Ravno polje
Glasilo občine Kidričevo, letnik XV, 4. številka, SEPTEMBER 2013
KIDRIČEVO PRIPRAVLJAMO NA JUTRI
Ste se že kdaj vprašali, ali ste finančno pripravljeni na jutri? Po nasvet, kako se še bolje pripraviti na prihodnost, smo se odpravili v poslovalnico Nove KBM v Kidričevem, Mladinska cesta 10, kjer smo se pogovarjali z vodjem poslovalnice, g. Romanom Pravdičem.
G. Pravdič, časi so turbulentni, slovenske banke ne v najboljši kondiciji. Kako varni so naši prihranki pri vaši banki? Ali jih je bolje skriti kar doma, v nogavico?
Vaši prihranki so varni, naša banka posluje normalno. Nova KBM ima dovolj likvidnih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti, torej tudi vaših prihrankov. Zato ni tehtnega razloga, da bi spremenili svoje odločitve v zvezi z varčevanjem in prihranke skrivali doma, saj to ne prinaša obresti. Ne smemo pozabiti na jamstvo vlog. Banka Slovenije in država v primeru stečaja katerekoli banke ali hranilnice v Sloveniji jamčita za vloge posameznikov do višine 100.000 evrov. To pomeni, da so tudi v primeru stečaja banke ali hranilnice vaše vloge oziroma prihranki do višine 100.000 evrov zagotovo izplačani.
V čem se razlikujete od drugih slovenskih bank? Kako bi predstavili vašo poslovalnico, sebe in svoje sodelavce?
S sodelavci se v Poslovalnici Kidričevo že skoraj 50 let trudimo odgovoriti na želje in potrebe prebivalcev v našem kraju. Prepoznati skušamo potrebe, želje in cilje naših strank ter jim ponuditi storitve in ugodnosti, ki jim bodo v pomoč za boljši jutri. Držimo se pravila, da skupaj iščemo najboljše rešitve. Dodatna prednost za stranke je široka ponudba storitev članic Skupine Nove KBM, saj lahko ob ponudbi bančnih storitev poskrbimo tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemne sklade, lizing in zavarovanja. Na ta način stranki na enem mestu nudimo celovito finančno ponudbo.
Ali boste v tem jesenskem času strankam ponudili kakšne ugodnosti?
Vsekakor. Kar ne vem, kje bi začel naštevati. V mesecu oktobru čaka naše stranke tradicionalna oktobrska varčevalna akcija Oktober je dober, v okviru katere smo pripravili ugodno in zanimivo varčevalno ponudbo s posebnimi presenečenji. Prav tako bomo s 1. oktobrom pričeli v naši poslovalnici ponujati in odobravati stanovanjske kredite. Za vse tiste, ki si želite imeti plačilno kartico in nimate rednih prilivov, pa je na volja predplačniška kartica Visa. Z njo lahko porabite le toliko, kolikor naložite nanjo. Za njeno pridobitev niso potrebni redni prilivi, na voljo pa je tudi nekomitentom.
Bi za konec želeli še kaj dodati?
Vse vaše bralce bi želel povabiti, naj nas obiščejo v naši poslovalnici. V Novi KBM se trudimo, da za stranke skrbimo z osebnim svetovanjem in zavzetostjo ter konkretnimi nasveti za izboljšanje finančne pripravljenosti. Na voljo smo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro ter 14. in 17. uro. Stranke nas lahko tudi pokličejo na telefonsko številko 02 229 18 65 ali nam pišejo na e-naslov poslovalnica.kidricevo@nkbm.si.
^vNova KBM
PRIPRAVLJENI NA JUTRI
uvodnik
Bistvena je
prava informacija
Tempo življenja, količina informacij in splet so spremenili način podajanja in obravnave informacij.
Javno glasilo Ravno polje izhaja že 16. leto. Ob ustanovitvi je bilo namenjeno obveščanju javnosti o delu občinskih organov, o dogodkih v občini ter o hotenjih in interesih občanov. Predstavljalo je nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v občini Kidričevo. Takrat se je pisalo leto 1997 in od takrat se je marsikaj spremenilo. Izdajanje vsaka 2 meseca je enostavno postalo premalo. Tempo življenja, količina informacij in splet so spremenili način podajanja in obravnave informacij. Vloga glasila se je iz informiranja spremenila v povzemanje dogodkov oz. kroniko preteklih mesecev. Tudi takšen način ima svoj namen, saj sicer mnogi ne bi vedeli, kaj vse se je v naši bližini dogajalo, ne bi imeli vpogleda v to, koliko zelo aktivnih ljudi deluje v naših društvih in se predvsem prostovoljno trudi za dvig kakovosti življenja. Za aktivno informiranje je potrebno nekaj več in osrednjo vlogo je že zdavnaj prevzel splet. Prenova spletne strani www. kidricevo.si je izboljšala komuniciranje in možnost dnevnega informiranja o aktualnih zadevah. Del prenove je tudi možnost vpisa elektronskega naslova in dnevnega prejemanja aktualnih novic in dogodkov. Elektronske novice imajo že preko 150 naročnikov in vse vas vabimo, da izkoristite možnost in vpišete svoj elektronski naslov (e-mail) na spletni strani Občine. Med drugim tudi redno obvestimo o lokaciji izvajanja merjenja hitrosti. Pomembna obvestila se objavijo tudi pre-
ko facebook strani Občine, ki se nahaja na naslovu www.facebook.com/kidricevo. Facebook nam služi kot galerija slik iz aktualnih dogodkov. Tako na tem mestu najdete slike z vseh občinskih prireditev. Prav tako se objavijo tedenske slike z gradbišč, ki se izvajajo na območju občine. Tudi na tem mestu je možno vpisati svoj e-nas-lov in se prijaviti na elektronske novice. Pomembnejše prireditve ujamemo tudi s kamero in objavimo posnetke na www. vimeo.com/kidricevo. Med »top« 3 predvajane posnetke spada otvoritev športne dvorane Kidričevo, srečanje motoristov v Cirkovcah in predstavitev občine. Objavimo tudi vse posnetke občinskih sej. Na ta način se je tudi izboljšal nivo komuniciranja na sami seji in zagotovil jasen vpogled v samo glasovanje o posameznih zadevah. Prav tako lahko občani sami preverite, ali vaš svetnik zastopa vaše interese. Na
tem mestu se seveda ne bomo ustavili in v kratkem se bomo priključili portalu www.mojaobcina.si. S tem bomo združili tiskano verzijo Ravnega polja in spletno stran občine v enotno točko. Vsi člani društev boste vabljeni na seminarje urejanja člankov, ki bodo v prihodnje izdani v elektronski in tiskani izdaji. Vabila za prireditve bomo v prihodnje objavljali tudi na hrbtnih straneh računov za čiščenje in odvajanje odpadnih vod. Društva pozivamo, da izkoristijo brezplačno promocijo svojih prireditev. Vsi omenjeni mediji so namenjeni informiranju in usmerjanju k iskanju informacij na pravem mestu. V zadnjem času ste občani bombardirani s prirejenimi informaciji. Vsi zgoraj našteti mediji naj bodo v pomoč pri ustvarjanju realnega pogleda na situacijo. Slovenski pregovor pravi: »Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona.«
Damjan Napast, direktor občinske uprave
Naslednja izdaja glasila Ravno polje bo izšla v začetku meseca decembra.
Prispevke nam
lahko pošljete do ls\ 11. 2013
na elektronski naslov: mojca.trafela@yahoo.com
Hvala vsem, ki pošiljate svoje prispevke in s tem pomagate oblikovati naše glasilo.
Mojca Trafela odgovorna urednica
jVZDRŽCVniUI i. G Miome kid».6ito Imvno fOPHTi«. d. o - o.	—
u
©BViESflil Lr0
Podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. vas obvešča, da lahko na sedežu podjetja Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, oddate naslednje vloge oz. soglasja:
-	Soglasje za direktno obremenitev ŠEPA (plačevanje storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode preko trajnika)
-	Vloge za oprostitev plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za vode, nastale pri opravljanju kmetijske dejavnosti
-	Vlogo za spremembo plačnika storitev oz. lastnika objekta
Za naročilo praznjenja greznice, tehničnega pregleda kanalizacijskega priključka, priključenega na javno kanalizacijsko omrežje, ali v primeru napak pri obračunu storitev nas, prosim, pokličite na tel. št.: (02) 799 06 25 ali nas obvestite na e-naslov: vzdrzevanje@kidricevo.si. O vseh napakah na delovanju kanalizacijskega sistema in čistilne naprave nas obvestite na dežurno tel. št.: 051 658 330.
Vzdrževanje in gradnje d.o.o.
Intervju: Anton Leskovar,
župan občine Kidričevo
V zadnjih mesecih smo bili občani občine Kidričevo pogosto priča takšnim ali drugačnim debatam in očitkom na račun občinske uprave in župana Antona Leskovarja. Iz tega razloga smo na naslov župana naslovili nekatera aktualna vprašanja in se z njim pogovorili o trenutnem stanju naše občine.
Smo že krepko v drugi polovici vašega županskega mandata. Kako bi ga ocenili in ali bi se z današnjimi izkušnjami še enkrat odločili za kandidaturo? Delo, opravljeno v obdobju mojega mandata bodo ocenjevali občani, volivci na naslednjih lokalnih volitvah. Če pa pogledam iz svojega zornega kota, pa ga ocenjujem kot zelo uspešnega, saj smo v tem času pripravili preko 50 najrazličnejših projektov ter na razpisih pridobili kar zajeten del finančnih sredstev. Izkušnje, ki sem jih nabral v zadnjih treh letih in s katerimi na delo občinske uprave in delo župana gledam sedaj, bi bile vsekakor dobrodošle že na začetku mojega županskega mandata. Pridobljene izkušnje in znanje bom vsekakor izkoristil v prid naše občine, v kolikor mi bodo volivci na naslednjih volitvah dodelili še en mandat.
Verjamem, da ste v zadnjih tednih na ti dve vprašanji že velikokrat odgovorili, pa vendar bi prosila še za pojasnilo v imenu bralcev našega glasila. Kakšen vpliv ste imeli vi kot župan pri odločitvi o prestavitvi železniškega postajališča v Cirkovcah ter kaj je razlog za uvedbo novih položnic za obračun kanalščine? Kot ste povedali, sem že večkrat odgovoril na to vprašanje. Pri odločitvi glede umestitve železniškega postajališča v Cirkovcah na novo lokacijo nisem imel popolnoma nobene vloge. Projektna dokumentacija je bila recenzirana v času, ko še nisem bil župan Občine Kidričevo, zato z razlogom zavračam očitke o kakršnihkoli osebnih interesih. Vse, kar smo se na občini pogovarjali s predstavniki železnice in civilnih iniciativ, je bilo to, da bomo vsi skupaj zagovarjali varnejšo lokacijo, ne glede na to, kje bo postajališče postavljeno. Varnost bi morala biti na prvem mestu. Za varnostno analizo pa stoji Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kateremu glede strokovnosti občina ne more oporekati. Glede uvedbe položnic za obračun kanalščine pa bi k vsem pojasnilom, ki smo jih podali preko telefona, na zborih krajanov, na spletni strani in še kako drugače, samo dodal, da je Občina Kidričevo zadnji dve leti stroške obratovanja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema plačevala iz občinskega
proračuna. Teh sredstev v proračunu za leto 2013 več nimamo, zato smo na podlagi nove uredbe o oblikovanju cen pričeli obračunavati zadevno storitev, ki je bila potrjena na 19. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo. Me pa čudi dejstvo, da nekateri svetniki sedaj trdijo, da se s sprejeto ceno niso strinjali, a vendar na 19. občinski seji sveta tega niso izrazili, ne z glasovanjem ne z besedo. Pričakoval bi njihovo pokončno držo, sicer pa je videoposnetek 19. občinske seje objavljen na spletni strani občine Kidričevo (http:// vimeo.com/61697383) in dostopen vsakomur.
Kako so očitki civilne iniciative in nekaterih posameznikov, ki so bili izraženi v zadnjih nekaj mesecih, vplivali na delo občinske uprave in predvsem vaše vodenje občine Kidričevo? Civilne iniciative načeloma nastanejo takrat, ko so izčrpane vse možnosti konstruktivnega dialoga. Za razliko od Civilne iniciative proti prestavitvi postajališča Cirkovce se predstavnik Nestrankarskega gibanja za Kidričevo še nikoli ni oglasil s predlogi, z željami ali s pobudami v upravi občine ali pri meni. Kot župan seveda sprejemam tudi kritike, konstruktivne predloge in sem pripravljen govoriti o argumentiranih očitkih, bodisi na račun dela občinske uprave ali pa na račun mene kot župana. Težava je, kadar gre za napadanje z neargumentiranimi dejstvi, ki tako meni kot zaposlenim na občinski upravi vzame veliko dragocenega časa, saj se moramo ukvarjati z odgovori za novinarje, izjavami za javnost, s pripravami novinarskih konferenc, medtem ko nas na drugi strani čakajo tekoče zadeve in izvajanje projektov. Iz tega razloga smo se tudi odločili za dopis, ki ste ga prejeli domov, da na neargumentirane obtožbe več ne bomo odgovarjali, temveč bomo energijo in čas vlagali v zadeve, ki bodo našo občino popeljale naprej.
Zakaj ste se odločili, da zadeve razjasnite na krajevnih zborih, ki so bili organizirani v vseh krajevnih odborih? Po odzivu prebivalcev občine smo ugotovili, da le-ti niso dovolj seznanjeni s strukturo cene kanalščine, zato smo to napako »slabega
obveščanja« popravili s sklicem zborov krajanov, kjer smo jih s tem tudi seznanili. To priložnost smo izkoristili tudi za seznanitev občanov z drugim aktualnim dogajanjem, projekti...
Na zadnji občinski seji je odstopil eden izmed svetnikov občinskega sveta. Kaj menite o tem? Odstop dr. Antona Habjaniča ni presenečenje, pravzaprav bi bilo pričakovati, da bo odstopil svetniško mesto svojemu nasledniku že vsaj dve leti prej oziroma odkar ne živi več v občini Kidričevo. Sprejetje mandata oz. odstop sta pravica vsakega posameznega člana občinskega sveta, prav tako so tudi razlogi, iz katerih nekdo svetniški mandat vrne, kombinacija osebnih in političnih prepričanj. Kar se pa tiče obtožb in namigovanj v njegovi odstopni izjavi, pa bom še enkrat poudaril, da imamo za odkrivanje kaznivih, koruptivnih ali drugih nezakonitih dejanj v naši državi pristojne organe, ki lahko zadeve raziščejo in tudi sankcionirajo. Kot sem že večkrat v zadnjem času povedal, bom svoj čas kot župan raje namenil reševanju aktualnih zadev in izpeljavi zastavljenih projektov, ki bodo gotovo veliko bolj koristili občanom in občankam kot pa razne razprave, ki so zasnovane na neargumentiranih in populističnih obtožbah.
V luči prizadevanj, da vodim občino do ciljev, ki bodo podlaga in odskočna deska za nadaljnji razvoj, se v zadnjem času vprašujem, ali smo res obtičali v družbeni krizi nestrpnosti, nespoštovanja in načrtne verbalne agresivnosti do sočloveka ter ali je in bo vse to dota za naše zanamce. Če delaš nekaj, kar neki politični opciji ni všeč, te doleti osebna diskvalifikacija. To se zaradi politične nekulture v naši občini vidi že nekaj časa. A čeprav si od drugih kot župan želim argumentiranih pobud, ki bi temeljile na javnem interesu, se dogaja ravno nasprotno. Namesto argumentov v javnem interesu uporabljajo demagogijo kot orodje za doseganje javne uveljavitve in le-ta z novinarskim vplivom vse bolj pridobiva na moči. Posledično temu se v naši družbi izgubljajo moralne vrednote in spoštovanje.
Za konec želim vsem vse dobro. MT
"kA
^ Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR
Občina Kidričevo uspela na javnem razpisu in pridobila nepovratna sredstva za
energetsko sanacijo OS Borisa Kidriča Kidričevo in OS Lovrenc na Dravskem polju
Energetska sanacija OŠ Borisa Kidriča Kidričevo
Projekt energetske sanacije objekta šole v vrednosti 251.437,00 EUR se nanaša na izolacijo fasade, parapetov, menjavo dotrajanih oken, izolacijo kletnih prostorov, podstrešja ... Občina Kidričevo je pridobila nepovratna sredstva v višini 160.897,00 EUR.
Energetska sanacija OŠ Lovrenc na Dravskem polju
Projekt energetske sanacije objekta šole v vrednosti 101.475,00 EUR se nanaša na menjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijsko fasado ... Občina Kidričevo je pridobila nepovratna sredstva v višini 60.185,00 EUR. Določili smo tudi skrajni datum doseženih ciljev operacij, in sicer oktobra 2015, torej najkasneje 2 leti po zaključku operacij.
