GLAS SVOBODE SLOVKNSKI TEDNI K Z* Kohiiti lliufiiut Ut'MTTi. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOTENIO WBIJKLY IJKTi>Ticr> To Th« Ihtmbht« O* Tn« I*4»o«mo Qumu. Drugo glavno zborovanje S. N. P. J. prtnl durmi. Prihodnji torek, dne 5. septembra v jutro prične drugo glavno zborovanje "Slovenske ivmulnt podporne jed note", ki se zaključi dne 9. septembra z veliko ljudsko s-eselico s sodelovanjem ■ del. pevskega zl)Ora '*Ore!"f v korist društvu Slav i j i. Rojaki na noge! Le kratki dnovi nas ločijo. V zdramite se in delujte vsak po svoji moči v prospeh jed-note, zaščitnice ameriških Slovencev na napredni |xxllagi, Ni naroda V Ameriki, ki hi z ozirom na napredek stal za nami. Radi tega moramo s podvojeno s lo na delo, da dosežemo kmalu podvojene uspehe. Vsak delegat in pooblaščenec, ki bode na drugem glavnem zborovanju, si mora šteti v dolžnost, da bode deloval z vsemi svojimi silami v prospeh jed note, ustanovitev novih društev, kjer jih do sedaj še ni. ■f Zunanje delegate se prosi, da pridejo pravočasno v Chicago. Ako I naznanijo pravočasno svoj prihod I in železnico po kateri se bodo pri-peljali, jih bode na kolodvoru pri-i čakoval kak član jodnote. I Društva, ki niso izvolila delega-||u ali pooblaščenca, naj pošljejo pis-plneno svoje predloge direktno na § zborovanje, 587 So. Centre Ave., ■ Clixago,, 111. L Do danes je 27 krajevnih društev Pilile še le 15 detegsUov, 9 društev Mm jmenovalo pooblaščence. Tri dru-pitva. ki še niso nič ukrenila v tem KOžiru, naj pa pošljejo pismene prod- \'sak zaveden rojak naj postane ud "Slov. narodne jxxlporne jed-note". Ako ta princip obvelja, tedaj bode j cd nota kmalu štela 3,000 članov, ali pa še več. Z ust rajnim delom 'lahko dosežemo, da se tudi taan ustanovi krajevno društvo, kjer je le 10 zavednih rojakov. Kdor bode tudi v bodoče kaj storil za "Slov. nar, podporno jedno-to'\ si 1k> lahko svest, da je dela! za napredek ameriških Slovencev. I Tudi drugi bratje, Jugoslovani so dobro došli v jednol:. Vse za "Slov. nar. jxxlporno jed-noto"! Na svidenje 4. septembra v Chi capi! Na zdar! John Stonich. M. Konda, predsednik. tajnik. ■ Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Japonski mirovni zastopniki so baje izjavili, da opuste \ojno odškodnino, ako Rusija plača za severni del otoka Sahalina odškodni-tjo, katero bo določila mednarodna leonvsija. Ta jwedlog je poslanec Meyer predložil carju. Mogoče je sedaj, ako ruski car sprejme ta prallog. da se ustavi klanje na Daljnem Vztoku. : Kontreadmiral Kataoka poroča, da so majhne križarke, ki so reko-pioscira!e teren jkj reki Amur navzgor. uničile ruski stražniški postaji Zarijev in Lazareto. Iz Gunču prelaza se poroča, da so Japonci do 10. avgusta le v raznih pohodih opazovali teren. Več-ferat je prišlo do majhnih prask med tačjimi in manjšimi patruljami. Obe armadi si stojita skoro isto tako nasproti, kakor lansko leto pred Liaojanom. Rusija. Na nekem shodit v mestni hiši v Moskvi, kateremu 90 prisostvo-**li vsi mestni uradniki tn mestni župan, knez G al iti n, se je sprejela' resolucija, v kateri se pove jasno in odprto, da je konstitueionelna vlada le tedaj mogoča, ako se ruskemu narodu takoj podeli vse državljanske pravice: tiskovno in zborpvalno svoliodo, kakor tudi pojx>lno svobodo govora. Iz Moskve se poroča, 'da so v vojaštvu razkrili zaroto. _>0 oseb, med njimi tudi nekaj častnikov je; bilo aretiranih. \ Varšavi so bile zo]>et velike demonstracije. Tri osebe so bile v streljane, mnogo pa ranjenih. Tudi precej voz ulične železnice je bilo demoliranih, na mnogih krajih železniški tir razdejan, telegrafične žice pa porezaiie. Položaj v baltiških provincijah je čimdalje l>olj opason. Iz Ktrrlan-da se poroča. da je bilo zvršenih mnogo |>olitičnih umorov. Socialni revolucionarci so posebno močni v Rig!, Revalu in Libavi. Osrednji odbor stranke izdaja natančne informacije o gibanju vojaških čet. V Mita vi so delavci iz uradnih so!) pometali carjeve slike in uradne |>ečatc na ulico. Vsaj tako poroča policija. Zverbijeva, guvernerja v Kur-landu je vlada odstavila, ker ni mo-gel v svojem področju vdušiti u[>or. V 26. občinah je ljudstvo norušilo vladna poslopja in vničilo imenike, na katerih so bile zapisane žrtve za odhod na Daljni Vztok. Skoro dve tretfnji veleposestnikov sta zbežali "z Kurlanda «ia Švedsko ali v Nemčijo. ^fsemški baroni v Kurlqndu so najeli Cencese za osebno stražo. Ves izvozni žitni promet v luke Črnega morja je vstavljen, ker je vlada odredila, da se morajo vozovi v slučaju 111'ra vporabiti za prevoz vojakov v domovino, v slučaju vojne pa za prevoz vojakov na bojišče. ICksporterji 1>odo vsled te odredile imeli velik gubitek, ker ne morejo iz]>olniti pogodeb. Kmečki nemiri se posebno širijo v Kavkazu. V okraju Gori so kmetje prisilili veleposestnike, da so v časnikih izjavili, da so prostovoljno dali zemljišča, ali pa da mesto četrtne pobirajo v Ixk1očc le še desetino. Ker so se kmetje v vasi Int-šanduošan izrekli, da nočejo izročiti knezu Muhranskemu njegov delež žetve, so kozaiki napadli ne-oborožene kmete in jih kakih 70 u-smrtili. Zavratno napadenim kmetom so kmalu prišli dobro oboroženi gorjanci na jjemoč, ki so kozatke pognali v 1>eg. Kreta. \ staš: so v bitki porazili neki ruski vojaški oddelek, ki bi imel v zvezi z angleškim, italijanskim in francoskim vojaštvom vzdržavati "status quo" na otoku. Rusi so i-meli Ju mrtvecev, vstaši pa le 6. Nemčija. Tvrd-ka Krupp v Escnu je dobila naročila za jeklene oklepno plošče in topove v vrednosti 45 milijonov mark. Vse kaže, tla bode človek še precej časa živel kot zver. Generalni štab izdeluje načrt za ustanovitev stalne kolonialne armade, da bode nemška vlada tem ložje za sužnje vala narode v Afriki. Iz Esena se poroča, da je končano izprtje stavb usk h delavcev. Zastopniki delavcev in podjetniki so sprejeli stopnjevalno plač Ino lestvico. katero je pa treba še le predložiti v ratifikacijo vsem organizacijam. Cile, 0]K3izicionalni časniki predbaci-vajo ministru zunjanih del, da je pri razpisa vanju del za Arica-Lapaz železnice podpiral poti jetnike iz Zdr. drž. Vsled tega je prišla na dnevni red v parlamentu tudi seve-roameriška nevarnost za južne a- meriske republike. Raini govorniki so izjavili, da se je lx>lj bati Roo-seveltove ekspatrzivne jjolitike, kakor pa cvropejskega imperializma. Govorili so resnico! Angleško. Iz Londona se poroča, tla delavci v strahu pričakujejo zime v vseh večjih industrijelnih krajih.-Že sedaj je brezposebnost velika, ki pa narašča od dne tlo dne. Posebno v Londonu je bala velika, ker prihajajo brezposelni z vseh krajev v mesto. Občno se domneva, tla l>ode prišlo do nemirov, ako mestna uprava ne 1x>de ničesar ukrenila za odstranitev bede. — Pač smešno! Vlada vedno stoka, da v kolonijah primanjkuje delavcev-naselnikov, ina ima pa ogromno armado brezposelnih delavcev. Ali ni to narobe svet ? Švedska. . Iz Stokhohna se poroča' tki švedski kralj Oskar nič več ne brani, da bi kak princ iz hiše Bernadotte sprejel norveško krono. Kralj si pač misli: Bolje je vra1>ec v roki, kakor golob na strehi! Sedaj je le vprašanje, če se bodo tudi Norvežani strinjali z njegovimi nazori. Kdo ve? Francija. V Maroku so zaprli flekega Bou-ziana, trgovca in francoskega državljana. Francoska vlada zahteva, da mora sultan takoj izpustiti iz zapora omenjenega trgovca. Temu se pa sultan upira. Francoska vlada je pa vsled tega odpora odredila, da se morajo kofrmialne čcteVn brodovje v Toulonu pripravit; za odhod v Maroko. Torej zo|>et novo klanje na obzorju! Kitajsko, V provinci j i Jungan so zopet pričeli preganjati kristjane. Več francoskih misijonskih postaj je porušenih, nekaj misijonarjev pa umorjenih. Francoski i*>s!ancc je radi teh nemirov vložil protest pri kitajski vladi. Ameriške vesti. Naskok na unijo črkostavcev. Precejšne število lastnikov ti-skarn v Chicagi je sklenilo upelja-ti odprto delavnico. Organizirani črkostavci bodo najbrže na ta napad odgovorili s tem, da ne bodo delali skupno v eni delavnici z neorganiziranimi črkostavci. "Odprta delavnica,' ta ideal vseh podjetnikov in kapitalistov je največja nevarnost za unionizem. Organizirani in neorganizirani delavci naj bi skrbeli |w> kapitaličnih načelih. da hi čimdalje več garjevccv delalo v delavnicah. Zavedni unionist!* so uže ždavna spoznali, da bi liil to samomor strokovn h društev, ako bi priznali "odprto delavnico'". Ali ta nakana se Ixxle izjavila, dokler je še kaj zavednih delavcev v unijah. Pooh^injenje prometnih sredstev, Cikaški župan Dunne je te dni na shodu zastoj»11 kov ameriških občin v Toledo živo bičal kapitaliste, ki z raznimi udiazanimi mahi-nacijami onetnogočujejo pool)činje uličnih železnic v Chicagi in dru-god. Povedal je. da so tem kapitalistom vse banke poslušne, da tako neomogočijo voljo ljudstva. In to kar je župan Dunne poveri al je resnica. Kapitalisti zabra-njujejo z najbolj umazanimi sredstvi vsako koristonosno napravo za ljudstvo, ki le količkaj diši po socializmu. Kapitalisti že vedo zakaj? Prisilna delavnica polna! Prisilna delavnica v Chicagi je prenapolnena. Uradno se poroča, da je v tej hiši, ki je produkt današnje moderne človeške družbe, 2,010 oseb, in sicer 138« oseb ženskega spola, 423 dedkov in 1449 odraše-nili mož, d as t je ta "kulturni"' zavod pripravljen le za 1,500 oseb. Da bi bilo za nove došlece dovelj prostora v temu zverinjaku, je vodja zavoda predlagal županu Dun-1111, naj pomilosti prisiljence, ki so kaznovani radi majhnih kaznjivih dejanj, pijančevanja, prete{»a, nerodnega obnašanja itd. Še nikdar ni bilo v prisilni delavnici zaprtih toliko oseb, kakor dandanes. Pač, le žalosten dokaz, kako v današnji človeški družbi človeški rod propada. - Nenasitni pekovsk! mojstri.