s

Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman nlji: Sa Ml. leto pradplačae 16 fld., ta pol leta 8 fld., u 4«trt lata A fld., sa jede«
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman valja: Sa Mlo l«to 13 fld., u pol leta t fld., sa četrt lata S fld., sa Jeden mesec V Ljubljani na dom posipan valja 1 fld. 30 kr. ve« na leto. Ponamna itevilke po 6 kr.
l*ld. |
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejeua npravnlltvo ln ekspedleija v
*	„Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 3.
Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v SementSklh ulicah It. 2, I., 17.
lakaja vaak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - iter. 74.

V Ljubljani, v petek 17. novembra 1899.
Letnilc XIVII
„Slovenski Narod" — skem tiru.
v pogau-
i.
»Krepko poganstvo«.
»Slovenski Narod« je zadnje dni vrgel med svet frazo o- krepkem poganstvu in dekadentnem krščanstvu. Mi dobro vemo, da je gospodi okrog »Naroda« — raznim Malovrhom — poganstvo mnogo ljubše, ker se čutijo s pogani mnogo bolj sorodne kakor s kristijani. To torej dobro vemo in prav zares ne obsledimo v sebi nobene volje, da bi se z Malovrhi prerekali o krščanstvu in po-ganstvu. Stokrat ovrženo laž ti moderni pogan in machiavellist, kakor bi se to razumelo samo ob sebi, prav takisto mirno sto in v prvo vrže v obraz. Takih ljudi ne prepričaš.
A radovedni smo, kaj sodijo »tudi katoličani« o taki pisavi »Narodovi«, kaj sodijo o njej tistih 2000, ki baje plačujejo in prebirajo »Narod«, pa so vendar — pošteni ljudje?
Moj Bog, mi jim ne odrekamo poštenja, vprašamo jih le: Ali poznate »krepko poganstvo« renesance ?
Dovolite, da vam na kratko očrtam to »krepko poganstvo«, za katero vas navdušuje in razvnema vaš list »Slovenski Narod« I
Prav res je, da se je v renesanci precej ljudi otreslo krščanstva in s svojim mišljenjem in čuv-stvovanjem vrnilo k poganstvu. Vprašanje je le, če je res bilo krščanstvo dekadentno, a poganstvo krepko ! Poglejmo! Eden izmed prvakov tedanjega krepkega poganstva je bil humanist L o r e n z o Vali a. L. 1431 je objavil spis o sli (de volu-ptate), ki je bilo odslej evangelij poganske renesance. Poganske renesance pravim, zakaj, kakor je znano, je imela renesanca dve struji: krščansko in pogansko. Kaj je torej učil evangelij »krepkega poganstva« ?Tojebilevangelijpohoti! Vsak sme uživati, pravi Valla, kolikor hoče. Po-veseljačiti se sme kakor hoče in kolikor hoče in dokler hoče. Nov evangelij ne pozna nobenih mej in nobenih brzd. Prešestvo ni greh. Žene bi morale biti skupno blago. Srečni tisti stari narodi, uči Valla, ki so bogove častili s pohotjo. Pohot kot bogočastje, to je vzor krepkemu poganstvu. Devištvo je gnusna, praznoverska, protinaturna navada, uči Valla, saj tudi Jupiter ni mogel trpeti devištva! Menihi so mu sami hinavci; papeži tirani, tatovi in roparji.*) Ta evangelij je še izpopolnil Antonio Beccadelli i epigrami »Hermafrodit«. V njih poveličuje najgnusnejši greh poganstva — mutasti greh. C o s i m o de' Medici pa je milostno dovolil, da mu je Beccadelli »posvetil« to delo.
Nikar pa ne mislite, da je ostal ta evangelij »krepkega poganstva« samo na papirju 1 O ne 1 Libertinski humanizem je zvesto poslušal blago-vest o »krepkem poganstvu«. Tiste pregrehe, ki so ugonobile stare narode, so se kmalu strašno razpasle tudi po nesrečni Italiji. Po dvorih je zavladala taka nemoralnost, da se studi človeku, če
le bere o tem suha poročila. Kurtizanstvo je nastopilo brez sramu. Laški dinastje so bili kmalu skoraj le fie sami bastardi. V Sieni so morali, kakor nekdaj v starem Rimu, z zakoni siliti može v ženitev. Tudi po Benetkah se je silno kakor moralna kuga razširil tisti greh, ki je bil morda naj več kriv, da je propadel helenski narod. Ari-o s t o celo trdi, da skoraj ni bilo več humanista, ki ne bi bil oskrunjen s sodomsko pregreho. >Senza quel vizio sono pochi umanisti Che fe' a Dio forza, non che persuase Di far Gomorra e suoi vicini tristi«.
Bržčas je ta sodba pretirana, a kaže gotovo, kakšni bo bili sadovi krepkega poganstva! Saj je Ariosto bil tudi sam humanist in njegov »L' Orlando furioso« ima tudi mesta, ki si jih prelagatelji ne upajo prevesti!
To je kratko »krepko poganstvo« renesance! Bilo je največja nesreča za Italijo in tudi za cerkev. Italijo je malone uničilo, cerkev ponižalo.
Ce ta evangelij 'krepkega poganstva« »Narodovim« bravcem ne vzbudi gnusa in studa zoper »Narod«, ki ga proslavlja, mi ne moremo pomagati ! A to je gotovo: Če se bodo vse bolj le ti poganski nazori širili med našim narodom, bode naš narod dušno in gmotno propadel! Naše dežele niso kakor nekdaj toli slavna in mogočna Italija. Peščica nas je, če se v to peščico zaje podli libertinizem, potem smo Slovenci — bili!
*) Opomniti je le, da se je ta podli človek kmalu na to slinil okrog Evgena IV., vse tajil in preklicaval in se mu ponujal za vohuna.
Državni zbor.
Dunaj, 16. nov.
Iz stvarnih popravkov se je danes razvila nova debata o Židih. Kot prva točka dnevnega reda so bili namreč stvarni popravki iz debate o izgredih na Moravskem. A stara navada je že, da se oglašajo za stvarne popravke v prvi vrsti vsi oni poslanci, ki v debati sami niso prišli na vrsto. In tako so danes razni govorniki v obliki popravkov nad pet ur stvarno in nestvarno zagovarjali in obsojali židovstvo in njegove slabe last nosti. To dejstvo je vsega obžalovanja vredno in naravnost neumevna je prijenljivost predsedstva, ki dovoljuje, da se na takov frivolen način trati dragi čas. Naravnost sramota je za parlament, da sam sebe ponižuje do navadnih beznic, koder si žganjarji mečejo v obraz razne psovke. Ni čuda, da so galerije vedno polne radovednega občinstva, ki v zbornici išče samo zabave. Te opomnje se seveda ne tičejo vseh današnjih govornikov, pač pa onih, ki svoje poslanske pravice zlorabljajo v obrambo jasno dokazanih zločinov.