Osnovni podatki stavb, ki se energetsko sanirajo:
	
Raba toplote po letih:	Raba toplote po letih:
2011: 325,20 (MWh/leto)	2011: 70,14 (MWh/leto)
2010: 325,84 (MWh/leto)	2010: 67,73 (MWh/leto)
2009: 333,88 (MWh/leto)	2009: 66,52 (MWh/leto)
Povprečna raba toplote v zadnjih treh letih (povprečje zgoraj navedenih	Povprečna raba toplote v zadnjih treh letih (povprečje zgoraj navedenih
podatkov): 328,307	podatkov): 68,13
Raba električne energije:	Raba električne energije:
2011: 185,98 (MWh/leto)	2011: 11,66 (MWh/leto)
2010: 170,88(MWh/leto)	2010: 11,22 (MWh/leto)
2009: 175,79(MWh/leto)	2009: 10,17 (MWh/leto)
Povprečna raba električne energije v zadnjih treh letih (povprečje zgoraj	Povprečna raba električne energije v zadnjih treh letih (povprečje
navedenih podatkov): 177,55	zgoraj navedenih podatkov): 11,02
Temperaturni primanjkljaj: 3.300 K/dan	Temperaturni primanjkljaj: 3.300 K/dan
Skupna (ogrevana) površina stavb, ki se energetsko sanira: 3.114,00 m	Skupna (ogrevana) površina stavb, ki se energetsko sanira: 615,00 m
Predvidena raba toplote po sanaciji: 139,86 (MWh/leto)	Predvidena raba toplote po sanaciji: 11,02 (MWh/leto)
Predvidena raba električne energije po sanaciji: 177,55 (MWh/leto)	Predvidena raba električne energije po sanaciji: 11,02 (MWh/leto)
Predviden znesek upravičenih stroškov operacije (brez DDV, tekoče cene):	Predviden znesek upravičenih stroškov operacije (brez DDV, tekoče
189.290 EUR	cene): 70.805,00 EUR
Finančna konstrukcija operacije po letih in virih financiranja v EUR (na dve	Finančna konstrukcija operacije po letih in virih financiranja v EUR (na
decimalki), tekoče cene:	dve decimalki), tekoče cene:
1. Proračun RS	1. Proračun RS
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor PP 962210: 160.896,50	Ministrstvo za infrastrukturo in prostor PP 962210: 60.184,25
2. Občina	2. Občina
Lastna udeležba v višini 15 %	Lastna udeležba v višini 15 %
upravičenih stroškov : 28.393, 50	upravičenih stroškov: 10.620,75
Neupravičeni stroški: 62.146,78	Neupravičeni stroški: 30.668,44
Skupaj javni viri (1.+2.): 251.436,78	Skupaj javni viri (1.+2.): 101.473,4
OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07) ter Odloku o proračunu Občine Kidričevo za leto 2013) ter sklepa Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Kidričevo v zadevi RAZPISA o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo, ki je sprejel
SKLEP
Rok za oddajo vlog na javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v
Občini Kidričevo na področju
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU (oddaja vlog za društva)
se podaljša do 30. oktobra 2013.
Datum: 17. 9. 2013
Župan Občine Kidričevo Anton Leskovar
Gramoznica Pleterje z novimi ureditvami površin
za šport, rekreacijo, turizem v povezavi z naravnimi površinami
Občina Kidričevo je izdelala osnutek Občinskega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora za gramoznico Pleterje v delu, kjer je izkoriščanje gramoza zaključeno. Cilji, ki jih želimo v Občini Kidričevo doseči, so sanacija degradiranega območja, dvig turističnega potenciala občine, zagotovitev površin za šport in rekreacijo ter ohranjanje kvalitete okolja in narave. Na območju OPPN je predvidena ureditev površin za šport, rekreacijo in turizem v povezavi z
naravnimi površinami. Predvidena je ureditev površine za kampiranje, ribiče, prireditve, igrišča na mivki, razglednega platoja, vlečnice za smučanje na vodi, plavajočih otokov in pomolov, proge za veslanje, makadamske poti ob vodi in vzporedno z regionalno cesto, površine za parkiranje in postavitev premičnih sanitarnih enot in objektov, stene za breguljke in plitvine, ki omogočajo bivalni prostor dvoživkam in obvodnim rastlinam ter živalim.
OBVESTILO
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet občinski prostorski načrt občine Kidričevo, ki bo pričel veljati 2. 10. 2013.
»Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme
za Podravje za šolsko/štndijsko leto 2013/2014«
Obveščamo vas, da je Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova, na spletni strani www.fundacija-prizma.si objavila »Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za Podravje za šolsko/študijsko leto 2013/2014«. Javni razpis je odprt do 10. 10. 2013.
Predmet razpisa je dodelitev kadrovskih štipendij dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini, od šolskega/ študijskega leta 2013/2014 do zaključka izobraževanja po vpisanem programu, vendar najdlje do konca šolskega/ študijskega leta 2014/2015, in se bodo po končanem šolanju/ študiju zaposlili pri delodajalcu na območju podravske razvojne regije.
Do štipendij iz RŠS za Podravje so upravičeni:
-	dijaki, ki se šolajo za tretjo, četrto in peto raven izobrazbe v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni;
-	dodiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki
Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni;
- podiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini, niso zaposleni in izpolnjujejo še druge pogoje, navedene v javnem razpisu.
Delodajalci po zaključenem javnem razpisu štipendij izberejo štipendiste, ki jih bodo štipendirali in po koncu šolanja tudi zaposlili. Operacijo RŠS delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. Povezava na spletno stran Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova: http://www.fundacija-prizma.si/ index.php/novice/59-javni-razpis-stipendij-regijske-stipendi-jske-sheme-za-podravje-za-solsko-studijsko-leto-2013-2014.

| V zadnjih mesecih je bilo dogajanje v občini Kidričevo dokaj pestro. Presenetile so nas višje položnice za odvajanje komunalnih voda, zaradi katerih smo prejeli veliko očitkov. Občinski odbor SD Kidričevo je zato sklical izredni sestanek, na katerem smo soglasno odločili, da občinskemu svetu predložimo predlog o znižanju cen za odvajanje voda. S predlogom smo uspeli in cene položnic so se sedaj znižale. Tudi na državni ravni je politično dogajanje precej burno. Glavna koalicijska stranka vse bolj izgublja podporo, zaupanje državljanov v pravičnost vse bolj upada. Potrebno je izpostaviti problem mladih ljudi v državi. Vedno višja je namreč številka mladih, ki v Sloveniji ne najdejo zaposlitve. Mladi so tudi tisti, ki so jim najpogosteje dodeljene pogodbe za določen čas, brez vsakršne socialne varnosti ali dolgoročne podpore. Slovenci še preveč dobro poznamo problematiko dela preko študentskih napotnic, ki mladim zapirajo pot do pravih pogodb o zaposlitvi in jih puščajo brez kakršnekoli socialne zaščite. Država bi zato prioritetno morala poskrbeti za varnost mladih in sprejeti ukrepe, ki bodo mladim omogočali vstop na trg delovne sile. Veliko burnih razprav odpira tudi predlog o zmanjšanju števila občin. Občine se namreč niso razvijale v skladu s sprejetimi usmeritvami, preveč so razdrobljene in nekatere so izčrpale svoj razvojni potencial, zato bi bilo dobro premisliti ureditev, a ne na vrat na nos, saj je tu potrebnega veliko dela, tako strokovnega kot političnega. Socialni demokrati še vedno poudarjamo, da je zaupanje in povezovanje med ljudmi ključnega pomena za uspeh. Potrebno je poudariti, da smo bili svetniki izvoljeni s strani občanov, zato je naša prioriteta, da poslušamo in upoštevamo želje občanov in občank.
00 SD Kidričevo
Kontaktni podatki: marko.perger69@gmaii.com, eva.zunkovic@gmail.com
N.Si
Nova Slovenija
Krščanskaljuaskastranka	Ze 13 let blizu ljudem
NOVA SLOVENIJA - krščanska ljudska stranka je v avgustu proslavila 13. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je predsednica Ljudmila Novak dejala, da je krščanska demokracija ena izmed najpomembnejših opcij v Evropi in Evropski uniji, zato je pomembno, da imamo tudi v Sloveniji močno stranko s krščansko-demokratskimi vrednotami, kar v Sloveniji najbolj zastopa prav N.Si. Glede na to, da imamo v N.Si veliko mladih članov, smo prepričani, da ima N.Si prihodnost, in zadovoljni smo, da se nam podpora veča. Predsednica je še dejala: »N.Si ne temelji na kultu osebnosti, ampak na vrednotah krščanske demokracije, po katerih Slovenci vedno bolj povprašujejo in so mnogi prav zaradi pomanjkanja teh vrednot še bolj razočarani. V parlamentu smo v opoziciji in smo konstruktivna opozicijska stranka. Kar je dobro, podpiramo in spodbujamo, za kar pa mislimo, da ni prav, smo kritični in dajemo svoje predloge ali predlagamo svoje zakone. Želimo biti blizu ljudem, govoriti o problemih ljudi in delovati tako, da bomo ljudem v pomoč. Naši obiski na terenu dokazujejo, da smo res blizu ljudem in naše odločitve in predlogi izhajajo prav iz tega, kar slišimo na terenu.« Tudi v Občinskem odboru N.Si Kidričevo se trudimo delovati predvsem za ljudi. Dokaz so zadnji dogodki, ko se nismo strinjali s ceno kanalščine, saj smo bili prepričani, da je previsoka, in sam kot občinski svetnik sem opozarjal na to ob sprejemanju le-te, vendar jo je župan s svojim »glasovalnim strojem« sprejel in povzročil upravičen revolt in proteste. Tudi lokacijo železniške postaje v Cirkovcah podpiramo tam, kjer jo podpira večina občanov, predvsem tistih, ki so teritorialno vezani na njo. Zaradi ignorance drugačnih mnenj in avtokratskega vodenja občine s strani župana in njegovega »glasovalnega stroja« si je župan naredil pravo malo revolucijo v občini. V 00 N.Si Kidričevo se zato za nastalo situacijo ne čutimo odgovorni in bomo tudi v bodoče prisluhnili ljudem, in to vse zaradi tega, ker smo in želimo ostati »BLIZU LJUDEM«.
Jožef Medved, predsednik 00 N.Si Kidričevo
Po vročem poletju prihaja vroča jesen. Čeprav sev naši državi pod taktirko zdajšnje vlade večini državljanov zdi, da barka spet pluje v pravo smer, še zdaleč ni tako. Vladajoča oblast z ukrepi, ki jih imenuje »ukrepi stabilnosti javnih financ...«, ponovno posega v kruh slehernega državljana in zamegljuje politična kadrovanja, ki sežejo v samo drobovje našega državnega aparata s ponovnim objavljanjem finančnih transakcij našega predsednika g. Janeza Janše. On ostaja še edina ovira na poti popolne pokore naše države skupini oseb, ki obvladujejo zdaj že na kolenih klečečo Slovenijo. Ali nam je dovolj način življenja, kot ga imamo sedaj; velika brezposelnost (samo v gospodarstvu je 80.000 ljudi ostalo brez službe), rastoče cene življenjskih stroškov, novi davki, nefleksibilna, birokratska država, ki misli, da je sama sebi namen. Sindikati se ukvarjajo z državotvornimi vprašanji in ne s tistimi, za katera so bili ustanovljeni. Mladi ostajajo brez služb in z izobrazbo, ki jim ne
bo nikoli prinesla zaposlitve. Dela željni odhajajo v tujino, ker doma ni prihodnosti, veliko jih ostaja apatično doma na plečih staršev, brez volje do sprememb. Mogoče pa le prihaja čas sprememb. Časnik Delo je v svoji redni mesečni anketi o podpori strankam z dne 9. 9. 2013 objavil za nas spodbudno novico, da podpora SDS-u vendarle raste. Tudi na lokalnem področju smo imeli vroče poletje z izdajo položnic za kanalščino. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je projekt, ki poteka že nekaj let, in tudi to in naslednje leto še ne bo končan. V skrbi za izboljšanje našega bivalnega okolja je nujno potreben. Moramo se zavedati, da živimo na vodi, ki jo pijemo in katere sistem je močno načet in ga je potrebno zavarovati. Položnice za kanalščino so nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti. Poskušajmo jih vzeti kot strošek napredka ter hkrati dobrobit nam in našim otrokom, z željo po čistejšem okolju. Pa vendarle ni vse samo slabo v naši občini. Številni projekti, ki so bili zastavljeni v naši volilni kampanji pred nastopom tega mandata,
se izvajajo in nam kažejo novo podobo. Na primer Z D, center Cirkovc, obnovilo se je že kar nekaj cest, pričetek rekonstrukcije dvorca Sternthal, postavitev igral v Lovrencu, Cirkovcah in Apačah, nekaj investicij je še v postopku pričetka izvedbe del. Tudi na družabnem področju se veliko dogaja. Kot npr. športni vikend v Šikolah, tradicionalna prireditev Zahvala jeseni v Starošincah. Tukaj moramo pohvaliti našo ekipo, ki se je tudi letos udeležila tekmovanja v kuhanju krompirjevega golaža. Nedeljsko popoldne je potekalo v prijetnem, veselem vzdušju in doseženo je bilo 5. mesto v močni konkurenci. V tem tekmovanju je z ekipo občinske uprave sodeloval tudi župan, ki prihaja iz naše stranke. V zadnji četrtini letošnjega leta 00 SDS pripravlja še nekaj aktivnosti, ki jih bomo objavili na naši spletni strani. Vse enako misleče in željne sprememb za boljši jutri vabimo, da pristopite k nam, kajti le skupaj lahko zasučemo kolo v drugo smer in naredimo boljši jutri.
Nuša Ferenčič, predsednica 00 SDS Kidričevo
2. izlet Žnpečanov
V torek, 25. 6. 2013, so se krajani Župečje vasi odpeljali na 2. izlet Župečanov. Tokrat so si za potep izbrali Prekmurje. Pot jih je peljala skozi Ptuj, Ormož in Ljutomer do mlina na Muri, kjer jim je gospod Babič, ki bo letos praznoval 80. rojstni dan, na poučen in šaljiv način predstavil zgodovino mlinov na Muri. Opisal je
v Filovcih, kjer so jim predstavili pečenje črne gline, so lahko prisluhnili domačinki, ki jim je v pristnem okoliškem narečju opisala življenje v panonskih hišah. Kot eno izmed mnogih zaminivosti je izpostavila tudi, da sta bila spalni in gospodarski del velikokrat ločena le z eno steno, da se je lahko toplota iz hleva prenašala v spalnice.
W7r>‘MM
Foto: /Sfe, Turk
delo in življenje mlinarja iz zornega kota nekoga, ki je od daljnega leta 1946 živel z mlinom in v njem. Babičev mlin na Muri v Veržeju je danes edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji. Gre za edinstven spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti in že tretjo generacijo mlinov, ki so stali na tem kraju. Mlin, ki stoji še danes, je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih iz železa. V mlinu ponujajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke.
Pot so Župečani nadaljevali do Odrancev, kjer sta jim g.
Karel Pavlič in Matjaž Kouter slikovito opisala zgodovino cerkve. »Da bi bil ti, Troedini Bog, na tem kraju vedno hvaljen in poveličevan.« Tako so leta 1964 zapisali v temeljno listino, ko so začeli graditi cerkev Svete Trojice v Odrancih. Župnija Odranci je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Je razmeroma mlada župnija, saj je zaživela šele po 2. svetovni vojni, a ima kljub temu bogato zgodovino. Zaznamovalo jo je povojno komunistično nasprotovanje veri in Cerkvi. Še bolj pa jo je zaznamovalo neuničljivo upanje odranskih vernikov, ki jih je desetletja po vojni vodil prvi odran-ki župnik in pisatelj msgr. Lojze Kozar. V muzeju na prostem
Kot se za panonski svet spo-	-
dobi, so si izletniki ogle- E dali ter se preizkusili tudi v I izdelovanju glinenih izdelkov
na vretenu. Na tem mestu je svoje znanje in vedenje z njimi delil g. Bojnec. Muzej na prostem v Filovcih tvorijo kulturni spomeniki, ki pričajo o nekoč prisotnem stavbarstvu in načinu življenja v pomurski krajini. V muzeju ima posebno mesto lončarstvo kot najznačilnejša domača obrt Prekmurja. Ob obisku turistične kmetije Puhan so se izletniki okrepčali s specialitetami iz prekmurske kuhinje. Zabeljeni dodoli in prekmurska gibanica sta le del gastronomske ponudbe, ki je očarala Župečane in marsikaterega gurmanskega popotnika, preden je vstopil v velbano klet na degustacijo vin. V bližini turistične kmetije Puhan je tudi vasica Bogojina in pokopališče, kjer je pokopan g. Jožef Gutman, ki je v času od 1956 do 1991 maševal v župniji Sv. Lovrenca. Bogojina, vasica, kjer domačini svojo farno cerkev imenujejo Bela golobica, se lahko pohvali z eno najlepših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem. Upravičeno jo štejejo za eno največjih umetnin našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika. »Z letošnjega izleta smo se vrnili polni pozitivnih vtisov, ogledali smo si lepe kraje in izvedeli veliko zanimivosti. Odziv krajanov na izlet je bil dober, zato že imamo v mislih naslednji izlet, morda si takrat ogledamo Belo krajino, izdelavo čipk ...«je ob koncu izleta povedal Marjan Bezjak.