- Na zborovanju pekovskih nioj-st.rov v New Yorku je predsednik mojsterske zaveze g. Abbot izrekel, da se pekovskim moj strem godi. grozna krivica, ker zakon ne dovoli, da bi se dečki pod 16. letom učili pekovske obrti,in ker se nočno delo prepoveduje |x>d 18. letom. Mojstri so pa izvajanju svojega predsednika burno pritrjevali, ker jih skomina po izkoriščanju otrok, da bi tem ložje znižali plače in redili svoje že tako predebele trebuhe. Junaški čini? t'ollins, novi |>olicajski načelnik v Chicagi, se pripravlja za nove junaške čine. "Tribune" piše o novemu jKjlicajskemu junaku naslednje: "Napovedal je vojno vsem postopačem, ki podpirajo cestne vogle v Chicagi. Ta vojna je boj proti izvirku hudodelstva. Policajski u-radniki imajo pravico radi pohajkovanja aretirati vsako osebo, ki se klati j>o čikaških ulicah. Postopaču, kateremu je navadno rekel |>oli-caj, da naj se odstrani, sedaj preti aretacija. Vsaki postopač bode kaznovan. ki se ne more izkazati, da ima dovelj sredstev za ekzisten-co." Izraz veselja lista "Tribune" o novem ukazu policajskega načelnika je malce prezgodaj. Ta ukaz 1>ode zadel le brezposelne delavce, ki nimajo toliko denarja, da bi plačali prenočišče. Pravi lopovi, roparski morilci, ki navadno nastopajo v elegantni obleki, bodo pa >c vlx>doče neomejeno zvrševali roparsko obrt, napadali in morili bodo mirne pasante, kakor doslej! Žalostno, a resnično! Zdravstveni urad mesta New York je med 14,000 otrok, katere je preiskal, našel 6,000 otrok bolnih, ki so potrebni zdravniške |>o-moči. Tako zgleda civilizacija v današnji kapitalistični človeški družbi. I tanje, milijonarke ustanovljajo varstvena društva za živali, klube za preživljenje pt;č;e |h» zimi in to tlelo potem puste v kapital stičnih časnikih razglasiti kot milosrdno delo. Ptice se preskrbuje z hrano, bolnemu psičku ali konju se pošlje zdravnika, otroke delavcev se pa pusti umirati brez zdravniške po-, moči. In temu je kriv današnji gospodarji zistem, katerega zagovarjajo tudi nekateri slovenski časnikarji v Ameriki, ki so se v klečeplaz-tvti že tako daleč ponižali, da ne Čutijo robskih sjx>n, v katere so v kovani. Lopova Martina podpirajo unijski delavci. [z \V;tkesbarre-a, Pa., se poroča, da je John Mitchell v nekem govoru pred 5,tioo premogarji spominja! se zloglasnega šerifa James Martina, ki je leta 1807 po svojih podlih kreaturah vstrelil 17 stavkujočih nremogarjev. John Mitchell je rekel : "Zadnjo soboto sem obiskal Lattimer, kjer sem se znova spominjal grozne žaloigre, ki se je dovršila pred osmimi leti. 17 mož je bilo takrat zavratno vstreljenih. Največji' ldpbv dotiČne žaloigre dobiva, sedaj plačo kot rudniški in-špektor in se sedaj zopet poganja za to službo. Žal, da moram konsta-tirati, da tudi unijski dclavci podpirajo njegovo kandidatura Najbrže ne vedo, kaj delajo. Jaz ne razumem, da zamore kak član unije podpirati te^a človeka. Noben pošten državljan bi ne smel občevati s človekom, ki je to šerifsko tolpo vodil pri Lattimeru." Tudi mi se jiopolnoma strinjamo v tem oziru z Mitchellom, dasi odprto priznamo, da Mitchell malokdaj tako odprto govori. Nobe-de.u zavt df,y.. .sJoyenski j)mnogar ne bo glasoval za morilca Martina, ako hoče, da 11111 njegovi tovariši ne bodo klicali v obraz izdajalec. Stavka lesnih delavcev v Chicagi. Stavka lesnih delavcev v Chicagi. ki se je pričela z dnem i. julija t. 1. in je obsezala 2,300 organiziranih delavcev; je končana. Nova pogodba je sklenjena za tri leta. Prve dve leti se plačuje 28c. na uro, tretjo leto pa se zviša plača mizarjem in delavcem pri strojih za en c. na uro, izdelavcem pa za en c, in pol. Tudi v tej stavki niso dosegli delavci popolnoma vse, kar so zahtevali. Največ je temu krivo, ker se pogodba z delodajalci pozno konča, ko tvorničarji niso preoblečeni z delom in ker organizacije niso. centralizirane v evropejskem smislu, torej je tud nastop vseh organiziranih delavcev nemogoč napram izboriio centralistično organiziranim delodajalcem. Priznati pa moramo, da so se slovenski organizirani lcsiii delavci v Chicagi, katerih je nad sto, vrlo držali, da med njimi ni bilo niti e-nega garjevca, da so vestno in točno opravljali stražarsko službo o-koli tvornic, da je bilo težko vsled njih vestne službe vtihotapiti garje vce v tvornico. Slovenske organizirane lesne delavce priporočamo vsem slovenskim delavcem v Ameriki za zgled delavske solidarnosti in elitne čete za obrapilx) delavskih interesov na gospodarskem polji. "Dobrodelni" Rockefeller? Vsi kapitalistični časniki pojejo slavo RockefeHeru, češ, da je |>oda-ril čikaški Harward univerzi 50 milijonov tolarjev. Mi radi priznamo, da je Rockefeller res izročil ta tiar univerzi, ker se z druge strani |x>roča, da je Rockefeller znižal delavcem v oljarnah njih'1 dnevni zaslužek od $1.50 na $1.25. Kod a j je še Rockefeller kaj dal. da ni napravil dobička?? Nov škandal v Chica^i! Zopet se neča širša javnost v Chicagi z novim škandalom. Družba, ki je i>od mestom Chicago zvršila razne predore za prevažanje tovornega blaga s kolodvora na kolodvor, je svoje tlelo zvršila po izpo-vedbi izvedencev pomanjkljivo^ poleg si je pa s podkupovanjem in raz-nimi sleparstvi prisvojila razne privilegije. (' kaški župan pa pravi, da mesto ne lx> vzlic protdkolu inženirjev napravilo proti družbi sodnjiskih korakov. Poročilo se bo položilo v o-maro in bode tam poleg druzih poročil o sleparstvu, korupciji itd. spalo spanje pravičnega. Mi ne vemo, kaj je temu vzrok? Pač Črnino je. da se proti bogati in vplivni družbi ne nastopi sodnjiskim potom? Listu v podporo. Ker je g. Sakserja sunil pod ro-bra.tla se zdaj dri i na ono stran 10e; da hi ga še kdo na drugo stran, da bi so vzravnal 15c. "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 35 Chicago, 111. 1. septembra 1^)05 . - . Leto IY P(Č začrtani poti naprej! Marsikateri delavec si domišlja, da je s svojo glasovnico odločeval, kedo bo predsednik republike, gu-verner države ali okrajni šerif. Nevedni delavec se celo veseli, da je pristaš tiste stranke, ki je sijajno zhiagala, koje voditelji jx> dokončani zmagi sede pri polnih skledah. Ob taciji .prilikah si domišlja nezavedni delavec, tla je enak predsedniku, da ima iste pravice v državi, kakor vsaki drugi državljan. Pri tem pa pozabi j>opolnoina na svoj lasten položaj, V tacih sanjah se ziblje nezavedni delavec, e pridruži socialistični strank:, ki se bojuje za enake pravice vseh ljudi na [»olitič-nem in gospodarskem |>olji, ki se bojuje za prav co in resnico — za uresničenje svolxxle, enakosti in bratstva. Delavci ne potrebujejo guvernerjev in policajev, da jih pošljejo v ječo, ako zahtevajo človeških pravic, in boljših življenskih razmer. Delavci potrebujejo • kruha, pošteno obleko in čedna stanovanja — sploh človeku dostojno življenje. To vse se da le doseči, ako delavci z vso silo vstopijo za prepotod današnje kapitalistične človeške družbe, da se današnji kapitalistični zistem pridelovanja nadomesti s socialist enim, ker so v sociali ;tčni človešk: družbi kot proizvajalci deležni vseh dohodkov iz proizvajalnih zavodov ali tvornic ljudstva. Za špekulante, finančnike, bankirje, -advokate, farje, polit karje, sleparje in druge parasite raznih vrst ne bo mesta v socialistični človeški družbi, ako ne bodo hoteli z drugimi delavci |>oŠteno delati. Kdor ne dela, ta naj tudi ne je, bode geslo v socialistični človeški družbi. Taka človeška družba, pa nekaterim katilinaričnim ekzištenčim v New Vorku ni všeč, ki se maste o žuljih drugih, radi tegi so rekli, da tak človek ni vreden da živi, ki se bojuje za to, da liodo morali razni postopači, lenuhi in sleparji tudi delati. Ali vzlic tem psovkam, > katerimi nas obmetavajo te katilinari:ne ekzistencc, se je pričelo rnvd slovenskimi delavci v Amerik., ki si s trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh, svitati. Armada ?iv."I nih slovenskih < elavcev rane od dne do dne, število nezavednih de'avcev se pa krči. In to vprav jezi te kui-linarične ekzistencc v New Yorku, ki špekulirajo na ljudsko neumnost, da bljujejo ognjo in žveplo na nas. Ali mi se tem psovkam le smeje-mo, ker stojimo previsoko, da bi nas doseglo blato, katero mečejo v nas. Naj psujejo in zmrjajo kolikor hočejo, mi bodemo korakali po začrtani poti naprej, dokler se ne zdrobe suženjske verige,. ki oklepajo dandanes delavce, dokler se ne uresničijo naši ideali, ki se zrcalijo v svobodi, enakosti in bratstvu. Na naši foti, ki vodi v pravo človekoljubje, lx demo vstrajali in izrabili vsa sredstva: obstoječe zakone, časnikarstvo, knjižice, volil-ni listek itd., dokler ne dosežemo naših ciljev —socialistično človes-ko družbo. Omega. i Pod novim oilom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" * I. — V zmoti ste, gospod kanonik, je ugovarjal dr. Rus. Ne gre sil tu za avstrijski patrijotizem, nego zato, da že neha |>opolna brezpravnost narodov v habsburški državi, ta ■«K16veški, vse ubijajoči absolu-t zem. Naše upanje je, da se sedanje neznosne razmere ne bodo mogle vzdržati, če zmagajo Francozi in zato wmpatiziramo ž njimi v svesti, da sedanji boj med Avstrijo in med Francijo ni samo vojna med dvema državama, nego da je to dvoboj med Habsburiani, kot prvobo-r. tel ji reakcije, in med francoskim narodom, kot nos It cljem demokratične ideje. — Vse prav, je črnemu menil kanonik baron Taufferer, ali meni se vendar zdi, da pri Vas ni več tiste zvestobe, kakor bi jo morali gojiti. Republikanci ste! In obraivši se do 1'odobnikovega sina je stari duhovnik dostavil: Posebno vi, go--]kxI Konrad, ste se v Padov« navzeli kaj čudu.h nazorov. Konrad Podobnik je bil nena-vzadno zal, visokorasel mladenič. Ko ga je stari kanonik na {>ol šaljivo na |k>1 žalostno apostrofiral, -c je obrnil k njemu in mu odkritosrčno pogledal v oči. — Svojih nazorov nc prikrivani, gospod• kanonik, je rekel Konrad Podobnik. Narodi v Avstriji smo le sredstvo za dosego nam pojx>lnoma tujoh namenov. Za te namene moramo živeti in krvaveti. In kako ža-lo.-tno in nevredno je življenje teh narodov. Nase oblasti bi rade vse življenje napravile kar mogoče i>o-dobno življenju v kaznilnicah. Narodi so brez moči iif brez veljave v državi. Ali se je vzpričo temu čuditi, da se je ohladila njih ljubezen do države in da upirajo svoje poglede drugam? — jaz vam nc morem pritrditi, je menil kanonik. < >blasti so jx>>tav-ljene od Boga, njim moramo biti pokorni in zvesti v vsakem slučaju in brezjK>goj 110, tudi tedaj, če nam store krivico. — Ti nazori so prišli ob veljavo tisti dan. ko je padla bastila, je odgovoril Konrad Podobnik. Vsa moč in vsa oblast izhaja edino iz naroda; narod jo tiodcli, narod jo tudi lahko vzame in če treba tudi s silo. — Na ta način vi torej odobravate, da so Angleži svoj čas kralja Karola I. obsodili na smrt in da so Francozi kralja Ludovika XVI. ob-glavili? Zavladala je tišina, kakor bi bilo vse strah, da se Konrad Podobnik osmeli na to vprašanje določno odgovoriti. — Bila je pravična in zaslužena kazen, ki je zadela ta kralja, je zdaj rekel Konrad, Oba ta kralja sta zlorabila svojo oblast. .. — Tako govorjenje je brezbožno, se je razjezi! kanonik baron Taufferer. Vi ste pravi sin revolucije. pravi jakobinec. Puntarski duh vas je prevzel, a pazite, da vas ne zadene kazen božja. — Prepričan sem, da je moje mnenje pravo, in prepričan tudi, da zmagajo velike ideje, katerih nosi-teljica je francoska armada, je Konrad mirno zavrnil razburjenega kanonika; molče, nekako prestrašeno so mu pritrjevali drugi, stari Anton Podobnik pa je skrivaj stisnil roko svojega sina in mu za-šepetal na uho: IDobro si se držal! —Katera načela bodo končno zmagala, to je v božjih rokah, je čez nekaj časa zo|>et povzel kanonik baron Taufferer. Moje prepri-čanje je, da b: morali mi zvesti o-stati državi in dinastiji, četudi smo nezadovoljni z vladajočimi razmerami. — Tako je. se je rogal Andrej Kopitar. Jaz tudi zahtcfvam, da vsak paglavec poljubi šibo, s katero sem ga naklestil. — Tudi jaz umejem — je dejal Konrad — tla se kak narod ne izneveri. dasi ni zadovoljen. A to so redke izjeme. Angleška kraljica E-lizabeta je Puritance neusmiljeno preganjala, a še oni, ki jih je vrgla v ječo, so ji ostali zvesti. Zgodilo se je, da je bila nekemu Puritancu na povelje kraljice odsekana desna roka. Ko Je krvnik opravil svoje delo, je mož z levo roko zamahnil 5 svojim klobukom ini zaklical: Bog živi kraljico! Ali pa vesta, kaj je bil izvor tej zvestobi? Prepričanje, da dela kraljica edinole za čast, za srečo in za blagor naroda. To pa odkrito povem, ko bi meni danes ot 1 sekali desno joko — ~ V tem trenotku je pritekla v sob^> g0stiln-carjeva hči in. zaklicala: Francozi so spet tit! Ravnokar so prišli; deset mož jih je! Hipoma je bila vsa družba po konci in je hitela iz gostilne ter čez čevljarski most na Mestni trg. Francoski vojaki so bili res prišli, da preskrbe stanoval i šča za armado. Za prenočišče so se oglasili na rotovžu in se ravno dogovarjali z mestnimi stražarji, ko jih je dohitela družba iz Božičeve gostilne. — Kdaj pride armada ? — Pojutrišnjem! Tedaj pa se je Andrej Kopitar |K>stavil na rotovške stopnice in z mogočnim glasom je zapel v jasno pomladansko noč: . .A!Lwji