdienstov referendum. Zdaj pa govorijo vse tri stranke o kompromisu. Mislijo seveda kompromis s heimat-dienstom, ker ima heimatdienst določene zahteve, ki naj spremenijo dvojezično šolo v našo škodo. Vse kaže, da se bodo sporazumele — in proti temu sporazumu je treba razviti kar se da množičen odpor. Mislim, da je glas za KPA v taki situaciji na vsak način tisti glas, ki izmed vseh najbolj zaleže. Dal bo največ misliti tistim ljudem tudi znotraj najbolj odgovorne socialistične stranke, ki so z oportunizmom nasproti heimatdien-stu pripomogli do tega referenduma. SV: Nekateri pravijo, da so glasovi Pobuda ZSM Na pobudo Zveze slovenske mladine bo Združenje deželnih mladinskih organizacij (Landesjugendring) na prihodnjem občnem zboru začetek oktobra obravnavat tudi trenutno stanje glede dvojezičnega šolstva. Na zadnji seji tega združenja je Borut Schnabl, kot zastopnik ZSM, ostro kritiziral minuli referendum KHDja. Ostro je zavrnil propagando, ki skuša ustvariti Berlinski zid med narodnostima na Koroškem in ki radikalno deluje prati zbliževanju obeh narodnosti. Takšna propaganda nasprotuje državni pogodbi, vrhu tega pa vsebuje tudi znake neonacizma. Schnabl je predlagal naj sklenejo mladinske resolucije proti takšnemu ščuvanju. za KPA takorekoč zgubljeni glasovi, ker ni realnega upanja na mandat. MESSNER: Ce že govorimo o zgubljenih glasovih, potem menim, da je izgubljen vsak glas, ki je oddan za eno izmed treh vladajočih strank. Vladajočih strank pravim zato, ker skupno vladajo v sistemu socialnega partnerstva, pri nas pa še v smislu nacionalnega, nemškonacionalnega partnerstva. Absolutno nebistveno je, ali se bo zdaj ena teh strank v škodo druge okoriščala z glasovi ali ne. Tudi če bi se razmerje sil med temi strankami malenkostno spremenilo, se ne bo ničesar spremenilo glede manjšinske in glede socialne politike. Vzemimo še enkrat šolsko vprašanje: vsak, ki ni slep, vidi, da Wagner, Knafl in Haider pripravljajo kompromis na osnovi tristrankarskega sporazuma. Tristrankarski sporazum je sporazum s protimanjšinsko vsebino. To je skupno gnilo jedro koroške uradne manjšinske politike. Tisoč ali nekaj tisoč glasov za eno izmed treh vladajočih strank več ali manj tega gnilega jedra še malo ne ogroža. In tu sem prepričan, da je glas za KP brez ozira na to, ali bo pripomogel k mandatu ali ne, na vsak način tehtnejši in nekaj bistveno drugega kakor glas za katerokoli drugo listo. SV: Torej kot znak protesta? MESSNER: Ne samo kot znak protesta. Glas za KPA je nekaj več, to je že glas protesta, ki je obrnjen v določeno smer- To je znakjtistega protesta, ki za njim tiči tudi podpora sili, ki ima jasen program v socialni in v narodnostni politiki. To je tisti glas, ki nedvomno najbolj zaleže. SV: Protest proti vladajoči politiki je prisoten. Eden od znakov je tudi kandidatura ALK in KEL. So bili kaki poskusi za skupen nastop? MESSNER: Z naše strani je bil poskus, da bi se vse tiste volilne skupine, ki niso v dež. zboru, združile za skupne akcije proti krivičnenmu volilnemu redu. Povabili smo tako alternativce kakor tudi KEL. Krivični volilni red nas prizadene vse, ki smo izven deželnega parlamenta. S tem krivičnim volilnim redom se skuša ustvariti monopol. Ge nam skupno ne bo uspelo podreti tega monopola, je seveda za vse skupine teže doseči volilne uspehe. Pri alternativni listi je bila pripravljenost načelno dana, na žalost pa ni bila dana pri KEL, ki se je orientirala drugače. Zato ni prišlo do skupnega nastopa proti krivičnemu volilnemu redu. SV: Kakšna pa so tvoja pričakovanja glede volilnega vedenja Slovencev? MESSNER: Upam, da bi kar se da mnogo socialistično usmerjenih Slovencev uvidelo, da je podpiranje SPO na vsak način podpiranje desničarske politike SPO. Vsak glas za SPO, tudi če ga odda levičarski socialist ali slovenski narodno zaveden socialist, je glas v podporo Wagner-jevemu oportunizmu, ki omogoča, da nemškonaoionalne sile določajo politiko SPO v nacionalnem vprašanju. O tem ne more biti dvoma, to je tudi izkušnja vseh domačinov. Moje