T

Srečanje krajanov Forštat 2013
Spomini, tisti lepi in tisti veseli, tlijo globoko v srcih naših starejših občanov. Ker pa nam, mlajši generaciji, veliko pomenijo njihove zgodbe, ki so nas navdušile do takšne mere, da si jih lahko samo želimo doživeti tudi sami, smo se leta 2008 odločili prenoviti našo kapelo. Ne samo zato, ker je ponos naše vasi, temveč tudi zato, da ljudem vrnemo spomine in jim hkrati damo priložnost, da doživijo nove trenutke, polne veselja in radosti.
Šikolskih »pjebov« sem glavar, me cela vas pozna
od Kureža do Pihlerja, saj tam sem jaz doma.
Drihojladrija hojladrom, driho-jladrija drom,
od Kureža do Pihlerja, saj tam sem jaz doma.
Ne delam nič, ne žanjem nič, a vendar le živim, od kajžice do bajtice za frakeljček dobim.
Drihojladrija hojladrom, drihojladrija drom, od kajžice do bajtice za frakeljček dobim.
(FORŠTAT-del vasiŠikol)
Kot že rečeno, smo leta 2008 pristopili h generalni prenovi naše kapele na Forštatu. Zahtevna dela na kapeli so terjala celo poletje. Sanirati je bilo potrebno vse od temeljev, zamenjati okna in vrata, opraviti v notranjosti in zunanjosti kapele, omete ipd. Uspešni prenovi smo posvetili, kot se spodobi, svečano otvoritev. Ta je bila namenjena predvsem zahvali vsem tistim vaščanom in donatorjem, ki so pomagali pri obnovi in pri pripravi otvoritve. Med prenovo in na otvoritvi se je opazilo, da so ljudje radi stopili skupaj in pomagali, govorili med seboj, se smejali starim spominom, v zraku sta se čutila dobra volja in zadovoljstvo, ljudje so za tiste dni dali svoje skrbi na stran. Ravno ta dobra volja pa je pripeljala do misli, da dogodek obeležimo vsako leto. V začetku junija letošnjega leta smo obeležili že šesto srečanje krajanov Forštata. Glavni namen srečanja ni le počastiti dela naših krajanov, temveč druženje v sproščenem in veselem duhu. Ponosni smo, da se srečanja udeležujejo vse generacije, kar 4 lahko naštejemo. Srečanje je dan, kjer štejejo nasmehi in dobra volja. Vsako leto, prav tako tudi letošnje, smo srečanje obeležili v velikem številu. Najprej smo se skupaj udeležili sv. maše prav v naši kapeli, ki jo je maševal g. Janko Strašek. Po maši je sledil kratek del, na katerem so se
izrekle zahvale zaslužnim ljudem, ki med letom skrbijo za notranjost in zunanjost naše kapele. Predstavila so se pretekla dela, bodoči dogodki, bodoča dela ipd. Uradni del se je zaključil še bolj veselo -s prepevanjem naše pesmi. Letos smo okolico naše kapele še polepšali. Postavili smo klopi, namenjene krajšemu počitku, pogovorom, druženju. Postavil se je tudi kozolec, ob katerem lahko mimoidoči postojijo in preberejo pesem, ki so jo prepevali naši predniki. Pesem seje namreč v preteklosti po vasi večkrat slišala in z veliko pomočjo starejših nam jo je uspelo obuditi. Načrti za prihajajoče leto, ki so bili med drugim tudi omenjeni, so priklop elektrike na omrežje, za kar smo že pridobili tudi dovoljenje Občine Kidričevo, in obnova razsvetljave na kapeli. Vsako leto nam je po uradnem delu uspelo nadaljnje druženje obdržati kar pred kapelo. Letos nam je vreme nekoliko zagodlo, tako da smo druženje nadaljevali v prostorih gasilskega društva Šikole. Kot vsako leto je bilo tudi letos poskrbljeno za pijačo in jedačo, za kar gre posebna zahvala zopet vaščanom, ki so skrbno poskrbeli za vse dobrote. Ob vseh dobrotah, klepetu in prepevanju, smehu in dobri volji, ki je preplavljala prostor, smo se le s težavo poslovili pozno v noč z mislijo, da se drugo leto zopet dobimo, dobimo, da obudimo
spomine, pozabimo na skrbi in se skupaj, pa čeprav le za kratek čas, poveselimo. Kapela, za katero skrbimo z lastnimi rokami, lastno dobro voljo in lastnimi idejami, nam je v ponos, združuje nas in posredno skrbi, da se znova in znova snidemo in budimo dobro voljo.
Forštačanom najlepša hvala za pomoč in podporo. Vidimo se naslednje leto 2014, drugi vikend v juniju.
Dušan Podvršnik Foto: Matej Gajšt
Prijateljstvo naj druži nas in himna sliši se; v Šikolah sosed naj meji kot vzgled za vse ljudi. Drihojladrija hojladrom, odmev te himne je, v Šikolah sosed naj meji, odnose bogati.
(Ljudska)
2. srečanje krajanov Apače
V soboto, 31.8.2013, je v športnem parku Apače potekalo drugo srečanje krajanov Apače. Srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj 300 odraslih in 50 otrok, je pripravil krajevni odbor Apače s pomočjo PGD Apače, ŠD Apače in krajanov. Letos smo povabili tudi župana in krajevni odbor Apače pri Gornji Radgoni, ki so se srečanja z veseljem udeležili. Skupaj smo preživeli lepo popoldne in si obljubili še več sodelovanja v bodoče. Tudi župan občine Kidričevo se je vabilu skupaj s soprogo z veseljem odzval. Za veselo razpoloženje so z glasbo poskrbeli domači muzikantje. Tudi letos se je na povabilo odzvala Slovenska vojska iz Slovenske Bistrice, ki je s svojo mobilno kuhinjo skrbela za prehrano. Da so svoje delo opravili več kot odlično, so po koncu prireditve dokazali prazni lonci. Za udeležence srečanja smo tudi letos pripravili presenečenje z raznimi dobitki. Največje presenečenje je bil polet z balo-
nom, s katerim sta se dobitnici lahko takoj povzpeli v višave. Polet je bil za dobitnici (mamo in hčer) velik dogodek, katerega se bosta še dolgo spominjali. Ob igrah so se krajani zabavali še pozno v noč. Veliko smeha je bilo tudi ob tehtanju vedra, polnega dobrot, za katerega so udeleženci ugibali težo. Največ sreče pri ugibanju je imela prikupna krajanka, ki je seveda vedro, polno dobrot, odnesla domov. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo sončno in toplo.
Hvala vsem vaščanom, ki so se srečanja udeležili, hvala vsem, ki so darovali dobitke, hvala kuharjem Slovenske vojske, Občini Kidričevo in županu ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri pripravi srečanja, še posebej vsem članom KO Apače in obema svetnikoma iz naše vasi. Vabljeni tudi prihodnje leto, da se srečanja udeležite v čim večjem številu.
Krajevni odbor Apače
Za prehrano so s svojo mobilno kuhinjo poskrbeli pripadniki enote Slovenske vojske iz Slovenske Bistrice.
Zmagovalka igre ugibanja teže vedra polnega dobrot.
Aluminij skozi objektiv fotografa Srdana Mohoriča
v razstavišču Fo.vi v Strnišču
V torek, 17. 9. 2013, je bila v prostorih razstavišča Fo.vi v Strnišču otvoritev razstave z naslovom Fabrika/Factory znanega ptujskega fotografa Srdana Mohoriča. Srdan Mohorič se je rodil 30. 5. 1953 na Ptuju. V tovarni aluminija TGA v Kidričevem se je zaposlil leta 1974, kjer je ostal vse do upokojitve leta 2007. Tokratna razstava prikazuje njegove fotografije, ki so nastale v tovarni Aluminija, ki je skozi leta izrisala specifičen pečat fotografovega videnja aluminija kot materiala, življenja znotraj tovarne ter zgodb, ki jih je z občutkom ujel v fotografski objektiv. Skozi Mohoričeve fotografije se da opaziti čutnost in povezanost z materialom, ki prav gotovo temelji na prefinjenem občutku za detajl, materiale ter bogatih fotografskih izkušnjah. »To tovarno vidim kot lepo in kot takšno sem jo poskušal tudi predstaviti v svojih fotografijah,« je povedal avtor razstavljenih del ter dodal, da je tovarno doživel v dveh popolnoma različnih časih. Na začetku je bil to objekt sivine, ki je na drugi strani vhoda posivel še tako sončen dan, danes jo vidi kot moderno tovarno, ki svoj proizvodni proces skriva za lepo urejenim pročeljem in je lahko v ponos sebi in tudi okolici. Razstavo je uradno otvoril direktor uprave Taluma Marko Drobnič, ki je v prijetnem nagovoru med drugim izpostavil, da je Srdan Mohorič pustil velik pečat v Talumu, saj je s svojo ustvarjalnostjo, natančnostjo in doslednostjo lahko marsikomu vzgled. V fotografijah odraža žlahtnost aluminija kot kovine s svetlo prihodnostjo. Talum, po besedah Drobniča, s tem dobiva neko novo umetniško zgodbo, ki vsekakor pomaga pri prepoznavnosti Talumove blagovne znamke, ki se v tem primeru zrcali skozi lečo umetnosti. Vlado Forbici, lastnik galerije Fo.vi, se je zahvalil tako avtorju kot tudi vsem navzočim za njihov obisk ter jim obljubil, da se bo skupaj s svojo družino še naprej trudil, da bo njihov kulturni hram imel kaj pokazati tudi v prihodnje. Galerija je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure, ob sobotah od 14. do 18. ure oz. po najavi. Razstava bo odprta do 26. 10. 2013.
MT
Predavanje ruske kiparke Stanislave Kalinine
v kidričevski osnovni šoli
V torek, 17. 9. 2013, je Osnovno šolo Borisa Kidriča Kidričevo obiskala ruska kiparka Stanislava Kalinina, avtorica spomenika Leonu Štuklju, ki od lanskega leta stoji v Novem mestu. Stanislava Kalinina je nadarjenim učencem predavala o metodah in tehnikah izdelave spomenikov. V okviru načrtovanega kulturnega sodelovanja med Občino Kidričevo in Rusko federacijo so pri izvedbi dogodka sodelovali tudi ruski poslovnež Oleg
Kalinin, ruski kipar Andrej Smoljaninov, pedagoginja Suzana Težak in mag. Radovan Pulko. Že 11. 9. pa je v zvezi z možnostjo sodelovanja Ruske federacije z Občino Kidričevo na kulturnem, znanstvenem in športnem področju občino obiskal tudi direktor Ruskega znanstvenega in kulturnega centra v Ljubljani Rifat Kadyrovič Pateev.
Radovan Pulko
Vroče na srečanju gasilk
V soboto, 27. julija 2013, smo se članice GZ Kidričevo v velikem številu zbrale pred Talumom, kjer smo skupaj z gasilskimi in osebnimi avtomobili krenili na srečanje članic Podravske regije. Organizator letošnje 26. prireditve je bila Gasilska zveza občine Dornava. Prireditev so združili ob 40. gobarskem prazniku v Žamencih. Na prireditvenem prostoru v Žamencih so nam pripravili zanimiv kulturni program, ogled gob in raznih zelišč, izvedbo tekmovanja, po tekmovanju pogostitev in razglasitev rezultatov ter zabavo z ansamblom Plamen. Po 20. uri pa še veliko brezplačno zabavo z Draženom Zečičem.
Ker je bil v tem času gobarski praznik, so igre, v katerih smo se pomerile članice, bile večina na temo gob. Vsaka sodelujoča GZ je prijavila tekmovalno ekipo glede na posamezno igro. Tekmovalke so morale biti starejše od 16 let. Članice smo se pomerile v petih šaljivih igrah, in sicer nabiranje gob iz samokolnice, met krogle skozi krog, polensko smučanje, gobarsko kegljanje in iskanje jajc. Pri igri nabiranje gob iz samokolnice je prišlo tudi do nekaj poškodb, saj so tekmovalke igro vzele čisto zares, pa tudi samokolnica ni bila moderna, temveč lesena z lesenim kolesom. Za prvo igro se je vrstni red nastopajočih žrebal, v naslednjih igrah pa je nastopala kot prva ekipa tista, ki je bila trenutno na zadnjem mestu, in v takem zaporedju proti vodilni ekipi do konca tekmovanja. Na srečanje je bilo prijavljenih 12 GZ iz Podravske regije. Moramo se pohvaliti, da je GZ Kidričevo zasedla 1. mesto. Vse nastopajoče ekipe so prejele priznanje za sodelovanje, prve tri uvrščene ekipe pa še pokale v trajno last.
Prav tako je vsako društvo, ki je bilo prisotno s svojimi članicami, prejelo spominsko zahvalo za udeležbo na srečanju. Naša zveza je sodelovala s štirimi društvi, skupaj nas je bilo 54 članic in spremljevalcev. Na tem mestu bi rada podala zahvalo GZ Kidričevo, predsedniku, še posebej poveljniku tov. Jožetu Kanclerju, ki je vseskozi koordiniral in vodil smele tekmovalke ter
poskrbel, da imamo tudi slikovni material. Čeprav je namen srečanja članic gasilk druženje, se je tukaj videl pravi navijaški duh s strani podpornih članic. Imeli smo se lepo in preživeli čudovit in vroč popoldan, kjer smo skrbi in delo pustili doma za drugič.
Nevenka Pulko Foto: Jože Kancler
Gasilski praznik v Mihovcah
Nedelja 14. julija je bila za člane PGD Mihovce-Dragonja vas prav posebna. Priredili smo namreč prvo tekmovanje članov in članic za pokal Mihovc in veliko vrtno veselico z ansamblom Spev. Tekmovanja se je udeležilo skupno kar 22 desetin, od tega dve domači ekipi članov in ena članic. Desetine smo se pomerile v izvajanju vaje z motorno brizgalno. Domačini smo tekmovali izven konkurence, preostale desetine pa so se borile za osvojitev čim boljših mest. V
kategoriji članic so slavile gasilke iz PGD Šikole, drugo mesto so si priborile članice PGD Jablane, tretje pa PGD Zlatoličje. V kategoriji članov je s konkurenco pometla desetina iz PGD Slovenja vas, drugi so bili člani PGD Sovjak, tretji pa gasilci iz PGD Medvedce. Vse desetine so prejele diplomo za sodelovanje, prve tri ekipe v kategoriji članov oz. članic pa pokale. Tekmovalci so se nato skupaj z vaščani Mihovc in Dragonje vasi ter s številnimi gosti od drugod vrteli ob zvokih ansam-
bla Spev. Gasilci PGD Mihovce-Dragonja vas smo skrbeli, da grla niso bila suha in želodčki prazni. Na veselici so obiskovalci, pa tudi organizatorji se nismo mogli upreti, preizkusili srečo, saj smo pripravili bogat srečelov. Novost na letošnji veselici pa je bila ogromna klobasa, ki je visela na odru. Pomerili smo se v ugibanju, koliko tehta. Upali smo, da bo klobasa pristala na domačih krožnikih, a jo je domov odpeljal eden izmed članov ansambla Spev. Vsi gasilci PGD Mihovce-Dragonja vas se strinjamo, da smo preživeli naporen, a čudovit dan, ki je bil prežet s smehom, tekmovalnostjo, pozitivno energijo in plesom. Upamo, da se kmalu spet srečamo na gasilskem prazniku v Mihovcah.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Patricija Vindiš Foto: Anton Pernat
Domači gasilci zbrani ob ansamblu Spev
VES©[J€ jy[MLI13 lEBCOlSIiOlnl
dAinmsE^
Foto: Stane Gojkošek
ES

R8-160
MB
V Šikolah je bilo zadnje dni zelo pestro, saj smo se pripravljali na praznovanje častitljivega jubileja Prostovoljnega gasilskega društva Šikole, ki šteje že 120 let delovanja. Ker vsaka prireditev zahteva dobro pripravo, organizacijo in sposobne ter dobrovoljne ljudi, smo se že pred časom zbrali šikolski gasilci, vaščani in naši prijatelji ter se odločili, da bomo združili moči in izpeljali praznovanje tega visokega jubileja, kot se spodobi. Odločili smo se tudi, da izdamo zbornik, ki smo ga razdelili vsem hišam v našem požarnem rajonu in gostom na proslavi ob 120-letnici. Zbornik šteje okrog 70 strani, v njem je opisano dogajanje v vseh 120 letih PGD Šikole. Program seje pričel odvijati v petek, 13. septembra, ob 17. uri, ko je potekala gasilska vaja za gasilska društva iz občine Kidričevo ter iz sosednjih društev. S to vajo so gasilci prikazali, s kako zahtevnimi nalogami se soočijo z eno samo željo, da pomagajo pomoči potrebnim. Po vaji, ki je trajala približno eno uro, so se vsi gasilci postrojih na šikolskem igrišču, gasilci iz Šikol pa smo jim v zahvalo pripravili topel obrok in pijačo. V soboto, 14. septembra, se je program nadaljeval. Obenem je bila v praznovanje 120-letnice vključena tudi počastitev 16. dneva gasilca GZ Kidričevo, zato smo imeli razlogov za praznovanje več kot dovolj. Dopoldan smo urejali še zadnje podrobnosti na samem prireditvenem prostoru. Svečan dogodek se je začel odvijati ob 15. uri s sprejemom gostov, katere je sprejel častni vod PGD Šikole. Gasilska parada, ki jo je vodil poveljnik Gasilske zveze Kidričevo tov. Jože Kancler, se je začela okrog pol štirih in tako smo v ritmih godbe na pihala Spodnja Polskava odkorakali
proti prizorišču, torej na igrišče, kjer se je program odvijal po predvidenem planu. Program na proslavi ob 16. dnevu gasilca in 120-letnici PGD Šikole je povezovala naša sovaščanka, znana televizijska voditeljica Rosvita Pesek.