jmiaBXs.uk la-Patrie — Le jotir de gloire est arrive. . . In tedaj so se vsi navzočniki odkrili in gromovito je orila marze-Ijeza čez mirno mesto. To je bilo prvikrat, da se je v Ljubljani očitno pela himna revolucije. II. Komaj se je dne 2. aprila 1797. zdanilo, že je bila vsa Ljubljana pokonci. Z vseh strani so drli ljudje na Mestni trg in na Novi trg ter nestrpno pričakovali prihoda Francozov; drugi so šli ^e dalje na Tržaško cesto ,1*11 do Viča zmagovalcem nasproti. Nakrat so zapele trombe in culo se je peketanje konj. Prijezdile so predstraže, Kmalu so jim sledili večji oddelki vojaštva, ki so se raz- jxistavili po glavnih ulicah in tr-g.h, In potem se je začul iz daljave zamolkel šum in bobnanjc in slišalo piskanje piskačev. Zopet so za-donele trombe, zabliskalo je orožje, jjokazaJe so se plapolajoče zastave in armada francoske republike z generalom Bernadottom na čelu je primarširala v Ljubljano. Krdelo je sledilo krdelu: zdaj pešaki, zdaj konjeniki, zdaj topničarji, in v kratkem času je bila Ljubljana podobna vojaškemu taboru. Molče je prebivalstvo sprejelo zmagovalce 111 splošen je bil strah, da je od teh silnih množic pričakovati najhujšega. Skoro sami divje izgledajoči možje, v zamazanih in podrapanih oblekah, od dolgega vojskovanja in njegovih naporov utrujeni, od solnca ožgani, vidno gladili in žejni, so bili sedaj gospodarji mesta, ki že od turških zajez-dov ni videlo v svojem obzidju tuje armade. Vzpričo te armade je u-tripalo-srce tudi tistim, ki so bili Francoze z veseljem pričakovali. General Bernadotte ie s svojim štabom jahal pred rot^vž, kjer so ga pričakovali mestni odborniki in se mu poklonili. V njih imenu je spregovoril nekaj besedi tovarnar Desselbrunner, edini mestni oče, ki je bil vsaj deloma zmožen francoskega jezika. General Bernadotte je na krapko odgovoril in potem od-jahal v škofijo, kjer je bilo pripravljeno stanovališče za francoske generale. V trenutku, ko je general Befiladotte pognal konja, se je z okna Damjanove hiše (kjer je sedaj mestna hranilnica) zaslišal klic: Viveda republiquc! Kakor bi trčnil je iz tisooev'grl francoskih vojakov žadonel navdušeni od-zdrav: Vive le republique! General Bernadotte pa se je obrnil proti oknu, odkoder je prišel prvi klic, in vojaško pozdravil tam stoječi osebi, Konrada Podobnika in črnolaso Maro, šele kacih 13 let staro hčerko veletržca Damjana. Mara in Konrad sta zažarela veselja. stari Damjan pa se je obrnil h Kopitarju in rekel: — Tu se vidi. da ta armada ve. zakaj gre v l>oj, medtem ko store avstrijski voiaki svojo dolžnost le ker morajo. (Daljo prihodnjih.) Gospod JOHN STEFANICH naznanja slovenskemu občinstvu, da je sedaj v posit'n pri 365 36/ Blue Island Avenue Chicago, Illinois in bode vesel, ako ga njegov i si ari in novi prijatelji obiščejo. On jim bodo postregel vedno z najboljšimi oblekami, klobuki, itd. po primerno nizkih cen ali. Sij,...................... NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno se Vam zahvaljujem za Vala uspešna zdravila, 5 ktentm ste ozdravili mojetf* malega ck-teta Vi st^r otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naiiskrenijSo zahvalo. Zajedno Vas pooldaičam, da -"»—J*- nl,mn v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana i a hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 - Dimity Pa. I)ela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjen« od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar jKJtrjujejo osobe, kt«-rili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in st.irčki, dreki in' Qtroei, priznavajo ozdravljenje po zuužitju zdravil tega zavoda. Vspoh tega novega obtiči le v tem, kerima svoj poseben zdravniški rbor raznih specialistov za vsuktero sledečih bolezni: Kavina-tl»eni, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesno bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate luse, če vas boli želodec, daljo, za sjudsko bolezni, za hemoroide, odrvenenjo kakega ud«, kapljavieo, sifilis, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem s tem drage vol |e, aa sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju kriti, tako, da mi je bito Ijcnje neprevano trpljenje. lJanes pa sem hvala Hogu popolnoma zdrav po jedno-mescč-iein užlvnnju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Institula. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja idravniSke vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V zn.ik zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, G rant ford To spričevalo je bilo podpisano \ mojej prisotnosti H. septembra leta iyu.". Nikola Grill, Notaiy Public,4.«Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsaeega bolnika se posvetuje eel zdravniftki zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotienega zdravniku specialista. To Vam dokuzaje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični speeijahst predpiše ravno ista zdravila, k t era je vže prejo stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. C'e imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s i>oinočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Stutieu. Ta stroj udinja izvrstno in zdravi: rov-tnatizem, gobe, nervoziteto, i m potenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si lx>do tu ali tam, pičite to v svojem jeziku; opi&itc kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Expressu in z vsemi določili in nasveti v vsukteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka mule. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donaSajo srečo in blagostanje k VaSej družini. rtUPJUTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASL.OVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. \|7® "'ONE URE: Vuk dan od 10. do 1. ure pop., Ur od S. do 6 ore pop. — Ob torkih in sobotah od 2. nre do> do 6. nre pop., in od7. do 8. ar« irodcr. — Ob n«d«ljah od 10. ur« dop. do 1. ara pop. _____ __...__________ Razrusujoče tendence. Kdor hoče uresničiti nove cilje, nove nazore, ta nt sme soditi staro, široko, izhojeno pot. Star pregovor Jugoslovanov se glasi: Ne toči novega vina V stari meh. Kdor gradi novo družabno graj njo, ta naj se varuje starih, trhlih ruševin, ta naj se varuje razpadajočega kamenja pri gradnju nove stavbe. S tem bi se1 zanesla v novo starfx^ le nevarnost, da se stavb** zopet kmalu zruši. " To pomeni, da se duhovi nc dajo revolucionirati s sredstvi, katere nam nudijo ali priporočajo obstoječe institucije. Ako bi hoteli izra biti le to v revolution i ran je duh v/, kar kapitalisti prij»oznajo za dobro ali kar nam dovolijo za vporabo, tedaj to toliko |>omeni, kakor če bi se strinjali s sedanjim obstoj cč; m družabnim redom. Vsaka prcosiiova družabnih razmer je v očeh mogočnežev proti postavna, kajti obstoječi zakoni so le v to svrho tukaj, da stare, preosno-ve potrebne razmere hranijo. Ali to nc velja le za paragrafe zakonika, ampak za moraJno naaifanja. Sedania ntbrala služi mogočnežem isto tako za uzdo, kakor vera, s katero brzda ljudstvo, katero sili k luči. Kadi tega so zaščitniki današnje družbe na debelo namazani z moralno j>omado in dajejo ljudstvu "dobre moralne zglede", ki pa niso nič druzega, ako se jih. pogleda pod drobnogledom, kot hinavstvo in farizejstvo. I Vi tem se gre le za to, da se ljudska masa ne odvadi moliti ma-likov in fetišev. Ako ljudska masa topo gleda te simbole, ki so izpostavljeni v čaščenje, potem so gospodujoči sloji zadovoljni, ker vedo, da ura obračuna še ni prišla. Radi tega imenujejo tudi gos|x>dii-joči sloji vsakega človeka, ki se smeji njihovim družabnim, verskim in moralnim malikom, navadnega hudodelca. Ako nam je v resnici resno z re-volucioniranjem duhov, potem moramo zapisati na svoj prapor, da ne rešpektiramo nič, kar se ne strinja z našimi nazori. Marsikateri malik stoji le na ilovnatih nogah in treba je le majhnega piha, da pade na tla in se razbije. Ali pozabiti nc smemo, da so najbolj nevarni tisti malžki, ki hodijo |H> zemlji, da so ti maliki mnogo bolj nevarni, kakor stari bradati gosjjod nad oblaki, ki sprejema v sIužIkj brezposebtie lxjgove. Ta le mrtvim preti s peklom in hudičem, me item ko posvetni maliki prete z ječami, vislicami itd. že na tem svetu. Kako visoko se ceni marsikateri-krat sodbo sodnika, dasiravno so mu jo narekali prav navadni, vsakdanji, nizki čuti. .Dostikrat sedi na sodnjiskem stolcu tudi kaka hladna rutinirana oseba, dasiravno jo vse hvali za vzor nepodkupljivosti. Ako bi nc bil rešpekt pred sod-njiskim malikom le umetno izdelan, od kod naj potem ljudje tega mali-ka tako rešpekt i raj o? Kdo more o današnjih pravnih institucijah kaj druzega trditi, kakor da so le radi tega tu, da se vzdržuje krivična človeška družba, da se vzdržuje današnji nered. Kako žalostno je, ako siromaki dandanes iščejo svojih pravic pred sodiščem. To je isto, če bi kdo ovci volka priporočil za .prijatelja. Drugi malik v današnji človeški družbi je zasebna lastnina. , V tem oziru oglejmo si le kako veliko delavsko stavko- V pod[K»rni blagajni ni več denarja I Sedaj morajo stradati delavci, njih žene, njih otroci, dasi so desetletja proizvajali jestvine in čeravno so vsa skladišča iK)lna jestvin. In zakaj? No, ker so j>o nazorih današnje človeške družbe te jestvine zasebna last in kdor se jih dotakne brez dovoljenja lastnika, je po današnjih nazorih tat, ropar. Stavkujoči pek, ki je še ^včeraj pekel kruh. bi bil danes tat, ako bi si le košček kruha prisvojil brez dovoljenja lastnika. Vsi meščanski listi bi pa pisati o ljudski demoralizaciji. To vstvarja svetost lastnine. To ni malik, ki je morda napolnen z žaganjem, ampak to je malik, ki pije ljudstvu kri in mozeg. Še le ob smrtni uri tega ma-lika se bode lahko govorilo o zmagi človekoljubja. M. Ii. POSEBNI OQLAS. Nov» prokomorska črta—Srodoeomako In AdrlJaJiako morje. — Cunard Line. Socializem in naobrazba. Ako zastopniki kapitalističnega družabnega reda glede političnega naziranja nasprotujejo drug dru-zemu, ako so si glede veroižpove-dauja v laseh, ako so na gospodarskem ]>olji v nasprotstvu, vendar so v eni zadevi složni — složni so v boju proti socialistpm. Svobodomiselni kapitalist se druži z versko fanatičnim tvorn.ča-rjetn, radikalni demokrat postane prijatelj konservativnega republikanca, revolucionarni teoretik vede o razvoju |»da prijatelski roko na-zadnjakti, ako je treba ud riti j>o socialistih. Odkod izvira prijateljstvo teh nasprotnikov? Kaj jih druži, kedar >e gre proti socialistom? Skrb za njih lastnino I Hoje se, da nc bi izgubili svoj ugled, katerega uživajo v kapitalistični človeški družbi. Sicer je tudi mej zastopniki kapitalistične družbe., nekaj tako zva-nili radikalcev, ki radi ljubkujejo s socialisti, da bi svojemu stremijt-nju utisnili reformatorski pečat Te vrste ljudje >e učijo pri social stih, da si |K>tem ustvarijo lastne j>ojmo-ve o socializmu, in sicer vedno tako, da so jim v korist. Ako je pa treba, da označijo svoje stališče glede prestvaritve današnje k.?