o Po pošti prejemali velja: Za eelo lato predplaisn 15 (Id., za pol leta S fld.s la četrt le'« 1 fld., is jed«» mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeraan velja: Zs cele leto 12 fld., u pol leta 6 fld., u četrt leta 3 fld., ta jeden aeaec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »»prejema upravnlitvo in ekspedleija v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo j« v Semeniikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pspoldne. &tev. 285. V Ljubljani, v petek 11. decembra 1896. Letnili XXIV. Državni zbor. Dunaj, 10. decembra. Pričetkom seje odgovarja železniški minister vitez Guttenberg na interpelacijo poslanca Sehvvaba gledč zgradbe lokalne železnice iz Tann-walda do pruske meje, da se obravnave že več časa vrše s prusko vlado, katera pa stavi take zahteve, da jih ni mogoče vsprejeti z ozirom na promet. Dalje odgovarja na neko interpelacijo gledč nezadostnega števila vozov na državnih železnicah, da v posebnih slučajih tudi v drugih državah primanjkuje vozov, ker ne kaže omisliti si preveč vozov, ki bi bili večji del leta neporabni. Sicer pa je ne le porabil, ampak za letos že prekoračil kredit za nakup novih vozov. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o državnem proračunu. Finančni minister vitez B i 1 i n s k i naglaša, da po stari navadi poslanci malo govorč o proračunu, temveč le naštevajo razne pritožbe in zahteve. Tako se nekateri pritožujejo, da državni troški rastejo od leta do leta. To je res, toda to zahtevajo razmere, ker poslauci vedno več zahtevajo za svoje kraje in se vlada tem večjim zahtevam ne more vedno ustavljati. Vlada pa je tudi poskrbela v sedanjem proračunu za vse slučaje, da pozneje ne bode zahtevala dodatnih kreditov. Drugi vzrok, da so za prihodnje leto ustavljeni večji troški, je ta, ker hoče vlada poplačati več državnih dolgov. Mnogi govorniki so grajali posebni investicijski zaklad. Vlada pa meni, da je pravo ukrenila, ko je v ta zaklad postavila one potrebščine, ki so za državo koristne in obrestinosne, a se morejo vsak čas opustiti. Pride kmalu čas, ko bode treba večje svote vstaviti v investicijski zaklad. Tako je v prvi vrsti iz gospodarskih in političnih ozirov potrebna druga železnična zveza s Trstom. Stvar je že malone dozorela. Dalje so potrebne železnice v Dalmaciji, nove ceste na Tirolskem, vodotoki itd. Tudi v soci-jalnem oziru skuša vlada ustreči opravičenim zahtevam. Tako je novi civilno-pravdni red v prvi vrsti socijalna naprava, ki zahteva za prihodnje leto znatnih troškov. Dalje so socijalneg» pomena davčna presnova in rentni davek, podpore za obrtnike, pokojnine za delavce v tobačnih tovarnah, zakon proti ponarejanju živil, podpore državnim služabnikom, ki so bili zavarovani pri „Avstriji" itd. Dalje, pravi minister, se mi očita, zakaj borze bolj ne pritegnem k davkom. Jaz bi to rad storil, ko bi borza v resnici mogla zmagati večja bremena. Vlada pa je po sklepu zbornice zuižala zemljiški Savek za 2'/» milijona, dočim je borzni davek petkrat zvišala. Minister odgovarja še raznim govornikom, mej drugimi Stepha-novviczu, ki je opisaval žalostne razmere v Buko-vini. Finančni minister nA§ nš«, C.a se Bosna ne sme primerjati z avstrijskimi deželami. Bosna svoje dohodke za-se porablja ter jej ni treba prispevati k državnim dolgovom itd. Sicer pa se bode tudi za Bukovino potrebno storilo. (Živahno odobravanje.) Poslanec Schneider ostro napada Žide in židovske časnike; predsednik ga večkrat pokliče k redu. Govornik zahteva, da se morajo kakorkoli Židom zvezati roke, da se ne bodo okoriščali na škodo delavskih stanov. Dr. M e n g e r se čudi, da je mogoč na Dunaju tak poslanec, kakor je