' "OLJ 070 '.. r s Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudsiv«* ^ Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 3 ameriške dolarje.— Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št.60-KB-16-Z-24 Stev. 13 (367) Leto VIIL NOVO MESTO, 28. MARCA 1957 esto jredništva Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone u^,..... in uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva ln uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani, Za tisk odgovarja F. ~!eve] S seje sveta za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto Brez družbene discipline ne gre Lani smo v novomeškem okraju dosegli svojevrsten »rekord« na področju, kjer bi bilo najbolj zaželeno, da bi bili zadnji. S številnimi, bolje rečeno s preštevilnimi srečanji s sodniki za prekrške smo kot okraj dosegli 3. mesto v Sloveniji, novomeška občina pa celo drugo! Verjetno bo prenekateri izmed naših bralcev ob tej ugotovitvi presenečen, zato poglejmo številke malo bliže: V letu 1956 so sodniki za prekrške Več pomoči športu in telesni vzgoji! Pred kratkim Je zvezni IzvrSnl svet na razširjenem' sestanku razpravljal o nekaterih zelo važnih vprašanjih M«in,i In telesne vzgoje v naši državi. Sestanku Je predsedoval podpredsednik ZIS tov. Aleksander Ran-kovič, prisotni pa so bili se ostali visoki državniki in politični voditelji kot n. pr. tovariša Edvard Kardelj ln Rodoljuh Colakovlč, predsednik zveznega sveta za telesno kulturo tov. Zoran Polič In predstavniki ste. vilnlh športnih zvez In Partizana. Brez dvoma je bil sestanek velikega pomena za nadaljnji razvoj telesne kulture pri nas, zato Je prav, da si ugotovitve in sprejete sklepe malo pobliže ogledamo. SVETI ZA TELESNO KULTURO BODO DOBILI VEČJI POMEN V enem osrednjih vprašanj sestanka so razpravljali o vlogi telesne vzgoje in sporta za ljudsko zdravje, za dvig delovne in obrambne sposobnosti državljanov in o njunem vplivu na pravilno vzgojo mladine. Važna ugotovitev sestanka Je bila, da so državni organi in družbene organizacije doslej vse premalo upoštevale vlogo tele«ne Vzgoje in Iporta, daje bila njihova pomoč telesnovzgojnim in športnim organizacijam premajhna. Oblastni organi so premalo nhravuavsli pr«hl»-matiko telesne kulture. Občutiti Je bilo pomanjkanje državnih organov, ki bi vskia.ic-vali delo na tem področju, zato je bil sprejet sklep, da bi obstoječim organom za telesno kulturo, ki imajo sedaj le posvetovalni značaj, dali določene upravne funkcije. To velja za občinske in okrajne svete za telesno kulturo, enako pa tudi za svete pri republiških ln pri zveznem Izvršnem svetu. - Ti bi usmerjali delo na področju telesne kulture, skrbeli, da dobi telesna vzgoja na Šolah pravo mesto In da le pritegne v različne telesno, vzgojne ln športne organizacije čim več delovnih ljudi. v okraju dobili 5.631 ovadb, oz. 54,2'/» več kot v letu 1955. Kaznovanih je bilo 2852 ljudi In 2 pravni osebi, Izrečenih pa je bilo 2665 denarnih in 123 zapornih kazni ter 64 ukorov (od teh 30 kazni za mladoletne). Skupno Je bilo izrečenih za 3 milijone 489.915 dinarjev denarnih kazni in 1908 dni zapora. Poleg tega so organi notranje uprave Izrekli še 3285 mandatnih kazni za 282.045 din, to je denarnih kazni na kraju storitve prekrškov. Potemtakem je bilo lani kaznovanih (izven sodišč!) v okraju 6137 ljudi aH pribl. 20 odstotkov odraslih prebivalcev. Po domače: skoraj vsak peti prebivalec okraja Je imel opravka s sodnikom za prekrške ali z miličnikom. Smo res tako slabi državljani? Zal, odgovor bo delno pritrdilen: vse preveč je bilo prekrškov javnega reda in notranje ureditve. Pretep, razširjanje lažnivih govoric, neupoštevanje cest-no-prometnih predpisov, nedovoljena posest orožja, neredi, drzno vedenje, izmikanje delu, opuščanje požarnovarnostnih mer, neprijavljanje bivališča, prirejanje neprijavljenih javnih shodov, nabiranje prostovoljnih prispevkov brez dovoljenja, prosjačenje, hazardne igre, vse to in morda še kaj — vse je lahko vzrok za ukrepanje občinskega oli okrajnega sodnika za prekrške, če državljan ne spoštuje predpisov in odlokov. Ce povemo še, da odpade 60 odstotfkov lani kaznovanih oseb prav na prekrške s področja kršitve javnega reda in notranje ureditve, potem bo potreben tudi sklep, da se take neprijetne »časti« čimprej orresemo in z vsemi močmi poskrbimo, da Dolenjci ne bomo na glasu kot slabo disciplinirani državljani. Gornje številke pa ne povedo vsega. Nekateri državljani to bili lani večkrat pred sodnikom za prekrške, zato Je skupno število kaznovanih manjše od povedanega. Poleg tega nam samo številke tudi sicer ne dajo prave »like o disciplini prebivalcev okraja. Ze pred meseci smo poročali o pretirani vnemi organov LM, ki so lani /elo zelo povečali aktivnost v prijavljanju prekrškov. To vnemo »o kritizirali tudi na eni Izmed sej OLO. Kakor smo sicer vsi za to, da je treba predpise spoštovati, in Izvrševati, pa je treba le priznati, da je lani šlo kaznovanje v novomeškem okraju že v pretiravanje. Nekaj primerov: Na vasi so fantje zvečer ali ponoči po stari navadi zapeli in za vriskali. Strogo oko postave je marsikje ž« pisalo prijavo, sodnik za prekrške so-d|l, občina pa pobrala denarno kazen... Kmet Je odhitel zjutraj v vinograd trdno prepričan, da bo pred večerom doma.' Delo se Je zavleklo, dan je bil kakor nalašč, da okoplje gorco do kraja — in v temi *e Je z vozom po samotni, neprometni poti vračal domov. Bil je brez luči; posledica: prijava in kazen. Kolovoz na Banu ali Podgradu pa ni to, kar Je državna cesta iz Novega mesta v Šentjernej I In če nima« v redu zvonca ali luči nekje sredi poljskih poti, daleč vstran od vseh cest, je menda to le nekaj drugega, kakor če drviš skozi gosto naseljen kraj bre* vsakih signalov. Takih, predvsem cestno-fprornetnih prekrškov, je bilo v spisih in godbah občinskih sodnikov za prekri ke lani re« ogromno, vse preveč pa tu a drobnega kaznovanja, da so ljudj- že govorili: »Saj ne veš več, kad Človek še sme !n če'ti uspehi gasilcev v minulem letu zadovoljivi, tako sm« prepričani, da bodo letošnji odlični, če bodo posamezniki in organizacije storile to, kar naša skupnost od njih pričakuje. Pomladanski sejem mode v Ljubljani »Zdaj n.is ne zebe, pozimi nas Je pa ln zelo temno imamo . ..« so nam povedali šolski otroci na Čatežu. Na sliki jih vidite v čatešk»*>n Rasi Iskem domu, kjer Imajo svojo »šolo«. Več berite o njih ua drugi sirani današnje številke. V soboto dopoldne bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli letošnjo sezono sejmov. Prvi bo II. sejem mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo, na katerem se bodo potnošnifcj zlasti zanimali z.a končne izdelke oblaoiilne ln obutvene stroke. Zato bodo na sejmu pokazali predvsem najnovejše vzoroe, modele in kroje ženskih, moških in otroških oblačil za razne priložnost; in potrebe, pomladanska ln letna obuvala ter različna modna galanterijska dopolnili a. Predvsem bo II. sejem mode In usnjarstva populariziral našo domačo proizvodnjo konfekcijskih oblačil in sodoben ter praktičen način oblačenja. Nove modele ln kroije oblek, obuvala Ln raznih galanterijskih okra- skov bodo prikazovali manekeni vsak predpoldan dn popoldan v steklenem paviljonu A na razstavišču ob TLtovi cesti. Pni ocenjevanju bo sodeloval lahko vsak obiskovalec z anketno po-lo, pri čemer se bo z odgovori udeležil tudi nagradnega žrebanja. Poleg tega bodo vsak dan v dvorani kina Union popoldan in zvečer še posebne elitne modne revij«, ki jih bo priredilo Združenje potjeitlfl tekstiUn« industrije. Na II. sejmu mode in usniar-stva bodo sodelovala poleg vseh slovenskih proizvodnih podjetij tudi pomembnejša jugoslovanska konfekcijska podjetja In razstavljavci iz Italije. Avstnij«, Holanciije in še nekaterih drugih dežel. j Sej?im>.bo odprt do 7. aorMa. j 4476759725377303349216764^^^^139^3733^9757997397433758^673371697 8499999999999515 fctran 2 »DOLENJSKI LIST* Stev. 13 (367) I Ce zmrzne črnilo v razredu... Na Čatežu so ljudje zavihteli krampe za novo šolo — Pri gradnji bodo vsi pomagali »Od 92 osnovnih šol v okraju jih 23 gostuje v zasebnih zgradbah. Problem šolskih prostorov je v takih krajih še prav posebno pereč, ker imajo te šole tudi star in izrabljen inventar,« je med drugim zapisano v nedavnem poročilu sveta za šolstvo OLO Novo mesto- Med teh 23 osnovnošolskih središč spada tudi Čatež pri Trebnjem, Brez Šolske stavbe feo na Čatežu vsa leta po vojni. 14 vasi zajema ta šolski okoliš, od tega tri s področja ljubljanskega okraja. Nad 120 otrok se dnevno zdrenja pri pouku v dveh prostorih v na, so sprejeli precejšnje obveze kot svoj prispevek. Izvolili so gradbeni odbor, katerega Predsednik j« Peter Her-cog, tajnik Fsanc Anziovar, blagajnik Anton Lesjak, gospodar pa Henrik Korelc. Gradbeni odbor je zbral prostovoljne zadolžitve posameznih gospodarjev in pričeli so delati. Najprej so napravili pot do gradbišča ln posneli rušo, sedaj pa kopljejo za klet. Kamna bo na mestu več ko dovolj. Dosedaj so najbolj prijeli za delo vaščani Gorenje vasi in Razbur, medtem ko se vaščani Kriške rebri prvič niso odzvali. V enem tednu so Gasilski dom na Čatežu, v katerem je eden izmed razredov tamkajšnje osnovno Šole »dvorani« gasilskega doma, ki meri 4X4 metre, in v malo večji temačni s,obi bivšega župnišča. Vhod v »razred« v gasilskem domu je neposredno • ceste, enojna okna (in Še na teh razbite Sipe) so pripomogla, da je pozimi zmrzovalo črnilo v razredu... 