drugo upanje je, da bomo glasove obdržali, ker to že pomeni, da moramo pridobiti nove glasove, če hočemo ostati pri istem številu, in da se bo na osnovi teh glasov formiral odpor. Trenutni razvoj v avtrijski in koroški SPO gre v desno smer. To je prikazala pripravljenost vodstva SP, da se kljub protestom baze poveže z FPO v koalicijo. To kaže zelo jasno tudi sprememba zvezne vlade. To kaže tudi Wagnerjevo govorjenje o kompromisu v šolskem vprašanju. Temu razvoju na desno se je treba upreti s tem, da se poveča pritisk z leve. Sprašujem, kako je mogoče povečati prilik z leve pri volitvah, razen z glasom za KPA. To lahko trdim, ker vem iz lastne izkušnje in se tudi sam trudim za to, da se KPA prizadeva za akcijsko enotnost vseh sil, ki so proti nesocialni gospodarski politiki in proti odvzemanju narodnostnih pravic. Ta enotnost v akciji nam bo še kako potrebna, sicer bo splavala dvojezična šola po Dravi, da bomo kar tako gledali. Ml se prizadevamo za akcijsko enotnost vseh narodno zavednih in demokratičnih sii. Podpreti KPA torej ne pomeni, samo podpreti neko volilno grupacijo, ki po volitvah zgine kakor kafra, da bi se ob naslednjih spet prebudila. Podpreti KPA pomeni krepiti hrbtenico odporu delavstva proti nesocialni politiki, odporu žensk prati odvzemanju pravic, odporu narodne manjšine v celoti. Razviti odpor proti napadom na sooialne dosežke in demokratične pravioe, krepiti borbeno samozavest naših ljudi, to pa je najvažnejše. (Razgovore je pripravil Peter Wieser) Uspeh popevke v podjunskem narečju V soboto, 15. septembra se je v Mariboru odvija) v novi večnamenski dvorani „Tabor" 18. slovenski festival narečnih pesmi Popevka vesele jeseni 1984. V prenapolnjeni dvorani, ki sprejme pettisoč gledalcev, so se vrstile narečne popevke, ki jih je šestnajst (od enainšestdesetih poslanih na razpis) izbrala posebna komisija, katero so sestavljali Teo Korban, France Forstnerič, Edvard Holnthaner, Urška Čop in Bogo Skalicky. Med šestnajstimi najboljšimi popevkami se je za nagrade občinstva, organizatorja - Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor —, za najboljšo narečno besedilo in za najboljši aranžma potegovala tudi popevka v podjunskem narečju „Anzej". Besedilo je napisala Anita Hudi, melodijo Rajko Stropnik, ki je skladbo skupaj zapel z znanim slovenskim pevcem Edvinom Flie-serjem. Popevka „Anzej", ki opisuje življenje Slovenca, ki mu domače ime spreminjajo v ..Johanne-sa", se je kljub hudi konkurenci uveljavila in kot edina prejela tri nagrade in sicer drugo nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljši aranžma in tretjo nagrado občinstva. Aranžma za popevko „An-zej" je napisal Edvard Holnthaner. Drugo nagrado občinstva je dobila popevka „Pa kir fakin" - besedilo in glasba Igor Korošec, pet jo je Oto Pestner, ki je napisal tudi aranžma, prvo nagrado in zlati klopotec pa je prejela popevka .Naš ata", glasba in aranžma Oto Pestner, besedilo Andrej Čibej, peli pa trboveljski „Mladi upi". Po izboru organizatorja pa je prejela nagrado za najboljšo narečno popevko pesem .Rukanca" - (motika), glasba Marijan Golob, besedilo Miroslav Slana-Miros, aranžma Bojan Adamič, pela pa je Meri Avsenak in ansambel Trim. Izbor je bil vsekakor težaven, saj so bile vse pesmi na visoki ravni in so navduševale poslušalce. Zaradi tega toliko bolj velja izbor popevke Anzej, ki je, kot že omenjeno, prejela kot edina tri nagrade. Prepričani smo lahko, da bo dobro odjeknila tudi pri nas. številno mariborsko občinstvo jo je vsekakor zelo navdušeno sprejelo. Koroška slovenska literatura vzbuja zanimanje tudi v severni Nemčiji Koroška slovenska literatura vzbuja zanimanje tudi v severni Nemčiji. V Nartumu blizu Bremena se je zbralo pretekli teden 16 avtorjev v vsakoletni .Literar-ni delavnici Kreienhoop". To je forum, kjer predlagajo znani avtorji in kritiki manj znane pisatelje, da se predstavijo z branjem iz svojih del. Vsakemu branju sledi analiza tekstov in diskusija. Literarna delavnica Kreienhoop močno odmeva v nemški javnosti, saj jo snema (in organizira) televizijska postaja ARD oz. Radio Bremen. Med avtorji, ki so se stavili javni diskusiji, je bil letos tudi naš rojak Jani Oswald. Predlagal ga je Peter Turrini in ga v uvodnih besedah predstavil kot politično in jezikovno angažiranega avtorja. Jani Osvvald je prebral tri pesmi v slovenskem originalu in kakih dvajset v nemškem prevodu. Njegov prispevek je izredno dobro odmeva). Vsebinska in formalna analiza njegove poezije je bila posebno zanimiva, saj so sevnjej prepletali literarno kritični in družbeno po- litični argumenti podobno, kakor se prepletata družbena in intimna izpoved v njegovih tekstih. Literarne delavnice Kreienhoop so se udeležiti poleg Petra Tur-rinija in Janija Oswalda še Wolf-gang Bauer, Alfred Paul Schmidt, Adolf Muschg, Jorg Beeler, VValter Kempowski, Ditt-mar VVener, Erich Fried, Claudia Hahm, Jorg Drews, VVener Fritsch, Peter Hamm, VValter Groner, Max von der Grun in Jutta Richter. Udeleženci so bili hkrati tudi ocenjevalci tekstov, pridružili so se jim v ta namen še germanisti oldenburške univerze. Diskusija s kulturnim ministrom dežele Nordrhein-VVest-falen o kulturni politiki je zaokrožila tridnevno prireditev. Nemška televizija in Radio Bremen bosta poročala o Delavnici Kreienhoop celo serijo oddaj. Predvidevajo tudi posebne oddaje o posameznih avtorjih. Lani so dosegli s temi oddajami nad 8 milijonov ljudi. Dodatno še načrtujejo tiskan povzetek v obliki antologije. OŽO v Kobaridu Obirski ženski oktet je preteklo soboto gostovat v Kobaridu na Primorskem, kjer je sodeloval na srečanju oktetov, ki so ga priredili v okviru krajevnega praznika v ta-mošnjem kulturnem domu. Poleg 020 so nastopili še Briški oktet, oktet Nadiža in domači oktet Simon Gregorčič. Koncert je bil zelo kvaliteten in za občinstvo lep pevski užitek. Obirski ženski oktet se je predstavil s koroškimi narodnimi in pesmimi Valentina Polanška, ki je tudi umetniški vodja ansambla. Predsednik občinske kulturne skupnosti Silvo Fratima je v imenu prireditelja sodelujočim oktetom izrekel prisrčno zahvalo, saj so z lepim petjem obogatili niz proslav, ki potekajo v okviru občinskega praznika oz. 41. obletnice kobariške republike (od 9. 9. do 1. 11. 1984) ter izrekel željo, da bi do sličnega srečanja kmalu spet prišlo. V znak zahvale je sodelujočim izročil knjigo Dežela Soče. POPRAVEK V predzadnji številki (36) našega lista smo objavili pogovor s fizikom dr. Jožkom Straussom. Naslov pogovora se bi moral glasiti V svetu atomov in najmanjših delcev materije in ne kot je pomotoma bilo napisano najmočnejših. Dr. Straussu se opravičujemo tudi zaradi drugih napak, ki jih je zagrešil tiskarski škrat. Uredništvo KONGRES Prihodnji četrtek, 27. septembra 1984, se bo v Gradcu pričel 2. mednarodni kongres, posvečen starim mestom in gradbeni kulturi. Na kongresu bodo obravnavali več tematskih področij, med njimi Sanacijo starih mest, Zavarovanje zgodovinskih predmestij, Reševanje naših vasi, Ohranjanje industrijskih spomenikov. Poleg strokovnjakov iz številnih evropskih in drugih držav, bodo na štiridnevnem mednarodnem kongresu sodelovali tudi strokovnjaki iz Avstrije; prišli pa bodo tudi iz Jugoslavije oz. SR Slovenije. Ivan Stopar bo referiral o ljudski arhitekturi ter o ogroženosti le-te, Matjaž Bertoncelj in Bogdan Reichen-berg pa bosta spregovorila o pomenu teh kulturnih dobrin. Za kongres v Gradcu je izredno veliko zanimanje, kar potrjuje tudi aktualnost te problematike, saj v današnjem času propada mnogo kulturnih dobrin, ki postajajo žrtev brezbrižnega načrtovanja, ali pa mačehovskega odnosa do vsega, kar so lepega ustvarili naši predniki. Kulturne novice Slovenska oz. jugoslovanska likovna umetnost uživa v svetu veliko odmevnost. Odlikuje jo pestrost in močna izpoved. Zato nas posebno veseli, da je znani slovenski grafik JOŽE SPACAL na sedmem norveškem mednarodnem grafičnem bienalu v Fredrik-stadu prejel „veliko nagrado bienala", kar je 2. nagrada, takoj za grand prix, te ugledne likovne manifestacije. Spacalova norveška nagrada je doslej najvišje