predgovornik, ki smrtno sovraži Žide. To je vzrok, meni govornik, da na Dunaju propadata obrt in industrija. Dalje odgovarja Kramar-u, da se Nemci na Češkem nikdar ne sprijaznijo s češkim državnim pravom in da bodo vedno stali na braniku za nemštvo. Nikdar pa ne bodo dovolili, da bi nemški uradniki na Moravskem in v Sleziji morali znati tudi češki jezik. Največja škoda za Avstrijo je, da ima nad 4 milijarde dolga izven države in da torej roma vsako leto do 160 milijonov preko meje. Generalni protigovornik dr. H e r o 1 d razpravlja zgodovino češkega vprašanja; 36 let so razne vlade poskušale, da bi Cehe zatrle, a ni se posrečilo. Govornik odločno ugovarja, da bi bili češki poslanci sklenili kake dogovore z vlado. Mlado-čehi so sicer malo utihnili, toda ostali še vedno v opoziciji proti vladi; razmere se bodo zjasnile še le v novi zbornici. Kar se tiče češkega vprašanja, se mora rešiti, če tudi proti volji Nemcev. Nove volitve bodo ustvaTile še močnejšo češko stranko, ki bode branila svoje pravice. Konečno sta še govorila glavni pro - govornik vitez Milevski in poročevalec Szczepanovski, na kar se je z veliko večino sklenil prehod v podrobno debato. Za prehod so glasovali levičarji, Poljaki, cen-trum, katoliška ljudska stranka, liberalni centrum in Jugoslovani. Na to se je debata prekinila. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 11. decembra. Nemški moravski liberalci so se zbrali minuli torek konečno vendarle k posvetovanju, katero so že jedenkrat odpovedali. Na tem zaupnem shodu sta govorila poslanca dr. Promber in Fux. Zborovalci so se soglasno izrekli za to, da ostanejo njihovi zastopniki še nadalje v stari levici. Konečno se je omenjalo tudi naravnostnih in tajnih volitev ter so sklenili delovati na to, da se uvedo tudi za deželni zbor moravski. Poslanca dr. Gross in dr. LISTEK t Ivan Navratil. Dne 28. novembra je zatisnil na Dunaju v smrtno spanje trudne oči Ivan Navratil. Drug za drugim legajo v črni grob naši preporoditelji. Blei-weis, Cigale, Jeran, Potočnik in malo ne vsi drugi, ki bo v novejši dobi prvi gladili slovenska pota, počivajo že pod rušo. Sedaj se jim je pridružil še Navratil. Kmalu ne bo nikogar več izmej njihove krepke, naudušene, zdrave vrste! Zal, da jih ne pokopavamo samo, no, jih — pozabljamo! Vzori, ki so jih vnemali, čisto nesebično prepričanje za sveto stvar ni več delež mlademu rodu. A pred vsem se ta odtujuje zvezdi - vodnici vsega mišljenja in delovanja naših dedov - prvakov, krščanski veri. Težko nam je vselej, kadar moramo javljati razpad kakega stebra iz naše prve, jasne dobe, dvakrat težko vsied omenjene, žalostne resnice. Tudi, ko Navratilu pišemo skromen spominek, se spominjamo, da se trga vedno bolj lepa vez, ki je spo-jevala našo dobo s prejšnjo in ki je vezala vse Slovence v lepo jedinost, — če ni že do dobra raztrgana. Dne 5. marca 1825 se je rodil Ivan Navratil v Metliki, po pradedu češke rodbine. Sole je izvršil nekaj doma, nekaj v Nevem Mestu in nekaj v Ljubljani, kjer je bil tudi kratek čas v bogoslovju. Leta 1851 je postal olicijal pri najvišjem sodišču na Dunaju in kot višjega uradnika ondu ga je zalotila smrt. Slovstveno delovanje je pričel leta 1846 v „Novicah". Leta 1848 je jel izdajati prvi slovenski leposloven list „Vedež", ki je zavoljo prepičlega števila naročnikov s tretjim tečajem prenehal. Navratil je s svojim listom, ki je bil namenjen vzlasti mladini, postal nekako oče slovenskemu leposlovju. Ljubke povestice in mični opisi, v katerih seje v „Vedežu" mojstersko izkazal, so kazale, daje njihov pisatelj slovniško izobražen iu po značaju plemenit mož. Dvojni namen svojemu listu izraža že v prvi Številki : vzgajati