2e letos pouk v novi Soli? Nova Šola na Čatežu ni samo splošna želja prebivalcev, pač pa več kot nujna potreba. Prostor za šolo je bil določen že leta 1953, toda z gradnjo ni bilo nio vse do letos. Vaščani so se neštetokrat obrnili na občinski in okrajni ljudski odbor, toda vedno je manjkalo denarja. Tudi letos so skladi ljudskih odborov skromni, vendar je določeno za gradnjo šole na Čatežu 5 milijonov din. S tem denarjem ln s prispevkom prebivalcev bo možno letos spraviti stavbo pod streho in dograditi vsaj eno učilnico, fiola bo stala na zelo lepem kraju v Dolenji vasi, nedaleč od ceste Čatež — Moravče-Zazidalna ploskev nove šole bo 10 krat 25 metrov. Stavba bo v celoti podkletena. Lep prispevek prebivalcev Prebivalce teh vasi gradnja nove šole zelo zanima in ker vedo, kako jim je šola potreb- napravili 292 prostovoljnih delovnih ur. Delajo tudi po 9 ur na dan. Poleg dela na gradbišču se posamezni gospodarji obljubili tudi brezplačne vožnje. Tako trdijo, da bodo ves pesek dali in navozili zastonj. Prav tako pripravljajo v lastni režiji apnenico, ki jo bodo kurili s podarjenim lesom. Za apnenico je zadolžen Leopold Korelc. Prevoz peska so preračunali na 1.105 ur. Pri obvezah za delo na gradbišču seje dosedaj najbolj izkazal Janez Glina s Čateža— 100 delovnih ur, znatne obljube so pa dali še nekateri drugi posestniki. Tudi les za novo šolo bodo prebivalci v glavnem dali zastonj. Dosedaj so obljubili 100 kubičnih metrov lesa. Pri tem se je naj bel j izkazal mlinar Franc Alnonar, ki je obljubil 4 lepe smreke, izmed vasi pa Je največ (povprečno) obljubila Dolenja vas. Zadnje besede glede prispevka za gradnjo nove Šole Pa prebivalci selškega okoliša še niso rekli. Mnogi so dajali manjše obljube % rezervo, ker še niso biLi prepričani, da se bo letos res pričelo graditi. Sedaj, ko vidijo, da gre za res, gradbeni odbor že dobiva nove prispevke posameznih gospodarjev. Vsi žele, da bi nova šola čimprej stala in se otrokom ne bo treba še naprej stiskati v takih nemogočih prostorih in prezebati. Z zgraditvijo šole na Čatežu bo rešen samo en od triindvajsetih primerov v okraju, kjer šole še gostujejo v tujih in skrajno neprimernih prostorih. V celoti pa vprašanje šolstva na Čatežu ne bo rešeno samo z gradnjo šole. V novi stavhi ne bo nobenih stanovanj. To pa je resno vprašanje tudi na Čatežu, na kar ne Bogdan Borčič: JOZEK smemo pozabiti, ko rešujemo probleme šolskih prostorov v enem ali drugem kraju. Taki ne sodijo mod zadružnike! V nedeljo, 17. marca, Je podala obračun svojega lanskega poslovanja Kmetijska zadruga Skoc-jan. Kot večine zadrug, je bilo tudi poslovanje škocjanske zadruge, ki je sploh že znana kot ena najboljših, lani še posebno uspešno. Zanimanje zadružnikov za njeno dejavnost, je pokazala udeležba: od \i'Z2 članov je bilo navzočih 2«0. Občnega zbora se je udeležil tudi ljudski poslanec in predsednik OLO Franc Ptrkovlč. Zal pa sta bila med zadružniki tudi dva, ki ne zaslužita, da, bi Ju Imenovali zadružnika; s svojimi Občni zbor okrajne obrtne zbornice 23. marca je bil redni letni občni zbor okrajne obrtne zbornice Novo mesto, katerega se je udeležilo 68 delegatov iz okraja, predsednik in podpredsednik re, publiške obrtne zbornice ter predstavnika OLO in OSS. Obširneje bomo poročali o občnem zboru obrtnikov in njihovih problemih v prihodnji številki. medklici In raznimi neumestnimi pripombami sta onemogočila koristno razpravo o vseh problemih zadružništva na tem območju in pri tem prikazala, da jima je vse kaj drugega bolj pri srcu, kot uspešno delo zadruge v korist vseh njenih članov. To sta Jože Globevnik Iz Grmovelj in Fric Marjetic iz Seganja. Ze med branjem poročila predsednika upravnega odbora sta se oglašala in motila branje. Globevnik Je vpadal z raznimi parolami o taksah, davkih in drugih stvareh, ki gotovo ne spadajo na občni zbor zadruge, najmanj pa med branje poročil. Marjetic pa se je zlasti prldušal, zakaj je zadruga napravila dobiček! Seveda sta imela okoli sebe vsak svojo skupinico, kt jima je ob vsaki neumestni pripombi ploskala. Ljudje povedo, da Je Globevnik že nekaj dni pred občnim zborom zbiral »somišljenike" za svoje zabavljanje na občnem zboru. In kdo sta ta dva nergača na zadružnem občnem zboru v Skocjanu? Za Globevnika vsi trdijo, da je bil le zvočnik nekoga drugega, ki ga je pridobil za ta nastop na zboru. Sam Je na žalost kaj slab gospodar na domačiji in od njega Gospodinja ha ponedeljkovem trgu 23. marca je bil v Novem mestu velik vrvež. Vse ulice so b:le polne ljudi, po trgovinah Pa je bila gneča ves dan. Tudi na živilskem trgu je bilo dosti kupcev in prodajalcev. Prodajali so suho robo, lončene izdelke, domače platno, pletenine, semena vseh vrst in običajne pridelke. Jajca so bila po 12 din, za »firkl« orehov so zahteval; 120 din, za Bkodelico smetane 50 din, za kilogram jabolk 40 din, za skodelico masla 100 din. Na veselje vseh mater, je bila na trgu že špinača, sicer je draga — krožnik 30 din, vendar so je žene, .ki imajo majhne otroke, vseeno vesele. Regrata je bilo precej, pa ga gospodinje niso preveč kupovale; bil je že prevelik. Upajmo, da bo na trgu kmalu kaj več zelenjave. Tudi v mesnicah je bilo toliko ljudi, da >sem komaj videla na cenik. Mieso prodajajo še vedno Po starih cenah: goveje po 140, 200 in 230 din, telečje po 250 din, svinjsko po 280 din, NA SEJMT8CU SE VEC KUPCEV Nič manjišj vrvež n; b'l v ponedeljek zjutraj in dopoldne na sejmišču ob Ločenski cesti. Kupcj so prišli tudi tokrat iz Bele krajine, kočevskega okraja, pa tudi * Notranjske in Primorske. Na sejem je bilo pripeljanih 684 plemenskih prašičkov in 18 tri- do šest mesecev starih prašičev, prodanih j« pa Jubilej Dular jevega očeta Jože Dular, ali kakor ga vsi imenujejo Dularjev ote iz Cabrja pri Soteski, je 18. marca praznoval 88 let življenja, še dokaj čil in dobre volje, kot je bil vedno. Rodil se je 18. marca 1869 v Gornjem Polju. Star komaj šest let je že šel za pastirčka na Dvor. Po odsluženju vojaškega roka v znanem 27. regimentu »krompir jevcev* se je leta 1892 zaposlil na žagi Soteska. Od tam ga je vzel v službo knez Auersperg za gozdnega čuvaja na Brezovi rebri in za ribiča. V tej službi je bil od 1895 do 1942, ko so mu partizani reifcli, naj gre domov in pomaga partizanom. To je tudi rad storil. Pripravil je čoln in z njim prevažal partizane preko Krke, za kar je bil po vojni odlikovan. Ko je bila v Dolenjskih Toplicah ustanovljena lovska družina, s>e je vključil med prvimi in ostal njen član do leta 1951, ko zaradi starosti ni mogel več opravljati lova. Ostal pa je častni član te lovske družine, Vedno šegavega Dular)evega očeta imajo radi vsi lovci. Ob njegovem življenjskem jubileja mu lovska družina Dolenjske Toplice ž"U še mnogo le' in l*epo jesen življenja! bilo 658 repov. Manjši pleme-njaki so veljali 3000 do MoO dinarjev, večji 4500 do 8500 dinarjev. Cena je kasneje padla, zjutraj pa đo posamezniki plačevali tudi draže. POJASNILO PODGRAJCA-NOM IN STOPICANOM Nismo pričakovali, da bo mala tisikovna napaka, storjena na račun stopiških lutk, naredila toliko prahu. Takole je bilo. Naš dopisnik nam je pred tedni poročal, da je »Rdeča kapica« .doživela več predstav, celo za osnovni šoli Polž in Podgrad'. Zaradi tak0 napisanega stavka smo v uredništvu bili prepričani, da so lutfcarjj obiskali pionirje na Dolžu in Podgradu, bilo je pa narobe: otroci z Dolža in Podgrada so si predstave Ogledalu v sitopjvSki šoli. Popravljamo torej neljubo napako in očitke, ki jih je sprožila, vsem pa želimo, da bj jih lutke v Podgorju kar največkrat razveselile! Uredništvo Be sosedje ali zadružniki res nimajo kaj naučiti glede dobrega gospodarjenja, kot se on očitno še ničesar ni naučil od svojih naprednejših sosedov, zlasti od so-vaščana Smrekarja. Predvsem zanj in za družino bi bilo koristno, če bi Jih vsaj malo posnemal, ne pa se dal izkoristiti za namene takih, ki Jim Je dobro poslujoča KZ, kot Je škocjanska, že dolgo trn v peti. j Tako kričaško »junaštvo«, kot g'a je kazal na občnem zboru, mu res ne more koristiti ne prinesti slave. Fric Marjetic zase sicer ni slab gospodar, je pa znan nergač. Pred leti je bil v upravnem odboru zadruge, toda na sejah nI pustil do besede ostalih članov upravnega odbora. Tisto l».r.'