mednarodno priznanje, ki ga je slovenski oz. jugoslovanski umetnik prejel za svoje delo v tujini. * Sinoči so v auli Muzeja za narodo-slovje v dunajski Hofburg odprli razstavo Srednjeveške umetnosti v samostanih srbsko- pravoslavne cerkve na področju Jugoslavije. Razstavo sta pripravila predsedstvo kuratorija sklada PRO ORIENT na Dunaju in Narodni muzej v Beogradu. Otvoritev je bila povezana s pozdravom častnih gostov ter govori vidnih predstavnikov političnega in kulturnega življenja obeh držav, med njimi sekretarja IO SR Srbije Božidarja Ma-niča in zveznega ministra za znanost dr. Heinza Fischerja. Razstava bo odprta do 6. januarja 1985 in sicer ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob sredah od 10. do 17. ure, od četrtka do sobote od 10. do 13., ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. * Tudi jugoslovanski film dobiva mednarodno priznanje. Na 41. filmskem festivalu v Benetkah je namreč film režiserja Predraga Antonijeviča „0 pokojniku vse najlepše" prejel PRIZNANJE UNICEFA, ker po mnenju žirije italijanskih in tujih novinarjev „največ prispeva k razumevanju sodobnega sveta". V obrazložitvi je nadalje rečeno .Film tudi ustvarja vrednostne ideale pri mladih, ideale, kakršne proklamira Unicef kot zgled narodom za boljšo bodočnost in mirvsvetu". Film.O pokojniku vse najboljše" bodo predvajali še v drugih centrih Italije, potem pa še na festivalih v Locarnu in v Montrealu. W V ponedeljek se je v Grazu pričela tradicionalna kulturna prireditev .Steirischer Herbst 84", ki je brez dvoma eden najpomembnejših kulturnih festivalov v naši državi. V tem okviru se bodo v Grazu in drugih mestih Štajerske odijale gteviine kulturne prireditve. Zajemale bodo gledališče, film, slikarstvo, glasbo, književnost in druge kulturne zvrsti. Tako bo glavno mesto Štajerske do vključno 30. septembra 1984 prizorišče osrednjega kulturnega dogajanja v Avstriji, saj v tem času v Grazu gostujejo številni gledališki in drugi ansambli, ki nastopajo s svojimi, večinoma avantgardnimi predstavami. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na gledališko predstavo AMADEUS PETER SCHAFFER v nedeljo 14. oktobra 1984 ob 14.30 uri v mestnem gledališču v Celovcu Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Vstopnice v predprodaji v pisarni SPZ, pri krajevnih društvih, v posojilnicah, v knjigarni „Neša knjiga" v Ceiovcu in eno uro pred začetkom predstave pri blagajni v mestnem gledališču v Celovcu. SPZ vabi v gledališče Slovenska prosvetna zveza spet vabi v gledališče. Tokrat bo naša osrednja slovenska kulturna organizacija sprejela v goste ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki bo, kot je razvidno iz zgornjega vabila, v celovškem mestnem gledališču uprizoril igro „Ama-deus", delo angleškega dramatika Petra Schafferja. Z igro .Amadeus" bomo imeli priložnost se seznaniti z delom, ki je pri gledališki kritiki naletelo na izredno dober odmev. Schaffer je igro .Amadeus" napisal 1979 leta; od tlej pa je delo doživelo uprizoritve na številnih svetovnih odrih. V slovenščino je igro .Amadeus" prevedel Branko Gradišnik, SLG Celje pa jo je prvič uprizorilo septembra 1982 in le-to potem ponovilo na več kot petdesetih predstavah, kar potrjuje kvaliteto dela, zlasti pa gledališko izvedbo SLG Celje. O igri .Amadeus" in njeni vsebini bomo podrobneje pisali v prihodnjih številkah našega lista. Tokrat sporočamo, da gre za oris življenja skladatelja VVolfganga Amadeusa Mozarta in njegovih nasprotij s časom v katerem je živet. Schaffer to prikazuje na ironičen in šaljiv način. Kljub temu oz. prav zaradi tega z uspehom razkrinkava družbo tedanjega časa, ki je umetnika Mozarta prezirala in celo ovirala njegov umetniški razvoj in nenazadnje povzročila prerano smrt tega nadarjenega glasbenika. Igra .Amadeus" pa je tudi najzgovornejše potrdilo, da umetnik lahko kljubuje družbi, pa čeprav mu te-ta ni naklonjena. Zato je delo Petra Schafferja jasno opozorilo današnji družbi, ki se v odnosu do umetnosti ni dosti spremenila. Koliko znamo