Prvi današnji govornik, socijalist R i e g e r , je navajal razne slučaje, ko so baje orožniki in vojaki zlorabljali svoje orožje proti nedolžnim osebam. Dr. S t o j a n jo zavračal trditve posl. Bernerja, češ, da kat. duhovščina na Moravskem podpira židovsko kapitaliste proti češkim delavcem. Take trditve so povsem neosnovane in neutemeljene. Ako pa češka duhovščina zagovarja pravice svojega naroda, je to le njena dolžnost. Brezozirno pa je zlorabil potrpežljivost zbornice posl. dr. S t r a u c h e r, ki je kot žid čutil dolžnost na podlagi židovskih brošur in časnikov zagovarjati Žide brez razlike. Mej tem govorom je
bil velik krik, ker so ga antisemitje ščipali in dražili od vseh stranij, da je mož kar sapo lovil. Bielohlavek, Gregorig inStrobach so mahali po Židih, a branila sta jih Žida K a r e i 8 in dr. B y k.
Stvarno sta pač govorila antisemita dr. Pattai in dr. Lueger. Prvi je bil leta 1888 zagovornik znanega dr. Rohlinga v pravdi z ra-bincem dr. Blochom. Dr. Pattai je danes kot klasična priča potrdil, da je dr. Rohling le vsled pritiska tedanjega češkega namestnika barona Krausa umaknil svojo tožbo proti dr. Bloohu in tako zgubil svojo prolesorsko službo. Ko bi bil tožbo vzdržal, bil bi bržčas vspel. Dr. Pattai tudi potrdi izpoved princa Liechtensteina, da je pred 16 leti pokojni grof Andrassy priznal ritualni umor v mestu Tisza Eslar. Iz državnih ozirov pa so stvari dali drugo lice.
Dr. Lueger je odgovarjal dr. Kareisu, ki mu je očital, da je pred leti branil Žide. Dr. Lueger prizna, da je bil filosemit. A ko je spoznal Žide, postal je antisemit.
Stojalowski je popravljal dr. Straucher-jeve trditve ter vzbujal mnogo posmeha. Dr. vit. Kozlovski je zavračal trditve, da bi bili poljski graščaki provzročili krvave izgrede v Galiciji ob volitvah leta 1897. Ko sta govorila še Da-szynski in grof Dzieduszyck i, je zbornica soglasno vsprejela nujnost predloga, da se za preiskavo izgredov na Mor. izvoli poseben odsek. Ob 5. uri se je pričela meritorna debata. Doslej sta govorila dr. Schiicker in dr. Byk. O vsej debati smemo reči: Mnogo kcijta, a malo volne.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. novembra.
Poljaki in sklep komisije »a državni dolg. Že takoj po prvem pomenljivem sklepu te komisije se je čutilo, da komisija ni postopala v smislu politike poljskega kluba, ki smatra tudi dovolitev znanih 59 milij. gold. za »eminentno« državno potrebo. Toda prvi sklep jih še ni zadel tako občutno, ker so bili prepričani, da se sklep konečno vendar le razveljavi. Toda varali so se v svojih mislih in oficijozni »Czas« je sedaj grozno nevoljen. Ker ne more nikjer drugje prijeti tega dejstva, se je spravil nad utemeljevanje sklepa komisije za državni dolg. Pravi namreč mej drugim: Proti utemeljevanju tega sklepa, češ da še nimamo nikakega zakona, se da to odgovoriti, da ima cesarska naredba na podlagi § 14 tako dolgo zakonito moč in veljavo, dokler ji jedna obeh zbornic s formalnim sklepom ne odreče svojega odobrenja. Ali je bila vladna zahtdva nujno potrebna ali ne, to ne spada (?) v področje komisije za državni dolg, marveč v področje parlamenta. Sicer pa ni umestno (?) s to zadevo spravljati v dotiko kakih ozirov na politično taktiko, ker je to povse financijelna in gospodarska zadeva in le posledica uravnave valute, katero je izvedla prejšnja vlada. — Prav dober zagovornik sedanje vlade je ta krakovski list, to se mu mora priznati. Vendar je njegova trditev glede kompetenoe

parlamenta jako konfuzna. Saj je vendar komi-sija s svojim sklepom hotela doseči to in samo to, da o tem sklepa parlament, ki ravno zboruje. Malo več doslednosti in modrosti hi pač ne škodilo gotovim časnikarjem.
Razdor v ogerski vladni stranki Budim-peštanski listi objavljajo senzačno vest. da se je pojavila zelo akutna kriza v krogu liberalne vladne stranke. Voditelj upornikov je baje poslanec grof Štefan Tisza, ki je v zvezi s svojimi petnajsterimi somišljeniki sklenil se ločiti od vladnih kimavcev in ustanoviti »ogersko demokratično stranko«, ki bo vsprejela v svojo sredo tudi člane sedanje neodvisne stranke. Vzrok tej secesiji je baje dejstvo, da bo posl. Horanszky imenovan notranjim ministrom, kateri portfelj je še sedaj v rokah mi-nisterskega predsednika. Kot povsem istinite te vesti danes še ne moremo smatrati, ker je že dovolj znana »požrtovalnost« posamuih mamelukov za »vladne« interese, vendar pa je javna tajnost, da že dalj časa vre mej vladinovci in da se je ta razpor dozdaj le umetno prikrival.
Potovanje nemškega cesarja na Angleško. Cesar Viljem se je konečno vendar le odločil za potovanje na angleško zemljo, čeprav ga spremlja malone občna nevolja nemškega prebivalstva, kateri se daje duška po raznih časopisih, v katerih se slikajo vsa gorja, provzročena Nem cem od angleške strani. Vendar se je pa pri tej občni protiangleški agitaciji toliko doseglo, da se izvrši potovanje popolno brez vsakega oficijelnega značaja. Cesar je odklonil vsak oficijelni vsprejem. Potoval ne bo niti v Oxford niti v London, obiskal ne bo ne markija Lonsdalskega ne vojvodo Devon-shirskega in celo zajutrek, katerega mu je ponudil londonski lordmajor, je odklonil. Konečno je cesar Viljem odklonil vsprejem udanostne adrese. S tem je toraj izpodbita popolno vsa oficijelnost. To je storil nemški vladar deloma z ozirom na javno mnenje v Nemčiji, deloma pa na pisarjenje angleškega časništva, ki v svojih uvodnikih že naprej priobčuje slavospeve novi angleško nemški zvezi, ki je baje »naravna« posledica sedanjega obiska.