mladino v poštenem duhu in jo učiti pravilne slovenščine. Blagi rajnik, ki je v svoji rajski Belokrajini že v prvi mladosti poslušal zvonke glase čistega jezika, je imel za jezikovno lepoto celo življenje globoko skrb. Sam pri sebi je pa tudi skušal, da tuja nemška omika po šolah mladini jemlje vse veselje do domače besede. Leta 1846 je v svojem prvem dopisu „Novicam" zapisal med drugimi tudi te-le značilne besede: „Z besedami vam dopovedati ne morem, kako visoko vas častim...Ve ste me zradostjo do maternega je- zika, katerega sem v svoji neved nosti zaničeval, napolnile; ve ste me prepričale, da slovenski jezikvbe-sedali tako reven ni, kakor sem jaz mislil." Ljubezen do milega slovenskega jezika in do domovine je vodila Navratila celo življenje. Ilirska ideja, v kateri je po mnenju najodličnejših tedanjih mož videl najtrdnejši temelj zdravemu kulturnemu razvoju slovenskega naroda, je imela v njem vnetega zagovornika. Sploh opažamo pri naših razboritih prvobudi-teljih jasno in široko obzorje. Uprav to jih je varovalo malenkostnega, omejenega uazirauja in jim je dajalo bodrila za požrtvovalno, vsestransko delovanje. 2e v Vodnikovih „Novicah" opažamo odkritosrčno obsežnost narodnih vzorov, ki se je po ilirskem gibanju še bolj okrepila. Sedaj propada. Tuj duh se je vselil v naše javno življenje in je zaplodil grde zmote nemške iu sploh novodobne kulture na naša tla. Pričelo se je slovenskemu narodu tuje, liberalno ali recimo naravnost: materialistično stran-karstvo in zato se sedaj košati bornirano politično pustolovstvo in nevrastenična opolzlost v politiki in leposlovju. Materijalizem je pokončal zdravi, čili idejalizem, ki nas je vzbudil ii spanja in ki je slavil prejšnje čase tako veličastno zmagoslavje. Vzorov polno dušo Navratilovo izpoznavamo VVanuieek bota toraj vsekako morala zopet prositi za milostni vsprejem pri svojih bivših tovariših. Kupovanje glasov na Maiarskem. 2e davno je bilo sicer znano, kako se postopa pri volitvah na Mažarskem, posebno z ozirom na podkupovanja glasov, vender pa nam „Narodnie Noviny" navaja slučaj, ki nam jasno priča, kako in zakaj je propadel kandidat katoliške ljudske stranke, grof Ferdinand Zichy, kateremu so odvzeli za 5000 gld. celih 50 glasov, kolikor mu jih je namreč manjkalo. Prišel je k njemu agent, ki mu je ponudil imenovane glasove za označeno svoto, toda ker jih po tem potu ni hotel prevzeti, dobil jih je njegov nasprotnik. Čudno pa je pri tem to, ker je mej lastniki teh glasov najrevneji oni, ki ima 600 gld. letne plače. — Nahajajo se pa mej njimi tudi volilci z 20.000 gld. letnih dohodkov. To je nov dokaz, kako so Mažari že navadili svoje privržence na tako kupčijo. Volilski glas pomeni ravno toliko, kakor pri nas papirni denar za pet, deset itd. goldinarjev. Na ta način se zatira zavedno ljudstvo. V Franciji se pričenja zopet volitvena borba; izvoliti je treba namreč jedno tretjino članov za se-natsko zbornico. Olicijelno se otvori volilna doba še le 20. t. m. in vendar so se vršili že minulo nedeljo mnogoštevilni shodi po deželi. Prirejali so se tudi banketi na Čast volilcem in v prid kandidatom, kakor je že sploh navada pri takih ljudeh. V Parizu je nastopil bivši radikalni ministerski predsednik Goblet, v Toulousu sta pa osrečevala volilce s ful-minantnimi govori bivša ministra Bourgeois in Doumer. Vsem se je bralo že na obrazu, da imajo le jedno skrb in jedno željo, namreč dospeti zopet na državno krmilo! V to svrho pa je treba polagoma vreči sedanji senat in ga namestiti z bolj prijaznimi člani. Bourgeois je dobro vedel, da mora v dosego svojega namena počrniti pred volilci dosedanje zastopnike v senatu, ob jednem pa tudi dobro