slovensko? Seminarske vaje za pravilno in lepšo slovenščino pod vodstvom prof. Janeza Gradišnika In prof. Janka Messnerja v soboto, dne 6. oktobra 1984 v Mladinskem domu, Mlkschalle 4, v Celovcu. PROGRAM Soboto dopoldne 9.00 - 12.30 — uporabno spisje s posebnim ozirom na pravopis (dopis, prošnja, pritožba, potrdilo Idr.) — bralne vaje s posebnim ozirom na pravorečje Popoldne 14.30 - 18.30 — Slovenska slovnica In stil, korigiranje vprašljivih besedi), člankov in glos Iz Slovenskega vestnika, Našega tednika, Nedelje, Kladiva In Dela. Gradiva In papirja za seminar bo dovolj, s seboj prinesi samo pero In veliko dobre volje! Udeleženci lahko prinesejo s seboj tudi kak svoj tekst v kritičen pretresi Vabimo nameščence, funkcionarje, kulturne delavce In novinarje v vseh slovenskih organizacijah! Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Društvo slovenskih pisateljev Avstrije Mednarodni opazovalci bili na južnem Koroškem V štiridnevnem obisku na Koroškem se je zadnji teden desetčianska mednarodna deiegacija iz Švice, Nemčije in Finske na iicu mesta seznanita z manjšinskim šoistvom. Čiani deiegacije so biii med drugim sveto-vaiec pri Evropskem pariamentu, zahodnonemški profesor dr. Heiner van Bommei, retoromanski župan občine Trans (Graubunden) Barthoiomaus Tscharner, pripadnica švedske manjšine na Finskem, dr. Vivan Storiund, učiteij, novinar in drugi strokovnjaki. Razgovarjali so se med drugim z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij (slika), s člani slovenskih prosvetnih društev, obiskali so dvojezične šote v Galiciji, Žitari vasi in na Komiju ter slovensko gimnazijo. Dolgo pa so se razgovarjali tudi z bivšim predsednikom deželnega šolskega sveta Josefom Guttenbrunnerjem, z zastopniki Univerze za izobraževalne vede, s predsednikom koordinacijskega odbora Krške škofije dr. Valentinom Inzkom, s škofom krške škofije dr. Egonom Kapellarijem ter z izobraževalnim referentom ljudske stranke in sodelavcem Pedagoškega inštituta mag. VValterjem Juritschem. Na svojem obisku je en član delegacije ime) tudi kratko možnost za kontakt z deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem. Delegacija je imela možnost ustvariti si dobro sliko razvejane problematike dvojezičnega šolstva na Koroškem in bo svoje izsiedke predstavila kmalu v posebnem poročilu. Sele V torek 11. septembra se je v Celovcu primerila nesreča, v kateri sta zgubila življenje 34-letni Johann Franzi iz Gospe svete in Pepej Jug, rodom iz Sel. Peljala sta se po mestu z avtom, na katerem je montirano dvigalo (kran). Slednje pa je bilo pri vožnji dvignjeno in je udarilo v spodnji det železniškega mostu (Celovec-Lend). Posledica tega udarca je bila, da je vozilo treščilo v betonski opornik tako močno, da sta se pri tem ubila oba člana posadke. Johann Franzi je bit takoj 2ELEZNA KAPLA: mrtev, medtem ko je Pepej Jug umrl med potjo v bolnico. Nesrečni Pepej Jug je našel svoje poslednje počivališče na pokopališču v Selah, kjer se je od pokojnega poslovila velika množica pogrebcev. Pri Jugovih v Selah se pravi po domače pri Spodnjem Bošnjaku. Ta družina je v zadnjih treh letih imela kar dve nezgodi s smrtnim izidom. Pred tremi leti se je namreč ubil Pepejev oče, ko je padel s hruške. Nesrečni Pepej je zapu- stil v globoki žalosti ženo ki pričakuje drugega otroka, in hčerko. Oba ponesrečenca sta bila zaposlena pri Mestnih delavnicah in sta veljala za zelo vestna delavca. Zato je skoro nemogoče, da bi pozabila dvigalo znižati. Po vsej verjetnosti je bilo dvigalo defektno in se je samo od sebe dvignilo, ne da bi to posadka opazita. Dan odprtih vrat v beljaški dravski elektrarni V nedeljo 23. septembra bo v beljaški elektrarni „dan odprtih vrat". To pomeni, da si ta dan prebivalci iahko ogiedajo eiektrarno od zunaj in znotraj ter od osebja, ki bo na razpolago, izvejo vse kar jih bo za-nimaio, predvsem pa, kako se iz vode „deia" električni tok. Za ijudi, ki se radi sprehajajo je na razpolago kratek pohod s startom ob 8.30 url (do 13. ure) od Wasenbodna ob bregu Drave do elektrarne, ki