Na proslavi je namestnik predsednika GZ Slovenije podelil državna odlikovanja vsem dobitnikom, nadaljeval je predsednik GZ Kidričevo, kije podelil občinska priznanja in odlikovanja, zaključila pa sta domači predsednik in poveljnik, ki sta zahvale podelila posameznikom in društvom, katerim smo še posebej hvaležni za izkazano pomoč. Tudi razvedrila med proslavo ni manjkalo, nastopili
vanja. Ob tem smo pripravili še bogat srečelov, za hrano in pijačo je bilo dodobra poskrbljeno. S poskočnimi ritmi nas je kot predskupina razgrel ansambel Žargon, ob 20. uri pa so za vročico noči poskrbeli Modrijani, ki so nas zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
Pregovor pravi, da je v slogi moč, in pri nas se je to seveda potrdilo. Zato bi se ob tej priložnosti želela v imenu PGD Šikole zahvaliti vsakemu posebej za kakršnokoli denarno ali materialno pomoč. Posebna zahvala gre še ŠD Šikole in MK Tulipan, ki so nam ponudili pomoč ob izvedbi projekta, ki je zahteval velik zalogaj volje, časa in požrtvovalnosti od vseh nas. Skupaj smo močnejši in naj velja to tudi vnaprej, da se kmalu zopet srečamo na veselici v Šikolah. Še enkrat iskrena hvala vsem gostom in sodelujočim!
Nina Babšek
so folkloristi veterani -FS Vinko Korže, pevci iz Šikol, ki so nam zapeli šikolsko himno, zaigrala in zapela pa sta nam tudi brata Peršuh. Uradni del programa se je zaključil okrog 17.30, nato je sledil še zabavni del prazno-
ZAHVALA POLJU V STAROŠINCAH
Jesen je tu! Na to so nas opomnili tudi člani Turističnega društva občine Kidričevo na Zahvali polju v Starošincah. Prireditev je potekala že sedmič zapored in je bila zelo dobro obiskana. V središču vasi, kjer stoji Muzej podeželja, so vaščani Starošinc in tamkajšnji gasilci postavili velik šotor, pod katerim je potekalo veselo druženje.
Poleg ljudskih pevcev in godcev iz Stoperc in Majšperka so se na prireditvi predstavile tudi Vesele Polanke iz Prosvetnega društva Cirkovce. Osrednji gostje prireditve pa so bili starejši člani Folklorne skupine Val iz Pirana, ki so na Štajerskem predstavili primorski melos in stare običaje. Celotna prireditev je posvečena običajem v jesenskem času, ki so jih nekoč opravljali na naših kmetijah. V ličkanju in luščenju koruze ter trebljenju buč so se pomerili člani osmih ekip. Največ znanja in spretnosti so pokazali člani skupine Pokrivači iz Župečje vasi. Seveda ne smemo pozabiti tudi na stare traktorje, ki so jih predstavili oldtimerji Strojnega krožka Dravsko polje.
In ker je na tem koncu Dravskega polja najbolj značilna kultura, ki so jo nekoč pridelovali na polju, krompir (po domače bob), so se ekipe pomerile tudi v kuhanju »bobovega golaža«. Po mnenju ocenjevalne komisije so najboljšega skuhale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Kidričevo. In krompir se še vedno najde na bližnjih njivah. Na ocenjevanje v največjih pridelkih je najtežji krompir, ki je tehtal kar 873 g, prinesla Stanka Ivančič iz Lovrenca, Štajerci pa so lahko občudovali kar 230 g težko žižolo, ki so jo v Starošince prinesli gostje Primorci.
Da ti stari običaji ne bodo šli v pozabo, so nam pokazali mladi člani otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce, ki so si na odprtem ognju pekli koruzo in se ob tem neizmerno zabavali. Prav tako pa so otroci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju in otroci OŠ Cirkovce iz koruze, krompirja in drugih jesenskih pridelkov izdelovali različne izdelke. Jesen je tudi čas, ko se podeljujejo priznanja za najlepše urejeno okolico v občini Kidričevo. Priznanja najlepše urejenim hišam in kmetijam je podelil župan Anton Leskovar.
Pestra prireditev v Starošincah je od blizu in daleč privabila številne obiskovalce, ki so imeli kaj videti in se hkrati zahvaliti naravi za vse, kar nam je letos namenila podariti.
Turistično društvo občine Kidričevo
	
Priznanja za najlepše urejeno okolico v občini Kidričevo so prejeli:	
Kmetija Zvonko in Angela Erbus, Pleterje 35
Družina Ekart, Sp. Jablane 43h
Frančiška Zrim, Dragonja vas lb
Greta Čelan, Sp. Gaj pri Pragerskem 43
Irena in Samo Semenič, Vegova ulica 30,
Njiverce
Kmetija Ivančič, Lovrenc 48
Nataša in Trezika Frangež, Zgornje Jablane 13
Mimika Lah, Pongrce 8
Marjana Goljevšček, Starošince 35a
V društvu »Invalid« Kidričevo tudi čez poletje aktivni
V društvu »INVALID« Kidričevo aktivnosti potekajo skozi vse leto. V hladnejših mesecih leta so naše aktivnosti namenjene ožjemu krogu naših članov, v toplejših pa so aktivnosti namenjene vsem našim članom, da z druženjem, gibanjem v naravi in s športnimi aktivnostmi lažje premagujejo svoje zdravstvene težave. Del sredstev za aktivnosti pridobi društvo na podlagi razpisov lokalne skupnosti, del iz razpisov FIHO (Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij), nekaj pa prispevajo člani sami. Pri skrbi za izboljšanje zdravja in počutja naših članov zelo dobro sodelujemo tudi s krovno organizacijo Zvezo društev »INVALID« in sindikatom SKEI-TAM Maribor.
Ker se zavedamo, da sta voda in gibanje v naravi najboljše terapevtsko sredstvo za večino zdravstvenih težav naših članov, v sodelovanju s sindikatom SKEI vsako leto poskrbimo za organizirano letovanje naših članov in njihovih ožjih družinskih članov v hotelu DELFIN v Omišalju na otoku Krku. V sodelovanju z Zvezo »INVALID« pa naše člane od meseca aprila do konca oktobra napotujemo v program Ohranjanja in izboljšanja zdravja v Terme OLIMIA in Lendava. Letošnjega letovanja, ki je trajalo od 30. junija do 6. julija, se je udeležilo 45 naših članov z ožjimi družinskimi člani, v program Ohranjanja in izboljšanja zdravja pa smo napotili 99 naših članov. V času letovanja v Omišalju
smo si organizirali tudi enodnevni izlet v mestece Vrbnik, kjer smo si ob znamenitostih mesta ogledali tudi vinsko klet. Tudi na šport in rekreacijo nismo pozabili. Naši člani so tudi čez poletje, ko so razmere zaradi visokih temperatur to dovoljevale, pridno trenirali viseče - rusko kegljanje in pikado, se udeležili turnirja v kegljanju v organizaciji Društva »INVALID« Brezno-Podvelka in športnih iger Zveze »INVALID«, ki je potekalo v organizaciji Društva »INVALID« Brežice v Brežicah. Na obeh športnih srečanjih so se naši člani odlično odrezali. Na turnirju v kegljanju so vse tri ekipe-moška, ženska in mešana-zasedle vsa tri prva mesta. Tudi na športnih igrah, kjer je tekmovalo 8 društev, smo v kegljanju tako z moško kot žensko ekipo zasedli prva mesta, v pikadu ženske 3. mesto, moški pa 2., slavila pa je tudi ženska ekipa v streljanju z zračno puško. Sredi avgusta smo organizirali kopalni dan v termah Mali Moravci, ki se ga je udeležilo 66 članov društva. V sredini septembra se bo skupina 35 članov udeležila programa »Živimo z naravo«, ki ga v imenu Zveze »INVALID« organizira Društvo »INVALID« Brezno-Podvelka. V jesenskih mesecih bomo nadaljevali s športnorekreacijskimi dejavnostmi, dokler bodo to omogočale vremenske razmere.
Silvester SKOK, predsednik Dl Kidričevo
Kolesarjenje
lovrenških upokojencev
Kolesarji DU Lovrenc vsako sredo skupaj vrtimo pedale na 25 do največ 35 km dolgi poti, ki vodi po naši in sosednjih občinah. Kolesarimo po programu, ki ga letno pripravi odbor za rekreacijo pri našem društvu. Start in cilj sta pred klubom društva v Lovrencu, na pol poti pa obvezen kratek počitek za kavico, okrepčilni napitek ali klepet, za kanček veselja in smeha, pa ne tistega lažnega in
narejenega, marveč pristnega in iskrenega. Kolesarimo po manj prometnih in manj zahtevnih poteh. Če smo doslej bili prepoznavni po rumenih majicah Opel-Flvalec, nas letošnje poletje lahko videvate tudi v rdečih majicah Medol. Hvala g. Tonetu. Mnogi kolesarjenje enačijo z brezdeljem ali nepotrebnim zapravljanjem časa in energije. Vendar je v tem življenjskem obdobju potrebno in ko-
ristno, da si prizadevamo tudi sami nekaj narediti za svoje zdravje. Kolesarjenje namenjamo druženju, sprostitvi, prevetritvi telesa in duha. Pridružite se nam, če imate radi samega sebe, sočloveka in naravo. Sicer pa v vsem, kar počnemo, najdimo prostor za hvaležnost ob dejstvu, da si to še lahko privoščimo.
Mihaela Planinšek
■■■■
Gostovanje F S
Vinko Korže v Italiji
Folklorna skupina Vinko Korže in mini godba Pepi Krulet smo se v zgodnjih jutranjih urah 25. junija odpravili izpred OŠ Cirkovce na gostovanje v Italijo, v mesto Galliate. Pred nami je bila dolga pot, vendar je bilo na avtobusu veselo, saj smo si čas krajšali z igranjem in s petjem. V Italijo smo polni energije prispeli v dopoldanskih urah. Nastanili smo se v šoli, kjer smo vse dni tudi spali. Pričakali so nas s kosilom, nato smo se odpravili na grad Sforzesco, kjer je potekal sprejem vseh skupin.
Na Internacionalnem Folk festu so zraven nas gostovale tudi skupine iz Poljske, Kitajske, Moldavije, Švice in seveda Italije. Gostitelji in organizatorji festivala so bili plesalci folklorne skupine Manghin e Manghina, ki so pred dvema letoma gostovali pri nas. Že prvi dan smo se udeležili športnih iger in dosegli odlično 2. mesto. Nastopali smo v okoliških mestih, glavni prireditveni prostor pa je bil na gradu v mestu Galliate. Koncerti so večinoma potekali v poznih večernih urah. Imeli smo tudi prost dan, ki smo ga izkoristili tako, da smo si ogledali zanimivo pristaniško mesto Genova. Zadnji dan smo se udeležili svete maše v cerkvi Parrocchia,
c-^vFoto: Liljana Brglez
nato smo nastopili v nakupovalnem centru, zvečer pa smo se še zadnjič predstavili na koncertu ob zaključku festivala. V poznih večernih urah smo se utrujeni, vendar polni prijetnih vtisov odpravili proti Sloveniji. Vsi tisti, ki ste navdušeni
nad folkloro, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite, saj sprejemamo nove člane. Vaje potekajo vsak petek ob 20. uri na odru dvorane v Cirkovcah.
Katja Babič in Julija Kancler
Zlata poroka Janeza in Eme Intihar
50 let skupnega življenja sta praznovala Janez in Ema Intihar iz Kungote pri Ptuju. Poročna maša ob zlatem jubileju je v krogu družine in sorodnikov potekala 1. junija v cerkvi Sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju, vodil jo je hajdinski župnik Marijan Fe-sel. Civilni obred zlate poroke, prav tako v domači cerkvi, je opravil kidričevski župan Anton Leskovar. Janez se je rodil 16. novembra 1934 v Kungoti. Izučil se je za šoferja in do upokojitve leta 1990 delal v bližnji tovarni aluminija v Kidričevem. Ema, rojena Jerenko, se je rodila 16. septembra 1942 v bližnji Slovenja vasi. Po poklicu je šivilja in je nekaj let delala v takratni ptujski Delti. Kasneje je ostala doma, gospodinjila, skrbela za družino in vzgojo otrok. Imata tri sinove in hčerko, v veselje in ponos so jima štirje vnuki in vnukinja. Z neizmerno voljo in ljubeznijo do zemlje vsakodnevno skupaj delata na majhni kmetiji.
Danica Hrnčič
Za aktiven zaključek poletnih počitnic smo člani Športnega društva Njiverce že tretje leto zapored organizirali športni teden za otroke. Aktivnosti so potekale od torka, 27. 8., do sobote, 31. 8. 2013, za otroke, stare med 6 in 14 let. Letos se je športnega tedna udeležilo 34 otrok, za varnost in nemoten potek dela pa nas je skrbelo 10 animatorjev. V torek smo se na igrišču zbrali ob 9. uri. Najprej smo se na hitro seznanili, nato pa so otroci že komaj čakali, da začnejo z igranjem košarke, kot je bilo predvideno za prvi dan druženja. Trener Uroš Drevenšek je vodil ogrevanje, sledilo je teoretično izobraževanje, po malici pa igranje košarke. S spretnim igranjem so se izkazali tako starejši kot mlajši, za kar so od trenerja prejeli tudi manjše nagrade. V sredo smo se na igrišču spet zbrali ob 9. uri in preživeli nogometno dopoldne pod vodstvom trenerja Boštjana Kureža. Zjutraj smo se razgibali z raznimi družabnimi igrami, nato so otroci vadili podaje, strel na gol in podobne elemente. Zatem smo se razdelili v ekipe in odigrali pravi turnir, dokler ni bila ura 12 in so po otroke prišli starši. V četrtek smo se na igrišču zbrali že ob 8.30 in se s kombiji odpeljali proti Vidmu. Okoli 9. ure smo pričeli s pohodom na Majski Vrh. Nepričakovano smo sredi poti imeli priložnost opazovati tudi srne, česar so bili otroci še posebej veseli. Na vrhu
smo malicali in se okrepčali s sladkarijami, da smo imeli dovolj energije za spust po hribu navzdol in vse do videmske osnovne šole, kjer so nas čakali kombiji. Ker smo bili pridni in smo se hitro vrnili nazaj v Njiverce, smo imeli čas, da smo odigrali še »med dvema ognjema«, česar so se otroci vedno razveselili. V petek se je naše druženje začelo ob 18. uri. Najprej smo pričeli s tekmovanjem v zorb-ing žogah, pri čemer sta se po dva otroka
borila v polju, in kateri je prvi izrinil drugega iz polja, je bil zmagovalec borbe. Ko se je zvečerilo, so se otroci igrali razne družabne igre, pred spanjem pa smo jih presenetili s toplimi palačinkami, nad katerimi so bili izredno navdušeni. Okoli
22. ure smo se odpravili spat, vendar smo zaradi mrzlega vremena spanje iz šotora raje prestavili v brunarico. V soboto so se otroci po zajtrku odpravili domov, ponovno pa smo se zbrali na igrišču skupaj s starši ob 17. uri. Zaključek aktivnosti je bil razgiban, saj so se otroci in starši skupaj pomerili v raznih športih: v odbojki, nogometu, med dvema ognjema in seveda v borbah z zorbing žogami. Da smo vsi skupaj bili dovolj krepki za aktivnosti,
smo pripravili žar, sladkarije in lubenico. Medgeneracijsko druženje smo zaključili okoli 21. ure. V spomin na športni teden in kot nagrado za sodelovanje je vsak otrok dobil tudi medaljo. Za uspešno izvedene aktivnosti bi se najprej radi zahvalili otrokom, ki so se športnega tedna udeležili, nato pa še ostalim: Občini Kidričevo za finančno pomoč, OŠ in vrtcu Kidričevo, ki nam vsako leto velikodušno posodijo športne rekvizite, trgovini Jager za podarjeno hrano in pijačo, Aniti Sadek s.p. za podarjen prevoz na pohod, gasilcem za posojo šotora, Mlinu Korošec za donacijo posebne moke za palačinke ter obema trenerjema in animatorjem. Vsem udeležencem bi ob koncu radi zaželeli uspešno novo šolsko leto, ki naj vam kar se da hitro mine.