Italijanska vlada Be pač ne more preveč ponašati s svojo večino v poslanski zbornici. To je pokazala predvčerajšnja volitev zborničnega predsednika. Predsednikom je bil s 198 glasovi izvoljen vladni kandidat Colombo, mej tem ko je dobil opozicijonalni kandidat Bianchcri 179 glasov. Prvima dvema podpredsednikoma sta bila izvoljena istotako vladinovca Palberti in Gianturco z jed-nakim razmerjem glasov. Toraj samo z 19 glasovi večine se more ponašati vlada, kar je pač zelo kočljivo in kaže, da uživa v zbornici prav malo zaupanja in da jo ta vsak čas lahko strmoglavi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. novembra.
(Imendan pikojm cesarice Elizabete.) Povodom godu umrlo Cesarice se udeleže jutri gojenci ljubljanskih šol cerkvenega opravila. Jutri ni šolskega pouka.
(Slovensko gledališče.) Kakor se je zameril Gogolj s svojimi »Mrtvimi dušami« ruskemu plemstvu, tako je prišel pri uradništvu v nemilost s svojim »Revizorjem«. V tej znameniti komediji biča s perečim sarkazmom podkupljivost in brezvestnost višjih in nižjih ruskih uradnikov, ki so izrabljali svojo oblast ter sleparili in izsesavali nevedno ljudstvo. »Revizor« se uprizarja še vedno po vseh večjih mestih z največjim vspehom. Tudi pri nas se je uprizoril pred nekaj leti, a zadnji čas so menda nanj pozabili; bila jim je namreč preveč pri srcu »Vojna v miru«, »Trije pari čevljev« in druge neslanosti. Toda po dolgem času smo bili zopet tako srečni, da smo gledali »Revizorja« na domačem odru. Prepričali smo se ob tej priliki, da je naše dramatično osobje zmožno obvladati tudi dobra, svetovna dela dramatiške umetnosti. — Gosp Verovšek, ki je vsekako najboljša domača igralna moč, je bil prav izvrsten v svoji ulogi kot mestni glavar Anton Antonijevid Preprost, omejen človek, ki sicer prav rad koga oslepari, a je naposled sam prav bridko prevaran, — taka uloga je kakor nalašč za našega Verov-seka. Proti koncu prvega dejanja se mu je hotelo sicer nekoliko spodtikati, a splošno in še posebej v zadnjem dejanju je bil prav izboren. — Gospod Inneman (uradnik Ivan Aleksandrovič — do-
zdevni »revizor«) je bil kakor vselej, tako tudi tukaj jedini svoje vrste. Simuliral je čudovito živahno in neprisiljeno dozdevnega dostojanstvenika. Le to je pozabil, da v Rusiji ne poznajo goldinarjev in krajcarjev, temveč da računijo tam z rublji in kopejkami. Gospod D e y 1 (g r a š č a k D o b č i n s k i) je bil prav zabaven v svoji mimiki, vendar je bila njegova živahnost v kretnji včasih nekoliko pretirana. — G Housa (»revizorjev« sluga) se je odlikoval v maski in igri. — Pohvalno moramo omeniti tudi g. M i • hajloviča, kije prvikrat nastopil v ulogi in pokazal, da bi se ga dalo sčasoma izvežbati. Odvadil naj bi se le zoprnemu ljubljanskemu dialektu — Tudi drugi so bili več ali manj dobri v svojih nastopih, kakor g. Orehek, g. Danilo, gdč. Slavčeva in gosp. Danilova. — Gledališče ni bilo dobro obiskano. — Jutri, v sa-boto 18. t. m. poje se tretjikrat Smetanova opera Dalibor. Za to predstavo so cene posebno za sedeže na balkonu in galeriji izdatno znižane, tako da je tudi- najširšim krogom dana prilika naslajati se na tako vzvišeno krasni glasbi Smetanovi, kakoršno podaje Dalibor. — Prihodnji teden gostuje na slovenskem odru (vpondeljek in v torek) gospod Ignacij Boršnik, naš slovenski dramatični umetnik iz Zagreba in sicer nastopi v pondeljek v veseli komediji, Gogolje-vem Revizorju, v torek pa v Ibsenovih Strahovih.
(Z graškega vseučilišča.) Za letošnji zimski tečaj se je vpisalo do 10. novembra na bogoslovnem oddelku 91 rednih in 4 izredni slušatelji, na pravoslovnem 769 rednih in 39 izrednih, na zdravo-slovnem 331 rednih in 49 izrednih, na modro slovnem 97 rednih in 53 izrednih, za lekarstvo se je oglasilo 44 slušateljev, vseh skupaj 1477 slušateljev. Ako primerjamo to število s števili zadnjih let, vidimo, da graško vseučilišče nazaduje, zlasti število medicincev se je letos precej skrčilo. Dasi bo letos šest medicinskih zavodov namestili v novih, udobnih in moderno vrejenih prostorih, vendar se je kaj malo medicincev na novo priglasilo. Vzroki temu za graško almo mater neveselemu dejstvu so jasni. Nočemo sicer trditi, da so učne moči medicinskega oddelka morda znanstveno manj usposobljene, nego po drugih avstrijskih vseučiliščih, vendar se nam zdi, da je strankarsko politikovanje ne samo dijaštva, ampak tudi profesorjev samih obrnilo tok naraščaja drugam. Ta naraščaj tvorijo po večini ne-nemški, zlasti jugoslovanski medicinci, katere navdaja neprikrito in zagrizeno nemško-nacijonalno mišljenje profesorjev z nezaupanjem, posebno če se jim kaže alma mater VBak hip ne ljubečo ma ter, ampak čemerno in odurno mačeho.
(Državna podpora za napravo vodovodov.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za projekto-vani vodovod v Potočah, postojinski okraj, 50% prinosa do najvišje svote 2200 gld, dalje za vo dovod v Selu 980 gl.