-rttmpiranc družl>e, tedaj pa ti go-sjxxlje niso več socialisti. In vendar so vprav njih opazke, govori ali spisi, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, i>odobni sociali-stičnemu n&riranju. Imeli smo že radikalne poKt^ča-rje, svobodoumne modrijane p'ed-no se nastopili moderni socialisti. Socialisti so pa še le nastopili, ko sc je |>orodil novodobni delavski razred, in le ta je socialist, kdo; sc bojuje za podružabljenje proizvajalnih sredstev. Naj meščanski, svobodomiselni reformatorji še tako vsiljujejo socialistom razne etične, politične in ilcktuclnc naloge, naj socialisti tudi sprejmejo v svoj delokrog te naloge, vendar delo teh reformatorjev ni socialistično v pravem j>o-menii besede, ampak le toliko, v ko-l;kor se zrcalijo v tem gospoJarsv, koristi zgodovinsko nastalega delavskega razreda. Naj bodo simpatije teh reformatorjev za socialistično gibanje tako velike, vendar se spremene v prazen nič, ako se gre za vprop.i-stenje današnje družbe, v kateri žanjejo le bogati postopači in potepuhi. Ali dobimo podjxjro, ako protestiramo proti nesramnemu izkoriščanju j)otjetnikov in korupciji v drž. in druzih javnih ura'dih, ako napadamo razširjevalce verskih bajk. Podpirajo nas, ako moralič-nim hinavcem potegnemo krinko raz obraze, ako hlinjcni patriotizem {»kažemo v pravi luči. Ako pa mi hočemo izruvati zlo s korenino, ako delavnemu ljudstvu povemo, tla se mora organizirati kot razred in na podlagi razrednega boja izvojevati si zmago, tedaj nas ti meščanski zavezniki takoj zapuste. Mi gotovo ne trdimo, da delo teh ilektuelnih revolueionarcev in reformatorjev glede naobrazbe ni nič vredno. Ali resnici na ljulxj pove- ! £ mo odprto, tla mi nimamo vzro- j ^ ka zatajevati končne cilje socializ- i ma, ako se ti gospodje ne strinjajo! (■ z našimi gospodarskimi nauki. ^ Socialisti vemo, da je i>otrebno, da ljudstvo socialistične nauke vse-jc vsesa, tla prične samo misliti, da >c ne da voditi po voditeljih, ako hočenio zrušiti današnjo človeško družbo. V ta namen pa socialisti izdajajo nebroj časnikov, knjižic, letakov in knjig v vseh kulturnih jezikih. — T^pci ]»otrebujcjo vladarje,1 izobraženo ljudstvo se pa lahko samo vlada ! —v— ustanovljena leta 1840. 6 20. aprilom 1904 so pričeli pluti parnlkl Cunard Lino Iz Now Yorka pro ko Noopolja v Tret ln Roko. Parnlkl plujejo Ik New Yorka: Slavonla (nov pamlk, z dvojntm vlji-kom, 10,605 ton) dno 29. nu£. t. 1. Pannonla (nov parnlk, z dvojnim vijakom, U,851 ton) dno 10. sep. t. I. Kasneje odpluje vsakih 14. dni en parnlk.—Pri nadih agentih dobi t o vozno listke po najiiiijl cen!. Tretji razred Jo opremljen z vsem modernim kom-fortom, F. O. Whiting, ravnatelj na Dearborn In Randolph ulici, Chicag". Se Iščejo agentje! Slovenci, Če imate opravek v mea-tu žglasite se pri B. lležabek-u, 283 Seneca St. Cleveland, 0. Tu dobite vedno sveže pivo, fino vino in Igan jsrpa prost prigrizek Naročeno kobilo 15. centov. Pozor! Slovenci. Posor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah ih drugo raznovrstne naravno pijačo— • najboljšo in najfinejše linijsko amodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ive, Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peč! in pohištvo pri NAS Rojaki v Clevelnndu in okoliei pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo se vsa notarska dola (Voilinacht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobo pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini post- ,lillc- William Sitter 26 Franklin Ex tension Lakennod, Ohio. NAJEMNIK A VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih neoiH)jnih pijač. 8-1 Fisk St, Tel. Canal 1405 G> Jas. Vasumpaur, -no voglu 18 in Paulina nI. Chicago, 111. /■*/* /*/a /m/m /m?* />/# % Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Loomis St. novourejeni S a 1 o o ii .- Polog tega imam prostorne dvorano za obdrlevanjo sej in zabav, oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore, S spoštovanji! m (Telefon Canal 7231) JOSEPH POLACEK, (58U Loomis, cor. 18 1'1. Chicago, 111. NIMATE MOČI? Se-li počutite opeŠanega, se li hitro utrudite po vsakem naporu, vam-li telesni organi ne opravljajo svojih dolžno.stij, ali trpite vsled glavobola, bolesti v križu, vrtoglavosti in splošne opešanosti? Zdrava pamet vam pove, da mora biti nekaj narobe z vami. Vi potrebujete okrepeila. Ako vas je kaka bolezen pustila onemogle ali pa se že poznajo na vas sledovi staronti, tedaj no morete dobiti boljše stvari, da vas ukrepi, vam povrne prejšno moč in čilost, oživi vašo kri in vsak organ vašega telesa kot je SEVEROV BALZAM Cena 75 centov. ŽIVLJENJA "Moj priletni oče postaja z vsakim dnem moČneji kot posledica rabe vašega čudovitega babama življenja. Zdi se, da je ta lek pravi vir mladosti. MARIE TYUZN1K, W allace, Mich. "Dasi je bil.naŠ sin dolgo časa bolan in je zelo opešal, vendar ga je Važ balzam življenja spet k malu spravil na noge, ter se Vam s tem srečno zahvaljujeva. JOHN liOKTEL in soproga, Green Bay, Wis." Nevarnost dostikrat tiči v mali bolesfi v križu, ker zna pomeniti, da se nabira v telesu vodna kislina, ki vodi do Bright-ove bolezni. Severov lek za ledvice in jetra vam bo vstavil bolest in bo ojačil prizadete organe. Cena 75c in Si.25. Nočni zrak ni dober za ljudi s slabimi pljuei. Prt hlad, bolehavost pljur in kašelj zna biti posledica malemu izpostavljanju nočnemu vzduhu. Severov balzam za pljuča je najvspešnejša straža proti temu. Uživajte ura ob času. Cena 25c in 50c. Hitrost. Hitro ozdravljenje je zagotovljeno onim, ki trpe vsled bolestnega glavohola ali pa v^lc-d ulabobola, nastalega iz zaprtega želodca s pomočjo Severovih oblatov zoper glavobol in nevralgijo Imejte jih zmiraj pri roki eno škatljito in oprostili se bo-dete te navadne bolesti.—25c Dobri časi. Ob Žetvi bi moral biti okus vsakega jako dober. Nikdar ne morete imefr dobrih časov, ako nimate okusa do tega kar jeste. Dober želodec pomeni dobro ragpo- iTi^TiLi^ Mmm želoileCieea gresta. «s V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. — DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjatl še 10 centov za poštnino. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice of Liubuty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 08;; Loot.>is St. Chicago, 111. Koturt-d ul lh»> Pi|»t Offk'.> »t Uhtwtjcv 111., »» H«coud Clmt Mtttu-r._ Subscription $1.50 por y»ar. ' Advertjhfnioiiuon agreement.. ■ Ulaa Hvobodi'" izide VBal't petek •n velja xa AMERIKO: ta celo leto ................$1-50 u pol leta ................. 75c ZA EVROPO: u celo leto .........kron 10 c» pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski rtiiroti v Amerik». Naslov za dopise in poailjatve jo Sledeči: 'CjMhm Svobode' (583 Loom is St. Chicago, III. U^iL' at• ....... _ Dopisi. Cleveland, Ohio. V mesecu avgustu. Meseca avgusta t. 1. je minolo leto,* odkar se je pričel boj faranov proti župniku Urbarju. Že prvi shod nezadovoljnih faranov je pokazal, da se je tlačena para pričela dvigati proti svojemu župniku, iz-kor ščevalcu. Kar se je govor.lo do sedaj na šestih shodih je nemogoče vse povedati, ker hi bilo truba napisati debelo knjigo. ■ Onjeniti nam je le zadnji shod faranov, ki se je vršil v KnavsovI veliki dvorani. Shodu je predsedoval znani pr-voboritelj. Anton Grdfna, ki noče vkloniti svojega tilnika župnikov! prei>otenei. Z jedernatinn besedami je pojasnil p uieii shoda nekako tako le : "Dragi farani! Danes smo se zbrali šestič v posvetovanje, da zmagamo nad krivico, ki nas dolgo let sem tare in biča. I Janes je wi-nolo leto, odkar smo se dvignili proti našemu izžemalcu, našemu župnku. Ilila ie dolga vrsta bojev in truda in Stalo nas je mnogo žrtev,, (Lasi n'smo dosegi: nič! (Nemir med zborovalci.) Pili smo obi-lokrat pri škofu in njegovemu tajniku. Sprejeli so nas vselej prijazno in obljubili vse — da resnica mora na dani. Odšli s:no. A čez mesec dni smo se zoj>ct vrnili, ker nismo dobili odgovora. Ali ta pot nas niso niti imstili do škofa. (Klici: Vsi so glih!) Povedalo nam se je, da škof nima časa vkvarjati se z nami. (Klici: Se bodemo pa ž njim.) Napisali smo vse pritožbe občinstva, aH škof jih ni vzel v pregled. Hodili smo od Kajfeža do Pilata, a danes smo tam, kjer smo bili preti letom dni. Hribar se nam je pa rogal raz loco, češ, tla smo o-slički in norci, ker se bojujemo proti njemu, ker dosegli ne bomo ničesar, saj se škof za nas se ne zmeni. Tako se nam je rogal, kei smo iskali pravice. Jaz pa nasproti Hribarju trdim, da za naše pravice ne od jen jamo, dokler ne zmagamo. (Klici: Živijo Grdina.) Ko smo škofovemu tajniku razložili vse naše pritožbe, se je za glavo prijel in dejal: "Kaj ? Vse to se godi pri Vas ?" Ko smo mu še povedali, da je odšel mimoli teden od smrtne postelje nekega poštenega •moža, ne da bi mu [»delil sveto-tajstva, je izrekel te le besede: "Temu se mora narediti konec!" A kje smo danes? Tam, kjer smo biti preti letom dni. (Nemir :n klici: To je duhovniški humbug!) Vsled tega Vas farani danes vprašam: Ali naj zmagamo, ali j*« 1 ležemo. (Klici: Zmagamo.) Ako podležemo, zasramovali nas bodo tudi v bodoče in Hribar nam lx>dc v lice klical: Oslički! Ako pa zrna- j gamo. bodemo pa lahko rekli, da je j zmagala resitreca. Danes se odločrno. Zmaga ali poraz? Ako ste za zmago tedaj gre- j mo vsi prod eerkfrv, tla dokazemoi skupno solklarnost, da se ne bojimo Hribarjevega pretenja, ker thi-hovniki a la Hribar nimajo mesta preti altarjem." (Klici: Takoj,, ta-1 koj!) Pred no je ljudstvo ostavrlo dvorano, i so štirje možje dvignili imenovanega govornika,, ki je približno še enkrat to le povedal: "Teptani in bičani farani! Ali ne čutite u-darcev oil zgoraj, ki Vaš dosegajo? Ali ne občutite zaničevanje Vašega dušrtega pastirja? Ali niste slišali skozi eno leto dovelj grdobije in pohujšanja? Doživeli ste, da se odrekajo svetotajstva na smrtni jx>-vtelji in kako si pridobiva premoženje. In ktfj >e je storilo proti temu ? N č! Ako b v mrzli zimi kak 1k>s in od mraza tresoč-.se revež izmaknil v prodajalni par čevljev, ali bi ne šel lastnik po policaja, da bi ga zaprli radi para čevljev, tla bi pomnil, ke-daj se je lotil tuje lastnine? In česar pa ste storil dragi n> jaki, ko čutite na lastnem telesu, tla Vas l Ir bar izsesava? —---Kaša dolžno-1 je, tla se ptstavimo ]x> robu, da pride Hribar tja, kamor spada — v zapor! Dvigni se vboga para! Pokažimo, tla se ne damo zaničevati *'U tla bodemo" lahko rekli: Hud je bil Ix>j, a zmaga je naša!" Sedaj so se dvignili vsi farani ill odš!: pred cerkev, kjer so jih čakali <■ I Hribarja najeti ]iolicaji. (Nekateri so govorili, da so Hribarja sTTitž H"vrrjjr poKcaj v - v htpn Jaz nisem nikogar videl. Opomba p ročevalca.) Odbor je sel takoj k mezmirju in zahteval cerkveno ključe, katerih pa tnežnar ni hotel izročili. Sedaj so pa možje ob odobravanju vsega občinstva zabili vse vhode,, ki votli jo v cerkev. S tem činom se je dokazalo, da Ogromna večina ne simpatizira z Hribarjem in njegovim početjem. Ljudje so se pričeli mirno razhajati, kar neki |>olicaj mirno stoječega faraua ob cerkveni ograji hoče aretirati. Temu se je pa ljudstvo u-prlo. A tu pridrdra naročen policaj-ski voiz / desetimi dobro rojenimi postopači, ogroženimi z revolverji in gorjačanri. Tako se je završila impozantna demonstracija, ki dokazuje, da sc je slovenski* ljudstvo v Clevelandu pričelo zavedati. Vsa stvar bi bila končala jnivsem mimo, ako bi ne bilo vteknilo vmes svoje prste neko neznatno človeče, ki hoče postati baje drugi svetnik za I Iribarjem. I.c to človeče je skalilo mir in \k>-sledica tega je bila aretacija 7 faranov, ki so bili proti majhnemu poroštvu izpuščeni. HribaT je dal drugi dan aretirati še 4 farane, tla je zadostil svojemu maščevanju. A bili so še isti dan izpuščeni, obravnava se Ixxle pa vršila dne 0. septembra. Tudi cerkveno sodišče je bilo sklicano dne 2.V avgusta. Izmeti fio prič, je bilo prvi dan zaslišanih le 6. (i moški in 5 žensk.) Drugi dan so