\Je tudi dal prostor pod svoj . komolcem v Skocjanu zadrujh sprejemanje In stiskanje sena, ki ga je zadruga odkupovala. Za dva meseca, kolikor je zadruga uporabljala njegov kozolec, oziroma del kozolca. Je zahteval 15.000 din najemnine. Toliko mu upravni od-bro nI hotel priznati, zato se Je z vsemi prepiral. Končno so mu morali plačati 8.000 din. Kakšno zaupanje Imajo do nJega zadružniki, je pokazal naslednji občni zbor, ko ga niso več Izvolili v upravni odbor niti v kateri koli odsek zadruge. Zavedni zadružniki, katerih Je tudi v Skocjanu in okolici veliko, saj so že spoznali koristi, ki Jo Imajo od dobro poslujoče zadruge, so obsojali početje obeh kričačev tn rekli, zakaj so Jih sploh pustili v dvorano. Zaradi ntiju se niso mogli pogovoriti o važnih gospodarskih rečeh, ki so bile na sporedu, veliko pametnih stvari na sploh pa bi se lahko pogovorili tudi s svojim ljudskim poslancem. Pri vsem tem se čudimo, da se ni našel nihče, ki bi odstranil z občnega zbora motilea. ki sta prišla eden gotovo po naročilu kogarkoli, drugi kot znan nergač proti vsemu, kar nI njemu neposredno v korist. Prav gotovo Imajo najbolj prav tlstf zadružniki, ki pravijo, da za take ne bi smelo biti mesta v zadrugi in bodo vprašanje izključitve obeh še obravnavali. To bi bilo tudi najbolj pravilno. Nad 11.000 zadružnikov imamo v okraju. Vsi ti žele samo, da si izboljšajo »vole gospodarsko stanje in življenje. Vedo pa tudi, da Je to najlaže mogoče v okviru svoje zadruge ln koristnega sode-lovania vseh naprednih sil, ne pa z razbijašktm krltikarstvom. To zadružništvu samo škoduje. O obširni ln vsestranski dejavnosti kmetijske zadruge Skocjan za gospodarski napredek tega področja in o še bolj obširnem gospodarskem načrtu za letos, bomo poročali drugič. p. Komantc NOVI KRVODAJALCI 20. marca so dali kri na Transfuzijski postaji v novomeški bolnišnici naslednji uslužbenci okrajnega ljudskega odbora Novo mesto: Ludvik Slak, Stanko Muzlo-vič, Jakob Koncilja, Magda Zidan, Roža Romanič, Nada Ja-kovljevič, Miro Verbič, Bogomir Novak, Viktor Porenta, Ana Kuhar, Anton Golob, Ana Sotlar, Jelka Pene, Tone Se-lan, dr. Karel Gošler, Peter Zaje. Pavel Ajdič in Ivan Grasic. Njim so se pridružili tudi tile novi krvodajalci: gospodinje Marija Pajk, Marija Kure, Vida Skobe in Marija Zeleznik, čevljar Vinko Voglar, zdravnik dr. Ljubo Krctič, čuvaj Alojz Ilenič iz Črnomlja in Karel Sever iz Semiča. V imenu bolnikov in ponesrečencev se vodstvo Transfuzijske postaje vsem, krvodajalcem, za njihovo človekoljubnost irkreno zahvaljuje! DRA2BENI OKLIC Na podlagi TIT. poglavja Navodil o lavni dražbi stanovanjskih h1s SLP občinskega ljudskega odbora Mokronog ter v zvezi t. Uredbo o prodaji hI* SLP (Uradni list FLRJ 9t 17-53) in Uredbe o dopolnitvi Uredbe o orodaji hiš SLP (Uradni Ust FLR.T pt. 31-M> rasolsuje občinski ljudski odbor Mokronog JAVNO BRAZBO o prodaji stanovanjskih hiš SLP, ki ho 27. aprila 1957 ob ». uri v prostorih občinskega ljudskega, odbora v Mokronogu. 1. Vložna številka 902 K. O. Zbure, parcelna št 402. enosta-novanjska hiša št. 35 v vasi Zbure Izklicna cena 502.000 din. 2. Vložna ttevllka 23 K. O. Mokronog, parcelna št. 89 enostano-vanjska hiša v Mokronogu št. 93. Izklicna cena 213.0OO din. 3. Vložna številka 50« K. O. Laknlce. parcelna številka 88-1, enostanovanjska hiša. lesena v vasi Spodnje Laknlce fit. 5. Izklicna cena 30.000 din. Pravico do dražbe ima vsak, ki nima lastne hlžP Ponudnik mora položiti pred prlčetkom dražbe kavcijo v višini 10% do 20»£ Izklicne rene. Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki lih Je treba vložiti na1ka« v Spanl-. jo In napos)ed v Egipt. • V Parizu pripisujejo zelo velik pomen francosko-lzrael-sklm popajanlem o gospodarskih in političnih vprašanjih. Izrael je v zelo težavnem gospodarskem položaju ln Francija mu skuša na vse načine pomagati. Francozi namreč neugodno ocenjujejo Elsenho-iverjevo doktrino za Srednji vzhod, čeS da izključuje Francijo s tega področja. Gre za boj velesil za vpliv na tem področju. • Ministrstvo za notranje zadeve Madžarske Je izdalo odlok, s katerim bodo lahko posamezne osebe postavljene pod policijsko nadzorstvo ln S katerim bodo lahko nekaterim ljudem prepovedali zvanje v določenih krajih Madžarske. Vsak pripor lahko traja »egt mesecev do dveh let. Vse osebe pod policijskim nadzorstvom se bodo morale prijavljati na policijskih postajah enkrat na teden. Pr«m ef up m v s r> i* 0* 4. marca zjiitraj je na Zagrebški c^sti v Novem mestu zavadi nepravilnega prehitevanja motorist Jože Rakoše podrl kolesarja Franca Zarabca. 10. marca je vozil šofer Anton Tanjšek iz Velike Loke proti Trebnjem tovorni avtomobil, last avtopodjetja Gorjanci. Zaradi preutrujenosti je zadremal za volanom in zavozil čez rob ceste. Avto se J« prevrnil. Pri tem je bil šofer huje poškodovan, na avtomobilu pa je škode za več kot milijon din. 10. marca je vozil Ignac Strajna.r iz Globodola z vprež-nim vozom neke svat«. Pod klancem, v »Kačjj ridi« med Novim mestom in Mirno pečjo, je privozil nasproti tovorni avto- mobil. Da bi se mu Izognil, ja voznik zapeljal na desn0 stran ceste. Zavozil je na kup gramoza in voz se je prevrnil na cesto. Pri tem je dobil hujše poškodbe voznik Strajnar. Šofer tovornega avtomobila Je pravočasno ustavil vozilo, sicer bi se zgodila še večja nesreča. Takoj je naložil ponesrečenega Straj-narja In ga zapeljal v novomeško bolnišnico, 18. marca Je vozil tovorni avtomobil podjetja »Kremen« šofer M a rijan Jerele. Na cesti proti Smihelu je srečal kolesarja Antona Malenška z Grma. Ker se kolesar ni dovolj umaknil na desn0 stran, ga je zadnji del karoserije avtomobila vrgej na tla; Malenšek je dobil hude poškodbe, na kolesu pa ima za 1.000 din škode. Preiskava je ugotovila, da šofer Jerele ni imel na tovornem avtomobilu v redu zavor, znto ni mogel vozila takoj ustaviti. Vlom v KZ Semič Prejšnji teden Je bilo vlomljeno v poslovalnico kmetijska zadruge v Semiču. Vlomilci so odnesli 15 vreč umetnega gnojila. Samomor 17. marca se Je ustrelil z vojaško puško Sl-letni J. H. iz Velikih Vodenic pri Kostanjevici. Samomor Je poizkusil že prej. Sodijo, da Je šel v smrt zaradi hude živčnosti. OBVESTILO vsem ustanovam in podjetjem na območju Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto! Obveščamo vse, ki si želijo nabaviti DRVA ZA KURJAVO V ZiMi 1957-58 naj sporočijo potrebe pismeno najpozneje do 30. aprila 1957. Naročil po tem roku ne bomo upoštevali. KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO Urbanistični načrt Črnomlja Danes seznanjamo bralce Dolenjskega lista s Izvlečkom iz urbanističnega načrta mesta ČRNOMLJA, ki sta ga lani izdelala ing. arfa. Saša Sedlar in ekonomist Karel Meržek s sodelavci v Projektivnem ateljeju v Ljubljani. Bolj kot kdajkoli prej je načrtna rast naših mest in naselij potrebna dandanes, ko je treba sleherno grad-njo in urejevanje bodisi komunalnih, prometnih, prosvetnih, trgovskih in ostalih javnih vprašanj urejevati v skladu s sodobnimi načeli urbanizma. 2e od lani se ObLO Črnomelj ravna glede zazidalnih površin v mestu in bližnji okolici po smernicah urbanističnega načrta in vsa javna dela se razvijajo v skladu s pravilnikom v uresničevanju tega načrta. Čeprav so bili za urbanistični načrt Črnomlja zbrani glavnj podatki že v letu 1953, ko je bilo mesto še sedež črnomaljskega okraja, to ne spreminja dejsiva, da ostaja mest© slej ko prej geografsko in ekonomsko središče Bele krajine. Posamezne številke v načrtu so predlog', ki so bilj svojca« sestavni del načrtov republike in okraja*, delno bodo še spremenjeni, delno Pa'»o Jih novi plani medtem že zamenjali oz. odklonili. Urbanistični načrt Črnomlja bo tudi drugim našim mestom lahko primer, kako naj bi taka dela pripravili. PROGRAM Po vojni je pri nas spričo ustanovitve nekaterih večjih podjetij bilo neštetokrat sproženo vprašanje, v kolikem obsegu smemo še računat- na porast proizvodnje v industriji in s tem v zvezi za koliko naj predvidimo razvoj ostalih panog gospodarstva. Ta razvoj pa nakazuje hkrati tud; vprašanje koncentracije prebivalstva v industrijskih središčih. Nesporno je, da razvoj nekega kraja ni odvisen le od finančnih sredstev, pač pa še od zemljepisnih in ekonomskih pogojev, predvsem Pa od neposredno ležečih surovinskih virov, agrarnega zaledja in prometnih zvez. Podčrtati pa je treiba načelo, da le kadri odločajo vse. Urbanistični program Črnomlja ni plan, bolje rečeno pome-nja orientacijo maksimalnega razvoja gradenj v mestu za daljše perspektivno obdobje ne gtede na ovire, ki b; danes še ali v bodoče mogle zavirati predvideno dograditev oz. razrast me3ta. Splošne karakteristike. Bela krajina s svojim jedrom v Črnomlju predstavlja zemljepisno, gospodarsko in do nedavnega tudi upravno samostojno enoto, ki obsega okrog 600 km5 pretežno kraških tal. Po geološki sestavi pripadajo kamenine skupini jurskih oolitov kot najstarejšim apnencem. Tj prehajajo v apnence dolnje krede, često-krat premešani z enklavami dolomita. Podrobna geološka raziskovanja v Beli krajini so predvidena v II. etap; geoloških raziskav. Iz dosedanjih ugotovitev pa izhaja, da si v Beli krajin' tud; v bodoče ne moremo obetat; gospodarsko zelo pomembnih rudninskih skladov. Med znana rudninska bogastva v območju Črnomlja štejemo sledeča nahajališča: Rjavi premo* z bituminozni-m: vložki v Kanižaric! lež; v globin- 150—180 m kot velikanska leča pod površino 28 km*. Njegove doslej znane zaloge zagotavljajo izkor'ščenje okrog 70 —90.000 ton letno za nekaj stoletij. Črni premog pri Brezovci. Obseg njegovih sklsdov še n: raziskan. Boksit ima svoje nahajališče med Črnomljem in Vinico. Iz referata ing. J. Tiringerja na I. posvetovanju raziskovalcev in predelovalcev boksita v Zagrebu 1. 