bo traja! kakšno pičlo uro. Po ogledu obeh mogočnih „ka-plank" (turbin) bo na razpolago tudi nekaj za pod zob ter igre, v okviru katerih bo možno doseči razne dobitke (med drugim bivanja na dopustu). Za glasbeni okvir bo skrbela pihalna godba ADE iz št. Andraža. Nujno potrebna obvoznica Skozi trg Železno Kaplo v idilični ozki dolini vodi zvezna mednarodna cesta iz Jugoslavije (preko Jezerskega vrha) v Avstrijo. Še pred nedavnim avtomobilski promet skozi ta kraj ni predstavljal kakšne večje ovire, v zadnjem času pa se je to bistveno spremenilo. Vedno več osebnih avtomobilov, še več pa tovornjakov vozi vsak dan skozi trg, tako da so postale prometne razmere nevzdržne. Pod silo teh razmer so se pristojni dejavniki odločili, da razbremenijo jedro trga na ta način, da zgradijo obvoznico, ki bo na zahodni strani obšla Železno Kaplo. Trasa obvoznice se bo odcepita od glavne ceste (na severu) pred nekdanjo Muto (pred krajevnim napisom) in se spet pridružila glavni cesti pri Hageneškem mostu. Pri tem bo prečkala cesto na Obirsko in potok Belo. Celotna obvoznica bo dolga 1,5 kilometra. Edina tehnična ovira pri gradnji obvoznice je poslopje Kmečke gospodarske zadruge na zemljišču nekdanje železniške postaje. Naši zadružniki so uvideli potrebo po obvoznici in bili takoj pripravljeni odstopiti zemljišče za gradnjo. KGZ je že kupila zemljišče od občine, kjer bo postavila novo sodobno opremljeno zadružno poslopje. Prebivalci Železne Kaple in širše javnosti upajo, da bo ta projekt obvoznice kmalu uresničen. PR!RED!T VE POHOD NA OBIR KAPLA OB DRAVI v nedeljo 23. 9. 1984 Odhod: ob 7.30 url (z osebnimi avtomobili) s parkirnega prostora pri Delovnem uradu (Arbeitsamt) v Velikovcu. Nedeljska maša na Obirskem — nato nadaljevanje do Kapelške koče. Od tam peš na vrh Obirja. Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino v nedeljo 7. 10. 1984 ob 14. uri na skednju v Kapli ob Dravi. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina DRUŠTVENI IZLET SPD „Srce " Dobrla vas od sobote 22. do nedelje 23. septembra 1984 Proga: Dobrla vas — Zagreb (ogled mesta) — Marija Bistrica — Karlo-vac — Plitvička jezera (prenočišče in zajtrk). Povratek: ali po obali preko Senja, Rijeke in Ljubljane ali pa na Kar-lovac, Novo mesto in Ljubljano. Cena: 500 šil. (vožnja vključno polpenzion in kosilo). Dru&t verniki (pevci, Igralci in odborniki plačajo le polovico — 250 šil.) Vodi: mag. Lojze Pušenjak Menjava denarja Stanje v četrtek 20. septembra 1984 Za 100 dinarjev dobite 10.00 šil. Za 100 dinarjev plačate 12.00 šil. Za 100 Hr dobita 1.10 šil. Za 100 Ur plačate 1.19 ŠH. Za 100 mark dobite 693.00 šil. Za 100 mark plačata 709 30 Sil. ŽELEZNA KAPLA Srečanje zborov v soboto 22. septembra 1984 ob 19. uri v glavni šoli v Železni Kapli. Na tradicionalni letni pevski manifestaciji sodelujejo zbori iz treh dežel: PD Svoboda Bratov Milavcev, Brežice mešani pevski zbor Stražišče, Kranj pevski zbor Vasilij Mirk, Prosek pri Trstu pevski zbor SPD .Zarja*, 2etezna Kapla Spored bo popestril ansambel Dobri prijatelji iz Brežic. Ljubitelji petja od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Zarja* v Železni Kapli Srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 23. septembra 1984 s pričetkom ob 14. ari v Kulturnem doma ,,Danica" v Sentprimozu v Podjuni svoj REDNI OBČNI ZBOR ki bo, kakor v zadnjih letih, tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM kjer bo dovoij priložnosti za obujanje spominov na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja, za sproščen pogovor, kakor tudi za izmenjavo mnenj o perečih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prireditev bodo obogatiti domači prosvetaši s svojim kulturnim sporedom. Poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV, ki je postai tradicionalno srečanje bivših pregnancev, tudi ietos prepričljiva manifestacija našega priznavanja in naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati veiike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci. Prisrčno vabljeni na DNEVU