bili zaslišane še druge priče, tretji dan pa Hribarjeva stranka. Težko se Ixxle tem potom kaj doseglo. Vrana vrani ne izkljuje oči! O izidu obravnave pred cerkvenem in posvetnem sodišču \r.i poročam prihodnjič. Vsi elevelandski listi so obširno (x>ro£ali o demonstraciji, le klerikalna "Nova Domovina" je farane nagnala z mršavini kravami. Za ta infamen napad Ixxle pa dobila na prvem shodu tudi posten odgovor. —č— Aldrigde, Alont. Cenjeni urednik! Upam, da lx> dete priobčili ta dopis v priljubljenem delavskem listu "Glas Svobode". Ako hočemo, da se naš tužnt delavski položaj zlx>Ijša, potem je potrebno, tla svoje žalostne razmere oixdodanimo. da tudi ol>č nstvo, ki stoji delavskemu gibanju apatično nasproti, se uči spoznavati, da so naše zahteve upravičene, da je naš položaj v resnici robski in tla je treba z1x»ljšati ta polužaj. Leto dni je minolo dne 20. aug. t. 1., k<> je tukaj premogokopna družba "Montana Coal and Coke Co." zaprla vse rove, tla bi vničila organizacijo tukajštvh premoga-rjev, ki se imenuje "Western Federation of Miners". Tu je kak "h 300 do 400 delavcev, večinoma samih Slovanov. Mary, vodja tukajšne premogo-kopne družbe, ni le izboren priga-njač, ampak sne tudi svojo besedo, če to kapital :stom kaj nese. Dne 18. maja t. t. smo se pobotali prvič. V pogodbi se je sklenilo, tla se mora najprvo sprejeti v delo vse stare delavce, potem pa še le nove. Komaj smo pričeli z delom, je pa vodja Mary sprejel enega starega, po tri ali štiri pa nove. Delali smo tako kakih 6 tednov. Ko smo uvideli, tla je vodja Mary \x>/.r\ dano besedo kakor sestradan pes kost, smo bili prisiljeni zastavkati v drugič. Dasiravno jc druga stavka trajala Ie pet tednov, Vendar je bila huda borba za premogarje in obstanek naše unije. Le krepka volja in energičen nastop organiziranih premogarjev sta provzročila, tla jc bila popolna zmaga na strani pre-1 noga rje v. Dosegli smo vse glavne točke, katere smo zahtevali, dasiravno imamo tukaj nekaj tac h navideznih linijskih mož, ki še štrika niso vredni. Z delom smo zopet pričeli dne ji. avgusta. I lede iu siromaštva t tikaj šili h delavcev menda ni treba še posebej o-pisati, ker vsakdo ve, komur so ameriške delavske razmere količkaj znane, da se mora delavec za vsaki košček kruha posebej 1>oriti s požrešnimi kapitalisti, ki izsesavajo vbogo delavsko parijo do skrajnosti. Cenjeni rojaki! Naša zmaga jc zo|H't dokaz, kako koristne so delavske- organizaciji: za delavce. Pri kapitalistih je žc v navadi, darse nekaj časa hlinijo, potem pa naskočijo delavce, ko se delavci najmanj nadejajo kakega napada. Vsi za enega v sili. eden za vse, ako je treba! To lx>di naše geslo. Resničen je pregovor, ki se glasi: "Sloga jač\ nesloga tlači!" Iskreni pozdrav vsem zavednim delavcem. "Gl. Sv." pa obilo naročnikov. Mat. R—k. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi mojo dvorane 'za društvene soje, svatbe, zabavne večere -Ud. - veliko dvorano pa za narodne iti ljudske veselico. Cc gostom so vedno na razpolag« najboljše pijače, unijske smodke ip prost prigrizek. fltaj" Potujoči rojaki vedno dobro došli! tv^u Priporočam so vsem v obilen jtoBrt. Frank Mladič, r»H7 S. Centre Ave. Chicago, 111. 1% Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compazine (j enem le Tni"s"tlaiitique, ___LE 6 DNI NA MORJU----- Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašujte za imenik. T. F. Stepiua, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. »52 >V. 1 Nth St. Chicago, III. o A* yCv N v« \cr \v ^ # ^ s O A T* S\MI BRZOPLOVN1 PARNIKI. Pnrniki od plu jej o iz New Yorka v Havre vsaki četrtek vsakega tetina točno ob hI uri zjutraj i/, pomolu 12 North River ulici. Kediir doB-pe parnik v Havre. odj>otujejo/potniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: KVGKNK D K H0CAM»K, glavni ngetit za Ameriko in Canado. :I2 H read way, Nov York. M A KICK \\. KOZ.MINSKI, glavni agent za zapad, 71 Dearborn St. Chicago, III. DVOJNO KEdUlSCK! PltOSTl PliKiltlZKK! Cenjenemu obt'instMi naznaujiini, da sem v soboto dopoldne dne I 7, jim. LI.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflln In 20 u-Hee In lllue Island Ave, Chicago, III. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom lil drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, gostilničar. * * * * * * * * * * * >C 4*4*4*4*44 4**1*4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4*4*44 4*4*4*4*4*^ Cez malo časa ima odpluti prvi parnik novega parobrodnega društva. Mnogo naših rojakov kupilo si je vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po veo delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so j*) veo let med svetom ter jim jo dobro znano kake koristi dotinsa tako parobrodno društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,- Priporočamo toraj, tin naj si vsak po mogočnosti nabavi kolikor mogoče več delnic, onim i>a kateri ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da naj se pismeno obrnejo na "as, da jim stvar popolnoma razjasnimo. J 11 FRANK ZOTTI & CO. Kdor hočo kupiti delnice nove parobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship ( izreze in pošlje ta le kupon na Bpodnji naslov. 'o.", 1 /1 j ini| iče, Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. I Inkorporirana po državnih zakonih % glauiico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačanth. I OH Ureeiinlch Street, New York. Cenjoni goBixxl:- 8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družina jk) $.">.(X) komad, in Vam prigihno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrlio, in delnice mi prej ko mogoče dopoŠljitc. S tem se razume, ako prtslplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem zuesku. < Ime.............................................. Ulica in št........................................ Mesto in država----f............................... Dne.....t............190.... Ctki, mtnic-e (trate)-in poštne nakaznice uuj Fe pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. ...........^' GLAS SVOBODE .s Naloženi v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mu£el Wtkukklj, 511» Power Str,, Johnstown., I. tajnik: Maktin Konda, K8X Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fuank Petkic, 683 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik; Frank Klobučar, 9017 Swing Ase^South. Chicago, 111. t Dan. Badovinac, P.O.Box 193 La Salle, 111. Nnrtzor- J jOHN Verščaj, (»74 \V. 21st PL, Chicago, 111. ui\U I Anton Mi.adic, 134 W, 19th Str.. Chicago. III. !Jos. Duller, 7 Walker Str., James'villo, Wis. Martin Potok ah, 5(54 S. Centre Ave., Chicago, 111^ Mohor Mladic, 617 8. Centre Ave.', Chicago, 111, . I John Verscaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški ) Jos> Duller, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis. odbor: j anton Mladic, 131 W. 19th str., Chicago, III. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave~ kjer hodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vimi in Izborile žganje. VESELICO priredi po zaključku drugega glav. zborovanja /j S. N. P. J. društvo "SLAVl jA" st. 1 S. N. V. J. jj V SOBOTO ZVEČER DNE 9. SEPTEMBRA 1905 ^ v Narodni dvorahi na voglu IN, nI. in Centre Ave. jj Na veselici sodeluje tudi delavski pevsli zbor "OREL", Vstopnina 25c. rmttwms&mm^maBsmxaia j Začetek ob 8:30 jftž1" Dame v spremstvu W vstopnine proste. * Unijske smodke na razpolago. V obilni poset se pripora čuva vsem rojakom, brata Polansek brata P. SHioeiiliofeii llrg. Co's Najboljše pivo je Si* prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III Hermaiiekov Angelikn balzam je iiiijboljše Krepilo. Kedar (elo slabi in se njega moč činidnlje boljinbolj zniaiišuje te-daj potrebuje želodec krepila za prebavi jen je, da ojuči čreva in ledvico, Hermahekov angelika balzam st' proizvaja h- iz korenin. zt-liŠo in izbranih rož, ki so potrebne za ojnčonje telesa in utrditev zdravja. A-k<» postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovolj jokosti, torej slabi in razpada, pristopno jo boleznim. nervoznosti, slabemu prebavi jenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Polen pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi. n. pr. mrzlica. Hermanekov an ge lika balzam je najboljši krieistilee.in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. HkiV- Cena 7 fir; po pošti Noe. Izdeluje in prodaja edino J. C. Herinanek, lekarnar, 585 Se. Centre A v. Chicago 111. Kašparjeva državna banka. m Blue Island live, Chicago, III. plačuje od vlog I. jaii. pa 30 juti. iii od 1. jul. pa do 30 dee. po 3 odstotke obn'sti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar ko posojuje na posestva in zavarovalne police. Šolske bluze iz rdečega, modrtga ali rjavega blaga, s Širokim in okrašenim ovratnikom. Mera: Od (hI 10 6 do leta. Cena za bluze le.gl.fK) Pisane deske srajce — z mehkim ovratnikom, temne ali svetle barve. Mera: 12 do 14. Stalna cena 25c lQn znižana pa ... ..............ItJU Fine dečke srajce najrazličnejšega kroja. Mera: 12 do 14. Stalna ftlp c na 50c; znižana pa...... • • • ulu Volnene vrhne jopice za dečke — ovramik na zaponko. Stalna JPp cena 75c; znižana pa..........4uU Deski Iti dekliški "vojaški swea- tri" razne barve. Stalna cena POp 75c; znižana pa................UuU Nogavice za otroke — trne barve indvo.no peto. Mera: 4 do 9^.— Stara cena isc za par; znižana "JOp Zaloga oblek s hlačami do kolen za dečke— 11 *jra • ličnujši kroj in blago. Mera: Od 4 do 14 ler. Stal- (JI 0Q na cena $2.50, znižana pa.. . (1)1,0 J Zaloga oblek za dečke s hlačami do kolen — izbera ' e ikanska. Mera: Ud 4 do 14 let. Stalna Cena (hI QP $3, znižana pa...............(DliUiJ Zaloga oblek za dečke iz dveh ali treh komadov. Mera: Od 4 do 15 let Stalna eena $4.00; znižana (Tjf) Cfl Hlače za dečke do kolen iz finega kašmirja. Mera: Od 4 do I5 let. Stalna cena 39 centa; znižana QPp pa...........................ZJu Hlače za dečke do kolen iz črnega ali modrega Ševiota. Meta: Od 4;do 16 leta. Stalna cena 50c; zniža- OPp na pa ............... ........UuU Črne deške hlače do kolen — iz črnega "corduroy". Mera: Od iPp 4 do 15 let. Cena..............4Du Obleke za deklice iz fim ga p« rkala, šem brega ali ginghama— kroj najrazličnejši. Mera: Od fi do 14 leta, QQp Obleka stane le......■ ........OUU Zalogu deških čepic iz finega volnenega blaga. Stalna cena 39c, QPp znižana pa....................uJu Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje In likerje in pristna, naravna vina —Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 001 h. A. Greenfield A ves. West AJIis, Wis. Dekliške nogavice ra«he barve in dvojno peto. Mera: 5 do 12^. Regularna cena za par 19c; znižana Iflip Prosim vse tiste, ki bo mi v soro du, da se me spomnijo, kedai bodo imeli kaj evenka v žepu Ako bi ta blagohoten opomin o-stal glas vpijočega v puščavi, jih bom pa z imenom prijavil v vseh listih. A. Krivlia. Oat Hill, Cul Prolleialci: ^T^-.rs.^: reeki \ praŠajte po Štev. 22. 