izvršil svojo nalogo. Bičal je na vse možne načine tiste, ki so bili največ vzrok, da je padel on s svojimi radikalnimi tovariši raz ministerskih stolov. „Volitve senatorjev", pravi nadalje, „morajo biti. pravi uvod za splošne volitve v poslansko zbornico v letu 1898, od katerih je odvisna bodočnost Francije". V istini pa Bourgeoisa ne briga mnogo bodočnost francoske republike, pač pa veliko več bodočnost njegove lastne osebe. Z republikanske strani lete ostre pušice nanj in njegove pristaše, ki so v zvezi s socijalističnimi revolucionarji največja nevarnost za Francijo. Preosnova grške armade. Vladna predloga, v kateri se po nasvetu kraljevem zahteva kredita za pomnoženje armade, oziroma napravo večje vojašnice v Tebah, je sprva oveselila grške veljake, toda to veselje se je spremenilo kmalu v žalost, kajti uvideli so, da jim nedostaja denarja. Poleg tega jim je pa ta kraljeva beseda vzbudila nekak strah na morebitno vojsko. S takim vladnim korakom bi se ne mogla sprijazniti velika večina prebi- njegovi vnemi za cirilico in sploh za Mat. Majer-jeve ideje, katere je kasneje modro premenil (Novice 1860) v ljubezni do narodnih pesmij, pripoveden in pregovorov, katere je jel nabirati 1. 1849, v njegovi knjižici „Kurze Sprachlehre, Blasnik 1850", ki jo je vzlasti zato izdal, da bi s o d n i j s k i uradniki in župani pri svojem uradovanju lahko rabili slovenščino, vzlasti pa v tem, da je po-pisaval svojim rojakom v spodbudo znamenite slovanske može. Že v ,Vedežu' (I. 1849, 1850) je opisal Valvazorja, Kopitarja, Dobrovskega, kneza Lazarja, Sobieskega, Copa, M. Obiliča, Stef. Dečan-skega, Knobleharja in druge. L. 1852 in 1853 je pa v „Novicah" opisal v „Življenju slavnih Slovanov" eelo vrsto odličnih mož. Namen svojemu spisu odkriva sam v uvodu : „Ker kakor mislim in želim tudi naši priprnsti ljudje, gotovo pa vsi marljivi bravci „Novic" že vedo, kedo je Slovenec, in da smo tudi mi Slovenci sinovi velikega slovanskega naroda, da je tedaj slave slovanskega naroda tudi slovenski rod deležen, — zdaj — menim — je že čas, tudi Slovencem po malem od slavnih mož, od teh dragih in blišečih kamnov slovanskega naroda pripovedovati, — starjim v p o n o s, da so tega naroda — mlaišim pa v ponos in izgled — v ponos iz ravno takega namena, v izgled pa. da bi jih posnemali sebi in svojemu narodu na čast in slavo." Prvi, ki ga opisuje, je naš sloveči rojak Jurij valstva, kajti dovolj je znano, da bi Grška nikakor ne mogla zmagati težavne naloge, ker ji že sedaj tako nedostaje denarja, kajti niti obresti od dolgov ne more več odrajtovati. Bolj ko domače prebivalstvo pa je razburila ta novica zunanje, v prvi vrsti židovsko-kapitalistične upnike, ki se boje za posojene svote, ko bi Grška res pričela rojiti. Španija se raduje. Ze pred nekaj dnevi so javili španjski listi, da so si priborile vladne čete na Kubi veliko zmago, kajti padla sta vodji Antonio Maceo in Maksimo Gomez, Toda, ker taka poročila niso bila vselej popolno zanesljiva, čakali smo uradnega potrdila navedenih vestij, katero je prejel res že včeraj poslanik na Dunaju. Prvi vodja padel je v boju, Maksimo Gomez pa si je, videvši na tleh svojega tovariša, vzel sam življenje. Ta novica je v obilni meri razveselila vse španjske kroge in pred vladnim poslopjem se zbira vsak dan velika množica, posebno dijakov, ki poveličujejo vojnega ministra. — Temu veselju se je pa pridružilo 8e drugo. S Filipinov je došlo brzojavno poročilo, da so tudi tam vladne čete priborile si znaten vspeh. Ubitih je baje 143 vstašev, poleg tega pa še mnogo ranjenih. Bil je res skrajni čas, da se je obrnilo Spanjcem na bolje. Cerkveni letopis. Z Brezi j, 9. dec. Po vsem Slovenskem