Urška Glažar, Anja Rajher
1. njiverški turnir v
odbojki na mivki
Člani Športnega društva Njiverce smo 20. 7. 2013 organizirali prvi turnir v odbojki na mivki. Na turnir se je prijavilo 6 ekip. Ekipe so bile sestavljene iz mešanih trojk in morebitne rezerve. S tekmovalnim delom smo začeli ob 11. uri. Ekipe smo razdelili v dve skupini, kjer je vsaka ekipa igrala z vsako, nato pa sta prvi dve ekipi iz vsake skupine napredovali v polfinale. Zmagovalca iz polfinala sta se potegovala za prvo mesto, poraženca pa za tretje. Zmagovalna ekipa turnirja je bila Hos-tel Eva s Ptuja, na drugo mesto se je uvrstila skupina ZM volley family iz Majšperka, na tretje mesto pa skupina Tjaša s prjatelji s Hajdine. Vsem trem zmagovalnim ekipam je pripadla denarna nagrada in pokal. Ves čas turnirja so se tekmovalci in navijači lahko okrepčali s hrenovkami in z mrzlo pijačo, za veselo vzdušje pa smo skrbeli tudi s poletnimi glasbenimi hiti. Vsem ekipam in članom društva se zahvaljujemo za sodelovanje pri izvedbi turnirja.	Kolektiv ŠD Njiverce
NOVA SEZONA MIGANJA V CENTRU AEROBIKE
Vse tiste, ki se želite razgibati in narediti nekaj koristnega za telo in dušo, vabimo, da se nam pridružite v Športni dvorani v Kidričevem, kjer bomo ponovno poskrbeli, da bo vaš srčni utrip narastel in vaše telo zamigalo ob ritmih dobre glasbe.
URNIK JE OBLIKOVAN, MOŽNE SO DODATNE SPREMEMBE!
Več informacij najdete na spletni strani: http://www.aerobika.net/urnik.html Če imate kakšna vprašanja, nas lahko kontaktirate na elektronski naslov: cafuta.and@gmail.com Pridružite se nam, veseli bomo novih članov!
Eva Žunkovič, vaditeljica step aerobike
	Ponedeljek	Torek	Sreda	Četrtek	Petek
18.30- 19.30	-	-	Zumba	-	Zumba
Zahtevnost					
Vaditelj	-	-	Tamara	-	Tamara
19.00- 20.30	TNZ body step	Pilates	-	TNZ body step	-
Zahtevnost					
Vaditelj	Eva/Miha	Sandra	-	Eva/Miha	-
1. Odprto prvenstvo Kidričevega v ulični košarki in parketih
Veliko košarkarske igre v Kidričevem
KUD Nika iz Lovrenca na Dr. polju je v soboto, 24. 8. 2013, v Kidričevem organiziralo 1. odprto prvenstvo Kidričevega v ulični košarki in košarkarski igri parketi. Zaradi dežja so organizatorji dogodek izvedli v športni dvorani. Na turnirju 3 na 3 je sodelovalo 5 ekip, med katerimi je bila tudi ekipa KK Adecco Maribor, katere igralci igrajo tudi najmočnejše turnirje ulične košarke po Evropi 3X3 (serija Euro Tour 2013, 3. mesto - Talin 2013). Potekalo je tudi tekmovanje posameznikov v metanju trojk in prostih metov, ki se ga je udeležilo 14 igralcev. Tudi za najbolj vztrajne navijače in navijačice so organizatorji poskrbeli s košarkarsko nagradno igro. Vrhunec prvenstva je bilo tekmovanje v parketih, kjer je nastopilo 16 »šuterjev« (metalcev). Na turnirju smo videli 14 dvobojev 3 na 3 (vse ekipe so odigrale 4 do 6 tekem), igralci pa prikazali veliko lepih akcij ter pravo košarkarsko srce. KUD Nika se zahvaljuje donatorjem, ki so prispevali nagrade za najboljše: Občini Kidričevo, Elanu, Košarkarski zvezi Slovenije, Termam Ptuj, Pomaranči d.o.o., Telekomu, Ptujski kleti, Restavraciji Pan, Drogi Kolinski.
Rezultati:
3na3
1.	ADECCO
2.	KING OUATTRO
3.	KPŠ
4.	TEAM ŠTEF
5.	BRATA MALEK
Parketi
1.	mesto Robi Stojkovič
2.	mesto Žiga Dobrin
3.	mesto Štefan Lešnik
Metanje trojk
1.	mesto Robi Stojkovič 20/18
2.	mesto Igor Brkič 20/16
3.	mesto Tomaž Rakovec 20/15
Prosti meti
1.	mesto Merlin Zahaj (20/17)
2.	mesto Uroš Drevenšek (20/17)
3.	mesto Robi Stojkovič (20/17)
Športni vikend
ŠD Šikole 2013
Tudi zadnji letošnji počitniški vikend je na igrišču v Šikolah minil v znamenju športnih iger in druženja, saj smo člani ŠD Šikole v petek, 30., in v soboto, 31. avgusta, ponovno organizirali športni vikend. V petek se je na tekmovanje prijavilo 11 odbojkarskih in 4 košarkarske ekipe, prve tri ekipe v odbojki so prejele praktične nagrade ter pokale steklarne Rogaška. Novost letošnjega turnirja v odbojki je to, da smo podelili prehodni pokal steklarne Rogaška. Zmagovalci odbojkarskega turnirja so ekipa Majšperka, ki sije s ponosom odnesla kristalne pokale. V košarki pa je po razburljivem zaključku zmagala ekipa ŠD Cirkovce.
Vesna Kotnik Foto: Marcela Krničar
INFO točka v Šikolah
INFO točka je in bo namenjena vsem vaščanom, občanom, turistom, podjetnikom idr.
Sobotno popoldne se je začelo z otvoritvijo nove info točke, za katero ima največ zaslug naš podpredsednik Bojan Čelan. INFO točka je namenjena vsem vaščanom, občanom, turistom, podjetnikom idr. Skratka z namenom, da bo vir informacij, lahko se bo oddajalo oglase, se reklamiralo, možno bo tudi pošiljanje e-foto razglednic in še in še. Da, imamo velike plane, veliko programskega dela bo še potrebno narediti, pa tudi mesečni stroški niso zanemarljivi (elektrika, internet). Projekt peljemo v sodelovanju s PGD Šikole in z MK Tulipan. Po krstu info točke se je 34 kolesarjev odpravilo na kolesarski maraton skozi okoliške vasi s startom in ciljem na igrišču, kjer jih je prav tako čakala okusna hrana in osvežilna pijača. Kolesarskemu maratonu so se pridružili tudi člani Kolesarskega kluba BikeEK iz Ptuja in nas prijetno presenetili z darilom (klubskim
kolesarskim dresom), katerega smo po žrebu podelili udeleženki. Tisti z dobrim ravnotežjem so se lahko pomerili še v polžjih dirkah s starodobnimi kolesi, trije najpočasnejši pa so prejeli tudi medalje. Zmagovalec polžjih dirk je domačin Marko Voga, ki ima že kar nekaj zlatih medalj. Sobotni večer se je zaključil s turnirjem v nogometu, na katerega se je prijavilo 7 ekip. V zelo napetem in izenačenem finalu so zmagali fantje v dresih Reklamnega ateljeja Babšek. Kljub mrzlemu vremenu v večernih in zgodnjih jutranjih urah smo športni vikend rutinirano speljali do konca. Tako da se vidimo spet naslednje leto zadnji vikend v avgustu. Več o naših aktivnostih na FB in www.sikole.si.
Vesna Kotnik
Sosednji prijatelji Kidričevo
Skupina Sosednji prijatelji Kidričevo se je odločila, da bo pripravila dva počitniška dejavna dneva, s katerima je spodbudila druženje med mladimi, sklepanje novih prijateljstev in preživljanje popoldneva na ustvarjalen in športen način.
V ponedeljek, 12. avgusta, smo si v Športni dvorani v Kidričevem zadali nalogo, da otroke in mlade spodbudimo v duhu ustvarjalnosti in gibanja. Obiskovalci (bilo jih je približno 30) so se lahko dobro razgibali in se zabavali v številnih športnih panogah, ki jih je zanje pripravila športna sekcija; lahko so se zabavali ob igranju nogometa, badmintona, odbojke in ob drugih športnih igrah. Tisti, ki pa so se želeli zabavati na malo drugačen način, so obiskali kreativno delavnico, na kateri so imeli možnost izdelati raznovrstne zapestnice iz perlic najrazličnejših barv, izdelali so si poletni dnevnik, v katerega lahko vpišejo vse dogodivščine, ki sojih doživeli med počitnicami. Da pa bodo fotografije z morja našle svoje mesto na steni, so obiskovalci delavnice lahko izdelali tudi zanimiv okvir, ki je naredil fotografije še bolj zanimive in popolne za obujanje spominov na počitnice. Uspešno popoldne smo zaključili zelo vzpodbudno in optimistično.
Patrik Komljenovič, tajnik skupine
Torek, 13. avgust 2013:
13. avgusta zgodaj zjutraj smo se v organizaciji skupine Sosednji prijatelji odpravili na drugi dan dejavnosti - kopanje v termah Čatež. Še vsi zaspanih oči smo se odpeljali proti Čateškim toplicam. V Čatež smo prispeli po približno dveh urah vožnje. Vsi nestrpni smo poskrbeli za vstopnice, si poiskali prostor, kamor smo odložili torbe in brisače, in že smo tekli vodnim radostim naproti. Dan smo preživeli na toboganih in v bazenih, kjer smo se kopali, se potapljali, skakali in nasploh uživali. Na žalost nam je popoln dan pokvarilo poslabšanje vremena, zato smo kopanje predčasno zaključili, se preoblekli in se odpravili k drugemu delu našega izleta - obisku lunaparka. V lunaparku so najpogumnejši odšli na različne vrtiljake, drugi v hišo strahov in na vlakec smrti. Po uri zabave v lunaparku smo se prijetno utrujeni odpeljali proti domu.
Nika Kopajnik
Zahvaljujemo se Občini Kidričevo, Trgovini Jager, Pekarni Strnad in Trgovini Ek, ki so nam pomagali pri izvedbi teh prvih dejavnih dni v organizaciji naše skupine. Ponosni smo, da skupino vodimo le mladi-še ne polnoletni - in zavzeto pripravljamo takšne in drugačne dejavnosti za pravi način mladostništva naših mladih prebivalcev, ki so naša dejavna dneva obiskali res v lepem številu. Hvala vsem!	www.sosednjiprijatelji.webs.com
Zelo uspešen turnir v pikadu
v Športnem društvu Stražgonjca
15. 6. 2013 je potekal turnir v elektronskem pikadu 501 MO, ki ga je organiziralo Športno društvo Stražgonjca za 3 panoge, in sicer za mešane dvojice, ženske posamično in moške posamično.
5	pripravami na turnir se je začelo že v jutranjih urah. Ob 14. uri so se lahko prijavili, uro kasneje pa se je začelo tekmovanje. Udeležba je bila na zelo visokem nivoju. Kot vemo, je ta šport bolj priljubljen v zimskem času, toda igralci so bili zelo zavzeti.
Prvega dela tekmovanja mešanih dvojic seje udeležilo kar 12 parov. Pri ženskah posamično je bilo sicer samo
6	deklet, pri moških posamično pa kar 32 igralcev. Bilo jih je preveč glede na sistem igranja, narejen po Pikado zvezi Slovenije, zato so se nekateri tekmovalci morali zadovoljiti z vlogo navijačev.
Rezultati dvojice:
1.	mesto Dolenc in Adi
2.	mesto Dolničar in Gida
3.	mesto Dobršek in Jevšenak
Rezultati posamično ženske:
1.	mesto Pika
2.	mesto Suzana
3.	mesto Jasna
Rezultati posamično moški:
1.	mesto Beno
2.	mesto Železni
3.	mesto Doberšek
Vsi najboljši igralci so prejeli pokale ter denarne nagrade. Večina igralcev je bila iz okoliških krajev, iz Poljčan, Ptuja, Slovenske Bistrice, nekaj je bilo tudi domačinov, saj ogromno igralcev sodeluje v Pikado zvezi Slovenija v svojih ekipah. Največja presenečenja pa so bili igralci iz Kranja, Ljubljane, Maribora itd.
»Ob lepem vremenu, dobri organizaciji in tekmovalnosti ni manjkalo veselja ob druženju,« je povedal vodja organizatorja ŠD Stražgonjca IgorTrčko.
Zmagovalci v moški konkurenci.
Zmagovalke v ženski konkurenci.

V času med 17. in 22. 9. 2013 so bile v občini Kidričevo v okviru tedna mobilnosti, pod skupnim sloganom "Vaš korak za čistejši zrak" organizirane različne aktivnosti. Na temo čisti zrak so ustvarjali tudi učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo.
















F""!
Novo šolsko leto v vrtcu Kidričevo
Koliko različnih čustev te dni preveva vse, ki se srečujejo znotraj vrtca - otroke, njihove starše in strokovne delavke. September je uvajalni mesec in v vrtec so prišli novi otroci, z njimi pa tudi njihovi starši, ki jim vrtčevski vsakdan ni poznan. Četudi prve dni v vrtcu brez hujših posledic preživimo prav vsi, gre vseeno za veliko spremembo. Nova izkušnja je lahko za otroka pravi šok. Da bi bila sprememba čim manj opazna, stresa pa čim manj, smo že v avgustu organizirali roditeljski sestanek, na katerem smo osvetlili in vzeli pod strokovni drobnogled vse o strahovih in skrbeh, ki obremenjujejo starše, ko pride čas in je treba malčka poslati v vrtec. Skupaj smo se dogovorili za strategijo uvajanja. Napovedati, kako se bo posamezni otrok odzval, pa žal ni bilo
ber temelj za uspešno vzgojno prakso, smo pri tem še posebej skrbni. Vključili se bomo v projekte, ki smo jih že v preteklih letih uspešno umeščali v vsakodnevne dejavnosti otrok, dodali pa bomo tudi nekaj novih, svežih idej. Prav tako pripravljamo nekaj novosti pri ponudbi nadstandardnih dejavnosti, kijih organiziramo v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Strokovne delavke so na prvih oddelčnih roditeljskih sestankih k aktivnemu sodelovanju povabile tudi vse starše, katerih predloge in ideje bomo prav tako analizirali in umestili med naše načrte. Vse načrtovano bo nudilo otrokom možnost izbire glede na želje, interese, sposobnosti in razpoloženje. Kot pedagoška vodja se zavedam, da so še vedno vrzeli, ki jih moramo zapolniti, in da so še vedno znanja,
Zelenjavni vrtiček v vrtcu Kidričevo
Spomladi smo uredili in zasadili nov zelenjavni vrtiček na našem igrišču. Otroci so vse leto zgledno skrbeli za rastlinice, jih očistili plevela in jih pridno zalivali.
To poletje pa so jih seveda razveselili prvi pridelki, ki so jih lahko v brezskrbnih počitniških dneh tudi pojedli. Pripravili smo jim sadno-zelenjavni smoothie. Otroci so nabrali zrele paradižnike, papriko, kumare in špinačo. Zelenjavo smo vzgojiteljice olupile in narezale, ji dodale še sadje - jabolka, hruške, banane, limono - in vodo. Vse tako pripravljene sestavine smo dale v mešalnik. Mešanico smo nalile v lončke in okusen ter zdrav zelenjavni napitek je bil pripravljen. Nekateri otroci so ga z veseljem popili, nekateri pa so potrebovali nekaj več prigovarjanja, a poskusili so ga prav vsi. Slišali smo zanimive komentarje otrok, ki so napitek opisovali kot sok zanimive zelene barve, sok nenavadnega okusa, sok, ki ga doslej še niso pili.