12, 3 Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOvS. JEIIAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popra valjenje god. instrumentov — Slovenska Narodna Podporna Jednota. Do sedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. I. Ivan Stonich, za društvo "Slaviju" št. 1 v Chicago, 111 Matija Strohen, za društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, lil. Matija Pečjak za društvo ''Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa. Nace Žleinbergar, za društvo "Bratstvo" št. 1 v Steel, O. Frank Miklaučič za društvo "Bratstvo" št. (> v Morgan, Pa. Josip Matko, za društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa. Frank Levee, za diuštvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Vale. Kan s. Louis Logar za društvo "Tmujuva št 10 v Rock Springs. Wyo. MikeZugel za društva "Edinost"št. 12 v Murray. I 'tub. in "Zarja" št. 1"» v Kavensdale, Wash. .Josip Kunčič, /a društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrue Jurše, za društvo "< )rel" št. 19 v Stone City, Ivans. 'Martin Skala za društvo "Sokol" št 20 v Kly, Minn. Karol Mackovšek. za društvo "Edinost" št. 23 v Durrngh. Pa. Anton Roje za društvo "Celje" št. 27 v Frontenae, Kanu. POOBLAŠČENI DELEGATIH. Anton Mladič od društva "Naprej";;, "i v Cleveland, O. Frank Klobučar, od društva "Delnv.f" St. 8 v S. Chicago, 111. Martin Konda od društva "Soknp «t. II v Koslyn. Wash. Martin Konda, od društva "Ediuost^št. 13 v Wheling Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št. I I v Waukegati, III. Dan Badov i miz od društva "Sloga" št. 1(5 v Milwaukee. Wis. , Frank Klobučar, od društva "Orel" št. 21 v Pueblo. Colo. Martin Konda od društva " Zom"si. 2*> v Tercio, Colo. Martin Konda od društva "Sm imieu" št. 24 v Jenny Lind.Ark. Pristop. K društvu "Edinost" št. 12 v Murray, 1'tub.: Josip Markovič št. 110«. Društvo šteje 17 udov. K društvu "Danica" št. 22 v Triniountain, Mich.: Matija Olanič at. 1104; Paul < »zanič št. 1105. Društvo šteje f>0 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontenae, Kans.: Karol Ha/ata št, 1108. Dništo šteje 39 udov. Suspendovaiije. Od društva "Trdnjava" št. l<> v Hcek Springs, Wyo.: Ivan Tau-čar št. 315. Društvo šteje 57 udov. Od društva "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Ivan Roje št 821; Josip Drop št. 827; Frank Velkovrh št. 851; Mihael Hauptman št. 852; Murtia Folnik št: 853; Ivan Košir št. 855. Društvo šteje 38 udov. Odstop. Od društva "Sluvija" št. I v Chicago, 111.: Simon Kančič st, 50. Društvo šteje 72 udov. Kolačekova Specialna razprodaja za ta tedan. Letno blago se ne bo oddalo v skladišče, ako ga je le mogoče prodati tudi po nizki ceni. Mi ne gledamo na prvotno ceno, ker moramo razprodati vse zalogo, ker potrebujemo prostor za zimsko blago. Mi vas posebno opozarjamo na blago, obleke, Čevlje itd., sploh na vse, kar rabijo šoloobvezni otroei. 11. glavno zborovanje S. N. P. J. so prične v torek zjutraj dne 5 septembra 1905 v Chicagi, 111. katerega se vdeležo sledeči osrednji odl>omiki: Ivan Stonich, predsednik; Martin Konda, tajnik; Frank Klobučar blagajnik. Nadzorovalo i odbor: Dan Badovinatz, Anotn Mladič in Ivan Verščaj. . . , Vsi delegati naj uredč tako svoje potovanje, da bodo dne I. septembra že v Chicagi. Vsak delegat mora prinesti s sabo poverilni list dot i Č nega krajevnega društva, katerega zastopa. Poverilni list morajo podpisati in potrditi z društvenim pečatom predsednik, tajnik in za-stopnik krajevnega društva. Poverilni listi za pooblaŠcence naj se pa pošljejo osrednjemu odboru. C as prihoda naj so naznani br. I van Stonich u 559 So. Centre Ave., Chicago, . Vozni listek mora vsak delegat sam kupiti v Chicago in nazaj. Ako železniškemu agentu razobloiito pomen potovanja, dobite vozni listek, nekai ceneje Oil Železniškega agenta zahtevajte tudi tK,botuico za vozni listek Proti tej pobotnici dobite od osrednjega odbora denar, katerega ste mlali za vozni listek. Tudi za čas prihoda v Chicago bo- dete zvedeli pri Železniškem agentu. Ta čas prihoda morate naznaniti br Ivanu Ktonichu, da vas bode odbor pričakoval na pravem kolodvoru. Vsakdo naj ima s sabo tudi društveni znak, radi medsebojnega spoznanja. Z bratskim pozdravom MARTIN KONDA, I. r. trfjntk. .... Nn prodaj pod jako ugodnimi goji šest mesecev rabljeno pohištvo, obstoječe iz 2 postelj z vso opravo, 2 peci. 8 stolov, 2 miz itd. Pojasnila daje uprnvništvo "(ilas Svobode". Import i ran tobak iz start? domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in rH kr, kakor sport, sultan in dam-»ke cigarete. J. V0K0I N. 544 Blue Islnd Ate. 56/.563-^565 BLUE fclAND AVE\ Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. _j_ — "Naši Zapiski", edina slo-venska znanstvena revija ki stoji na višku časa, bodo izdala ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani posobno štovilko, ki bodo posvečena našemu žonialnemu pesniku dru. Francetu Prešernu. Ta slavnostna štev. bodo stala 50 h. Denar naj sodirektuo pošlje na ta le naslov: Upravništvo "Naši Zapiski'1 v Ljubljani. Sploh pa vsem rojakom v Ameriki toplo priporočamo, naj si naroče to izboruo revijo, ako si hočejo svoje znanje razširiti. Saj stane za celo loto le 2 kroni in HO h. -- "Slovenec" poroča o pedeset-letnici katoliškega rokodelskega društva, kakor da je bil to svetoven dogodek. Skoraj dve strani je porabil za to poročilo. A čeprav se postavlja kakor petelin na gnoju, so vendar vidi, da ni zadovoljen. Nikakor ne more zatajiti svoje jezo, da Ljubljana še ni klerikalna. V uvodu svojega poročila pravi: "Nismo opazovali včeraj v Ljubljani tistega hrupa, s katerim ro spremlja v Ljubljani vsak na j na-vaduejši in najbrezpomembnejši društveni pojav, tudi "slavnostnega lica", katero včasih ob čisto nepotrebnih prilikah kuže naše mesto, si to jK)t ni nadelo". Pa jo res jeze vredno. Par tednov so delali klerikalci reklamo, da jih niti Nu-čič ne doseže, a v nedeljo ni bila Ljubljana niti okinčana z zastavami. In katoliškemu sprevodu niso delali niti špalirja po ulicah. Par tercijalk je stalo pred nunsko cerkvijo in par kočij, drugače se pa prokleta framasonska Ljubljana ni hotela niti zmeniti*a velikanski dogodek. »Sam Bonavontura je blagoslovil irovo zastavo, pa niti to ni 'vleklo"! Da, "vera peša", "Rd Pr." — Samo za rokodelske pomočnike so ni na slavnosti nihče zmenil. Strašno mnogo se jo govorilo o rokodelstvu sploh, o obrtni politiki, o Kolpingovih idejah, o srcu .Jezusovem. o krščanskih načelih, nevarnosti njegovih idej. a niti besedice no o rokodelskih pomočnikih, o njih potrebah, željah, ciljih. A družbi jo iino "katoliško društvo rokodelskih pomočnikov". KnjjKida — imenu se ne smo verjeti. Ime je lain ji vo. Pomočniki, če jih kaj imajo, so za štafažo; gospodarji društva pa so "katoliški" mojstri in popi. Mojstrom so dajali medalje in pomočniki so imeli pravico, čestitati jim za to. Katoliško načelo: Pomočniki so za mojstre na svetu. "Rd. Prap." — Sila važno je, ako čaka kak škof vlaka "Slovenec" ima v pon* deljski številki sledečo notico: "Tržaški škof dr. Nagel je potoval v soboto skozi Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru je čakal vlaka". "Slovenec" bi moral svojo metodo še dalje izvajati; kajti kar naredi škof, je vedno važno. Prihodnjič pričakujemo sledečo ali podobno notico: "Ljubljanski knez in škof Ilonaventura jo danes ob t. uri in 20 minutah kihnil. Potem se je u-seknil. Robec je^bil modre barve." "Rd. Prap." — Nikdar si ta bisaga.V ljubljanski okolici sta živela kaplan in župnik, katerim je za njune potrebe vedno denarja primanjkovalo. Ljudje so sicer pridno nosili v farovž piščance in dru^e take zemeljske dobrote in tudi "ofer" šport se ni zanemarjal. Da bi se ljudje "ofru" ne uprli, je bil napovedan po navadi za cerkvene potrebe, Ljudstvo, kateremu jo mnogo več za Ixjzjo čast nego za lastni poboljšek, je prinašaloobilno darov. Fajmoštru in kaplanu je sijala vesela zadovolj-nost z okroglih obrazov. Sla sta v zakrisitijo in preštevala denar, ter ga delila med seboj po bratovsko. j Tu pa se nekoč od pro zakristijska] Somtiin'Mki naročujte vrata in noter stopita cerkvena l ročujte n-oje lasopisc. klučarja, Takoj naznanita namen svojega prihoda, namreč da sta prišla ix) denar, nabran danes pri ofru, ker to je cerkven denar, cerkvena last. Župniku jo bi nepričakovani prihod "ključareki" naravnost sapo zaprl in nobena beseda ni prišla iz njegovih ust. No tako pa kaplanu, Zgrabivši krožnik Z denarjem za-kriči: "Prokleti hudiči, tako se predrzneto nas l>ožjo namestnike sumničiti, da hočemo zase denar spraviti, ko garamo za vas pregrešne lumpe, da sprosimo za vns božji blagoslov in vas spravimo v nebesa Ali jo to kaka zahvala?Glejte, da se poberete, drugače vas 1 muh kaj druzega naučil". Črna zgaga si je zavihal rokave ter skočil pred moža in vihtel proti njima svoje pesti. To je vspodbndilo tudi fajmoštru, da je zarezal nad ključarjema: "Ali mislite, da sem danes zastonj peto mašo bral?" Vendar je bilo vse divjanje zastonj.Ključarja sta odločno zahtevala denar, ki sta ga naposled tudi dobila, tako da sta se fajmošter in kaplan obrisala pod nosom. To so je zgodilo jeseni. Prišli s> Vsi Sveti t. j.dan z največjim postranskim zaslužkom? Vsak očenaš je ix> "zeksarju11 plačan, du pridejo v vicah trpeče duše kargorkev nebesa. Naš župnik jo dobil ogromno število očenašev, toliko da bi jih ne premolil cel dan če bi jih hotel vse ztnoliti. Treba si je pa znati pomagati. Mežnarja je napotili, da mu je "odgovarjal", sani je pa jemal kar p/ pet duš v vicah v en očenaš in molitev jo bila končana v par urah. Tako je fajmošter z lahkoto zaslužil par dese-takov. Tu |Kise je oglasil meiuar in zahteval tudi nekaj plačila. In župnik mu je vrgel dve desetici, češ;"za tvojo delo imaš ie zadosti." Ta dva slučaja, ki sta do pičice resnična, osvetljujeta jasno nikdar sito duhovsko malho, ki gleda le nase, pa naj njen bližnji lakote poginja. Noši duhovniki pa bodo toliko časa lahko molzli nevedno ljudstvo, dokler bo država pripuščala, da Ixxlo smeli popolnoma [x> svoji volji in sartiogoltnosti nakladati nanxlu ogromno breme raznih ofrov, ki imajo vsi namen le du-hovski že itak presiti in ogromni želodec še bolj nabasati. To so |x>-ieruhi. ki znajo žreti. "Slov. N." — Znat' se mora! Očetje Salo-zijnnci, ki so so nedavno tega vg-nezdili v bližini naŠt Ljubljane, niso samo vešči berači, ki znajo izprešati zadnjo vinarje iz nevednega in nerazsodnega ljudstva, oni so tudi "prefrigani" trgovci, ki bi delali vso čast najpremetenejšemu židovskemu kramarju. Pred kratkim so pričeli trgovati z vratnimi verižicami, na katerih so pritrjeni obeski z raznimi svetimi podoltauii. Te verižice prodajajo pobožnim ženskam, ki l>i jih naj kot blago. I slovljene svetinjo nosile okrog vratu, po 2K 10 v, naglašnjoč, da { niso samo "močno" blagoslovljene, | marveč da so tudi izdelane izdrago-cenekovino. Neka oseba, ki ni j prav verjela tem zatrdilom,je nesla tako verižico v preizkušnjo k neke- j uiu tukajšnjemu zlatarju. Ta je konstatiral. da so te verižice i'/ na-vati nega medu in da niso več vred- j ne, kakor 21 vinarjev. — Poltoiui ' očetje Salezijanci prodajajo torej J I blagoslovljene svoje verižice deset- i ^ | krat dražjo, kakor so vredne, in v- i j taknejo pri vsaki verižici masten, [dobiček vs\oj žep. Radovedni smo,! kai je "svete" verižice tako goro stasuo podražilo,ali sveta podobica, ki se nahaja v obeskih, ali morda "ta večji iegen", ki baje tiči v teh verižicah? Takisto pa bi bili hva-;^ ležni tudi slavni političui oblasti,! ako bi nam pojasnila, da li je ona! dala očetom Sulezijancetn "patent", | da smejo prodajati Ijudstavu stvari1 brez vsake vrednosti s tako velikan-! skim dobičkom! "Slov. Nar." Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. Ht. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 5S0 So. Centre Ave. Chicago. fmMEsmmm Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo ptrebščine. R-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom jx> Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim |xj okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vetino svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC til7 S. Center Ave. blizo li> ulice CHicAoo, III. Edina vinarnn, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Ktlor pije naše vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja Be pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar ix>šljitt> po Money-Ortlerju ali pa v znamkah na naslov V. J. h u belk a, P. 0. Box 744 New York N. Y. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo sto tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti \ I i kako je zbrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor bitni se Vam povrne slast do jela, že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki absolutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povrne in pomnoži prebavno moč želodca in črev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, da lahko prebavljajo nnjtrtpO' Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & & bružbiiiske in društvene skupine. Zeiiitovaiijske in otročje Klike so naša speciallteta. Cene primerne In solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal 14. PL Telefon Canal 287 Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV 8VBT0VNI, rRHNOVIJKNI ii SIDRO n Pain Expeller kot najboijSi lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatlčno neprillke. SAHOi 25ct. in BOct. v v«h lekarnah ——— «11 pri F. At Richter & Co. 215 Peart Street, New York. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše veliko in male alike po najnižjih cenah. 80 s<; Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! Z AM OP.E DATI SAMO Dr. E. O. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma In temeljito spozna. Ztitoritj, rojaki Slovenci, v olučaju tin V ti rrt jo trobci zdravnike pomoči vom ml priporočamo aamu Iri edino le tujfu alavnotfa In Izkudvnega zdravnika ker so nijedt-n drugi zdravnik no more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. A7nn .... ,lftr nn. .,.„ ker on jedini pozna po znatnenjili takoj vsako bolezen in radi tega oz- II/UK A VI VSF Rili F/NI drftvi ",oik® in že,,sk0 bolezni bodisi akutno ali pa zastarele (kro- w n 1 UULLLIlIj uj^ue), Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pluČah, prsih, želodcu, črevnh, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebuvljunje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih In boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, pol učijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, ogluSenje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neumsteČnl, glavobol, neredno mesečno čiSčenje. beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in ztmujuo bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in žensk« spolne bolezni, kakor tudi „sitllis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ternnj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteriml se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEQLER — 1239 Bohemian Ave — Poeblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor 1 Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me VI edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva ia Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. M ari Hcgler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih jiopolnoma ozdravil m Bem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že on mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezni zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naBlov: Slovenec: JOHN STRAH «9. VV. Feromt Str. — Mauiloa, O. Dr. E. C. Collins Meclleal Institute 1-40 WEST 3-41 h STREET, NEW YORK. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in j>of > " »zdravili. IV. V, RAZNO. — Pot ooenašev za obresti. V skrajno klerikalnem listit'Koiistun-zor Nuehriehten" jo citati v št 149 sledeči inserat: "Kateri ljubeznivi gospod ali dama bi z božjo pomočjo povsod i I neki vdovi in hčeri, ki sta v stiski, 120 mark proti vračanju mesečnih 5 mark in vsakodnevni molitvi pet očenašev in "češčenasi-marij". Ponudbe je i>o šiljnti pod "K. S. l(X)"na upravo našega lista.1' —Ako klerikalni lx>gntaši kaj drže doočenašev, bodo "stiskano" vdovo gotovo obrnili h posojili. Delavcem bo priporoča; naj bodo potrpežljivi, zadovoljni, delavni. pridni, pobožni, skromni, naj vbogajo gosposko, ponižno pozdravljajo kapitaliste in naj bodo vsaki trenotek pripravljeni umreti za domovino. (Ako tega no zvršo, ni bo po nazorih Sakserjevih mainelukov vredni, da žive. Opomba vajenca.) Ako bi dotieni. ki delavcem to svetujejo, živeli v istih razmerah, kaker-d* lavv+i todajbi vpilij <1« rc jim godi grozna krivica. Sploh so pa ti svetovalci že danes leai, zapravljivi, sploh jim vsako najmanjše delo grozno smrdi. Dotioni, ki bo zgražajo nad tern, da delavci za sebe in svojce zahtevajo boljše živi jonsko razmere, dražijo in izzivajo delavce s svojim postopaškim in lenuškim življenjem. Dotični pa, ki delavcem priporoma jo pasjo poslušnost napram gosposki, kupujejo gosposko in zakone. Mesto da bi domovino ljubili, ali celo za njo umrli, osleparijo in okradejo svojo domovino. Za u-mininje za domovino hočejo imeti lo delavce, kine posedujejo nič. Socializem na Japonskem od dne do dne bolj zanima širšo javnost, odkar bo pričeli naJaponskcm preganjati socialiste. Iver bo socialisti potom krute vlado sedaj primoruni molčati, pa toliko glasnejše govore o socializmu japonski nrist« »kralje nasprotniki socializma. Še ni dolgo,ko je marki Itogovoril proti socializmu.Tudi baron Ki-joura, trgovski minister je pred d vem meseci v daljši govoranci pobijal socializem. Tudi dr. K u vatla, član višje zbornico jo povedal nazore svojih stanovskih tovarišev o socializmu. Vsled tega je tudi '•Nippon",najbolj nazadnjaški list na Japonskem primoran prlpoznati da jo vpliv socialistov na Japonskem že tako velik, da so jih ne more prezirati. Ti pojavi so za bodočnost vele-poinenbnil Kakor bo je v družili deželah raz.ila mogočna ideja socializma, istotako bo IkjiIo tudi razvila na Japonskem, če je to japonskim mogočnežem všeč ali no. Kakšna posledice rodi vojna v nemški za pad ni Afriki, je razvidno iz poročila nadporočnika grofu Schwoinitza, ki kot očividec poduja širšemu občinstvu to turob-no sliko. Na kakem 150 kilometrov dolgem ix>tu je našel na tisoče glav mrtve govedine. Okostnjaki ljudi in konj leže razstreBcni v pustinji in kažejo strašno pot, po kateri je Bmrt grozno kosila. Kjerkoli jo malo bolj gosto grmovje leži na stotine živalskih okostnjakov, ker jo žejna živina v senci iskala zavetja pred žgočimi solnonimi žarki. Na nekaterih mestih so od žeje u-mirajoči ljudje izkopali z rokami do 20 čevljev globoke jame v pes-kn, da bi prišli do vodo. Toda zaman! Ljudje in živina bo poginili vsled žeje. Med umrlimi je tudi na tisoči; žensk. In vzlic temu, da bo vojna tako barbarsko nadaluje/ ni vstaja He. rerov končana, kar dokazujejo napadi, katere Hereri izvršujejo kar pri belem dnevu. Koliko Hererov se dandanes še bojuje, tega tie more nihčo povedati. Od 80 tisoč "Hererov" jih je do sedaj v boju padlo lo kakih 1-1 sto. Vdalo Be jih jo do koncem maja le 18551 mož in 0187 žen in otrok. Ako jih jo 10 tisoč poginilo vsled žeje, jo vendar še družili 10 tisoč ali se več ki nadaljujejo boj proti tujim, belim roparjem. Zopet 1k> treba nekaj milijonov mark in nekaj polkov; vojakov, ako bo hoče vil uši t i upor Hererov. In to žrtvovanje nemških prolotarcev v pisanem jopiču in ta mori te V Hererov se vršita v interesu nemških kapitalistov. — Barbarizem! 140 smrtno ranjenih mornarjev bo na ruski bojni ladij i "Orel" pometali v morje, ker so ssvojim ječanjem demoralizirali drugo mornarje ob topovih. Lahko ranjene so pa privezali k jaderni-koin, da niso bili ua poti drugim mornarjem v bitki. Vojna vzbuja v človeku prave zverske lastnosti! Lurška mati božju. V Dotir-nezu na Francoskem so zastavkalo delavke, ki se pečajo v tvornicah s konzerviranjem sanlel, ker bo po Ijodgodbi,.katero so izsililo potom organizacijo plačano na uro. Ali (M)djeiniki bo hoteli zopet vpeljati akord n i zistem ali plačilo iki komada. Te delavke bo vse, lo Bocia-listinjo ne, kar dokazuje naslednja dogodbicu. Predno se je pričelo h tajnim glasovanjemu za ali proti akordnemu delu, bo nasprotnice akord nega dela obljubilo svečo za 10 frankov litrski materi božji, prijateljice akordnega dela so se pa obljubile na božjo jiot v Lokronon, da bi mati božja njim v prid pri glasovanju zamenjala glasovnice. 954 delavk je glasovalo broti akordnemu delu, 21 pa za akordnodelo. Torej j«- le želeti, da l)i vselej zmagala lurška mati božja, če su gro za interes delavk! Velika naročba. (}. Jože Triner,dobro poznani iz-delovalee Trinerjevega,zdravilnega grenkega vina je poslal minoli teden železniški voz tega izvrstnega pripomočka v New York. To je najboljši dokaz, da je ta pripomoček vsestranko priljubljen. Ct. Trinerja special i teta jo našla kmalu ljubitelje v vseh narodih. Gotovo ji* to vino najboljši pripomoček proti vsem boleznim, ki pomaga vsakemu, nikomur pa škoduje. Ako potrebuje moči, ali čo vam jed ne diši, tedaj no dobite boljšega loka kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ta pripomoček okrepča želodec, očisti kri, pomnoži moč mišic, potolaži živce, vzdržuje zdravje in podaljša življenje. Dame, ki bo blede in slabot-no, katero vznemirja vedno glavobol, naj ne rabijo druzega pripomočka. To domačo zdravilo bi moralo biti v vsaki družini. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trinern 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Somišljeniki naroiojte in prlporočujte »GLAS SVOBODE". Knjiga "OPATOV PRAPORŠČAK." spisal F. R. je izšla. Ta zanimiva zgodovinska invest jo izšla kot podlistek v "Slov. Nar." in "Glas Svob". Knjiga obsega 211 strani in Btane f>0e. poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj ho zglasi zajNijasidla pri 11 prav-nistvu "GLAS SVOBODE". t)8:t Loomis St. Chicago, III. Vsem članom slov. soc. kluba v Chicagi na znanje. Prihodnja seja slov. soc. kluba v Chicagi bodo v četertek dne 7 BOp-teuibra t. 1. ob osmi uri zvečer v "Narodni dvorani" 587 S Centre A Kadi važnega tlnevuega reda jo neobhodno potrebno, da se vsi činu i te seje vdeleže- A. Poravne, predsednik. 