1953 posnemamo, da so ležišča boksita v Beli krajin- bila ne docela raziskana v letu 1930-32. Celotne zaloge so cenjene na kakih 500 tisoč ton dobrega boksita, kar pomeni, da imamo prav na imenovanem področju' 63% doslej v LRS znanih skladov boksita in sicer takega, ki b: prišel v poštev za izkoriščanje. S 15 jaški, ki so bili izkopani v bližnji vasi Hrast na površini 170x 100 m, je bilo prekopano 8—10 m debelo ležišče boksita, vendar z jaški še niso prišli povsod do talnine. Zaloga boksita je ocenjena na 350 000 ton. Glede barve in trdote se ruda zelo spreminja od enega d0 drugega raziskovalnega Jaška, boksit je svetle do temnor-jave barve, včasih zelo trd :n kompakten, drugod zopet mehak, včasih oolitske strukture. Podobne kvalitete so boksiti iz okolice Belčjega vrha, katerih zaloga je ocenjena na 200.000 ton. Boksit je v zgornjih plasteh svetla (manj pomemben), ro-žasta in rumenkasta, v globljih predelih pa temnorjava in tem-nordeča, precej trda ruda. Izkopanih je bilo 29 jaškov, od katerih so bili nekateri v 3 m debel« plasti boksita, niso pa dosegi; talnine. Poleg Hrasta ln Belčjega vrha so tu nahajališča boksita še Pe-rudine. Rove. Knežine in Buto- raj pri Črnomlju, ki pa niso točneje preiskane ter čakajo bodočnosti. Zaloga je ocenjena na 23.000 ton. Dejstvo, da boksit v Beli krajini ležj v neposredni bližini železnice in na pol izgrajene proge Črnomelj—Vinica—Vrbovsko predstavlja še posebno vrednost. Sodimo, da smemo z izkoriščanjem boksita računat; šele v začetku II. desetletke. Izkoriščanje boksita bi predvidoma zaposlilo okrog 150 oseb. Železo v Beli krajin; ne bi prišlo v poštev za ekonomično izkoriščanje in sicer zato ne, ker je venjetno da so to le površinski sloji, katerih karakteristika je, da se železo pojavlja v konkrecijah kakor: bobovec, ledvičnik, klopotec al; krvaveč. Tako je znan peščeni rjavi že-lezovec pri Črnomlju in Metliki, često v obliki ledvičn'kov ali klopotcev. Kot krvaveč ga je najti pr; Črnomlju in tudi pr: Metlik; v obliki temnih jedrnatih različkov. Gospodarsko pomembnejš; bi bil okrasni že-lezovec v obliki rjave in rumene okre pri Gradacu. Ilovica v neposredn; bližini Črnomlja — Kanižarice se bo izkoriščala po izgradnji nove opekarne s kapaciteto 5 milijonov kosov zidne opeke. 30 km na okoli nj večjih ilovnatih ležišč ter je treba kapaciteto opekarne predvide^ za potrebe zelo širokega območja. Gline v Beli krajin; so pogost pojav, vendar bi njihovo izkoriščanje zarad; premajhnih skladov ne bil0 rentabilno za industrijo, pač pa za obrt. Rogoličnik kot okrasni kamen v obliki apnenih gomoljev v strnjenem apnencu je najtj pri Metliki. Pomembnejše izkoriščanje ne bo prišlo v poštev. Rudistn-i in hipuritski marmor pod imenom »belokranjski marmor« v Gradacu se izkorišča primitivno. Perspektivno povečanje števila gradenj v BeJ« krajini kot najbližjem tržišču terja razširitev in modernizacijo tud: tega kamnoloma. Zaradi ugotovljenih sečišč tektonskih prelomnic v Bel; krajini bi pričakovali tud: termalne ali slatinske vrelce. Ti se najbrže odtekajo v podzemske kra- ške tokove. Okolnost, da Bela krajina še ni raziskana, razen področja okol; Kanižarice. nas navaja, da kljub dosedanjim ugotov'tvam vrst zemeljskih bogastev, še niso ugotovljeni vsi njen; zemeljski zakladi, primerni za izkoriščanje. Poleg rudninskih bogastev je treba upoštevati še Energetske vire, ki v Beli krajini še niso izkoriščani. Po dosedanjih študijah strokovnjakov »Elektro-projekta« v HE Goršeti 18, HE Dol 11: HE Severin 14, HE Zilje 14, HE Podbrežje 14 HE Griblje 7 Ljubljani in številnih ogledih na terenu je v Beli krajini treba predvideti izgradnjo 6 hidrocen-tral na Kolpi ter spričo najnovejših ugotovitev ene termoelektrarne v Kanižarici. Proizvodnja te energije bi presegla potrebe Bele krajine ter bi služila tako za gonilno silo novo industrije Dolenjske kakor sosednje Hrvatske. Obseg teh n-ovopredvidenih HC je razviden iz sledečih podatkov: 8.860 7.850 10.730-12.100 12.480 6 830 40 35 48 55 56 30 lili Srednje Kolpe Gradbeni stroški so ocenjeni na 200 tisoč din za 1 instalirani KV, Izgradnja teh Hc je po oce-nj predvidena v II. desetletki, seveda moramo .upoštevati možnost, da bo znanost za pridobivanje energije iz urana ugotovila cenejšo gradnjo energetskih virov. V procesu proizvodnje bodo te HC zaposlovale okrog 240 oseb. TE Kanižarica. Načrt njene izgradnje je v študiju pri »Elek-troprojektu« —Ljubljana. Dnevna potrošnja v tej TE še ni predv:dena, toda Po prvotnem osnutku bi presegla obstoječo kapaciteto proizvodnje. TE v Kanižaricj b0 s posebnim vodom do novopiedvidene razdelilne postaje v Svibni-ku priključena elektroenergetski mrež; Slovenije. Ta razdelilna postaja v Svibniku za katero je že določena parcela v izmer; 80 —60 m, bo služila kot osrednja razdelilna postaja za vso Belo krajino. Gozdovi so dejansko zelo pomembno naravno bogastvo, toda ne v Beli krajini. Tu je 55°/« degeneriranih gozdnih površin in 5" o vse gozdne površine še pod steljnik; in grmovjem. Iz ugotovitev gozdarske komisije konec novembra 1954 v Črnomlju izhaja, da posek v poslednjih letih že presega dejanski prirast. Naraščajoč1 konzum lesa ogroža lesno zalogo v gozdu. Samo te ugotovitve že zadošča- 58.850 264 Pogled na stari del Črnomlja tipično srednj eveško aaesto na objema Lahinja pomolu, ki ga s treh strani jo za sklep, da bi bilo kakršnokoli povečanje lesne proizvodnje negospodarsko, ker n\ dovolj surovinske osnove in je as bo predv doma najmanj 15 let. Razvoj obstoječih lesno-in-du-strijskiih in-obrtnih podjetij je mogoč samo v proizvodnji kvalitetnih izdelkov. Lokacija novih gozdarskih objektov kakor tudi drevesnic na urbanističnem območju Črnomlja ne pride v poštev. V pregledu obsega proizvodnje moramo na prvem mestu poudariti kmetijstvo kot najmočnejšo gospodarsko panogo. Toda tu ugotavljamo nizko proizvodnjo, nizek ha donos in postopno nazadovanje obsega obdelovalnih površin. Za tako stanje je već vzrokov, med katerim-; velja nekatere omeniti: 1. Manj primerni klimatski pogoji. Semenskim žitom in okopavinam bolj ugaja suho-zemska klima z večj mi temperaturnim; razlikami kakor jih pozna Bela krajina. Tud; množina padavin, ki je potrebna za dorast in zorenje, ne zadovoljuje. 2. Pedagoška struktura tal meri na kraško z izrazitim pomanjkanjem apnenca in fosfornih spojin, zlasti v okolici Črnomlja.. Kamen pod rodovitno plastjo ovira razvoj mehanizacije v kmetijstvu. 3. Zaostalost obdelave zemlje iz preteklih generacij, oddaljenost ugodnih tržišč, predvsem pa dejstvo, da je narodu; dohodek v kmetijstvu nižji kakor v drugih gospodarskih panogah, ne obeta tudi v bližnji bodočnosti pomembnega izkoriščanja v kmetijski proizvodnji.- Po 17 letih je obseg obdelovalne zemlje padel na 49" o prvotnega obsega površin, število prebivalstva je v tem času nazadovalo za 7"/», število živine za 10V«. Za novih Wo se je v istem ča?u povečal odstotek površin za pridelavo krmskh rastlin in za 1270/« nove površine za industrijske rastline. Relativno največje so površne pod travniki, pašniki in senožeti, t-j. 52°/» celotne površine Bele krajine, toda ha dono3 sena je za 40"/« nižji kakor povprečno v mer'lu republike. Zato je razumljivo, da odpade v Beli krajin; le 11.79/oq sena na leto na 1 odraslo govedo, v LRS pa povprečno 21 q. oziroma 80°/« več. Tako stanje senene osnove na- * o* t nizke gradnje« izdeluje projekt oskrbe z vodo za širše območja Črnomlja. Nekateri objekti se tudi že gradijo. Kanalizacija V zvez i z novo urbanistično ureditvijo Črnomlja itn sosednjih vasi se sama od sebe pojavlja potreba po uredtitvi oziroma izpopolnitvi vodovodne in kanaLizacitjake mreže. Osnovne smernice za kanalizacijo so vsebovane v urbanisti črnem projektu. Pregled površin urbanističnega načrta Po gradbenih območjih: 1. ožje gradbeno območje 25.20 ha 2. širše gradbeno območje 69.71 ha 8. nezaziid'ljivo območje 62.21 ha skupaj: 157.12 ha '*7 ^ ; Skica ureditve centra v Črnomlju (Projektivni atelje, Ljubljana) Pokopališče Pokopališče v Vojni vasi se razširi na 2.8 ha in opremi s potrebnimi objekte, kot mrliško vežo in prostori za sodno-medi-cinske intervencije. Promet T*rvo vprašanje nove prometne mreže je razbremenitev današnje glavne ceste od tovornega in živinskega prometa, drugo po povezava vojaškega taborišča in Vojne vasi z železniško postajo. . Prometna rešitev se v severnem delu mesta oklepa predvojnega načrta, ki je v zvezi z novo železniško progo deioma že uresničen. Današnji izpadnici proti Metliki in Semiču se nremakneta severno od nove železniške proge in se pri kolodvoru spojita nad nadvozom. Okoli 100 m niže se cesta deli v smer proti mestu in v smer proti industrijskemu kompleksu. Nova cesta se 'po 650 metrih priključi železniški progi Črnomelj—Vrbovsko in teče z njo vzporedno vse do va^i Kočevje, kjer se priključi cesti proti Ka-nižarici. Odcep