Zdaj je pred vrati jesen, na vrtu se bohotijo prečudovite sončnice, ki pritegnejo poglede mimoidočih. Jeseni bo na vrtu spet veliko dela, ki pa ga bodo naši otroci z združenimi močmi z veseljem in hitro opravili. Ob urejanju vrta jih bomo učili o pomenu samooskrbe, pridobili bodo osnovna znanja o pridelavi hrane, hkrati pa bomo poskrbeli
mogoče. Vsak otrok se odziva drugače, zato je bilo zelo pomembno, da so si starši tistih nekaj dni, preden so otroka dokončno pustili v vrtcu, vzeli čas in se posvetili samo uvajanju. Zdaj je za nami že dobra polovica septembra, otroci se postopoma navajajo na novo okolje, nove ljudi in si pridobivajo nove izkušnje. Nekateri so težave, ki so bile posledica stresa zaradi spremembe okolja, že počasi premagali. Strokovne delavke usmerjajo vso svojo energijo v čim bolj ugodno klimo, zato iskreno upam, da se bodo novinci v našem vrtcu dobro počutili. Uvajalni mesec pa je tudi čas, ko vse napore usmerjamo v načrtovanje in usklajevanje letnega delovnega načrta s tako imenovanim izvedbenim KURIKULOM. Z njim določamo vsebino, obseg, program, organizacijo vzgoje in varstva ter pogoje za izvedbo v času od septembra do avgusta tekočega šolskega leta. Ker se zavedamo, da je le kvalitetno načrtovanje dovolj do-
v vrtcu želim, da bi bil čas, ki ga bodo preživeli z nami, čas veselja, sreče in lepih doživetij, letošnjim prvošolčkom pa čas prijetnih spominov na vrtec.
Irena Travni kar, pomočnica ravnateljice, pedagoška vodja vrtca
ki jih moramo nadgraditi, saj želimo nivo vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok dvigniti na čim višjo raven. Vse to pa bomo dosegli z vztrajnim in s sistematičnim delom ter skupnimi močmi.
Leto, ki je za nami, je bilo barvito, bogato, nagajivo ... naj bo takšno tudi novo šolsko leto.Vsem otrokom
tudi za to, da naša avtohtona slovenska semena ne bodo utonila v pozabo.
Vzgojiteljica Evelina Jurgec
Začetek novega šolskega leta v vrtcu Cirkovce
Počitnice so za nami in novo šolsko leto se je začelo. Začetek novega šolskega leta je pomemben dogodek tako za otroke kot starše in zaposlene. Vsi smo se nanj dobro pripravili. Kot je znano, je temeljna naloga vrtca pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Tudi letošnje šolsko leto smo, tako kot lani, začeli s petimi oddelki, v katere je vključenih 97 otrok. Imamo dva oddelka prvega starostnega obdobja ter tri oddelke drugega starostnega obdobja. S sproščeno igrivostjo in vedrim vzdušjem ustvarjamo vrtec, v katerem se otroci dobro počutijo in ga imajo radi. Delujemo kot sodoben vrtec, ki je usmerjen k otroku, staršem in v okolje z raznovrstno vsebinsko ponudbo, ob upoštevanju kurikula za vrtce. Za vse te otroke skrbi 11 zaposlenih, ki se z vsem svojim delom in aktivnostmi trudijo, da ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanju različnosti med otroki zagotavljajo enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka glede na individualne razlike v razvoju in učenju.
Nadaljevali bomo z delom v projektih, ki jih že tradicionalno izvajamo:
1.	Državni projekti: »ZDRAV VRTEC«, v katerem sodelujemo vsi (otroci in zaposleni). Živimo zdravo ob zdravi prehrani z veliko gibanja predvsem na prostem in otroke že od malega navajamo na zdrav način življenja.
2.	»MALI SONČEK«, v katerem sodelujejo otroci od 2. leta dalje in si pridobivajo spretnosti v osnovnih oblikah gibanja.
3.	»BRALNI NAHRBTNIK«, v katerem sodelujejo vsi otroci iz vrtca in njihovi starši.
4.	»EKO vrtec«, v katerem sodelujemo vsi (otroci in zaposleni).
5.	»UESCO«, v katerem sodelujemo vsi (otroci in zaposleni) v povezavi s šolo.
6.	»PASAVČEK«, v katerem sodelujejo otroci drugega starostnega obdobja.
Letos se lahko v vrtcu Cirkovce pohvalimo z novo pridobitvijo. »ZUNANJA IGRALA« so začela nastajati v poletnih mesecih in z otroki smo z veseljem opazovali njihovo nastajanje. Sedaj v septembru pa se že veselo igramo in smo zelo ponosni na naše no-vourejeno igrišče, ki je bogato opremljeno in daje otrokom neizmerno zadovoljstvo.
Monika Šešo, Vesna Simonič
Veseli počitniški dnevi
v vrtcu Kidričevo
Julij in avgust sta tudi v vrtcu počitniška meseca. Otroci odhajajo na počitnice in se vračajo polni lepih doživetij. Ker je otrok in strokovnih delavk občutno manj, se skupine združujejo, vzgojiteljice pa poskrbimo, da z zanimivimi in letnemu času primernimi vsebinami popestrimo vroče poletne dni. V dopoldanskem času so se otroci družili v senčnih predelih igrišča, uživali v igri s peskom in vodo, pripravljali limonado, zelenjavni napitek in palačinke, skrbeli za vrt, likovno ustvarjali po vsebinah zgodbic, pesmic ... Izdelke smo razstavili na hodniku ali so jih takoj odnesli domov. Izdelovali so zmaje, svetilnike, ribice, gubali ladjice, poslikavali in lepili kamenje, ustvarjali skupinske slike z morsko tematiko. Čez opoldne smo se umaknili v hladne prostore vrtca, prebirali zgodbice, pripovedovali o svojih doživetjih, prepevali, se pogovarjali ob slikah in knjigah, risali in se igrali.
Vzgojiteljica Stanka Novak
Novo šolsko leto
na OŠ Cirkovce
Septembra smo ponovno zakorakali v novo šolsko leto, šolski prag Osnovne šole Cirkovce je prestopilo 174 učencev, 25 prvošolčkov pa je prvič sedlo v osnovnošolske klopi. V petih oddelkih vrtca imamo 97 otrok, starih od 1 do 6 let. Pred nami je novo šolsko leto, polno pričakovanj, želja in seveda tudi skrbi. Predvsem za naše tretješolce, ki bodo v letošnjem letu že številčno ocenjeni. Tudi v tem letu želimo nadaljevati z dobrim delom, ki ga opravljamo, tako da bomo uresničili začrtane smernice za obvezni učni program osnovne šole in kurikuluma vrtca. Ob obveznih dejavnostih bomo otrokom in učencem ponudili še pester izbor dodatnih aktivnosti in obšolskih dejavnosti. Vemo, da smo za delo dobro usposobljeni, naše delo pa je kvalitetno, tako da bomo otroke in učence s strokovnim znanjem, s primernim sodelovanjem in z upoštevanjem vseh veljavnih družbenih norm popeljali v svet znanja, hkrati pa jim pokazali še vse tisto, za kar smo prepričani, da bodo potrebovali za svoje življenje.
Želimo si dobrih odnosov s starši otrok in učencev, prav tako z ustanoviteljem Občino Kidričevo ter s predstavniki družbenih in drugih organizacij, od katerih pričakujemo pomoč in sodelovanje.
Vsem učencem, staršem in delavcem šole želim čim več uspeha v šolskem letu 2013/2014.
Ravnateljica Ivanka Korez, dipl. ped. in soc. kult.
Prvošolčki OŠ Cirkovce
Šolski prag Osnovne šole Cirkovce je letos prestopilo 25 prvošolčkov. Otroke, starše in učiteljice sta pozdravila ga. ravnateljica in g. župan, ki je nove učenjake obdaril s sladkarijami. Predstavnik podjetja Boxmark je vsem prvošolčkom poklonil odsevne brezrokavnike in kape. Devetošolke so zaigrale pravljico o babici, ki je kuhala marmelado. Kako dobro marmelado ji je uspelo skuhati, smo se lahko prepričali tudi sami, saj so jo vsem ponudile v pokušino. Sledilo je druženje v učilnici, kjer je nove učence čakalo še nekaj presenečenj. Želimo, da bo tako prijetno in veselo kot prvi šolski dan v šoli vse dni.
Učiteljici: Liljana Brglez, Mateja Lampret
Otroška varnostna olimpijada v Mariboru
V četrtek, 6. 6. 2013, smo se učenci 4. razreda z avtobusom odpeljali v dvorano Tabor v Maribor, kjer se je zbralo veliko četrtošolcev. Prijavljenih je bilo 17 ekip. Tam smo se na začetku vsi najprej sproščeno ogreli ob pesmih Alenke Kolman. Nato so sledile športne igre na finalu otroške varnostne olimpijade. Vsaka ekipa je imela deset tekmovalcev. Tekmovali smo v štirih disciplinah, tako kot v predtekmovanju. Prva igra človek ne jezi se je imela vprašanja o varnosti, srečo pa smo preizkusili z igralno kocko. V drugi igri smo morali pokazati spretnosti na poligonu s kolesom in nalogami med vožnjo. V naslednji igri smo
postavljali sliko iz devetih kock. Nastali so logotipi civilne zaščite, policije, rdečega križa, strupeno in gasilci. Zadnja vaja je bila z vedrovko, kjer smo curek namerili v odprtino in poskušali nabrizgati čim več vode. Pozorni smo morali biti na nepravilnosti in uporabiti veliko spretnosti. Vaje niso bile težavne, veliko je bilo odvisno tudi od sreče in iznajdljivosti tekmovalcev. Najbolje smo se odrezali v igri človek ne jezi se, medtem ko pri vaji z vedrovko nismo spravili veliko vode skozi odprtino v vedro. Trudili smo se po najboljših močeh in se uvrstili na enajsto mesto. Po koncu tekmovanja smo si ogledali vajo, ki sta jo izvajala policaj in dresirani policijski pes. Izvedba nam je jemala dih. Obiskali so nas tudi športniki v policijskih uniformah. Dejan Zavec, Iztok Čop, Emil Tahirovič in Matija Kosovelj so odlični tekmovalci pa tudi zelo prijazni in preprosti ljudje. Veliko smo izvedeli o njih, saj smo se z njimi pogovarjali. Dobili smo tudi njihove podpise. V Mariboru smo preživeli lep dan.
Nuša Korez, OŠ Cirkovce
fJSteafaa!!
aritarerci
Pri pouku smo se učili o tovarnah in obrtnih delavnicah v domači pokrajini in eno smo si tudi ogledali. Obiskali smo frizerski salon Sandra v Šikolah, kjer je doma naša sošolka. Tja smo šli peš, nazaj pa smo se peljali z avtobusom. Gospa frizerka nam je povedala vse o svojem delu. Pokazala nam je delovni čas. Ogledali smo si aparate in pripomočke v salonu. Vsem, ki smo želeli, je na koncu naredila frizure. Bilo je zelo zanimivo in prijetno.
Miha Dolenc, OŠ Cirkovce
Nagrada učencu Davidu Krajncu
Haikuji
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj letos praznuje 60-obletnico obstoja in delovanja v pomoč kmetom širšega ptujskega okolja. Ob tej priložnosti so razpisali tudi likovni natečaj z naslovom Žvečim travo za mleko zdravo s poudarkom na reji govedi in pridelavi mleka. V 4. razredu OŠ Cirkovce so se odzvali na ta natečaj. Nastali so lepi likovni izdelki, ki so jih poslali na natečaj in jih predstavili na razstavi na dan prireditve v petek, 7. junija. Pri ustvarjanju so bili zelo uspešni. Med poslanimi 300 prispevki iz mnogih šol in vrtcev se je likovni izdelek Davida Krajnca po ocenjevanju uvrstil med šest najlepših in je zato prejel bogato praktično nagrado. Med ožji izbor pa so bile izbrane še slike Stelle Krajnčič, Žige Serdinška in Simona Marčiča prav tako iz 4. razreda. Nagrajenec David Krajnc je bil povabljen na osrednjo prireditev, kjer so mu čestitali in mu izročili nagrado.
M. Jurtela, OŠ Cirkovce
IM^Sgfltedki
Dobro poznam delo frizerke, ker je to moja mami. Doma imamo frizerski salon. Po navadi stranki najprej opere lase. Nato jo postriže po želji, včasih ji pobarva, nakodra ali ravna lase. Pričesko tudi poškropi, da vzdrži dalj časa. Pri delu uporablja škarje, glavnik, sušilec za lase, »havbo«, »klimacon«, barve in šampon. Včasih gre delat k stranki domov, če kdo težko hodi ali nima prevoza. Enkrat je šla nekega gospoda frizirat tudi v bolnišnico. Ko mami konča z delom, dobi plačilo. Zmeraj naredi stranki takšno frizuro, kot si jo želi. Stranke so z njenim delom zadovoljne, zato se k njej rade vračajo.
Stella Krajnčič, OŠ Cirkovce
PROSTOST Prostost je naš most, ki popelje nas v lep svet, kjer svobodni smo.
NOČ
Sonce zašlo je, padel je mrak kot oblak. Oblak se je skril.
SRAMOTA Nekaj se zgodi, osamljenost ti preži, na muhi si mi.
ŽALOST Solza teče mi, včasih me zelo peče, nič mi ne reče.
Lana Kozjak, 6. a
Zunaj dežuje, mokro je in megleno, stekla so rosna.
Tam so žirafe, afriške živalice, ki se pasejo.
Lara Fric, 6. a
Šola dobra je, urejena, lepa je, vendar bedna je.
Dež moči tla nam, v slabo voljo nas spravlja. Sonce sije že.
Blažka Škafar, 6. a
Rožice rože že cveto in nam pojo.
Že pomlad diši.
Tjaša Rozman, 6. a
Po počitnicah v šolo gremo učit se matematiko.
Adrijana Zelenjak, 6. a
Otroci radi berejo iz dobrih knjig, ki so debele.
Denis Beranič, 6. a
Čas se izteka
kot morje v oceanček
in nične reče.
Marcel Cvetko Vindiš, 6. a
Pingvin na ledu, glej, poje in pleše tam, na snegu hopsa.
Larisa Lampret, 6. a
Mesto: lepo je.
Naselje: še lepše je.
Vas: najlepša je.
Blaž Vidovič, 6. a
Čas in številke, kazalec se premika na številčnici.
Meseci, leta, tedni in dnevi lahko so zamujeni.
Aljaž Džankič, 6. a
Roža velika te mika in pika vsa, dokler ne umre.
Čas dolg kot cel svet traja in traja vse dni, dokler ne spuhti.
Sara Planinšek, 6. a
Želva tam živi, riše, piše in skače.
Na koncu zaspi.
Stine Strel, 6. a
Pomlad je vroča -
-	polna različnih cvetlic, ki so pisane.
Rene Čuš, 6. a
Sonce je vroče, zunaj zelo pekoče in jaz sončim se.
Miha Muršec, 6. a
Gozd in narava -
-	tam živijo rastline. Ohranjajmo jih.
Eva Goob, 6. a
Kamra in soba imata veliko miš in malo podgan.
Klemen Car, 6. a
Mentorica: Jasna Medved
Za nami je ..pred nami je ...
Vsako drugo leto pripravimo skupščino, na kateri predstavimo opravljeno delo in si zadamo nove naloge. Letos smo to storili aprila. To je večer, ko se s pogostitvijo, z druženjem in zabavo zahvalimo vsem, ki nam pomagajo pri uspešnem delu. Najbolj pa smo se razveselili številčne udeležbe naših pridnih in požrtvovalnih krvodajalcev. Podelili smo priznanja za večkrat darovano kri. Srčnim stokratnikom Martinu Golenku, Francu Trčku, Darku Predikaki in Oskarju Šturmu, ki je v mesecu maju 2013 daroval kri že stopetdesete, se je pridružil še Jože Frangež. Ponosni smo, da se nam je pridružilo več mladih krvodajalcev, tudi število krvodajalk se je povečalo. Priznanje za 45-krat darovano kri je dobila Anica Kmetec. V maju smo se udeležili projekta EU »Skrinjica kulturne dediščine« v Crikvenici. Podali smo predlog sodelovanja med humanitarnimi organizacijami. Junija smo med člane svečano sprejeli prvošolčke OŠ Cirkovce. Izvedli smo planiran izlet krvodajalcev na Grossglockner. Poln avtobus, jasno nebo, donacija domače pekarne Metličar, Pekarne Hlebček, dobra kapljica našega krvodajalca Stanka Krničarja in Vesele Polanke. Nič lepšega za današnji čas. Bolj veseli smo samo še ustanovitve Občinske
organizacije Rdečega križa Kidričevo. Njen predsednik Tomi Muršec se je pred nekaj leti v Kidričevo priselil iz Velenja. Končal je srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu. Leta 1991 seje zaposlil v Slovenski vojski. Ko seje pridružil zdravstveni enoti SV, je kmalu zatem odšel na več mednarodnih operacij, kjer je delal
tudi v najtežjih pogojih zdravstva. Obiskoval je najrazličnejša zdravstvena usposabljanja tako doma kot v tujini. Uspešno je zaključil šolanje v ZDA za specialista preventivne medicine, končal tečaj bojnega reševalca ter zaključil, tudi v sodelovanju s civilnim zdravstvom, številna vojaška zdravstvena usposabljanja. V prostem času dela kot športni terapevt in maser v NK Aluminij. Je krvodajalec in v vsakem trenutku pripravljen pomagati sočloveku. Okrog sebe je zbral skupino predvsem mladih usposobljenih in dela voljnih lju-
di. V krajih nekdanje KS Kidričevo bodo v teh kriznih časih marsikomu pomagali premagati stisko, poskrbeli za zdrav način življenja, preventivo, naučili, kako pomagati ob nenadnih obolenjih in poškodbah ter popestrili humanitarno delo v krajih, kjer je bila do sedaj vrzel. Vabimo vse, ki ste pripravljeni delati v tej organizaciji, da se jim pridružite. ŽELIMO JIM USPEŠNO IN PLODNO DELO! Na jesenski prireditvi »Pozdrav polju« Turističnega društva Kidričevo smo se skupno predstavili na stojnicah RK, kjer smo prikazovali oživljanje na lutki z AED, merili krvni pritisk, delili zdravstvenopreventivne zloženke in svetovali. Čaka nas jesensko-zimski čas. Ob mednarodnem dnevu miru bomo ob deseti obletnici pridružitve OŠ Cirkovce v ENO TreePlatting projekt posadili svoje drevo ob šolskem igrišču OŠ Cirkovce, 15. oktobra, ob svetovnem dnevu hrane- DROBTINICA- bomo s prodajo kruha, peciva, jabolk, kostanja idr. zbirali denar za prehrano šolskih otrok. Organizirali bomo večletni redni krožek na osnovni šoli, zdravstvenopreventivne vaje, predavanja, cepljenja, srečanje starejših krajanov, se odzivali na stiske ljudi in skušali pomagati po svojih najboljših močeh. Veselo jesen, topel dom, prijazen nasmeh in v SLOGI JE MOČ.