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. i Po vzorih dr. Ničmiha napisal. dr. Nevesekdo. IX. Izbrali so si svojega gbvornika, gospoda rdečih, zalitih lic in okroglega trebuha. \ so noč je koval primeren ogovor; čuda torej ni, da mu teče sedaj beseda kakot med. Najprej blagoslavlja sebe in ves kapitelj "strože observancije", da so i>o božji milosti učakali čase najnovejšega presvetlega dekreta. Za-h val j a višjega pastirja za milosti in dobrote, katere odsevojo iz tega dekreta. Zahvalja višjega pastirja za milosti in dobrote, katere odsevajo iz tega degrata. Na dolgo in široko razklada, kako je nekje v stan knjigi izteknil izrek, da podpira gospodinja hiši tri ogle, tnož pa samo jednega. Bistroumno, kakor je bilo dano gospodu rdečih lic in okroglega trebuha, dokazuje, da je omenjeni izrek pristno zlato, ki bodi čislano tudi v sedanjih dol>ah. Pre-stopivši na ixxlrobuosti, našteva o-pravila, bremeneča skharno korar-s?ko hišo. Koliko je treba pometati, beliti, čistiti, umivati, prišivati gumbov, pospravljati, in vse to dan za dnevom! Koliko se pogubi, koliko pokradel Kako vse drugače Ixxle, če se dobi gosjxxlinja, ki bode hiši podpirala tri ogle in katero bodo s hišo družite mars katere dobrosti. Nato prestopi na vzvišeno stališče ter hvali boga iti škafa, da se maš-nikoni sedaj godi tako dobro. Doka zuje pa zo|>e» fcoli bistroumno, kakor po navadi, da so bli nekdaj krutejši časi, ko so mučili in morili Gospodove služabnike. Živo popisuje poslušalcem, kako jc bilo tedaj, ko so barbar: pribili svetega Petra na križ in obglavili svetega Pavla. Govori 0 preprostih dušah, da cela prepričanih, da se takšni časi ne morejo več vrniti. Govornik pa razklada ja-ko ognjevto, da žive mašniki sedaj še srečno in mirno, da se pa lahko čez noč izpremeni razmerje, da se vzpneta barbarstvo in lilxrralstvo do nekdanje mogočnosti svoje. "In ako nas bodo,*' govori svetlolični mož, razzvnet od svetega ognja, "in ako nas Ixxlo preganjali, kakor so nekdaj preganjali Kristusove aposte< le in učence, ako nas bodo vlaČil/po shoduicah in nann grenili vsak trenutek življenja, kje naj si iščemo prave ljubezni in tolažbe, če ne pri tovarišicah, jxxleljenih nam po najnovejšem svetlem dekretu ?" Nato Se postavi na strogo cerkveno stališče, ki jc vselej in povsod odločilno kanonikom "strožje observancije". Po njega prepričanji bi smel in mogel trditi le duševen sle|xic, da bi bil najnovejši presvetli dekret cerkvi kot takšen na kvar. Ravno narobe! Ponovil bi se oni čisti in blaženi Benjaminov rod, odprl bi se studenec, iz katerega bi sveta cerkev zajemala svoje niašnike, jx> rojstvu že namenjene za svoj poziv. "Ako bi sam blaženi Anton on Ka-la" — tako konča kanonik svoj govor — "zasedel stolico Svetega Nikolaja, menimo, da bi izdal prav ta presvetli dekret, s katerim si jc tvo-j a-'pre jasnost in prem lost ponuno-žila slavo n mir!" "In vi hočete biti deležni dobrot svetega dekreta?" vpraša nadškof. "Hočemo! Soglasno smo sklenili P "Vsi?" "Vsi!" "Stop te k služabniku Gregoriju, in ta piši!" Vseh štiristo kanonikov se gnete okrog mize ubogega Gregorija, in ta piše, da ga prstje bole in da mu znoj kaplja na beli pOp'r, kamor zapisuje svojih kation kov srčne že- 1 je. Sivi nadškof pa v tem vžprejema druge prosilce. Prihajali so, kakor prihajajo ose na medeno hruško, in vrata so si podajali iz roke v roko. Pollioštevilno .se je zbrala vsa "slkrajna" stranka, in vsakdo v nje vrstah je gojil željo, da bi se ude- ležil dobrote najnovejšega presvetlega dekreta. Višji pastir pa jc pod težo svojega zlatega ornata kar o-magoval na zlatem prestolu, in zelo sem se čudil, da ga ni tedaj treščila kap v smrti temne prepade. Iz težka dvigne trudno lice in z mrtvim ]x>gfcdom premeri zbrane prosilce v širi dvorani. Vsi pričakujejo, težko pričakujejo končne odločbe. "Vsi ste zbrani," prične archie p'.scopus, "in jioliiošteviliio vas vi-(1 m pred svojim prestolom. , Niti jednega ne |x>grešanio! Pač, pač, Andrej, stari kapelan Svetega'J ako1* pa župe, ta je izostal, njega pogre ša naše oko! Benedicitc! Benedi cite!" Prezgodaj se jc razveselil nadškof Martinus; V tistem hipu se namreč odpro vrata, in v dvorano pri-sope — ker komaj hodi — stari kapelan Andrej. Putika mu je mučila ude, zato mu je postrežnica Anica s flanelo ovila malone vse telo.. Pri vsakem koraku zaječi in bi se brez dvoj be zgrudil na svetli tlak, da se ne opira na svojo jx>strežnico Anico. Ta je kar prišla s svojim gospodom, in ker je imela ravno dan svoje dis-petize. nismo se čudili, da je govorila prav veliko. Ko prijecita in prikrevsata pred nadškofa, zaščeblja takoj: "Evo naju, in sedaj govori, gospod Andrej 1" Gosjxxl Andrej ne more takoj dobiti besede in gleda kakor zaboden voliček v škofa svojega. "Govoril' zajezi se leta. "Govori!" zajezi se tudi postrežnica, "sedaj je čas, da govoriš." "No, no," prične Andrej, "tvoji svetlosti je itak vse jasno. Hvala za najnovejši presvetli dekret! Dober je samo da bi človeka ne trla putika :n tisti preklicani kašelj vsako jutro!" "Kaj bi se plazil okrog oglov," zatogoti se Anica, "govori naravnost ! Kaj meniš, tla je bilo prijetno, ko sem te ovijala deset let? Rada bi vedela, kdo bi te bil I Govori, toda hitro!" "Saj govorim 1 Evo dekreta vaše presvetlosti in dober dekret je to. Np, če ni drugače, saj se tudi oženim. celo osemdesetletnemu Davidu so dali mlado deklico...'' "Kaj? Mlado hočeš?" zatuli postrežnica Anica. "Dokler sem bila mlada, l ;la sem dobra, sedaj, ko sem stara, hočeš pa imeti mlado! Lepa je ta! Ali toliko ti povem, če mi jo privedeš v hišo, tedaj me šele spoznaš! Zavijem ji vrat, izpraskam oči in na kosce jo razrežem. Tebi pa ne vem kaj naredim! Vse! Mlado, glejte no, mlado!" Zdajci se sLiri ženski stori tako milo. da se spusti v glasen jok. "Sedaj, ko se mi nudi velika sreča, sedaj me neče! Je li to krščansko?" Otira si de1x*le solze z velega o-braza in ječi: "To ti [XDvcm, gosjxxl Andrej, drago mi plačaš ta trenutek! Mlado ženo in pozneje kopo otrok v hišo, seveda, to bi bilo jk> tvojih mislih I Ali tako ne lxxleva vozila, gospod Andrej, ker veš, kako je. in veš, kaj vse vemo, ti nehvaležnih !" "Sedaj mine jx>trpežljivost staremu prelatu; zato veli strežniku, naj odvede čudno dvojico iz dvorane. Culi smo še pri zaprtih vratih, kako je grmela postrežnica Anica na svojega gospoda Andreja, katerega je stokajočega spravljala tx"> j stopnicah. Na svojem sedeži pa se j je dvignil nadškof Martinus. Na-j vzlic svoji starosti je stal kakor hrast sredi ravnine. Srd mu je o j jeklen 1 vsak živec, in bi ski so mu ; švigali iz oči j. •_„ "Sedaj jc končano. Hvala lx?žji | Porodnici, da se nam je odkrila res-; niča 1 Satan sam nam je zatemnil i pogled, da smo begali v temi. Seda i j pa je solnce resn ce posijalo v sle-? harni kotiček, in pred nami stojite j v goloti svoji! Služabnic Gregorij,! daj nam, kar si zapisal!" Trqwtaje prinese tiadv kari j Gre-gorii dolgi dolgi svoj zapisnik. (Palje prihodnjič.) Ako pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M. V. Ivonda-ta, Loom i s Str., Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno (»0ST1LN0- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro dojeli C. HOFBAUER. 150 Slovencev hI zamore še omisliti najpopolnejši * slovenskimi črkami opremljeni pisalni stroj (Typewriter) kf-r le 150 strojev, model 1904, Je ^ v 7-aloRl. Tt pisalni stroji so zelo pri ru'til, tako. »la zamore 1 'pisanja ile-veSC človek po par vajah hitro in popolno pisati. K<»r so tu zadnji komadi, oddamo Jih pod tovarniško ceno, komad po $12. Društveni tajniki dobe Izdaten pc»-pnst.—Ker se zalopa hitro manjša naj se /. naročili ne odlaša. I'. O ltox 34. HOUOKEN. N. J. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače sodovfco In mineralno vodo. 5J6 18. St. Telefon, Canal 6296 Lorain, Oliio. 27. avg. 1905. V Lorainu bodo Slovenci zidali novo cerkev. Prostor v to je že kupljen. Seve bode za vse rojake v Lorainu to Jako težko breme, ker je Slovencev v Lorainu komaj 500. Jaz nevem, kako poj de s to stavbo, ako ne pride od kje drugod kaka ]xjmoč. Sedaj opravlja tu vsako nedeljo duhovenska opravila g. Smrekar, o katerem do sedaj ne morem nič slabega jx>ročaii. Ali vzlic temu je nekaterim rojakom, ki so vero vzeli v zakup, ne vgaja. Temu nasproti pa jaz svetujem: "Nikar ne izbirajte! ' Morda tudi Lorain doleti sreča, da dobi župnika a la Hribar, ki je v desetih letih iz slov. naroda baje izprešal 100,000 tolarjev, ako se bode preveč izbiralo. Farji, a la Hribar so srečno s svojim delovanjem dosegli, da se pred cerkvijo vrše demonstracije, da slov. narod nastopa proti božjim agentom, ki nosijo nauk Krista le na jeziku. Cerkvenemu odboru pa svetujem, naj nikar vsako stvar ne |x>trdi. Sedaj je še čas, da vse zadeve tako u-rede, da bode ljudstvo gosjxxlar v cerkvi, ne pa nastavljeni župnik. Gotovo si nikdo ne želi, da bi se moralo to v Lorainu ponavljati, kar se sedaj vrši v Clevelandu. Za danes dovelj in upam, da bo treba o tej zadevi še večkrat jx>ro-čati. Pozdrav vsem rojakom v Ameriki. Nov naročnik. Lorain, Ohio. 24. avg. 1905. Dne 22. avg. t. 1. je tu umrl po kratki bolezni rojak Ivan Novak, star 47 let, doma iz fare sv. Vida na Dolenjskem. Rajinki je bil član nekega katoliškega jxxliwrnega društva, iz katerega je pa izstopil mesec dni pred boleznijo in smrtjo. V stari domovini zapušča ženo in 6 otrok. Pogreb se je vršil dne 24. avg. t. 1., troški so se pa pokrili iz nabranih milodarov. Sedaj smo imeli v Lorainu že ilJva taka slučaja. Ali je treba, da se v slučaju smrti berači in prosi? Gotovo ne! Mi imamo tukaj katoliška in napredna podporna društv, v katera lahko vsak rojak po svojem prepričanji vstopi. Vsaki rojak je lahko clan enega ali druzega podpornega društva, posebno sedaj, ko se v tvornicah še precej dobro leta. Izgovori, "jaz še nimam denarja, lx)tn pristopil drugi mesec", so jalovi in prazni. Vsak rojak bi že iz ljubezni do svojcev, žene, otrok ali starišcv moral biti član ene ali druge jed-note, ker so v slučaji nesreče.011 in njegovi svojci, vsaj za prva leta rešeni vsega pomanjkanja ali bede. Po toči zvoniti je pre[x>zno! Naše društvo Bled št. 17 S. N-P. J. lepo napreduje. 1'pam pa, da se bode še boljše razvijalo v bodočnosti, ker Slovenci v Lorainu, dasi jih je malo, niso zaspani in mrtvi. Pozdrav vsem čitateljem "Gl. Sv." I Frank Vcvar. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izileloVanjo solidnih oblek, kar pa i>ri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke °d tvomičarjov, Predvsem je troba izbrati fino in trpežno bin go in vzeti natančno mero. potem se še le prične z dolom. To jo pa pri nas v navadi. • ^ Ovratniki izdelani naroke, pavolnatn podlaga na ramenih, platnena podhiga na prsih jamčijo, tla je obleka izdelana,solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar-izdelovanju smo pravcati mojstri. Slovenci pozor! § vato idi d ruire. ^ Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate tut tirngi f važno reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj bo og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove P° (v-U j* najnovejši modi in nizki ceni. jt JIRIJ .HA ME K, 581 8. Centre Ave. blizo IS. ulice Chicago, lil. Dr. Me A, Weisskopf Ashland Ave, Telefon Canal 47B Uradne ure: do zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon IS7 Canal. DR. WEISSKOPF'je C''h. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. v I 'emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati Bvoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUB ISLAM) ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 439. Slika predočujo zlato damsko uro (Golti filled.) JAM CI S E Z A 20 I j ET. V naravni velikost i slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek Elgin ali Waltham. f J iki k Te vrste ura sta 11 k le V * .IMF V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. o^fc ttSK rer tcKxr a*awtm VM « sszimxuaa Duluth South0 Shore & Atlantic železnica. «4 Vsakovrstna zabavišča ob tej progi, Ha j za ljubitelje športa". Srne. Lisice, (losi. Ščuke. Medvedi. Volkovi. Jerebice. Race. Jezerske postrvi. Lipani in sulci Fine udobnosti za ljubitelje športa. Spalni, jedilni in salonski vozovi pri vseh vlakih. Vsi vlaki ho opremljeni z najmodernejšim komfortom. Za cene, vozni red in knjižico piiito agentu za vozne listke. J. A. MICHEALSON, MART« ADSON. Traveling Passenger Agent, General Passenger Agent. Grand ltapids, Mich. Duluth, Minn. gflffriTTJftfflTffl Telofoii — Ouii.1 1108