(Redko pripoznanje slov. podjetja) V listu »Fortschritts - Presse« čitamo jako laskavo pripo-znanje domači tvornici kož in usnja g. Karola Pollaka. Ta list v oddelku »Allerlei Interes-santes« poroča o izredni pridnosti in nenavadni kulantnosti, s katero je imejitelj te tvrdke poleg strokovnih svojih zmožnostij povzdignil iz malega početka svoje podjetje do stopinje, na kateri pridobiva ugled domači naši industriji na svetovnem trgu. Pollakova tvornica tekmuje vspešno z raznimi angleškimi tvrdkami, ki so dobivale kože s Kranjskega, da so jih potem kot drago usnje prodajale na avstrijskih trgih. Pollakova tvornica je v tej točki rešila čast domače industrije. Stroški, katere so imele angleške tvrdke z eksportom kož na Angleško, naši domači tvornici odpadejo, poleg tega pa z najnovejšimi stroji in izredno pridnimi delavskimi močmi lahko daje isto in še boljšo kvaliteto usnja znatno ceneje. V istem smislu piše tudi »Siidsteirische Post« vzlasti glede Pol-lakove tovarne v Kranju. Iskreno nas veseli, da je domača tvrdka dobila tako nenavadno pri-poznanje na tujih trgih in v strokovnem časopisju, ter le želimo, da bi tudi mej Slovenci odjemalci ne iskali sličnih tujih tvrdk, ko imajo mej seboj tvrdko z obče pripoznano reelnostjo. Priporočamo sosebno prodajalcem kož, naj se pri prodaji ne poslužujejo tujih prekupcev agentov, nego naj kože direktno oddajajo tvrdki g. Pollaka. Tako je g. Pollaku možno obvarovati jih znatnih izgubj
(V bolnico usmiljenih bratov v Kaudiji) bo vsprejeli v minulem mesecu 96 bolnikov, z ostalimi iz septembra se jih je zdravilo 156. Od teh jih jo ozdravilo 69, zboljšalo 24, neozdravljena sta bila dva. Umrlo jih je 7. V oskrbovanju jih ostane koncem meseca 54.
(Iz Planine), 16. nov. Nesreča. Neki bebec iz Studenega je včeraj prišel v grad Haasberg prosit miloščine, kjer je vselej obilno obdarovan. Šel je potem obiskat tudi medvede, ki jih imajo tik gradu zaprte, ter je skozi ograjo medvedki molil kruha. Hvalil se je večkrat, da sta s stečem medvedom dobra prijatelja. Toda medvedka je hlastnila namesto po kruhu po celi roki ter jo pri členkih skoraj čisto odtrgala. Tukajšnji zdravnik je siromaku ranjeno roko obvezal ter ga poslal v Ljubljano v bolnico. Dasi je ranjenec trpel silne bolečine, je vendar z zdravo roko b slastjo jedel in se tolažd s tem, da mu bode ljubljanski doktor drugo roko naredil.
(Iz Stareloke,) dne 16. novembra 1899. Danes zjutraj okoli 3. ure je začelo goreti pri hišarju Juriju Završniku vulgo Potočniku v Virlogu pri btariloki. Ogenj, ki je nastal na neznan način, se je tako hitro razširil, da razven življenja stanu-jočih, krave in prešiča ni bilo mogoče ničesar rešiti. Skoda je znatna, a zavarovalnina neznatna. Ponesrečeni je dober in skrbni hišni oče, zato zasluži krepke podpore.
(Pri Sv. Janžu) na Dravskem polju je, kakor se nam piše, veleč. g. Simonič minolo sredo slavil 251etnico župnikovanja tamošnjega. Okoli prijaznega gospoda so se zbrali izvzemši jednega vsi bivši kapelani, ki so v dobi četrtstoletja ondi službovali in še živijo; v večnosti so gg. Purgaj, Hernak, Jakopina.
(Iz Lesko vca pri Ptuj i) se nam 15. t. m. piše, da je veleč. g. Žičkar, drž posl., prišel osebno v Haloze, da se na lastne oč; prepriča o žalostnem stanju vinorodnih krajev tamošnjih. Včeraj, pravi naš poročevalec, bil je »pri Sv. Trojici«, danes pa se je oglasil v Leskovcu, in odtod podal se je na Dunaj. Zanašajoč se na poročila iz naših okolic je vrli gospod onidan v drž. zboru bil sprožil prošnjo za državno podporo obubožanim Halo-žanom vinogradnikom in sedaj zna, da so pismena poročila njemu doposlana bila žalostna resnica. Ljubi Bog povrni trud, ki ga imenovanec daruje za ubogo ljudstvo.
(Iz Gradca.) Pred občinskimi volitvami je postalo v Gradcu nekam preživahno. 15. t. m. zvečer so priredili socijalni demokratje volilni shod, na katerem je poročal eden njih kandidatov. Shoda sta se udeležila tudi Feichtinger in Wil-finger s svojimi pristaši, katerih je bilo približno toliko kot demokratov. Seveda sta ta dva moža kot kandidata »nemško - nacijonalne antisemitske obrtne stranke« ugovarjala socijalno - demokratičnim izvajanjem. Med tem se je pripodilo v dvorano še kakih 100 rudečkarjev, ki so planili po nasprotnikih. Zlasti hudo so pretepli Feichtingerja in Wilfingerja. Policija je mirno gledala, da so rudečkarji izvršili svoje kulturno delo, potem je enega izmed njih povabila s seboj na komisarijat. — Katoliška konservativna kmetska stranka za Štajersko je danes v »Grazer Volksblatt-u« proglasila za svojega kandidata v deželni zbor mesto odstopivšega poslanca princa Liechtensteina Fr. Finka v volilnem okraju Feld-bach. — V graškem nemško-naprednem društvu je 15. t. m. zvečer prodajal znani poslanec dr. Menger z Dunaja svoje politiške modrosti, da bi poživil zaspavajočo in hirajočo liberalno stranko na nemškem Štajerskem.
(V Koprn) se je pojavila škrlatica, vsled česar so morali zapreti več razredov na ljudskih šolah in gimnaziju.
(V stari namestnlški palači v Trstu), katero so že blizo do tal podrli, so našli par zanimivih rečij. V nekem starem nerabljenem dimniku so našli okostje — opice in menijo, da je morala biti opica iz neke menežarije, ki je pred več desetletji taborila na glavnem trgu in iz katere je omenjena žival najbrže ušla in bo skrila. Pod po-drtinami so zadeli tudi na razne stare denarje iz 17. stoletja. — Morda najdejo še kak — okame-neli zistem.