Pavla Vel er, predsednica KORK Cirkovce
Ustanovitev Občinske organizacije Rdečega križa Kidričevo
Dan ni enak dnevu, kot tudi človek ni enak človeku. Zgodi se, da pogledamo k sosedu in se vprašamo, ali ima res nov avto in od kod mu denar zanj. Manjkrat se vprašamo, ali se dobro počuti, ali je srečen in ali je to, kar vidimo navzven, res odraz realnosti. Veliko ljudi stisko skriva, marsikdaj je prepozno, ko jo opazi okolica. Pa ni treba, da je tako! Ko se znajdemo v stiski in nam sreča obrne hrbet, ko se zdi, da smo sami in ne vidimo izhoda, takrat je trenutek, da poiščemo pomoč. To je bil le eden od razlogov, da
se tudi v našem ožjem okolišu ustanovi še eno organizacijo, katere osrednji cilj bo pomagati sočloveku. 1. julija 2013 je bila ustanovljena Občinska organizacija Rdečega križa Kidričevo. »Člani 00 RK Kidričevo smo tako strokovno kot generacijsko zelo raznoliki, zato verjamemo, da bomo svoje poslanstvo opravili po svojih najboljših močeh ter da bomo s svojo navzočnostjo in z delovanjem pustili pozitiven pečat v okolju, kjer delujemo,« je po dobrih dveh mesecih delovanja povedal predsednik 00 RK Kidričevo Tomi Muršec. Temeljna načela, v skladu s katerimi delujejo organizacije RK, so humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost ter univerzalnost. V prvih mesecih delovanja so člani 00 RK Kidričevo bili dejavni na področju razdeljevanja humanitarne pomoči ter pri ozaveščanju s področja nudenja prve pomoči s temeljnimi postopki oživljanja. »Pri ustanovitvi in prvih korakih nam je bila v veliko pomoč KO RK Cirkovce ter njihova predsednica Pavla Veler, ki seji na
ta način zahvaljujemo ter seveda upamo na uspešno sodelovanje tudi v naprej. Vsekakor smo hvaležni tudi županu občine Kidričevo, ki je prisluhnil našim potrebam ter nam namenil začasen prostor, v katerem bomo lahko nemoteno delovali. Vse, ki jih zanima delo v okviru humanitarne organizacije, krvodajalce in vse, ki bi želeli na tak ali drugačen način pomagati ljudem, vabim, da se nam pridružite ter s svojo energijo, z idejami in znanjem pomagate uresničiti zastavljene cilje,« je še povedal predsednik organizacije.
MT
Igre za male in velike na tržnici v Kidričevem
V lepem septembrskem dopoldnevu je v organizaciji Občine Kidričevo potekala igriva prireditev »Igre za male in velike«, na kateri so se lahko obiskovalci pomerili v spretnostih frnikulanja, podiranja pločevink, vrtenja hulahoopa, skakanja gumitvista in pisma ter poskakovanja s hoppy žogami.
Otroci so si lahko na igriv način s polnjenjem žigosnega kartončka prislužili oziroma priigrali sladke nagrade. Prireditev, namenjeno predvsem otrokom in njihovim staršem ob vstopu v novo šolsko leto, je povezovala Tatjana Mohorko. Sobotno dopoldne na tržnici v Kidričevem pa ni bilo namenjeno zgolj igri in zabavi. Predstavniki KO RK Kidričevo so navzočim in vsem tistim, ki jih ta vsebina zanima, predstavili osnovna pravila nudenja prve pomoči s temeljnimi postopki oživljanja. Otroci, njihovi starši ter ostali prisotni so lahko preverili svoje teoretično znanje glede nudenja prve pomoči in ga tudi praktično preizkusili. »Pomembno je, da vemo, kako seje potrebno odzvati, kadar se naš otrok, prijatelj ali zgolj naključni mimoidoči znajde v težavah. Osnove nudenja prve pomoči
s temeljnimi postopki oživljanja bi moral poznati vsak izmed nas in jih tudi redno obnavljati. Le tako bomo v kriznih situacijah uspeli zbrati misli in reagirati, kot je prav,« je ob predstavitvi povedal Tomi Muršec, predsednik Občinske organizacije Rdečega križa Kidričevo. Kot se za tržnico spodobi, je bilo tudi tokrat kot vsako soboto dopoldne možno kupiti doma pridelano zelenjavo in sadje, suhomesne izdelke, med ter ostalo. Naj vas na tem mestu še enkrat povabim, da se ob sobotah dopoldne ustavite na tržnici v Kidričevem in poskusite zdrave in okusne pridelke naših ponudnikov.
MT
RECEPT: Presna čokoladna torta
Datlje namočimo (najbolje čez noč), da se zmehčajo. Nato jih z zmogljivim paličnim mešalnikom Sestavine za torto	ali multipraktikom zmeljemo, da nastane enakomerna pasta brez trdnih delcev. Ker so sestavine
premera 20-26 cm.	goste in težke, med pripravo mešalnik večkrat ustavimo, da se ne pregreva. Dodamo oreške in
meljemo tako dolgo, da se sestavine sprimejo v enakomerno testo. Nato testo s prsti potlačimo Osnova:	v model za torto, tako da prekrijemo dno in še rob modela.
100 g mletih mandljev	Pred tem lahko model obložimo s prozorno folijo za živila,	da
100 g mletih lešnikov	preprečimo prijemanje. Za kremo ponovno najprej zmeljemo
200 g datljev	datlje. Nato dodamo dva olupljena avokada. Primešamo	še
Krema:	kakav. Kremo razporedimo na osnovo v modelu. Za preliv
2 zrela avokada	zmehčamo kokosovo maslo, tako da malo masla damo na
250 g datljev	krožnik, ki ga položimo nad skodelico s toplo vodo. Odme-
80 g kakava	rimo dve žlici stopljenega masla, primešamo še dve žlici aga-
Preliv:	vinega sirupa in dve žlici kakava. Agavin sirup lahko nado-
2 žlici agavinega sirupa	mestimo tudi z javorjevim sirupom ali medom. Za nekaj	ur
2 žlici kokosovega masla	postavimo v hladilnik, da se okusi povežejo med seboj.
2 žlici kakava	Simona Medved
Foto: Barbara Fideršek
Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather d.o.o. na sedežni garnituri, ki jo je podjetje doniralo za enega okoliških vrtcev.
Podjetje Boxmark Leather se v zadnjih letih uspešno spopada z ekonomsko krizo, za katero žal ne moremo ravno reči, da se v Sloveniji že bliža h koncu. V letošnjem letu ste si po letih vlaganja v razvoj in znanje odprli med drugim tudi vrata v letalsko industrijo. Kaj to pomeni za samo podjetje, za vaše zaposlene in za vas osebno? Res smo vstopili v letalsko industrijo in si priborili solidno mesto na trgu, vendar ob tem ne smemo pozabiti tudi drugih panog, kot so železniška industrija, interjer, ladjedelstvo in številne druge panoge. Uspešno smo patentirali X-treme usnje, s katerim razvijamo izdelke iz vodoodpornega usnja, in s pomočjo katerega smo oblikovalcem omogočili prosto pot pri ustvarjanju. Vse to nam omogoča, da nismo več odvisni zgolj od avtomobilske industrije. Razvojni center, ki je po mojem mnenju ključnega pomena za Slovenijo kot celoto, je pripomogel, da smo pri kupcih prodrli globlje v asortiment. Naša dodana vrednost se je, v primerjavi s podatki izpred nekaj let, v tem segmentu podvojila; z razvojnim centrom smo dopolnili vlogo dobavitelja
Intervju: Marjan Trobiš,
direktor Boxmark Leather d.o.o.
in postali razvojni dobavitelj, hkrati pa smo zaposlili nove ljudi.
Ne samo da se uspešno kosate s konkurenco v avtomobilski, sedaj tudi v letalski in ladjedelski industriji ... kot podjetje vas večkrat zasledimo tudi med tistimi, ki donirate pomoči potrebnim oziroma pomagate otrokom v ožji in širši okolici. Letos ste otrokom omogočili nekoliko drugačne počitnice. Ali lahko poveste kaj več o tem projektu? V podjetju se zavedamo družbene odgovornosti. Podpiramo projekte, v katerih zaznamo družbeno-socialno noto in kjer bodo naša sredstva res služila namenu. V letošnjem letu smo tako sredstva, ki so drugače namenjena dnevu odprtih vrat, namenili temu, da smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine peljali na morje 51 otrok naših zaposlenih. Otroci, stari od 6 do 15 let, so uživali na slovenski obali, natančneje v Pacugu.
Večinski del donacije je prispevalo podjetje Boxmark Leather, pomagali pa so tudi naši dobavitelji. Letovišče in otroke sem obiskal tudi sam, saj smo jim s pomočjo potapljaškega kluba organizirali kratek potapljaški tečaj.
Zadovoljni otroški obrazi in kakšna solza sreče ob slovesu je zagotovo dovolj velik razlog, da projekt, v kolikor bo možno, ponovimo tudi v naslednjem letu. S takšnimi in podobnimi malimi gestami se želimo hkrati našim zaposlenim zahvaliti za njihov trud, saj vsak izmed njih kot delček pripomore k celoti in uspehu.
Podjetje Boxmark Leather je tudi letos poskrbelo za večjo varnost prvošolčkov ter jih opremilo z rumenimi ruticami. Za to akcijo se niste odločili prvič. Ali postaja »tradicionalna«?
Res je. Lahko bi rekel, da bi ta zadeva lahko postala tradicionalna. Predvsem v času, ko prihajamo v jesenski in zimski čas, ko je vidljivost na cesti slabša, je še kako pomembno, da poskrbimo za varnost otrok. Odziv na akcijo je zelo pozitiven, ne zgolj iz zornega kota otrok, temveč tudi po odzivih strokovnih delavcev, zato bomo akcijo verjetno ponovili tudi naslednje leto.
Lahko bi rekli, daje dobrodelna nota podjetja Boxmark Leather velikokrat vezana na otroke. Zakaj? Otroci so najranljivejši členi naše družbe. Sam sem oče treh otrok in iz izkušenj vem, da je posebno zadovoljstvo, če lahko kaj storiš za otroke. Z malenkostjo, kot so npr. rumene rutice ob tako pomembni prelomnici, kot je prvi šolski dan, je podjetje Boxmark Leather razveselilo prvošolčke in njihov vstop v šolske klopi naredilo varnejši. S slednjim smo zagotovo dosegli največ.
Kakšni so dolgoročni načrti podjetja Box-mark Leather? Dolgoročno zastavljen cilj je postati razvojni center svetovnega kova za avtomobilsko industrijo in na svetovnem rangu tudi center za letalsko in ladjedelsko industrijo. Želeli bi postati vodilni na področju, ki pokriva kakršnokoli obdelavo izdelkov z usnjem. V Sloveniji smo to že dosegli, na samem vrhu smo tudi na območju Evrope, kar pa ne pomeni, da se bomo tu ustavili. MT
Poučevanje zgodovine
nekoliko drugače
V naši občini biva veliko zanimivih in uspešnih posameznikov. Nekateri so svoje poslanstvo našli v športu, drugi v umetnosti, glasbi, literaturi... Tokrat sem se pogovarjala z Martino Ajster, podjetnico, ki jo zanima turizem, zgodovina in še marsikaj. Lady Martina, kot se sama imenuje oziroma jo pod tem imenom poznajo otroci in odraslih, ki so že kdaj obiskali katero od njenih predstav, je zaključila študij nemškega jezika in sociologije ter si delovne izkušnje nabirala na več koncih Slovenije in v tujini. Bila je prevajalka, delala je v turizmu, natančneje v Kobilarni Lipica, kjer je skrbela za turistično animacijo, sodelovala je s številnimi hoteli v bližnji in daljni okolici ter zanje pripravljala in še pripravlja animacijske programe, med njimi tudi rimski program za GH Primus ter ostale rimske programe, ki se izvajajo na Ptuju. Ukvarja se s široko paleto zanimivih vsebin, o katerih pripoveduje s ponosom in z zavzetostjo.
Kako dolgo se že ukvarjate s kaligrafijo in zakaj? S kaligrafijo se ukvarjam osem let. Ker me je že od nekdaj privlačila, sem se udeležila p re n e katerega tečaja in prebrala ne vem koliko knjig oziroma kaligrafskih priročnikov. Danes uporabljam svoj stil srednjeveško poudarjene kaligrafije, ki se od drugih razlikuje po tem, da temelji na pozlati na papir in veliko heraldičnih elementih. Naročniki se nanje zelo radi odzovejo s pozitivno noto. Posamezniki radi naročijo, da jim ob poroki, abrahamu in podobno napišem besedilo v lepopisju, pohvale in priznanja pa bolj naročajo razne ustanove. V oktobru bom tudi v OŠ Kidričevo priredila kaligrafski tečaj. Z udeleženci se bom srečala 8-krat po uro in pol. Vsi učenci bodo dobili skripto, tuš, pero in znanje, vaditi pa morajo sami.
V vaših predstavitvah sem naletela na pojem naravni način učenja. Kaj pod tem razumete in kako ga izvajate? Naravni način učenja pomeni, da se tako otroci kot odrasli pri meni učijo, ne da bi se tega dejansko zavedali. Vse skupaj je namreč zapakirano v zabavno zgodbo, znanje je predstavljeno preko lastne izkušnje in p reze nti ra n o na spontan način. Običajno je reakcija ljudi takšna, da jih prikazano prične zanimati in potem radi še sami kaj poizvejo o delu zgodovine, ki so ga videli. Otrokom pa je v šoli i lažje razumeti zgodovinske vsebine ali pa tudi slovenščino. Prikrito delam vedno tudi na dvigu samozavesti. Pri ustvarjalnih delavnicah pa mi
je zelo pomembno, da udeleženci pri sebi ugotovijo, kaj si želijo, in da sledijo svojim predstavam in željam. Zlasti pri otrocih mi je to zelo pomembno, saj menim, da bi otrokom olajšali življenje, če bi jih naučili, kako naj najdejo, kar jih razveseljuje.
Francis Bacon je nekoč zapisal, da "zgodovina dela ljudi modre, poezija duhovite, matematika ostroumne, naravna filozofija globokoumne". Glede na to, da je pri vašem delu veliko vsebin vzetih iz zgodovine, me zanima, kakšen je po vašem mnenju pomen zgodovine za sodobno družbo. Če bi ljudje bolje poznali zgodovino, bi ugotovili, da nekatere stvari, zlasti slabe, še danes počnemo enako ali pa še slabše - razslojevanje družbe, vsemogočnost bogatih in pritiski na revne, na primer - pri teh pogrešam socialni napredek. Nekoč so bile nekatere socialne spretnosti in veščine razvite boljše kot danes - le kako smo mogli kaj takega pozabiti - spoštovanje do žensk je bilo večje kot danes, med moškimi bi si želela več vitezov, ena od vrlin je bilo tudi usmiljenje do siromašnih. Mi mislimo, da so sužnje in tlačane njihovi gospodarji zatirali, pa ni bilo tako. Suženj res ni imel nobenih pravnih pravic, je pa predstavljal investicijo (nakup, hrana, obleka), katero je bilo treba varovati. Pri tlačanih je bilo tega malo manj, vendar so zemljiški gospodje vseeno pazili, da jim bolezni in sovražniki niso morili med kmeti. Takrat nihče od oblastnikov ni videl smisla v tem, da se podložnike v roku desetih let izžame do konca, potem pa zavrže. V naši instant družbi na tem področju zelo šepamo. Država svojih državljanov ne ščiti na prav nobenem področju, naše življenjsko okolje in prehrana sta vedno bolj nezdrava. Kadar organiziram srednjeveške piknike, sem vedno znova presenečena nad tem, kako radi imajo ljudje takšno staro, domačo, povsem enostavno in poceni kuhinjo. Da ne omenjam tega, kako neenaki smo pred zakonom. Celo Vikingi so v svojih sagah,
kjer so pisali o junaštvih nordijskih junakov, vsaj četrtino zgodbe namenili zagovorom pred sodiščem. Namreč kdor je koga, vseeno iz kakšnega razloga, ubil, se je moral in imel pravico zagovarjati pred sodiščem, kjer se mu je prisluhnilo. Iz lastnih izkušenj vem, da danes to ne drži več, vse gre kot po tekočem traku.