na daleč slovi svetovno-znana božja pot Marije Pomagaj na Brezjah. Od vseh strani, iz vsake vasi hiti naše verno ljudstvo k Mariji Pomagaj iskat ljubega zdravja in pomoči v nadlogah in težavah. — Pa tudi daleč preko mej naše mile domovine poznajo čudodelno moč naše dobre matere na Brezjah. Romarji vseh stanov, raznih jezikov in navad čimdalje mnogoštevilneje prihajajo častit in prosit Marijo na Brezje. — Milo se ti zdi in hitreje ti bije srce, vidoč v tihi, goreči molitvi klečati pred milostnim altarjem čudodelne podobe svetnega gospoda poleg pnprostega delavca in v dragoceni obleki gospo poleg kmečke delavke. Da, tu na Brezjah se kaj živo vidi dan za dnevom, da smo pred Bogom vsi enaki — vsi reveži ; vsi potrebujemo pomoči od Marije. — Smelo trdim, da je — razun božje poti v Marija Oelji na Štajerskem — božja pot na Brezjah najbolj obiskana. Dočim druga božja pota z rožnovensko nedeljo pojenjajo, k Mariji Pomagaj na Brezji romarji neprenehoma dohajajo tudi v zimskem času ; ni ga zimskega dne, da ne bi bilo vsaj par pobožnih Ma-rijnih častilcev — romarjev pri čudodelni podobi. Zlasti v adventnem in postnem času priromajo verniki iz bližnjih župnij, da opravijo spoved in za-dobe od sv. Očeta podeljene odpustke. — Morda zanima cenjene bralce kaj izvedeti z Brezij ; evo Yam nekaj podrobnosti od celega leta: Sv. maš je bilo letos do sedaj 1123; maševalo je iz ljubljanske škofije 188 duhovnikov, iz Goriške 22, Lavantinske 23, Krške 10, Tržaške 12, Za- Vega, drugi Miklavž Kopernik, tretji Ivan Gundulič, četrti Jož. Dobrovski i. t. d. Tako je v resnici vzgajal s svojimi spisi. Jezikoslovnih Navratilovih samostojnih člankov in razprav je izredno mnogo ; hvala, ki mu jo dajejo A. Janežič, dr. Miklošič in Cigale, pa nam priča, da je tudi pri drugih važnih slovenskih jezikoslovnih delih sodeloval. Nekatere jezikoslovne spise naj tu posebej omenjamo : „Od glagolov doveršivnih" (Novice 1854), „Beitrag zum Studium des siavischen Zeitwortes aller Dialekte". Wien 1856, „O veznikih ni, niti, an, anti, nego, kakor, kot" (Novice 1864). Že 1. 1869 je pozival Slovence, naj zbirajo za slovensko-nemški slovar, ki bodi najlepši spomin stoletnice Vodnikovega rojstva. Vzlasti pa ima Navratil kot nabiralec narodnega blaga trajno mesto v našem slovstvu. Pri tem delu je vstrajal do svoje smrti. Saj je do zadnjega časa polnil predale Letopisu Matice Slovenske s svojim temeljitim primerjanjem slovenskih, slovanskih in inorodnih narodnih vraž. V zasebnem življenju je bil Navratil blag mož. Dunajski Slovenci so ga zelo spoštovali in ljubili; on sam pa se je najbolje počutil v njihovi družbi. Sedaj ga ni več med njimi. Legel je v smrtno spanje malo za svojim mladostnim prijateljem M. (Jigaletom. Tuja prst krije njegovo truplo, a njegova dela so mej nami — v vspodbudo in vzoren vzgled I grebške 4, Sekavske 4, Poreške 3, Zadarske 2, Senjske 1, Sarajevske 1, Ameriške 4; skupaj 274 duhovnikov. — Obhajancev je bilo približno krog 30.000. Slabo deževno vreme je marsikoga od daljne poti odvrnilo, vendar je nad 60.000 romarjev prihitelo do sedaj na Brezje. Ob nedeljah in praznikih je bila redna služba božja ob 6. in '/»H- Največ romarjev sta privela v teh dneh dva zaporedna vlaka iz Ljubljane do bližnje postaje Otoče. — Iz mnogo župnij so prišli župljani s svojim duhovnikom v procesijah, in sicer iz St. Martina pri Kranju, Breznice, Dobrave, Krope, Strug, Hinj in iz Gorič pri Kranju. — Poleg domačih dveh duhovnikov je bil, od maja pa do konca septembra, v pomoč poslan č. g. pater Konrad iz Gorice. V praznikih in nedeljah sta navadno še po dva gospoda patra iz Ljubljane pomagala. — Obili trud vsem gospodom povrai Bog in