proti Svibniku je skoči podvoz pri novi livarni. Nova cesta omogoča boljšo zvezo Kanižarice, tovarne »Bel-s?d« in Belokranjske livarne z železniško postajo ter prevzema ves tovorni promet, ki ni v zvezi s Črnomljem. Obenem se z novo cesto odpira možnost intenzivnejše zazidave severozahodnega področja Črnomlja. Na to cesto se vežejo na velikih razdaljah stanovanjske in lokalne ceste. Vse ostalo prometno omrežje v mestu se drži sedanjega stanja, s potrebnimi razširitvami, korekcijami m nivelacijama. Železniška proga Črnomelj— Vrbovsko pelje večinoma izven širšega gradbenega območja, razen v severnem delu mesta, kjer seka giavno cestno zvezo proti severovzbodu, severu in severozahodu, vendar pa so povsod predvidena križanja s cestami v drveh nivojih, v primernih medsebojnih raedaljah. KOMUNALNE NAPRAVE Vodovod Črnomelj kri a vodovodno mrežo, ki je nepopolna in ne oskrbuje vseh mesta iti področij. Tudi kapaciteta vodovoda no zadošča za današnje potrebe. Projektivno podjetje »Projekt— Nova železniška postaja Ka] pravijo logarji o čiščenju košenic in sečnji gozdnega drevja V Beli krajini je večkrat slišati da gozdarji zavirajo sečnjo drevja na košenicah ali pa čiščenje košenic. Posebno pa o teh stvareh radi. razpravljajo na vseh sestankih v področjih, kjer take površine prevladujejo, kot na primer v okolici Sinjega vrha. Vinice, TanČe gore. Maverlena «d. Res je, da gozdarji zastopamo svoje stališče do sečnje v košenicah, toda to nikakor ne izvira iz težnje do povečanja gozdne površine na račun kmetijskih kultur. V področjih, ki sem jih ime- noval, so precejšnje površine košenic. kjer se nekajkrat letno kosi seno. Nekatere pa so že tako zarasle, da &o morali košnjo opustiti. Med grmovjem po košenici ali Pa izven grmovja raste posamezno drevje. Nekje so košenice tako porasle z drevjem, da znaša zaloga lesa 30 do 40 kubičnih metrov na hektar. Razumljivo je, da daje košeni-ca, ki je tako porasla z drevjem in grmovjem, zelo nizke pridelke in kvalitetno slabo seno, Zaradi strogih predpisov o sečnji v gozdovih so pričeli posestniki v zadnjem času bolj sekati po Odstrel medvedov na Brezovi rebri Pročelje tovarne BELT Ker so se medvedi na območju Brezove rebri in okolice precej razmnožuM, j« lovska družina Novo mesto (lovišče spada v njeno področje), sprejela sklep; da odstreli tri kožuh a rje. Na posvetu so določali, da prepuste enega medveda za Iz JLA pozdravljajo dolenjski fantje Mornar Pavlin Jože z otoka Visa pozdravlja use domače, bralce Dolenjskega lista in ko-l ktiv TELEKOMUNIKACIJ j Šentjerneju. Dolenjski fantje is Bovca: Bogdan Zupančič, Vinko Škuf-ca, Jože Košiček, Ivan Hotko in Marolt Franc, pozdravljajo vse znance in dekleta na Dolenjskem in jim želijo mnogo uspehov pri delu. ' Iz Prištine pošiljajo pozdrave vsem ženam, materam in dekletom vojaki: Peter Kuz-ma, Vladko Starešinič, Jože Fortune, Mirko Klobučar, Jože Rapuš, Martin Plut in Vladko Štampohar. Zlata poroka rojakov v Ameriki 2. februarja letos sta praznovala v krogu svoje družine petdesetletnico poroke zakonca Josip in Barbara Bahorič iz Piltsburga. Zlatoporoćenca imata številno družino: šest sinov in dve hčeri, 18 vnukov in 9 pra vnukov. Josip Barbo rič je doma iz Adlešič, Barbara pa iz Z*lj. Kot dekle se je pisala Vra-nešič. Zlatoporočencema želimo še mnogo zadovoljnih let ▼ krogu svojih dragih! odjtred predsedniku Lovske zveze Sk>veni(je dr. Benigarju, enega bo proti odškodnini odstrelili član družine, tretjega, ki ga bodo podarili muzeju ali šob, je žreb določil, da ga upleni Član družine Jože Rozman, logar. * • * Zlasti na območju Ajdovca in Brezove rebri povzročajo divji prašiči veliko škodo. Lovska družina Novo mesto, ki ima lovišče na tem sektorju, se trudi, da s "pogoni preganja V> divjad in jo redči. Tudj v nedeljo 10. marca so imeli pogon. Pri tem so ustrelili staro svinjo. košenicah. Zal pa v večim primerov ni namen take sečnje očistiti košenico ln izboljšati krmsko osnovo, pač pa prodati les. Grmovje, ki raste pod drevjem im ovira rast sena, se ne počisti. Mnogokrat pa tud-j vejevja po sečnji ne pospravijo. Jasno je, da take sečnje no očistijo košenic (niti se ne iz-boljia krmna osnova, kar je v našem interesu. Zato zastopamo stališče, da se pri sečnji drevja na košenicah poseka • in pospravi tudi grmovje in vejevje. Če lastnik tega ne stori, mu logar ne ožigosa le^a. Ta ukrep zadene le tiste posestnike, ki niso sekali zaradi čiščenja košenice. Nekateri posestniki Imajo več parcel, nekateri pa imajo tako plitka tla. da j« kamenja toliko, da je košnja mogoča samo na polovici površine. Dobro bi bilo, če bi posestniki oce-niilj zemljišča in tiste parcele, ki Imajo znatno boljša tla. jih očistili, pognojili in vzdrževali. Verjetno bod0 dale manjše površine, če bodo vzdrževane, večji donos in ne bo treba iskati trave med skalami. Tako gledamo gozdarji na ta problem in upamo, da ni napačno, čeravno pade na naš račun precej gorkih. Tone Fabjan >•—•< ■«.■«--•- ,•-.«.-•■,«..«..«. ,..«..«........... OGLAŠUJTE V DOLENJSKEM LISTU! Vsa podjetja, kmetijske zadruge, ljudske odbore, ustanove, organizacije, društva in posameznike vabimo, da objavljajo v Dolenjskem listu vse vrste oglasov. Objavljajte v domačem časniku vse razpise za nova delovna mesta, štipendije, licitacije, reklamne oglase za vase izdelke in usluge, oglase za iskanje in prodajo strojev, surovin, blaga in podobno. Naročajte male oglase, ki vam prineso zanesljiv a s p e h ! Podprite z oglasi redno izhajanje domačega pokrajinskega časnika, ki seznaja nad 50.000 bralcev z najvažnejšimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki, zlasti pa z vsem družbenim dogajanjem Dolenjske. Naročila za reklame in oglase pošiljajte na naslov: Uprava »Dolenjskega lista«, Novo mesto, p. predal 33 rekuje vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj zagotovijo dvig proizvodnje sena in s tem porast števila živine. Stalež živine je nad slovenskim povprečjem, saj odpade po 365 govedi na 1.000 prebvalcev, v LRS pa le 328 glav. Sadjarstvo v občini Črnomelj se kljub tovarni »Belsad« še ni uveljavilo. Povprečni donos na drevo še zdaleč ne dosega republiškega povprečja. Tovarna »Belsad« zato sadje uvaža tudi od drugod, čeprav so možnost; lan pogoj; za razvoj te kmetijske veje izredno ugodni. Katastrski dohodek iz sadovnjakov je T.a Belo krajino ocenjen kot dru-g: najvišji dohodek in za 120*/« večj, kakor katastrsk: dohodek njivskih površin. Maksimalni donos dosežejo vinogradi, toda pio zvodnja vina pada zarad; opešane zemlje in starih trsov. 70"/o vseh trsov je starih preko 40 let. Agrarna prenaseljenost v Beli krajini je na dlani: na 10 ha kmetijske zemlje v Beli krajini živi 24 prebivalcev; na 10 ha kmetj-ke zemlje v LRS pa povprečno 5 prebivalcev. (rod.itk; iz »Kmetijstva LRS v luči statistike«, izdaje Zavoda za statistiko LRS.). Ce pri teh ugotovitvah predpostavljamo, da je tud; v Beli krajini kmet obdavčen po katastrskem donosu ter da razen novega in-»•irijskega središča v Crnom-Jju ni primernih tržišč, zato tu-dfc ne pomembnih kmetijskih presežkov, je laže razumeti zakaj je kmetijstvo v Beli krajin; tako pasivno. In vendar je v kmetijstvu zaposlenih 73";'« vseh prebivalcev Bele krajine. Bela krajina je torej agrarno tako prenaseljena, da se v bližnji in daljni perspektivni bodočnosti ne obeta povečanje kmetijskega prebivalstva. Se več: ves naravni prirast prebivalstva T naslednjih 20 ali celo 30 letih bo prvenstveno iskal zaposlitve v nekmetijsk h panogah. Ta pojav terja izredne napore ia ostvaritev novih delovnih nest predvsem v obrti, industriji in gradnjah. Domača obrt po vaseh tudi n; mogla prispevati k višjemu standardu belokranjskega kmeta. Industrijska podjetja v Črnomlju zaposlujejo 454 oseb (I. 1953) alj 32% vseh v nekmetij-stvu zaposlenih oseb. Kolikšen je pomen te industrije za Bel0 krajino, ugotovimo iz odstotka v industriji zaposlenih v merilu Bele krajine, saj znaša komaj 6%. Industrijska podjetja še niso doera;ena, po perspektivni • zgradnji pa b; mogla zaposliti preko 1.000 oseb. narodn; dohodek bi se dvignil za več sto milijonov. Poleg tega je treba predvideti še novo industrijo, na katero sme Črnomelj računati, takoj ko bodo dani pogoji za njeno ostvaritev. Obrt je v 1. 