Še najbolj pa bi si želela, da bi bodoče generacije dobile izobrazbo kot v antiki. Učili so jih filozofi, učenjaki, izumitelji ter strokovnjaki na svojem področju. Poučevanje je bilo poslanstvo in ne le sredstvo za preživetje učitelja, kateremu je danes vseeno, kaj se bo z njegovimi učenci v življenju zgodilo. Učenci pa so bili ponosni na to, kdo je bil njihov mentor, danes pa se niti priimka razrednika ne spomnijo več. Učenje je potekalo bolj osebno, saj so bili učenci postavljeni pred konkretne probleme in vse so smeli poizkusiti. Velik poudarek je bil, seveda, na etiki ter odnosu do soljudi in narave. Žal pa je današnji izobraževalni aparat industrijsko instanten, takšna postaja družba in bojim se, kakšno dediščino res zapuščamo za sabo._______________________MT
VA<BI3H VAS JfA 'PEČAJ LEPOPISJA - KALigHATIJE cHsrcmvtA 2013 oš KjimčEVo
in ofoasitev pisave
<Prosim za rezervacije mest po maifu afi telefonu
8 X srečanje po 90 minut. Skripta, kaligrafsko pero, držah za pero in tuš so všteti v ceno 70 €
RAVNANJE VOZNIKOV NA KROŽNIH KRIŽIŠČIH
Javna agencija RS za varnost prometa je junija letos v sporočilu za javnost objavila osnovna pravila in navodila glede ravnanja voznikov na krožnih križiščih.
V	sporočilu je zapisala, da je uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji očitna. Z vidika prometne varnosti so zelo dobrodošla, saj predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani motornih vozil.
V	raziskavah se ugotavlja, da se je tam, kjer je so bila "klasična" nivojska križišča preurejena v krožna, v nekaterih primerih
število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50%, število poškodovanih pa za 75%, ker so hitrosti vozil manjše, manjše je tudi število točk možnega trčenje, ni možnosti za huda čelna trčenja, zelo redka pa so tudi pravokotna bočna trčenja. Število krožnih križišč se povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednje velika krožna križišča. Posledično se vozniki vedno bolj soočamo z vožnjo na krožnih križiščih. Z lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je krožno križišče,
križišče prednostne in neprednostne ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožnih križiščih so: prehitevanje pred križiščem, trki s pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo. Za varnejše ravnanje v prometu vam v nadaljevanju predstavljamo posamezne situacije
V	■	I	V »I I . V . V V. I
voženj v krožnih križiščih.
•	Pri zapuščanju krožnega križišča je treba pravočasno (ne prehitro in ne prepozno) vklopiti desne utripalke, najbolje takoj za zadnjim uvozom.
•	S prehitrim vklopom (pred zadnjim uvozom) lahko zavedemo voznika, ki se želi vključiti na krožno križišče; to pa je nevarno.
•	S prepoznim vklopom (tik pred izvozom) tvegamo nalet vozila od zadaj in zmanjšujemo prepustnost križišča (vozniki na uvozu nas čakajo, misleč, da bomo nadaljevali vožnjo po križišču).
Pri uvozu na krožno krožišče in izvozu s krožnega krožišča moramo dati prednost pešcem in kolesarjem.
•	Na večini krožnih križišč čez uvozni/izvozni krak poteka prehod za pešce in kolesarje. Bodimo pozorni! Pešci in kolesarji imajo prednost.
•	Ko se približujemo uvozu na krožno križišče in so na prehodu pešci ali kolesarji, ustavimo pred prehodom. Nato nadaljujemo vožnjo in ustavimo tik pred uvozom na krožno križišče (rdeči osebni avtomobil) v t. i. niši, če moramo pustiti mimo kakšno vozilo. Ustavitev na prehodu za pešce in na prehodu za kolesarje ni dovoljena.
•	Ko želimo zapustiti krožno križišče in so na prehodu pešci ali kolesarji, zapeljemo s krožnega križišča in ustavimo v niši tik pred prehodom (zeleni osebni avtomobil).
Krožna križišča lahko delimo na:
Krožna križišča z enim prometnim pasom
Krožna križišča z dvema ali več prometnimi pasovi
Na teh krožnih križiščih veljajo še dodatna pravila:
•	Kadar ima krožno križišče dva uvozna prometna pasova, zapelje vozilo, ki:
•	vozi po desnem prometnem pasu na zunanji prometni pas krožnega križišča;
•	vozi po levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas krožnega križišča.
•	Kadar se z levega prometnega pasu vključujemo na krožno križišče (modri osebni avtomobil) in je zunanji prometni pas prost, notranji prometni pas pa zaseden z vozili (rumeni osebni avtomobil), moramo počakati.
•	Na križišče lahko zapeljejo le vozila z desnega prometnega pasu (rdeči osebni avtomobil), saj je zunanji prometni pas na križišču prost.
•	Kadar se z levega prometnega pasu vključujemo na krožno križišče in je zunanji prometni pas zaseden (rumeni osebni avtomobil), moramo počakati.
•	Na krožno križišče lahko neovirano zapeljejo le vozila z desnega prometnega pasu (rdeči osebni
avtomobil), ki bodo zapustila križišče na prvem izvozu, saj je ta prometni pas ločen od drugih prometnih pasov z neprekinjeno ločilno črto. Te črte ne smemo prevoziti.
Najpogostejše napake voznikov na teh krožnih križiščih:
•	Nadaljevanje vožnje po zunanjem prometnem pasu.
Oba prometna pasova, notranji in zunanji, sta namreč namenjena	zapuščanju
krožnega križišča. V tem primeru je z zunanjega prometnega pasu prepovedano nadaljevati vožnjo po krožnem križišču.
To prepoveduje neprekinjena ločilna črta in zarisana puščica na vozišču.
Voznik modrega osebnega avtomobila bi moral zapustiti krožno križišče.
•	Zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu. V tem primeru je prepovedano zapustiti krožno križišče, ker zunanji prometni pas (kljub dvema izvoznima pasovoma) ni izključno namenjen zapuščanju letega (ni označen z neprekinjeno ločilno črto). V tem položaju voznik modrega osebnega avtomobila nikakor ne vidi, ali namerava rdeči osebni avtomobil na zunanjem prometnem pasu zapustiti križišče ali pa bo nadaljeval vožnjo po krožnem križišču. Zato voznik modrega osebnega avtomobila odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas.
•	Prepozno razvrščanje na zunanji prometni pas.
Modri osebni avtomobil s prepoznim premikom na zunanji prometni pas ogroža vozila, ki že vozijo na njem. V primeru, da je voznik zgrešil izvoz oz. kadar se zaradi gostote
prometa ni uspel pravočasno razvrstiti na zunanji prometni pas, vedno odpelje še en krog in se med tem varno razvrsti na zunanji prometni pas krožnega križišča.
POZOR!
Bodimo zelo pozorni pri zamenjavi prometnih pasov. Vsa vzvratna ogledala so namreč nastavljena na vožnjo po ravni cesti.
■	Čeprav pravilno pogledamo v vzvratna ogledala, lahko spregledamo vozilo na desni, ki ga opazimo šele, ko je tik ob našem boku, oz. vozilo na levi, ki zaradi mrtvega kota prej izgine iz vidnega polja ogledal.
■	Manjši ko je premer kroga krožnega križišča in sirsi ko
so prometni pasovi, bolj so te značilnosti izrazite.
■ Na takšnih križiščih se tudi zelo hitro spreminja prometna situacija, zato moramo natančno in dobro opraviti poglede NZR, s poudarkom na pogledu čez levo ramo®.
Krožna križišča z ločenimi prometnimi pasovi
To je nekoliko spremenjen tip krožnih križišč, ki zagotavlja višjo raven prometne varnosti, večjo pretočnost vozil in na katerem veljajo nekoliko spremenjena pravila vožnje. Od običajnih krožnih križišč se bistveno razlikujejo, in sicer:
•	imajo dva med seboj fizično ločena prometna pasova;
•	prometna signalizacija, ki je nekoliko spremenjena (prometni znaki in označbe na vozišču), natančno
napoveduje ter sporoča, v katero smer vodi določeni prometni pas pred krožnim križiščem in na njem;
•	na ustrezni prometni pas se moramo razvrstiti že pred uvozom;
•	menjava prometnih pasov na takšnem križišču ni dovoljena.
Prometni znaki, ki napovedujejo in označujejo krožno križišče:
Nekaj osnovnih pravil:
•	Vsi uvozi so označeni s prometnim znakom križišče s prednostno cesto. To pomeni, da imajo prednost vozila, ki že vozijo na krožnem križišču.
•	Promet na krožnem križišču poteka v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev.
•	Na krožnem križišču ne ustavljamo in ne vozimo vzvratno.
•	Pri vključevanju na krožno križišče ni treba vklopiti desnih utripalk. Vklopimo jih le, če je krožno križišče izvedeno tako, da je izvoz, po katerem želimo zapustiti krožno križišče, v neposredni bližini uvoza.
Vir: priročnik Dober voznik bom, 2013. Str. 198-201. ISBN 978-961-93454-0-5
energetsko najcenejše in ekološko najprijaznejše
UŠLO
'Prodaja • Montaža • Servis,
T: 02/ 78 06 430 /GSM: 041/ 670 102 I: www.iblo.si E: iblo@iblo.si
PANEK d.o.o.
POGREBNO PODJETJE
KOMPLETNE POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
24 ur
041 353 160
LJUBLJANSKA CESTA 12	CANKARJEVA ULICA 9
2310 SLOV. BISTRICA	2314 ZG. POLSKAVA
02/81 81 929	02/80 36 969
L						SESTAVIL: JANKO ŠEGULA	PREPROST, NEIZO- BRAŽEN ČLOVEK	HLEV ZA RACE	AL PACINO	RAZŽARJENA SNOV, MAGMA	AVSTRIJSKA PORO- ČEVALSKA AGENCIJA	NAJVEČJI PTIČ TEKAČ	SLABO RAZVITA, ZAKRNELA ŽIVAL, RASTLINA	POPOLNOMA NETALEN- TIRANA, NENADAR- JENA ŽENSKA
						PREBIVALKA GLAVNEGA MESTA								
Bi	Al 1		f i n		K	ČEŠKE								
	Uv	y	M	LK		AMERIŠKI IGRALEC (MICHAEL, 1970)								
		.				OLGA ČEČKOVA			POTOVANJE, IZLET (STAR.)					
	Sest in Leather Interior					SLOVENSKI KOŠARKARSKI TRENER (ANDREJ)								
									JAN NERUDA					
						:)					STRO- KOVNJAK ZA EGIPTO- LOGIJO	LADO LESKOVAR		
												NELSON MANDELA		
	ARABSKI TERORIST (ABU, 1937-2002), IDEJNI VODJA FATAHA	DEJAVNOST IZUMI- TELJEV	RASTLINSKA BODICA	TURBOLENCA										
				KDOR, SE VOZI Z ROLKO										
ZAŠČITNI PREMAZ ZA KOVINE									KRAŠKA PLANOTA V SREDNJI BOSNI					
									SLOVENSKI PEVEC NIPIČ					
IZVRŽEK, SPAČEK, NAKAZA								TROPSKA KUKAVICA				VIOLETA TOMIČ		
								KDOR NAMESTO H0N0RATA PLAČA PROTESTIRAMO MENICO						
												BANTUJSKO LJUDSTVO V TANZANIJI		
ZNAMKA AVTO- MOBILSKE GUME							MLAD HLAPEC							
							NAŠE STRUPENE KAČE							
ANDREJA MAKOTER			KAREL OŠTIR			MORSKA RIBA IZ DRUŽINE ŠNJUROV				SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV				
			ZNAMKA ŠVEDSKEGA AVTOMOBILA			ČEDOMIR (KRAJŠE)								
PREBIVALCI LIVAD										OLGA GRAD			PIJAČA IZ POMARANČNEGA SOKA	GLAVNI JUNAK KOSMAČEVE BALADE O TROBENTI IN OBLAKU
										IZVIRNO IME ZA GRČIJO, ELADA				
RAVNO POLJE	PODVODNI IZSTRELEK								ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS)					
	KRAJ PRI DOMŽALAH								ČEŠKA PRITRDILNICA					
ZELIŠČE				SREDSTVO ZA ODIRANJE								ROBI ERJAVEC		
				OZNAKA NEMŠKE TV								BRAZILSKO MESTO (KRAJŠE)		
HRVAŠKI ROKOMETAŠ (NAČINOVIČ)							VRSTA UGANKE, PREMETANKA							
							MODEL TOVOTE							
NEKDANJI ŠVEDSKI TENISAČ BORG						VPIS PODATKOV, VNAŠANJE					REKA, KI TEČE SKOZI INNSBRUCK			
						AMERIŠKI PISATELJ (TVVAIN)					STARO IME ZA OVCO			
SREDIŠČE VRTENJA			DALJINA META						PLES, VEČERNA PLESNA PRIREDITEV	BOŽO (LJUBKO- VALNO)				
			ČISTILNI PRAŠEK							NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠI				
RADIO TELEVIZIJA				KALCIJ	ARGON			NOČNI LOKAL				ANŽE KOPITAR		
					ALI ŽERDIN			KAREL ZELENKO				RADO ČASL		
PAPEŽEVA TELESNA STRAŽA V VATIKANU														
SLOVENSKI PEVEC (1956) IN ZBOROVODJA (NEW SVVING OUARTET)					1 1									
1	I TEŽJE BESEDE: ELAS, ELIOT, HONORANT, NIDAL, TEMNIKAR, URLEP, VERSO, ZABORŠT. ||p													
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 1.11. 2013. Sponzor nagradne križanke je podjetje Boxmark Leather d.o.o.
Srečni izžrebanci nagradne križanke iz prejšnje izdaje glasila so Jelka Hadler, Lovrenc na Dr. polju 81 d, 2324 Lovrenc na Dr. polju, Edvin Aubelj, Cesta v Njiverce 36, 2325 Kidričevo, Terezija Verblač, Kajuhova ul. 11, 2325 Kidričevo. Vsak nagrajenec prejme delovno obleko podjetja BAS d.o.o. iz Lovrenca.
nvToučnnsTvo
§ T © E
crp
B H
o
o
Popravila vršimo na vseh vrstah vozil:
•	osebnih, dostavnih, terenskih vozilih
•	avtobusih
■	tovornih vozilih in prikolic
■	gasilskih vozilih
■	traktorjih
•	motornih kolesih,...
Avtoličarske storitve
popravilo karamboliranih ter poškodovanih vozil
■	popravilo posledic toče z barvanjem ali hladnim ravnanjem
•	popravilo plastičnih delov (odbijači, letve, ogledala) z lepljenjem ali varjenjem
•	strojno poliranje vozil
•	lastna lakirno sušilna komora
■	lastna mešalnica barv nemškega proizvajalca barv GLASURIT (vodne barve, akrilne barve, barve za tovorni program)
NOVOST-poslikava vozil-TATUJI
Avtokleparske storitve kleparska popravila
•	nabava in montaža originalnih ali neoriginalnih kovinskih, plastičnih delov ter ostalih delov
■	nabava in montaža avtostekel in stekel za ostala vozila
■	za večja kleparska popravila imamo pogodbene partnerje, ki nudijo še naslednje storitve:
kleparske storitve
•	mehanske storitve
■	elektro storitve
•	vulkanizerske storitve
•	servis klima naprav
priprava vozil za tehnični pregled
■	avto vleka 24 ur
■	nadomestna vozila
prodaja novih in rabljenih vozil
■	cenitve vozil
in pogodbenega partnerja, ki izdeluje in obnavlja gasilske nadgradnje, obnavlja, servisira črpalke...
POGODBENI PARTNER:
CENILNO MESTO ažM
AdriaticSlovenica
^ triglav ERGO
GENERALI
Zavarovalnica
H TILIA
GRAWE
Zavarovalnica d.d.
Avtoličarstvo David Žitnik s.p.z Starošince 37a, 2326 Cirkovce Telefon: (02) 78 90 110, Fax: (02) 78 90 112, David: 041 368 505, Mihael: 041 604 316 www.avtolicarstvo-zitnik.si, E-ntail: info@avtolicarstvo-zitnik.si
Delovni čas: poleti: 7. -15. ure ;pozimi: 8. - 16. ure; Sobota po dogovoru oz.po potrebi; Nedelja in prazniki zaprto