Marija! Nova, veličastna cerkev je na zunanje dodelana. Letos se je po marljivem prizadovanju čast. gospoda župnika Berlic-a posebno veliko storilo. Lično kupolo nad votivno kapelo je iz bakra pokril g. Anton Belec, klepar iz 6t. Vida. Delo je solidno in priporočuje občespoštovanega mojstra. V lepi simetriji z veličastnim pročeljem je novi veliki dvotečajni portal iz trdega hrastovega lesa. Izdelal ga je naš gorenjski umetnik J. Vurnik iz Radoljice. Poznamo ga kot umetnika ; toda to delo se mu je še posebno posrečilo. Razni veščaki so se jako laskavo izrekli o tem zares umetniškem delu, trdeč, da daleč ni krasnejšega portala. Na levem tečaju izdolbljeni ljubki angelj kaže na šestere podobe , vzete iz starega zakona : Mojzesa pred gorečim grmom, Davida s harfo in lzaija 8 knjigo v roki — na drugi strani kaže na Saro z Izakom, Rahelo z Jožefom in Judito s Holofernom. Imenovane simbolične podobe so s tako fineso izrezljane, da se opazovalcu na prvi hip vidijo, kakor naslikane. Prihodnjo spomlad bo položil g. Vurnik tlak v ladiji iz rudečega, črnega in belega kamnja. — Velikodušna dobrotnica hoče imeti že do prihodnje jeseni križev pot; v ta namen je darovala precejšno svoto. Napravil se bo iz rezljanih podob. Vsled želje drugega dobrotnika se bo dogo-tovil, če bo le mogoče, že v prihodnjem letu stranski altar sv. Antona iz marmora. — Velikodušnih dobrotnikov pričakuje še veliki altar in okna v pre-zbiteriju, okna v votivni kapeli in večinoma tudi v ladiji. Marija, pomoč kristjanov, nakloni mnogo blagih src v svojo čast in slavo na Brezjah 1 Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 10. dec. Pričetkom današnje izredne seje naznani župan, da mu je na prošnjo, naj se pri poštnem uradu na tukajšnem kolodvoru nadomesti samonemški pečat z dvojezičnim, došel odgovor poštnega ravnateljstva, v katerem se naznanja, da se je storil v tem smislu potreben korak. Odbor, inžener H r a s k y poroča o parcelaciji Josip Gorupovega sveta ob Rimskej cesti. Odsek predlaga, naj se odobri nameravana parcelacija Gorupovega sveta, toda le 8 pogojem, da dobi projek-tovana notranja okrožna cesta 20 m širine. Odbor. dr. Stare ugovarja tej širokosti ter je mnenja, da bi cesta s 16 m širine popolno ustrezala vsem zahtevam. Pri glasovanju se vsprejme predlog odbor. dr. Stareta in se na predlog odbor. Hraskega sklene, da se naznani ta sklep v prvi vrsti stavb, uradu, da spremeni prvotni načrt. O poročilu odseka za uboge o vzdrževanju grel-nice tekom letošnje zime, poroča odbornik Pire. Mestni magistrat je vsled sklepa občinskega sveta v zadnji redni seji poizvedoval po primernem prostoru za tako javno grelnico, toda ni mogel najti primernega lokala. Jedino mestna shramba za gasilno orodje v Vegovih ulicah bi bila po potrebni adoptaciji, ki bi pa provzročila precej stroškov, za silo vporabna v to svrho. Ker bi pa grelnica na tem mestu ne odgovarjala pravim namenom, ker bi je ne mogli obiskovati delavci, ki se nahajajo v delavnicah ob periferiji, in bi le služila najnižjim slo-jevom, katerim bi s samo zunanjo toploto ne bilo veliko pomagano, morala bi se z njo spojiti tudi Čajnica. Tega pa občina na svoje stroške ne more oskrbeti, zatorej predlaga odsek, naj se obrne mestni magistrat v tej zadevi do društva za ljudsko kuhinjo, katero naj bi oskrbovalo grelnico s čajnico proti primerni vsakoletni podpori od strani mestne občine. Odb. Š u b i c obžaluje, da se je zadeva tako neugodno izvršila, ter meni, da magistrat ni postopal tako, kakor je bilo sklenjeno. Zupan odgovarja, da je magistrat postopal pravilno, a ni mogel dobiti nikakega javnega prostora, zasebniki pa itak ne oddajo svojih prostorov v ta namen. Drug