1954 po močnem upadu ponovno dosegla predvojno stanje zaposlenosti. Število zaposlen'h danes ustreza republiškemu povprečju na 1.000 prebivalcev. Le raznolikost obratov še ni dosežena. Podčrtaj je treba, da predstavlja obrt dandanes za vsa naša mesta najidealnejšo rešitev za povečanje števila novih delovnih mest in osnovne pogoje za izgradnjo in razvoj nove industrije. V merilu obravnavanega ob- močja bi predvidoma v 30 letih morali dvgnitj število zaposlenih v obrti od 122 na novih 400. Ce računamo tudi v obrti po 3,2 milijona din na eno delovno mesto, bi morali samo za razvoj obrti predvideti letno okrog 40 milj. din kredita (v kolikor ne b; k temu prispeval tudi privatni sektor). Perspektivno bj se mogle v Črnomlju uveljaviti sledeče obrtne stroke: lesna, kovinska, elektrotehnična, gradbena, tekstilna, usnjarska, živilska in uslužnostna. Pri tem pa pretežno odločajo kadri, ki bodo razumeli, da samo močno razvita obrt nud* nadaljnje možnosti in prvo stopnjo k večji industrializaciji in da tudi obrt veliko prispeva za višjo življenjsko raven. Ali bo Bela krajina še nadaljnji rezervoar delovne sile? Črnomelj — mesto v okviru demografske problematike Bele krajine Ce Izvzamemo vojna leta ln njih posledice glede vsakoletnega prirasta števila prebivalstva v Sloveniji, lahko računamo, da znaša povprečni naravni prirast kljub izseljevanju v zadnjih 30 letih še vedno skoraj 1*'». Z;iradi neenakomernega razvoja proizvajalnih sil v obsegu republike, zaradi gospodarske krize pred vojno, preseljevanja, izseljevanja in drugih vzrokov se vsakoletni naravni prirast po okrajih precej razlikuje. Toda nesporno je, da smemo teo- retično vselej oceniti, da število prebivalstva v daljšem obdobju v Sloveniji narašča za okrog i*/» na leto V merilu bivšega OLO Črnomelj pa kažejo podatki vsaj v orientacijskem smislu, ker se današnje upravne meje ne krijejo povsem s starimi, da število prebivalstva teži k ustalitvi, ozir. da celo upada v primeri s prebivalstvom pred L JS90. Tako kažejo podatki, da je okraj Črnomelj štel L lOTfl — 28.460 prebivalcev - 100 •/. (osnova) L 19O0 — 26 300 prebivalcev = 96 •/• L 1910 — 24.755 prebivalcev L 1921 — 24.404 prebivalcev L 1931 — 27.353 prebivalcev 3. 1948 — 24.346 prebivalcev 1. 1953 — 25.272 prebivalcev 87 *h 86 96 "'. 86 " . 89 *h Ce predpostavljamo, da bi število prebivalstva tudi v Beli krajini naraščalo za 1% na leto. smemo ceniti, da bi od 1. 1890 do 1953 prebivalstvo naraslo na 53.260 prebivalcev, kar je okrog 28.600 ali 110% oseb več, kakor jih izkazuje poslednji uradni popis. Vzroke upadanja števila prebivalstva ne smemo pripisati le" posledicam druge svetovne vojne, temveč predvsem zaostalosti in nesorazmernem razvoju vseh gospodarskih panog v Beli krajini. Število novih delovnih mest ni v skladu s številom novih delovnih sil. Ker je Crnomelj-mesto, z naselji v neposredni bližini, zemljepisno, upravno, kulturno in gospodarsko pomembno središče Bele krajine, bi na osnovi zakonov razvoja mest lahko upali, da Je koncentracija prebivalstva v tem središču posebno naraščala. Toda podatki nas prepričujejo, da je to središče v poslednjih 63 letih v merilu: OLO Od L 1890—1900 — 0.76 1900—1910 — 0.59 1910—1921 — 0.0 3 1921—1931 + 1.21 1931—1948 — 0.65 1«48—1053 + 0.7S Naravni prir. 1948-53 Izračun % je aproksimativen, toda ker je upoštevan isti način narastlo le za 1.300 oseb ali za 4.6% tistega prebivalstva Bele krajine, ki se je bilo Izselilo drugam. Ce bi Črnomelj kot urbanistično središče naraščal le za 1% na leto, bi danes po 63 letih štel okrog 150 ljudi več kakor jih izkazuje popis. Izkušnje razvoja drugih mest pa nas navajajo, da je koncentracijo prebivalstva v mestih pri nas treba predvideti od 1.8 — 6%, v zapadnih državah pa 30V# na leto. S tem je nakazana zunanja oblika posledic zaostalosti proizvajalnih sil ne samo Bele krajine, temveč tudi njenega središča. Latentna delovna sila agrarnega področja tudi v svojem središču ni našla zaposlitve in se je izseljevala. Povprečni prirast števila prebivalstva na leto po posameznih obdobjih med uradnimi štetji ugotavlja sledeči odstotek v povprečju: Občina C. Urban, centra — 0.52 — (1.33 — 0.31 + I".« — 0.23 + 2.53 4 2.203 + 0.41 — 0.96 4 0.066 + 3.47 -f 0.68 4- 4.02 Zgodovinski Prosvetni dom v Črnomlju v vsej tabeli, je primerljiv. Iz teh odstotkov je mogoče sklepati na konjunkturna ln krizna obdobja v gospodarstvu Bele krajine in Črnomlja. Ze na prvi pogled ugotovimo, da je Črnomelj v preteklih 63 letih dosegel svoj največji vzpon prav v minulih 5 letih, ko Je ugotovljen največji relativni prirast prebivalstva. Ta pojav lahko zabeležimo kot odraz konjunkturnega razvoja, saj dejansko »kadri odločajo vse« (po Leninu). Kljub vsem naporom za zaposlitev latentne delovne sile z agrarnega področja pa Ugotavljamo iz podatkov, da se je povprečno najmanj 85 ljudi vsako leto od 1. 1948 izselilo iz Bele krajine drugam, ozir. da je v manjšem .obsegu Bela krajina Se vedno rezervoar delovne sile. Pri tem se poiavlja vprašanje, s kolikšno rezervo delovne sile smemo računati v merilu Bele krajine v perspektivi 30—40 let. To je obdobje ene generacije, ki svojih načrtov bistveno ne spreminja, obdobje izrabe nekaterih komunalnih naprav, ki danes izdelane, po 40 letih zahtevajo obnovo. V zakonih razvola industrije je ugotovljeno, da običajno tudi predelovalna industrija v istem času menja svojo proizvodnjo; Vprašanje perspektivnega razvoja slehernega naselja predpostavlja ugotovitve možnosti razvoja novih delovnih mest. Kajti od števila novih delovnih mest raste potreba po gradnji novih stanovanj, servisnih obratov, prometnih zvez, ustreznih poslovnih lokalov, šol in drugih zgrad. V sorazmerni in pospešeni izgradnji vseh teh poslopij se odraža obseg koncentracije prebivalstva, računsko tudi povečan narodni dohodek itd. Dasi je Crnomelj-mesto danes najpomembnejše industrijsko in gospodarsko središče Bele krajine, predpostavljamo, da bo odslej tudi vsak sosednji center kot gospodarska komuna prej ali slej oskrbel dovoljno število novih delovnih mest za prebivalce svojega področja ter zato v daljši perspektivi ni računati s posebno oddaljenih postaj na Hrvatskem, medtem ko v naseljih nad 10 km oddaljenosti od Črnomlja in izven ožjega železniškega gravitacijskega območja ni delavcev, ki bi bili zaposleni v Črnomlju. Vzrok: pomanjkanje rednih avtobusnih zvez. Pomisleki, da proge ne bi bile donosne, so samo navidezni, kajti dejstvo je, da je pojav agrarne reforme prenaseljenosti očiten zlasti v oddaljenih naseljih Bele krajine, medtem ko v istem času ugotavljamo, da v Črnomlju često ni najti dovolj-nega števila nekvalificirane delovne sile za zaposlitev. Iz ugotovitve takega stanja avtobusnega prometa v Beli krajini s središčem v Črnomlju je nujno, da bi bilo treba vsaj v gradbeni ln turistični sezoni vzpostaviti redno najmanj dvakrat dnevno av- Ena najlepših povojnih zgradb novega Črnomlja: dijaški dom Borisa Kidriča, ki v Sloveniji po svoji arhitektonski zamisli in lepi izvedbi nima primere. visokim dotokom ljudi v Črnomelj. Toliko večji porast števila prebivalstva v naslednjih nekaj letih Je predvideti vzporedno z naglim razvojem industrije in s tem v zvezi sprostitev vseh sil za pospešen razvoj mesta s širokim gravitacijskim zaledjem. Kakršna koli upravna razdelitev občin in njihovih meja ne bo mogla omejiti funkcij tega mesta in njegovega pomena za vso Belo krajino. Po perspektivni oceni razvoja Črnomlja je bilo treba predvideti po predlogih iz 1. 1953 sledeče Število novih delovnih mest: 100 v tovarni Belsad v teku naslednjih 10 let; 100 v 2elezolivarni (v roku B let): 300 v premogovniku (v roku 10 let); 260 eksploatacija glinice (v roku - M let ali prej); 600 izgradnja železniške delavnice (le let); 200 gradnja cest ln železnice; 400 novo zaposleni v obrti (10 let) 196« skupaj v industriji in obrti. Ce k temu prišteiemo še ustrezno število zaposlenih 2.8% v prometu ali 58 zaposlenih; 3,6V. v trgovini ali 75 zaposlenih; 7,2% v komunali ali 146 zaposlenih; 7,2*/» v upravno - kulturno - prosvetni socialni dejavnosti ali 146 zaposlenih, sledi, da moramo v naslednjih 10 letih samo na urbanističnem področju Črnomlja predvideti 2.485 novih delovnih mest. K temu je upoštevati običajnih 50% neaktivnih družinskih članov. Iz tega sledi, da bi Črnomelj, pod pogojem, da bi bili zgrajeni prej odmerjeni objekti narasel od dosedanjih ..... 2.964 oseb dodatno novo zaposlenih v industr. in obrti . . 1.960 oseb novo zaposlenih v servisih in ustanovah .... 425 oseb neaktivni člani družin 2.385 oseb na skupaj leta 1983 . . 