(Izvirek petroleja) so zasledili v hlevu posestnika Mat. Lorgerja v Vitanju. Zanj je izvedel tudi žid dr. Miinzer, najemnik fužin, ter kupil od Lorgerja hišico s hlevom za 3000 gld., poleg tega je
•obljubil možu in ženi po 200 gld. letnega dohodka, ako se izpriča, da je to res pravi petro-lejski izvirek. Soseda Lorgerjeva pa trdita, da se izliva petrolej iz sodov v njunih kletih. Preiskava bo dognala, koliko je istine na tem.
(Obravnava proti solicitatorju Bovha.) Iz Celja se nam poroča: Soliciiator pri g. dr Dečku v Celju, gospod Ivan Bovha, se je imel včeraj pred sodnim dvorom okrožnega sodišča v Celju zagovarjati zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in prekoračenega silobrana. Sodnemu dvoru je predsedoval dež. sodni svetnik Gregorin, sodniki -.jo bili dež. soana svetnika dr. Schiiftlein in Reitter ter sodni pristav dr. Krančič. Tožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Bajrer. Obtožba pravi, da je g. Bovha v osodepolni noči češkega obiska, ko je šel domov, bil napaden in da je v svojo obrambo, ne da bi bilo potreba, rabil smrto-vnosno orožje, s tem da je dvakrat sprožil samokres in da je s tem nekega Julija Grabič, iakina pri Pelletu, na bradi in na prsih sicer lahko ranil, a da je bilo dejanje započeto na tak način in s takim orožjem, da je bila nevarnost za človeško življenje u tem spojena. Julij Grabič se je pridružil kot zasebni vdeleženec kazenskemu postopku in je njegove interese (?) zastopal dr. pl. Jabor-negg. V začetku obravnave je bil g. Ignac Založnik zaprisežen kot stenograf. Potem se je začelo zasliševanje prič, — okoli 24 — katere so izpovedale deloma ugodno, deloma manj ugodno za obtoženca. Najbolj precizna in značilna je bila izpovedba urednika »Domovine« gosp. Bega, ki je v označeni noči obtoženca proti domu spremljal Rekel je, da je njega in g. Bovho, ki je pri sebi imel svojo 121etno hčerko, vračajočo se domu, vznemiril klic: »Achtung, da sind Czechen!« Ko pridejo v Gosposko ulico, je bila ista še popolnoma prazna in temna, ker so bile namenoma pogašene luči za zavratne napade. Nakrat pa pri-drvi za njimi tolpa broječa okoli 10 do 15 mož, oborožena z gorjačami, in jih napade z bojnim klicem: »Heil!« Pri tem se nekdo od zadaj oglasi: »Hauts nieder den Czechen!« in na to so začele padati gorjače po g. Begovi glavi. G. Bovha pa je v strahu za se in za svojo hčerko potegnil samokreB in ustrelil. Pri tem je baje Grabiča ob-strelil. Značilno je, da sta pri Grabiču obe rani lahki, kar sta sodna zvedenca konštatovala, in da jedna rana ni okrogla, torej tudi ne od kroglje, in vendar se je moral zagovarjati gospod Bovha zaradi obeh ran. V obče se misli, da je Grabič dobil rano na bradi pri medsebojnem pretepu in da je bil na prsih obstreljen, ko so potem Nemci sami z Bovhovim samokresom streljali. Državni pravdnik je v svojem govoru predbacival gosp. Bovhi, da je neprevidno in brez potrebe rabil orožje, češ, opravičen silobran je le tedaj, če je dejanjski napaden. Gospod dr. Dečko je nasproti temu izjavil, da Bovha ni mogel naprej vedeti, ali bo prvi napad (dejanjski napad) hud ali lahek in ker bi bil lahko tudi prvi udarec smrtonosen, je bil Bovha prisiljen streljati, videč toliko ljudij priti nadenj z vzdignjenimi gorjačami. — Sodišče se je tudi prepričalo o potrebi streljanja in je gospoda Bovha oprostilo. Sodba se je razglasila okoli devete ure zvečer. Zunaj sodne dvo rane bo somišljeniki obtoženca napravili špalir in ga prišedšega z zagovornikom trospodom dr. Dečko, pozdravili s krepkim »Živio! — Značilno je bilo, koliko odškodnine je Grabič, ki je čisto navaden fakin pri Pelletu, zahteval, čeprav sta bili obe rani lahki, si je vendar dr. Javornik upal zahtevati za odhod zaslužka na dan 2 gld. in sicer ima baje Grabič 1 gld. 50 kr. na dan gotovega zaslužka in 50 kr. napitka. Vsega vkup je naračunil 300 gld., beri: tristo goldinarjev in stroške. Še bolj značilne so bile izpovedbe sodnih izvedencev. Zdravnik dr. Keppa, trd Nemec, zet pokojnega dr. Razlaga, je utemeljeval lahko rano na prsih s tem, da ie bil telovnik Grabičev »aus einer sproden, elastischen Ware«. Po našem mnenju se pojma »sprod« in »elastisch« izključuje'a. Zvedenca v strelnem orožju Bohm in Fohn sta primerjala svinčenko iz samokresa s krogljo iz vojaškega orožja, ki je obdana z jeklenim oklopom; češ kakor se zadnja lahko zdrobi in se odbije, tako se tudi lahko svinčenka razleti in odbije, če pride na trd kamen. Na tak način se je baje tudi gospoda Bovhova kroglja na zidu odbila in drobič te krogle je zadel Grabiča v brado. Sploh so vse nasprotne priče in zvedenci izpove-
dovali tako, da se moramo njih objektivnosti čuditi. VpraSamo pa g. dr. Keppa, če je on opravičen priče tekom obravnave vpraševati stvari, katere nimajo z njegovo zvedensko izpovedbo nič opraviti, in ki so bile le mar onim, kateri vodijo obravnavo ali pa dokaz! Sicer je pa tudi ta zadeva za Slovence častno končana.
(Čudno postopanje celjskega okrajnega glavarstva.) Celjsko okrajno glavarstvo je te dni odreklo podpis v delavski knjižici nekemu slovenskemu delavcu, ki je hotel na Nemško, in sicer zato, ker ne zna — nemški. Ali se morda Nemci priuče slovenščini, predno pridojo k nam jemat zaslužek domačim delavcem?
(V celjski okrajni zastop) so izvolili Celjani same velike Nemce s pristno slovenskimi imeni.