primeren nasvet pa je magistrat moral staviti, da je mogoče nadaljno ukrepanje. Konečno obvelja odsekov predlog. Odbornik S u b ic poroča o predlogu glede premestitve botaničnega vrta pod Tivoli. Občina je odstopila v to svrho 15.000 m* sveta, ki reprezentuje vrednost 45.000 gld., ako se zaračuna samo po 8 gld. m8. Vlada pa zahteva poleg tega še, da občina na svoje stroške skrbi za nadzorstvo v slučaju, ako se prepusti vrt javnosti. Odsek teh pogojev ne more priporočati, ker občina ne more poleg sveta prispevati še z denarnimi doneski za nadzorstvo, in je ta zahteva tem manj umestna, ker vlada že sedaj sama skrbi za potrebno nadzorstvo. Poročilo se odobrujč vzame na znanje. Nato sledi poročilo personalno-pravnega odseka o pravilniku za upravo regulačnega fonda in o zadevnem dogovoru z vlado. Poročevalec dr Stare poroča, da je vlada zopet vrnila predloženi in že odobreni načrt za pogodbo glede brezobrestnega posojila v znesku 100 tisoč gld. v regulačne namene ter pravilnik glede uprave tega fonda. Vlada želi v pogodbi še določbo, vsled katere si pridržuje pravico, razsojevati o vseh odkupninah v regulačne namene, ki presegajo svoto 5000 gld. Odsek predlaga, naj se vsprejme tudi ta določba, ker je stvar nujna. Proti temu predlogu se oglasi najprvo odbornik G o g o 1 a, ker bi izgubila občina s to določbo jedno najvažnejih pravic glede uprave regulačnega londa, kajti skoro vsi odkupi bodo taki, da bodo presegali imenovano svoto, in bi torej skoro vsa regulacija prešla v vladine roke. Avtonomijo občine je treba vseskozi varovati. Vlada si je izgovorila že v ostalih določbah dovolj pravic. Govornik potem pojasnuje vzroke, zakaj se tako postopa nasproti občini. Vlada je mnenja, da občina predrago plačuje odkupljeni svet in sploh preveč potratuo postopa pri odkupovanju. Ta trditev je popolnoma neumestna, kajti mnogo slučajev jasno priča, da je občina dosegla zelo ugodne uspehe. Govornik torej predlaga, naj se naznani vladi, da občina ne more vsprejeti te določbe, ker je vladi zagotovljena že po vspreje-tib pogojih zadostna varnost. Odbornik dr. Tavčar je istega mnenja in izraža svoje začudenje nad vladnim postopanjem, ker vendar vlada razun obresti ničesar ne izgubi, kajti ona lahko eksekutivnim potom iztirja posojeno svoto. Prvotni štatut je dež. vlada sama predložila in ga je mestni svet vsprejel, in vendar ga sedaj spreminja ministerstvo. Govornik navaja tu nekaj slučajev, v katerih se ne more odobravati vladno postopanje. Ko bi se pa ne doseglo sporazumljenje v tem oziru, je bolje za občino, da odkloni to posojilo. Konečno predlaga, naj mestni svet vstraja pri prvotnem sklepu ter predloži dež. vladi in ministerstvu spomenico, v kateri naj se nataučno opišejo vsi razlogi proti taki določbi, in se prosi vlado, da potrdi načrt, kakoršen je. Nadalje naj mestni svet naroči magistratu, da natančno poizveduje pri meščanih, ki so prosili posojila in so se jim pri tem stavile kakoršne si bodi zapreke, ter vspeh poroča pravnemu odseku. Zupan pozdravlja predlog, ker je že tudi njemu došlo mnogo takih pritožb in se splošno meni, da je občina kriva, da se gode posestnikom razne krivice. Jeden tak slučaj je že odstopil pravnemu odseku. Občina je radi tega dolgotrajnega zavlačevanja že v veliki zadiegi in si mora iz drugih fondov iz-posojevati potrebni denar. Umevno je toraj, da re-gulačna dela ne morejo vspešno napredovati, kakor bi bilo želeti. Pri glasovanju se soglasno vsprejme predlog odb. Gogole in dr. Tavčarja glede spomenice na vlado, kakor tudi predlog glede poizvedovanja glede pritožb. O poročilih direktorija mestnega vodovoda poroča odb. S u b i e. Prošnji posestnika A. Gjuda na Tržaški c