7.731 oseb Ce k temu prištejemo še % oseb. ki se danes dnevno vozijo na delo iz oddaljenosti preko 4 km, vidimo, da bo Črnomelj z neposrednimi naselji narastel na okrog R.ooo oseb. Iz poglavja o analizi prometne mreže je treba opozoriti na problem avtobusnega prometa v Beli krajini s posebnim ozirom na Črnomelj. V glavnem sta dve avtobusni progi: Novo mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica — in Črnomelj — Stari trg. pa še te dve ne. obratujeta vsak dan. V primerjavi s tabelo dnevnega gibanja prebivalstva, zaposlenega v Črnomlju vidimo, da se veliko delavcev vozi z vlakom celo iz tobusno progo predvsem v tista naselja v Beli krajini, ki so oddaljena od železnice, to je proti Adlešičem in Marindolu. Vinici ter Starem trgu ob Kolpi. Z redno krožno progo Črnomelj — Adlešiči — Marindol — Preloka — Zilje — Vinica — JOragatuš — Črnomelj (in obratno) bi uposta-viti osnove tako počitniškega kakor prehodnega Izletniškega in športnega turizma ob Kolpi v področjih, ki so bila doslej ljudem zaradi oddaljenosti skoro nedostopna. V pogojih sedanjega Izrednega pomanjkanja stanovanj v Črnomlju bi iz teh krajev prav zaradi rednih avtobusnih zvez mogli najti večje število nove delovne sile, ki jo Črnomelj potrebuje za svojo dograditev. Zato bi bila" vzpostavitev te proge predvsem v korist Črnomlja. Podatki o obstoju in tendenci razvoja železniškega prometa, tako osebnega kakor tovornega, nudijo ugodno oceno nenehnega razvoja proizvajalnih sil na območju Črnomlja. Pri tem moramo poudariti, da v istem obdobju, ko opažamo povprečno upadanje obremenitve žel. proge na relaciji Karlovec — Novo mesto in obratno, za 3—8% narašča promet na postaji v Črnomlju (1953-1954) v prometu odhajajočih potnikov za 6*/. prispeli tovor «•/» odpravljeno kosovno blago 29*/« odpravljeno vagonsko blago 6*/« Nesporno je. da leži v predmetni primerjavi odpravljenega blaga osnova predvsem na premogu in šele za tem na lesnih proizvodih. Toda prezreti ne smemo, da je predvideno skorajšnje izkoriščanje glinice v črno-nieljskem bazenu in Izgradnja nekaterih novih industrijskih objektov, kar bo ponovno povzročilo naraščanje vsega železniškega prometa na tej postaji. Perspektivno smemo zato ceniti, da bo promet na železniški postaji v Črnomlju naraščal vse do izgradnje nove trase čez Ka-nižarico—Vinico in dalje s priključkom na progo Karlovac — Reka. Po izgradnji omenjenega odcepa bo tovorni promet na postaji predvidoma upadel na '/» današnjega stanja ter šele čez naslednjih 20 let dosegel današnji obseg. V zvezi s to oceno lahko zaključimo, da razen gradnje novega železniškega odcepa" in vzporednih objektov ni priporočljiva gradnja nobenih večjih investicijskih naprav na tej postaji, kakor bi bilo pričakovati zaradi predvidoma povečanega prometa. Razen tega moramo za Črnomelj, kakor za vso Belo krajino, in v nemajhnem obsegu tudi za vso republiko, podčitati pomen izgraditve proge Črnomelj—Vin i-ca. Kdorkoli pozna Belo krajino ve da bi ta železnica presegla lokalni pomen. Toda samo dejstva, ki jih je mogoče ugotoviti v Beli krajini, govorijo za ekonomsko utemeljenost teh investicij in rentabilnost njenega vzdrževanja: 1. Na daljavo 19 km bi povezovala preko 5.000 tam naseljenih prebivalcev, v širšem gravitacijskem okolišu pa preko 11.000. 2. Doseči bi bilo mogoče agrarne produkte tega področja. Zaradi ugodnega odvoza bi bile dane osnove za povečanje proizvodnje teh produktov. 3. Donosnejše in trikrat obsežnejše bi bilo izkoriščanje premoga v Kanižarici. kjer je prav odvoz največje grlo proizvodnje. 4. Z dograditvijo tega odcepa bi bilo mogoče doseči velike skla-dr najboljšega boksita v Sloveniji zn potrebe tovarne v Kidričevem. 5. V nemajhni meri ne smemo podcenjevati pomena novih turističnih možnosti zaradi bližine Kolpe in predelov, ki jih večina Slovencev še ne pozna. 6. Stroški za zgornji ustroj proge predvidoma ne bi znašali več kakor 16.000.000 din na en dolžinski km (35 kg tračnice!, kajti doslej izvršena dela zajemajo po oceni pribl. 70% vseh stroško^ 7. Z dograditvijo tega odcepa proge bi zmanjšali kamionski promet skozi Črnomelj za predvidoma 66% obstoječega stanja. s. Eksploatacija gline v obstoječi opekarni bi bila rentabilnejša in vtčja, proizvodi cenejši. (V nadaljevanju tega poglavja govori urbanistični načrt o investicijskih sredstvih in narodnem dohodku; zaradi pomanjkanja prostora moramo te zanimive navedbe žal izpustiti. Pristavljamo pa. da predvideva urbanistični načrt na tem mestu precejšnje spremembe v smislu že znanih načel, da bi se področ je Bele krajine — kot cele Dolenjske — počasi spremenilo iz dosedanjega pasivnega v akttvno stanj*, za kar pa bodo seveda v doglednem i ,-i'U potrebna večja sredstva. Ta seveda ne bodo dana samo za dvig življenjske ravni ene občine; nasprotno, koristila bodo precej Mršemii krogu naših delovnih ljudi, medtem ko boflo n. pr. planirana električna energija, boksit, premog itd. iz belokranjskih podjetij koristili vsej naši skupnosti.) NAČRT Gradbeno področje Črnomlja je eelo razvlečeno in neenotno. Iz starega srednjeveškega utrjenega mesta, ki je še v celoti ohranjeno na pomolu med Lahen, jo Hn Dobličieo, so začela z"a-zidavaltt zetmlijijšča oh glavnih tzpadnih cestah. Topografske razmere (ovinki strug Lahinje in Dobličice) so spričo nkoko tehnične zmogljivosti gradnje onemogočile enakomerni razvoj mesta na vse (drami. Tako je danej mesto razvlečeno na dolžini čez 2 km. Tudi po osvoboditvi se močno Čuti želija posameznikov, da ul gradili zasebne stanovanjske hiše na svojih travnikih in njd-vah, kjerkoli ob glavni cesti, ne glede na ekonomičnost komunalnih naprav. S tem se seveda le povečuje nevarnost nadaljne-ga neorg; nskega razvoja mesta. Zato je v urbanističnemu načrtu predvsem obdelana zamisel koncentracije gradbenih zemljišč otkoli starega in novega središča, s točno odrejenimi sa-ele-mč zazidave. Danes ima Črnomelj približno 20 ha gradbenih zemljišč za stanovanj itke namene: Za predvideno število 6.000 prebivalcev v 30 let.ih pa je v urbanističnemu načrtu predvideno še 40 ha, tako da bo na skupni površina 60 ha znašala gostota 100 preb./ha. Važen probiem Črnomlja je neenotna zazidava — mešanica slainiovanjsknh in gospodarskih poslopij z neurejenimi dvorišči, ki kazi;jo podobo mesta. Pravi mestni značaj ima samo stari del mesta na pomolu, medt-tim ko se v ostaliih delih, celo ob glavni cesti proti železniški po- Romantika v belokranjski prestolnici: iromostovje ob sotočju Lahinje in Dobličanke staji, še vedno drži podeželsko — predmestni značaj zazidave. Najnujnejši ukrepi *a ureditev mesta bi se morali začeti s čiščenjem dvorišč, postavljanjem cgraj, podiranjem dotrajalih gospodarskih poslopij in s slro-gmi prometnim.; in higienskimi predpisi. Ožje gradbeno območje obse-wga središče mesta, t. j. steri Črnomelj ter pas ob cesti proti kolodvoru, vštevš: odcepe proti Vojni vasi, Sv»bniku in Semiču. Širše gradbeno področje obsega površine izven ožjega gradbenega območja, ki so danes še proste ali deloma zazidane. V tem območju se poleg stanovanjskih in javnih objektov h.hko gradijo tudi objekti za industrijo ter objekti za komunalne potrebe: skladišča, delavnice, j»aTaže, klavnica itd. Zaščitni p«*s je predviden v urbanističnem načrtu zaradi tega, da se prepreči divja zideva riH njivah ki travnikih ter zidava ob sedanjih cestah izven gradbenega območja. Izvajanje odločbe o zaščitnem pasu je temelj organizirane graditve; s tem si skupnost zagotovi pravilen razvoj mesta in pridobi potrebne površine za bodoče javne zgradbe in nasade, hkrati pa s tem zavaruje prirodne lepote, obdelovalna zemljišča ki prometne ž»4e. Glede na izrabo zemljišč in namen posameznih mestnih področij so v urbanističnem načrtu predvidene sledeče površine: 1. Staro mesto (poslovna dejavnost, uprava, stanovanje) 2. Novo središče ob Prosvetnem domu ( poslovna dejavnost, uprava, kultura, stanovanjek 3. Cista stanovanjska področja. 4. Področja za komunalno de-j avnost. 5. Področja za industrijo. 6. Kmetijska področja. 7. ZemljišCa za večje javne zgradbe. 8. Parki, javni nasadi, igrišča. 9. PokoPališča. 10. Prometne površine (železniške proge, glavne ceste). Staro mesto Staji Črnomelj je tipično Biednjeveško mesto na pomolu z eno prehodno ul co in dvema ^transakama. Obzidje je ohranjeno saono v fragmentih, pač pa j*3 ohranjena relotna urba-n stična zasnova, ki jo motijo SEmo redki objekti novejšega datuma. Zazidava je precej enotna, čeprav ni ohranjenih mnogo originalnih objektov. Staro mesto je treba smatrati kot urbanistično celoto, kateri se motajo podrediti vsi tehnični posegi, od adaptacij do gradnje rovih objektov. To Se posebej velja za obnovo in restavracijo zgodovinskih objektov. Novo mestno središče Geografsko središče današnjega Črnomlja je nekje ob glavni cesti med odcepi cest proti Svibnrku »n Semiču, v okelici Prosvetnega doma. Ta del mesta je dobro dosegljiv z vseh strani Hi ima še nekaj prostih površin za zidavo večjih objektov. Tu je treba izravnati glavno cesto in zgraditi hotel z restavracijo, pošto >o trgovske paviljone. Stanovanjsko področja Vse ožje Wi širše gradbeno območje Črnomlja, razen površin, k: so določene za industrijo, komunalne naprave in poslovno -upravna središča, je namenjeno stanovanjski graditvi. Skupna površina stanovanjskih kompleksov (br«z zaščitnih pasov in cest) znaša 60 ha. Zaeadava ni predvidena v enotnem sistemu, temveč v raznih sistemih, ki so odvisni od lokacije in okoliške zazKlave. banističnega načrta, in pri določevanju zazidalnih sistemov so bile upoštevane današnje tradicije in navade ter udomačeni način življenja, vendar pa moramo opozoriti, da je treba pričakovati tudi povečanje proizvodnosti, postopno preobrazbo socialne strukture prebivalstva in nove potrebe v zvezi z zvijanjem življenjske ravni. Danes je popolnoma razumljivo, da skupnost podpira samo-pobudo za zidavo enodružinskih hišic, ker je to spričo nizke storilnosti in visokih cen gradbe.ie operative razmeroma najpovolj-nejši način gradnje. Mentaliiteta r.ašjh ljudi je še vedno takšna, da jim enodružinska hišica nud, največjo izolacijo in da hočejo nekaj zemljišča okoli zgradbe, kjer lahko pridelajo nekaj so-č-vja ali sadja za lastne potrebe. Vendar pa je sistem enodružinskih hišic neekonomičen za skupnost, ker se s tem zasedejo razmeroma velike površine z nizkim številom prebivalstva. Na