(Z Vrha pri Vinici) se javlja, da so v noči od 13. na 14. novembra neznani uzmoviči pri dveh hišah v vasi Dalnje Njive ukradli več obleke. — Tukajšnja šola je radi bolezni že šest tednov zaprta.
(Od sv. Barbare v Halozah,) dne 16. t m. Be nam poroča: Danes zjutraj začel je pihati močen veter, jasno nebo se je pooblačilo, potem pa se zopet zjasnilo. Z vrha Okič pa smo opazovali Pohorje pobeljeno s snegom, tudi nižje lege med Slov. Bistrico in Sv. Kunigundo bile so bele, a sedaj popoludne so že zopet zelene. Bodi pristav-ljeno: Letos enkrat je silen vihar odnesel streho z zvonika župnijske cerkve pri Sv. Vidu ob Dra vinji, sedaj so oskrbeli novo streho in pokrivači te dni odpravljajo dotične odre.
(Nov sad zagorske »Hruške«.) Dekle Jožefa Juvan, o kateri je »Slovenec« poročal, da se je zastrupila vsled »nesrečne ljubezni«, storila je to bolj vsled pomanjkanja žive vere, ker njen oče je znan zagrizen mokrač, ki hodi pod HruSko, namesto k maši, ali pa med mašo pred cerkvijo razlaga mlajšemu zarodu, da je vera privatna stvar, in druge glavne mokraške resnice. Da doma ni boljši, je umevno. To seveda tudi na otroke ne more ugodno uplivati. — Preteklo nedeljo pa je zopet, kakor po navadi prav pridno »škripala« harmonika v Dolenji vasi v mokraškem Erjavčevem Balonu, ali pod Hruško. To vleče seveda ljudi, posebno mladino veliko bolj, kot mokraška načela in Čobalove sleparske obljube. In zraven plesa prosta ljubezen in običajen tepež, katerega žrtva je bil delavec A. čermelj, katerega so na pol mrtvega in razrezanega odvedli v ljubljansko bolnišnico, kjer je v sredo umrl. Lo tako naprej! Slavna pristojna oblastva, občina in glavarstvo v Litiji pa mirno glejte in poslušajte večno »škripanje« harmonike pod »Hruško«, brez licence seveda. Šolska oblastva pa dovoljujejo, da stariši svoje otroke — šolarje vodijo v to beznico, kjer ostajajo pozno v noč, in upanje je, da bo iz njih izšel še boljši rod, kot je že sedanji. Živela prostost, jednakost, bratstvo ! Da pa ne bote našega »vrlega« Mihelna Cobala po krivem dolžili, kot da bi bil on kriv uboja ali navzoč pri strašnem dejanji, Vam povemo, da so v tem delu pri nas najbolj izurjeni »šlajfarji«, ki so tudi najbolj zagrizeni mokrači, med tem ko gre vsa čast njihovim nemškim rojakom steklarjem bodisi glede obnašanja, ali v verskem oziru. Gospod Mihel pa je bil to nedeljo pozvan v Laški trg, da bi ondi uničil gospodarsko organizacijo, ki vrlo napreduje. Toda ondotni kmetje mu niti niso pustili govoriti in so pognali njega v Zagorje, njegove iz Celja naročene sodrge pa v Celje. Laški nemčurski »purgarji« so mu za ta »spas« plačali baje 20 gld. Dobri so bili.
(Zanimiv lov v Dobrunjah.) Glavna oseba zadnjega lova v Dobrunjah nam je poslala popravek, ki bode spravil vse zajce v okoličanskem revirju v grozno zadrego. Popravek se glasi: Temeljem § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete naslednji popravek v št. 260 »Slovenca« priobčene notice »Zanimivi lov v Dobrunjah«: Ni res, da Be mi je naredilo krvavo pred očmi in da kar nič nisem pogledal, da na meBtih stoje še ostali lovci. — Ni res, da so zrna namesto v zajca zletela proti poslovodju vinogradniškega društva gosp. Petriču ter mu šla skozi klobuk in plašč. — Ni res, da je jedno zrno priletelo v dečka, ki je stal poleg gosp. Petriča in jedno v bližnje drevo. — Res pa je, da nisem zadel no poslovodje vinogradniškega društva Petriča, ne dečka, ne drevesa, ampak zajca. — V Ljubljani, 15. novembra 1899. — Josip Altmann. — Go-
spod Altmann bi bil torej po vsej sili rad izboren lovec. Fant, ki je na zanimivem dobrunjskem lovu stal poleg gospoda Petriča, nam je včeraj zatrdil, da je vedno voljan spričati, da so zrna iz Altmannove puške zletela proti gospodu Petriču in njemu ter da bo klobuk Petričev poškodovale in se zadrte v bližnji borovec.
(Pri Sv. Benediktu) v Slov. goricah je dne 15. t. m. posebna deputacija iz trga Kozje č. g. kapelanu izročila diplomo častnega občana trga Kozje, kjer je imenovanec prvlje služboval.
(Zaradi prašičje kuge) Bta za prašičji promet zaprti vasi Cerklje in Gorica v krškem okraiu.
(Parcelacija Prul.) Te dni so parcelirali in za stavbišče razprodali nekatere travniške parcele. Nova cesta s Karlovške ceste do Ljubljanice je bila te dni izročena prometu.
(Starinske najdbe v Kranju.) Dne 14. in 15. t, m. se je na posestvu gospoda Tome Pavšlerja, na istej parceli kot lansko leto, izkopalo mnogo srebra, zlata, dragocenih kamenjev in koral. Dobile so se naslednje stvari: ena velika zaponka iz srebra, vložena z rubini, dalje velik zlat prstan s krono na vrhu brez kamenjev, ena fibola, veliko lepih koral in druge srebrnine.
(Miklavžev semenj) bo letos samo na Kongresnem trgu.
(Zvezdni utrinki.) Ravnatelj dunajske zve-zdarne prof. dr. Weiss je brzojavil iz Delhi v Indiji : Leonidi se še niso prikazali. Brzojavka je došla na Dunaj včeraj opoldne.
(Nesreča v livarni.) Notico pod tem naslovom v sredinem »Slovencu« objavljeno nas prosi gosp. Žabkar v toliko popraviti, da Rudolf H8nig že od 28. oktobra ni pri njem v službi.
(Ženo umorjenega Žvana) so potegnili v zapor na Žabjak. Po mestu se govori, da je ves čaB, kar je Ravnik v zaporu, stanovala v njegovi hiši. O nadaljnih vzrokih njenega bivanja na Žabjaku se še ne ve nič pozitivnega.