IZSELJENCEV v nedeljo 2!. septembra v Sentprimozu v Podjnni! Zveza slovenskih izseljencev PISMO BRALCA Karntner Ehrenpflicht Da/? s/cF Tčarafea /a JfH /etzfea VocFea e/aata/ K!fFr /a! TČ/f/J traar/ger Vo/Fsgrappeaa://?ver-staaJ/gaag ze/gt, arag /Jr J:'e e/aea 7?Freap///cFt, /Mr aaJere e/a /acFer/Z-cFes ZgZf/erea a:Zt JFerFoarareaea, e/aer Df?H0^r%t:e aawJrJ/gea Ztferco-fypea se/a. Da/? aFer /eaea Tčarataer Z)/oweaea, MK? Jerca ..aaverscFaazte 7?ecFfe" M w/eJer geFt, a/cFf oFae-F/a J/e 5taaare aaJ soar/t ^pracFe vor BZfferFe/t aaJ EMltaM^cA:MMg weg-F/e/Ft, a/arart Waa Jer. TV/cFt wegea Jer scFoa gewoFat geFass/gea zla-gr///e Je$ 7/arataer 77e/a:atJ/eastes, woF/ aFer Jer 7*e JaaFa!s/os/gFe/t, ;a staazarea Fe/J'rworfaag Jer A/aeFt/-gea /ar Lan J wegea. /eaer AfacFt/gea, J/e Joe/? VOK /Frer Bera/aag Fer JFer so/cF FeseFaarea Jeaz $cFaas/a'e/, vJe es Jas Vo/FsFegeFrea /st, steFea MK J J/es aaeF ar/t /eaer Bt/arare aasJrJF-Fea so//tea, J/e geraJe aaeF /Jr so/cFe Fragea vow Wa'F/er Geio/cFt ver-/ZeFea Fat FeFoazraea. ZFer Jer 7/77D Fat Fere/ts gate ZrFe/t ge/e/stet. D/e Tčarataer $7owe-KeK, J/e s/cF a/s so/cFe aocF wagea za erF/area, s/aJ Fere/ts so rar gewor-JeK, Ja/? es s/c/: a/cFt areFr /oFat, s/cF /ar s/e a/s poteat:e//e WaF/er e/a-zasetzea. D/e 7*r/aa:pFa:e/Jaagea JFer JereK Zararer F/c/acr toerJeaJea ZaF/ //attera Jea Tčarataer 77aasFa/tea per/oJ/scF ar/t Jera „/?a/ Jer 77e/arat" /as 77aas. Da s/aJ /eae 34.000 aaJ areFr Karataer/aaea aaJ Ffarafaer we/t /ateressaater, J/e so Jaa^Far J/e POPRAVEK V članku .Pliberk — obisk zadružnikov iz Slovenije" (14. 9. 1984 na S. strani) je na začetku drugega odstavka prišio do nerodne pomote, ki jo tem potom popravijamo. Stavek :e praviino giasi: V piiberški posojiinici so zadružnikom izreki) dobrodošiico predsednik nadzornega odbora zadruge Vaientin Kumer, posiovodja piiberške zadruge Stanko Cik in predsednik upravnega odbora Posojiinice Lipej Koienik. TINJE SEMINAR O ARHITEKTURI IN LJUDSKI GLASBI NA KOROŠKEM v oboto 6. in nedeljo 7. oktobra 1984 v Domu prosvete v Tinjah. Sodelujejo: prof. dr. Tone Cevc, prof. Majda Fister, prof. Pater Fister, dr. Ludvik Druml, dr. Zmaga Kumer, Julijan Strajntar in Berte Logar. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza - oddelek za etnologijo. IZLET NA SXULECK (3080 m) v Visokih Turah v soboto 29. in nedeljo 30. sept. 1984 Odhod: v soboto ob 12.00 uri iz Šentjakoba v R. (trg). Sauleck spada v družino vrhov „poti prijateljstva". Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec. KOTMARA VAS VESELiCA GORJANCEV v soboto 22. septembra 1984 ob 20. uri pri Puschnigu v Šentkan-dotfu. Za pies igrajo .Fantje iz Podjune" — srečolov. Priredite)j: Slovensko prosvetno društvo .Gorjanci* v Kotmari vasi. aocF Zraracr vcrF/ssca ^Jrap/caJca y4/*!vcFr^Jm/:/er /ra FaaJ MaterstJt-zea. zlFer a// J/csca W<2gafrs MaJ Ka%//s se/ gesMgf.* Wer a/cFt g%az eafse/ae-Jea gegea J/e sc/aaMtz/ge Tlg/tut/oa J/verser aMl/oaa/er A/aMea^r/sfa/Ze /st, /st /a: GraaJe se/:oa /Jr ZZ?re eFea-so scFa!Mfz/gea MaJ /Jr e/a Jerao^rM-l/sc/:es FaaJ Fesc/:Ja:eaJea Z/e/e. /a Jea Fggea a<:c/: Jer /G/ralaer Vo/^MFsl/a!a:Mag w%rJe Jas Z/e/ sc/?/ecFt/a'a voa: Z:ocZ?vere%;rtea Dr. Zn/:Mr Fea!/sc/: so prJz/se Je//a/erf.* „7a wea/gea Geaeral/oaea Jdr/ es ^e/a Af/aJer/:e/leaproF/ea! me/:r ge-Fea". Das Z/e/ /sf Fa/J erre/c/:l MaJ J/e DJrataer WJ/Jer icerJca es Mase-rea Fo//f/^era ZM Jaa^ea w/ssea. /c/? sc/?Ja:e w/cF /Jr s/e MaJ eafsc/:M/J/ge aac/: Fe/ Maserea /(Jralaer 5/oweaea so/^age es aocF /eaMaJea g/Ft, Fe/ Jeas /cF a:/cF Ja/Jr ealscFM/J/gea Faaa, wo/J'r es Fe/ae FatscFM/JrgMKg g/Fl. W/e sagle FrecFt? „V/eaa a//e 7mJa?er verFraMcFf s/aJ — s/tzt a/s /elzter Gese//scFa/ter — Mas Jas A'/cFfs gegeaJFer." Alexander Kurasch, St. Jakob i. R. 9182 Maria Elend 152 Šport in šovinizem Ob zadnji oiimpijadi se je vsa avstrijska javnost izrekia prot) pometanju športa in poiitike. Na nogometnih igriščih pa siovenski nogometaši kljub temu mnogokrat čujejo nacionalistična psovanje. Tudi v teh tednih poiitika spet močno vpiiva