(Nova voja&ka bolnica v Vodmatu) je sedaj dogotovljena. Preselitev bolnikov se izvrši še le prihodnjo pomlad
(Električne obločnice) dobi v kratkem Poga-čarjev trg in pa Lingarjeve ulice.
(Kouj seje splašil) včeraj popoldne pred Co-dellijevim gradom. Voz izvoščeka je zadel najprej ob drevo s toliko silo, da se je zlomila sora. Konj se je potem odtrgal od voza in dirjal v mesto. Ustavili so ga šele na Mestnem trgu.
Društva.
(Pevsko društvo »Adrija« vBarkov-Ijah.) Vabilo na domačo veselico s petjem, glazbo, igro, pleBom in svobodno zabavo, katero priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v nedeljo dne 19. novembra t. 1. v veliki stekleni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. — Začetek ob 5. uri pop. — Vstopnina k veselici 20 nvč. Sedeži prvega razreda 20 nvč., druzega 10 nvč. K plesu za gospode 30 nvč., gospe 20 nvč. — Na vsporedu je petje, glasovir in igra. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Telefonska m orzojavna poročil«.
Slov. Bistrica, 17. novembra. Župnik Marko Štuheo v Stranicah je včeraj ob 3. uri 45 min. pop. umrl nenadoma na postaji Slov. Bistrica. Pokop bo v soboto ob 9. uri na Orešnjevcu.
Celje, 17. nov. Odvetniški solicitator Ivan Bovha je bil pri včerajšnji glavni obravnavi zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in prekoračenega silobrana o d obtožbe popolnoma oproščen. V preiskovalnem zaporu je bil že presedel nad šest tednov. Nemške hijene so šle precej k samotni Bovhovi hiši in začele vpiti „Pereat Bovha", s čimer so spravili soprogo, ki je bila sama s 4 otroci doma, v smrten strah.
Celje, 17. novembra. Današnja „Domovina" je zopet konfiskovana.
Dunaj, 17. novembra. Načelnikom gospodarskega odseka je izvoljen posl. Povše.
Dunaj, 17. novembra. Gospodska zbornica je izvolila v delegacijo nastopne člane: Bacquehem, Cblumecky, Chotek, Deym, Dumba, De Fin. Furstenberg, Gorayski, Hel-fert, Khevenbiiller, Cordian. Kottulinsky, Oppenheimer, Starhemberg. Trautmansdorf, Vetter, Walterskirchen in Zaleski.
Dnnaj, 17. novembra. V zbornici se je dokončala razprava o odpravi kolka za časnike. Vsi govorniki so bili zato, nekateri so povdarjali potrebo, da se zboljsa zakon za tisk. Kat. ljudski poslanci so obsojali židov-sko-liberalno časopisje. — Predloga je bila v 1. in 2. branju soglasno vsprejeta.
Dunaj, 17. novembra. Poslanska zbornica je pričela danes razpravo o odpravi časniškega in koledarskega kolka. Po poročila referenta tiskovnega odseka poslanca Sokolovskega je govoril prvi soc. posl. Resel. Po nekaterih nadaljnih govorih je s prejela zbornica vladno predlogo tudi v drugem in tretjem branju.
Dunaj, 17. novembra. Jugoslovanski, poljski in češki poslanci so danes brzojavno čestitali Strossmayrju k škofovskemu jubileju.
Dunaj, 17. novembra. Javorski in K a t h r e i n sta bila danes klicana k cesarju. Vzrok ni samo vprašanje o kvoti, marveč splošni politični položaj. Govori se, da se v kratkem preosnuje C1 a-ryjev kabinet.
Dunaj, 17. novembra. Socijalno-politični odsek je izvolil načelnikom posl. Dipaulija. — V državno sodišče je izvoljen primo loco Za ček, II. Strajisky, III. Sileny.
Dunaj, 17. novembra. Posl. Fochler je zahteval, da se nenemške vloge v zbornici ne sprejmejo in nenemški govori ne dovoljujejo. Predsednik ga je zavrnil, da to v zakonu ni utemeljeno in da nemški jezik ni državni jezik.
Budimpeita, 17. novembra. Cesar se je danes dopoldne odpeljal na Dunaj.
Budimpeita, 17. novembra. Tukaj se govori, da C 1 a r y odstopi.
Budimpešta, 17. novembra. Pododseka za kvoto sta imela sejo, a se nista zjedinila; avstrijski zahteva 35. ogerski hoče, da nastavi nižjo številko. Odločitev se prepusti celi depntaciji.
Budimpeita, 17. novembra. Neodvisna stranka in Košutovci so sklenili odločno nasprotovati povišanju kvote. Košut bo v zbornici 22. t. m. pojasnil to stališče.
Praga, 17. novembra. Včeraj so se nadaljevale domonstracije dijakov proti prof. Masaryku. Rektor in dekan sta brez vs-peha posredovala. Masaryk je moral dvorano zapustiti.
Trst, 17. novembra. Stanje oseb, ki so prišle v dotiko z za kugo umrlim pomorščakom. je povoljno. Nadalje ni obolel nihče več za kugo.
Dunaj, 17. novembra. Iz Carigrada se poroča, da so se turški vojaki spoprijeli z Armenci na meji v Kavkazu; Armenci so bili potisnjeni čez mejo, na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Komarno, 17. novembra. Razsodba v znani aferi pri sodišču v Mocsi je naslednja : Szabo je obsojen na 3 leta, Molnar na 3 in pol leta, Gobel na jedno leto in Czunyi na štiri mesece.
Verona, 17. novembra. Kratek a močan potresni sunek je vznemiril predsinočnjim tukajšnje prebivalstvo.
Vojaka v Južni Afriki.
Včerajšnje iz angleških virov prihajajoče poročilo o smrti najboljšega burskega generala Jou-berta se oficijelno še ne potrjuje in je toraj še prav lahko mogoče, da je to le vroča želja an gleškega vojnega poveljništva in pa nekaka priprava na prihodnja neugodna poročila o operacijah angleške armade. Nasprotno je pa posneti iz naslednjega poročila, da se je Joubert 10. t. m. še dobro pripravljal na odločilen napad. Gotovo pa je sedaj toliko, da se je minuli četrtek, 9. t. m. pričel odločilen boj pri Ladysmithu in da je general Joubert z vso silo planil po nasprotniku. Iz dotičnih poročil pa je posneti, da se angleški general White ne nahaja več v Ladys mithu, marveč južno od tega mesta in da se je že pred 9. novembrom nahajal v brezupnem položaju. Kedaj in v kakih okolnostih je general ostavil Ladysmith, ki je bil v četrtek ves v ognju, črni in beli, najbrže ne nepristranski poročevalci ne povedo ali pa se njih tozadevna poročila previdno zamolčujejo.