na šport. Ta občutijo tudi novi nemškogovoreč! nogometaši Siovenskega atietskega kiuba. Prav posebno vratarju Werner-ju Naschenvrengu se prej ni sanjalo, da se svet akoii njega iahko tako httro spremen). Odkar je vratar prt SAK-u, ga pri deiu večkrat kiičejo .Juga*, izogibajo se ga, govorijo z njim ie najpotrebnejše stvar), morda ima tudi manj ugodnosti, počuti se v vedno večji izo-iaciji... Take izkušnje športnika boiijo. Ta je odgovor nacionaiističnih si) na odiično prijateljstvo med igraici SAK in tudi odgovor na to, da so si siovenski športniki z dobrim športom pridobiti veiiko prijateijev. Ne bo jim pa uspeio skaiiti dobrih odnosov med igraici SAK. Odgovor vseh treznih športnikov pa bo ta, da se bodo potrudiii za še boljšo igro in za še boijše prijateijstvat v. 30. SEPTEMBRA SPET KAZALCE ZA ENO URO NAZAJ V afJf/;o 30. sc/aearFra oF 3. Mr/ z/atra; Fo JreFa /roaraFa/tZ Faza/cf are za eao uro aaza/, JaFo Ja Forao pre!/Z s/:et aa soaca/ eas. Zg/eJa, Ja se /e JaFo Zraeaovaa/ /:o/efa/ oz/roraa /ega/a/ čas /:r/ aas v Fvrop/ že aJo?aač:7. FreJsiava/F/ ev-ro/:sF/F Jržau so se že JoraeaZ/Z areJ seFo/, Ja FoJo taJ/ v FoJoče ava/a/Z vsaFo /eio /ega/a/ čas. FaFo Fo pr/-FoJa;e /eto začefeF /ega/aega časa 37. ararca oF JveF z/afra/ /a se Fo Foa-ča/ v aoč/ a:eJ soFoto 2$. /a aeJe/;o 29. se/:tearFra. ^//s/;o se faJ/ g/asov/, Ja F/ ta /ega/a/ čas se poJa//ša// t/a v aresec oFtoFer. Vse to aeFaFo F"' ča, Ja se /e /ega/a/ čas /e oFaese/, F//aF ve/ZF/as poar/s/eFora, Fo so ga prej /et/ aveJ/Z areJ aeFafer/at/ ev-ro/)sF/ar/ Jržavaar/. Slovenska pesem v avstrijski TV Čeprav bi koroški Siovenci morali imeti pravico do prisotnosti tudi na avstrijski televiziji, temu žal ni tako. Vendar nekateri uredniki dunajskega ORF-a do naše narodne skupnosti gojijo simpatije. Tako vsaj občasno na ekranih zasledimo kakšno vest o življenju Slovencev na Koroškem. Z velikim zadovoljstvom smo preteklo nedeljo v oddaji „Senioren-club" prisluhnili slovenski pesmi, ki je privrela iz grl kvarteta Kežar, ki deluje v okviru SPD ..Danica" v Šentvidu v Podjuni. V kratki predstavitvi, je Danica Kežar povedala od kod ansambel prihaja ter razložila vsebino pesmi. Tako je pesem Tam kjer teče bistra Žila prišla med številne družine širom Avstrije, saj je oddaja klub seniorjev med prebivalci naše države zelo priljubljena. Upajmo, da bo do takih predstavitev in sodelovanja slovenskih koroških kulturnih ansamblov v avstrijski televiziji v bodoče prišlo bolj pogosto. Odmevi v zvezi z nastopom slovenskih pevcev na TV so namreč bili zelo dobri. Kvartetu Kežar za kvaiitetno podano pesem čestitamo, saj so dostojno predstavili slovensko pesem v avstrijski televiziji. Vokalni kvartet Kežar 100-letni življenski jubilej Ane Rossmann 21. september 1984 VESTNIK Štev. 38 (2193) - 5 Naše življenje je tesno povezano s tehniko. To velja za dom, gospodarstvo, zlasti pa v prometu, kjer je človek vsak dan kontrontlran z raznimi prometnimi sredstvi, pretežno seveda z avtomobili. Motorizacija je danes zajela številne države sveta, kjer govorijo o tako imenovani polni motorizaciji. V vrsto teh držav sodi tudi Avstrija, saj skoraj ni več družine, ki ne bi razpoiagala s svojim prevoznim sredstvom. Motorizacija pa ne pomeni ie veliko pridobitev, ampak povzroča tudi mnogo problemov, ki človeštvo postavlja pred težke naloge, zlasti kar zadeva ohranitev zdravega okolja. Izpušni plini v veliki meri doprinašajo k onesnaženju okoija in tako ogrožajo naravo. Kljub temu se človek motorizaciji ne more povsem'odpovedati, zato proizvajaici motornih vozit iščejo nove poti, posebno s proizvodnjo novih motorjev, ki porabijo manj goriva, njihovi izpušni piini pa niso več tako strupeni. Vendar je to šeie začetek sodobne tehnike, ki je soočena s temi problemi, ki ogrožajo človeka in naravo. Zato smo se odločili, da bomo v našem listu občasno spremljali dogajanja na tem področju. Poročali bomo o novih modelih in novostih na področju avtomobilske tehnike. BoMMMHH, p.J. RoZTTMMM Zz Ča&orč, je net/e/jo pr%Z7!Of%- ^ sfo; .štor; rojstn;