Angleži so po »odhodu« iz Ladysmitha najprej zasedli 2300 čevljev visoke višave mej cesto na prelaz Vanreenen in v Flagstone Spruit ter se tam utaborili. Kmalu pa so jih Buri pregnali s svojimi topovi in Angleži so jo ubrali osem do deset km. proti jugu na cesto, ki vodi v Onder-brock, blizu Forts-Spruita, da bijejo tam zadnji odločilni boj. Tukaj so jih Buri obkolili od vseh stranij in streljali nanje s svojimi največjimi topovi. O izidu tega boja pa dosedaj še ni nikakih poročil.
Najnovejša poročila javljajo, da so Angleži naščuvali prebivalstvo na severnem delu Trans-vala. Ta nakana jim bo pa bržkone malo koristila, ker se bodo proti takemu počenjanju uprli prebivalci v Kaplandu.
London, 17. novembra. „ Times" poroča iz Bulowayo M. t. m.: Buri so napadli poglavarja Khama pri Selikakopu na angleški strani Krokodilove reke, a so se morali umakniti. Khattaa drži z Angleži.
London, 17. novembra. Reuterjev urad poroča iz Eastcourta 10. t. m.: Vlak je odšel v Colenso, ne da bi zadel na nasprotnika. Ob povratku so prijeli tekača iz La-dysmitha, ki je povedal, da Buri že od včeraj streljajo na Ladysmith s šestimi največjimi topovi. Velikih angleških topov z ladij niso mogli rabiti vojaki v Ladysmithu.
London, 17. novembra. Streljanje na Ladysmith se je po poročilih iz Eastcourta nadaljevalo še 12. t. m.
London, 17. novembra. Reuterjev urad poroča iz Tulija v Rodeziji 3. t. m.: Stotnik Greyun poroča o živahnem gibanju v bur-skem taboru. Telefonska zveza je pretrgana. Sovraž.iik je napadel oddelek polkovnika Speckleya, ki se je moral umakniti burski sili. Vsi konji in mule so zbežali.
Durban, 17. novembra. Vest o smrti generala Joubert a se še ne potrjuje.
s Q	Cm opaco-Tanja	Stanje barometra r tna.	Tempera-tara pe Celzija	Vetrorl	Neb*	?! P*
lfi| 9. zvečer | 740-6 | 2 8				sl. svzh. | sk. oblau.		00
.J 7. zjutraj 1 2 popol.		747 9 743 0	4 0 66	sr. svzh. Idel. oblač. moč szah.j pol oblačno		
Kapstadt, 17. novembra. Iz Kimber-leya poročajo 10. t. m.: Bombardovanje se-še nadaljuje. Burski general Oronje je pro-testoval proti temu, da Angleži na vsaki hiši razobesijo zastavo rudečega križa. Ker se njegovi zahtevi ni ugodilo, je zapovedal streljati na vsa poslopja.
Gena žitu na dunajski borzi
dn6 16. novembra 1899.
Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. — do gl. » » pomlad . . » 8 36
Rž za jesen.....» —
» » pomlad . . . . » 6-93 Turšica za november . . » — » » maj-junij. . » 5-27 Oves za jesen . . . . » — » » pomlad ...» 547
» » » » » » »
»
» » » »
»
»
j^'38' 6 96 5-29 548
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m., srednji zrafini tlak 7360 mm.
Tfnnirlrj je 'krstno sredstvo za Učenje sobnih JXU,JJiUUV tal. Ist0 odatranja ln preprečuje lepljlvoat Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanska ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 1 12-8
Ti knpii i
vsprejme takoj za učence v svoj kovaški obrt
Ivan Demšar,
kovač in izdelovalec voz 903 6-4 v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6.
v Ljubljani za Kranjsko in obmejne slovenske dele	tsalcoj stara dobro uvedena domača zavarovalna družba za življenje — proti plači, potnini in proviziji.
Začetnik z velikim krogom znancev ima prednost.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj se oglasi v nedeljo, 19. t. m, mej 9. in 12 uro dopoldne v hotelu pri Maliču, soba št. 11.	918 2-1
»s- s Krasa "sa
za cerkve, stavbe in za vse druge stroke
ima na razpolago	909 12-3
klesarski obrt
Tavčar Luka in sin
v Dutovljah (Sežana).
Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrše.
Telefon štev. 135, Kapaje in prodaja vse zdolej zaznamovane etekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana • iri\B&l laks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vlogo v tek. računu (Giro - konto), obresti od dne do dn£ po 4'/i%-Poitno - hranilnične položnloe so na razpolago.
--1-a® Dunajska borza. ^-		
Dnč 17. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	80	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	45	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......116	»	76	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	»	90	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......116	»	96	»
Ogerska kronska renta 4°/„ 200 ... .	95	»	45	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	906	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............369	»	60	»
London vista............120	»	70	»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	69	»	02",»
20 mark............11	»	78	»
20 frankov (napoleondor)............9	.	68	»
Italijanski bankovci........46	»	05	»
C. kr. cekini . . ...... . .	6	»	69	>
Dni 16. novembra.
4°/0 državne srečke I. 185-1, 250 gld. . .	168	gld.	60	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	»	60	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....201	.	—	»
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	75	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............137	»	25	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	60 »
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	25	»
Posojilo goriškega mesta.......—	>	—	»
4°/0 kranjsko deZelno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma ay. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	—	»
Prijoritetne obveznice državne teleznice . .	208	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	167	»	—	»
» » južne železnice 5°/0 .	116	.	60 »
» > dolenjskih železnic 4°/„	99	»	60 »
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.
Salmove srečke, 40 gld........85	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......83	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......76	»
Ljubljanske srečke .........24	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .149	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3065 »
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	422	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . ■	100 •
Montanska družba avstr. plan..........276	•
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	196 »
Papirnih rubljev 100 ..............127 »
60
60
25 60
25 60 60
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na boral.
Menjarnična delniška družba
„H KRČU H"
I., mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
aUT Pojasnila TOS v vseh gospodarskih in Inančnih Stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SJT naloženih (f 1 n v n i o. TE»