teh površinah pa je treba prav tako napeljati vodovod, kanalizacijo in elektriko ter zgraditi ceste, kakor če bi b»le zazidane z večstanovanjskimi in večnadstropnimi zgradbami. Prevelik obseg mestnih povrr'n prav tako ni v korist samim prebivalcem, ker se s tem podaljšujejo dnevne poti v službo, šolo itd.. Primerjava med individualno zazidavo v raznih sistemih nam pokaže, kako se ekonomičnost ierabe zemljišča stopnjuje od individualne hiše do večstano-v tujskega bloka. Seveda se na področjih, ki so strma alKimajo sicer slabe pogoje, ne more do-stči iista ekonomičnost kot na ravnih teremb. Ekonomičnost izrabe zemljišča se meri po dveh pokazateljih: po gostot j prebivalstva po hektarju in po razmerju med vsoto. etažnih površin in površino zemljišča Po obeh kriterijih je gradnja prosto stoječih pritličnih individualnih hiš najmanj ekonomična. Naše gospodarske razmere prav gotovo ne dopuščajo razmetavanja sredstev skupnosti, čeprav morda to ni tako očitno, Zdravstveni dom v Črnomlju Večina novih stanovanj bo verjetno v enodružinskih hišicah, ki jih lastniki grade sami, vendar pa je treba računati s tem, da bodo v teku 30 let nastopili ugodnejši pogoji za gradnjo večstanovarujskih hiš, ki so mnogo bolj ekonomične. Zato so področja bliže mestnih središč določena za za/idavo večstano-vanjskih hiš, bolj oddaljena pa za individualne hise ali dvojčke. Pri izbiri površin za stanovanjske namene, v okviru ur- kot v drugih gospodarskih panogah. Pregled stanovanjskih površin: 1. Površine z večstanovanj-ekimi zgradbami (delna uporaba pritličja za poslovne namene) 14.61 ha, 2500 preb. 180 preb./ha 2. Površine z enodružinskimi zgradbami 46.48 ha, 3500 preb. 76 preb./ha Skupaj: 6C.C9 ha, 6000 preb. 100 preb./ha Področja za komunalno dejavnost V komunalno dejavnost spadajo skladišča, delavnice, garaže, sejmišča, klavnice, razni servisi in drugi obrati, ki povzročajo prah, ropot, dim ali smrad in zato ne sodijo v neposredno bližino stanov;.,njskjb področij in javnih zgradb. Področja za industrijo V Črnomlju oziroma njegovi neposredni okolici danes poslujejo trije večji industrijski obrati: Belokranjska livarna, tovarna za predelovanje sadja »Belsad« ter rudnik Kanižarica. Lokacija vseh teh obratov je na zapadni strani mesta. Vse lokacije so v načrtu povezane z železniško progo in novoprojekti-r.'oo cesto. Za morebitno razširitev sedanjih obratov in za gradnjo novih industrijskih objektov je predvideno zemljišče med naseljem Kočevje, desnim bregom Dobličice in novo cesto. Manjši industrijski obrati se lahko postavijo tudi na kompleksih blizt tovornega kolodvora, ki .-so določeni za komunalne obrate. Zemljišče za predvideno železniško delavnico je izven • situacijskega načrta, severno od železniške proge. Za industrijske površine je predvideno 11.87 ha. Kmetijska področja V kmetijska področja spadajo vse površine v zaščitnem pasu, ki niso namenjene za javno uporabo. Vprašanje najboljše izbire kultur v urbanističnem načrtu ni obdelano, upoštevLna jc samo osnovna misel, da se ohrani čim več obdelovalnih površin, kot agrarnega zaledja za bodoči vse večji razvoj Črnomlja. Zato je zazidava strogo omejena samo na ožje Ln širše gradbeno območje Zemljišča za javne zgradbe Na področju ožjega in širšega gradbenega področja je treba rezervirati potrebne površine za javne zgradbe. Parki, javni nasadi, igrišča Za Črnomelj, ki bo predvidoma imel v 30 letih 8000 prebivalcev, ne bodo potrebne posebne, velike površine javnih i.a-B'-dov, ker ima mesto majhen obseg in. je neposredno povezano z naravo. Urbanistični načrt predvideva ureditev mestnih in javnih nasadov v starem mestu okoli gradu in Komende, na pobočju pod gimnazijo, okoli prosvetnega doma in drugih objektov v novem mestnem središču ter pred kolodvorom. Ti nasadi naj bodo obdelani popolnoma vrtnarsko, z valjai.imi ali tlakovanimi stezami, klopmi in drugimi potrebnimi objekti. Bregovi Lahinje in Dobličice so največja atrakcija Črnomlja, žal pa danes niso povsod pristopni in zato se prebivalstvo ob njih ne sprehaja. V urbanističnem načrtu se predvideva izpeljava sprehajalnih pot: ob obeh bregovih, predvsem pa okoM polotoka, na katerem stoji stari Črnomelj. V ta namen naj se na primernih mestih uredijo dostopi skozi vrtove. Postaviti bo treba tudi dve brvi čez Lah in jo. Centralno športno igrišče Je predvideno in delno že zgrajeno v Loki, lokalno pa pri gimnaziji. Manjše igrišče je treba urediti tudi pri Kanižarici. Otroška igrišča so po urbanističnem načrtu razporejena okoli šol in vrtcev, pa tudi na posameznih stanovanjskih področy.h. Stev. 13 (357) »DOLENJSKI LIST« Stran 5 Osemletka za sedai le v Semiču doimjski oeveščemlec medtem ko druge osnovne šole Na zadnji seijl ObLO v Semiču •o odbanaHm razpravljali o poročilu sveta za Šolstvo. Seznanili so se z obsežnimi in perečimi vprašanji' s JioU'kega po1 dročja, ki jih morajo pomagati reševati vsi družbeni činitelji. Predvsem to razpravljali o osemletki v Semiču. Ob uresničevanju enotne šolske obveznost; ima namreč za zdaj vse pogoje le šola v Semiču. ObLO se je strinjal s predlogom, da se bodo učenci višjih razredov sosednih šol vključiiH v vi&je razrede semiške šole. Za to govori bližina Sol, dobra pota, predvsem pa boljši Pogoji za pouk v teh razredih, ki jih ima se-miška šola. Odborniki so se seznanili tudi z učnimi uspehi ln o obisku šole v prvem pouetj-u. — Od 7 šol v občini jih je kar 5 brez lastne stavbe, šola na Strek-Ijevcu pa je Se v obnov*. Klopi So ponekod že kar nemogoče za pisanje, 3 šole pa gostujejo še vedno v zasebnih hišah. Povsem neprimeiren je prostor za Sol o na Gabru, zato b! morali naj-prei začeti z gradnjo šole na Vrčicah. Seveda primanjkuje vsem šolam tudi učil. Nla bližnjih zborih volivcev bodo tudi v semiskii občini volili nove Slane šolskih odborov, ker je sedanjim čas potekel. * V svetu za zdravstvo ln socialno varstvo dela v semiski občini 7 članov. Čudno je, da ml vmes nobene tovarišice, medtem ko rutiniranejše tekmovalke iz Karlovca. Najbolje plasirana posameznica je bila Lončarjeva (K) pred Masakotejp-vo (K); kt sta dosegli 93.6 oz. 91.2% dosegljivih točk. Ostali dve mesti sta zasedli tekmovalki iz Karlovca. To vrsto sta pretrgali Sele Marjeta Klemenčič in Marija Mikec (obe Nm), ki sta zasluženo zasedli peto oziroma šesto mesto. Slednja bi z malo manj smole lahko dosegla ugodnejši plasma. Posameznice: l. Nevenka Lončar (K) 37,45 od 40 dosegljivih; 2. Anklca Masakoto (K) 36.50; 3. Stanka Božič (K) 35.10; 4. Tatjana Stanič (K) 34.05; 5. Marjeta Klemenčič (Nm) 34,25. MLADI LJUBLJANSKI LITERATI V NOVEM MESTU V četrtek, 21. marca so v Novem mestu priredili literarni večer člani literarne sekcije Kulturnega kluba ljubljanske mladine. Nerodna ura (ob šestih zvečer) in druge priredi t-ve, ki so bile ta dan v Novem mestu — vse to je bilo krivo, da je bil ta nastop mladih U-teratov v Sindikalnem domu le slabo obiskan, saj smo našteli komaj 50 poslušalcev, večinoma z učiteljišča. Svoje pesmi so brali Branko Semen, Marko Sterle, Jurij Fakin, Marjan Erbežnik in Janez Mikuž, prozo pa Ala Pečetova, Mirče Sušmrl, Drago Grah in Marjan Kramberger. . Poslušalci so z zanimanjem sledili recitacijam mladih U-teratov, saj je bila tudi tema-, tika njihovih del zelo blizu razmišljanjem in hotenju mladega Človeka. Posebno so poslušalce navdušili Branko Semen, Drago Grah in Marjan Kramberger. Novomeški mladinci si takih gostovanj še želimo. J. H. Kovice iz Mokronoga Pred kratkim so imeli člani društva učiteljev in profesorjev svoj redni sestanek v Sentruper-tu. Pogovorili so se o dosedanjem prizadevanju društva in napravili načrt za bodoče delo. Na S3-slanku je imel prof. Andoljšek lz Novega mesta zanimivo predavanje o načinih učenja. Učitelji so se pogovorili tudi o ob'sku opernih predstav in sprejeli sklep, da bodo vse podružnice v bodoče posvetile več pozornosti študiju politike. Na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Mokronogu je bil pred kratkim zelo douro obiskan roditeljska sestanek, kjer smo po- slušali . predavanje prlcnanega pedagoga prof. Andoljška, ki je staršem v poljudni obliki tolmačil pomoč pnj učenju in o načinu učenja. Starši so bili zelo zadovoljni in želijo še več podobnih predavanj. Na Trebelnem nadaljujejo z elektrifikacijo vasi in obeta se, da bodo kmalu zagorele luči v vseh vaseh. V Zburah pa so nedavno imeli sestanek SZDL, na katerega so povabili svpjega poslanca tov. Franca Pirkoviča in ga prosili za pomoč pri elektrifikaciji tamkajšnjih vasi. Tudi Lskenčani pridno'delajo za elektrifikacijo vasi. Tekmovanje Je potekalo brezhibno in po načrtu. Trajalo je vsega dve url. Nabralo se Je tudi precej gledalcev, ki so z zanimanjem spremljala posamezne izvedbe in dajali tekmovalcem priznanja za uspele Izvedbe. Zanimali so se tudi za ocenjevanje posameznikov in za skupne ocene vrst. Dogovorjeni povratni dvoboj bo prihodnji mesec v Karlovcu. Pričakujemo, da bodo rezultati takrat ugodnejši zlasti pri ženski vrsti, v kateri tokrat ni tekmovala Izkušena Jožica Pavlinova. NOGOMET PARTIZAN (KOČEVJE) : NK ELAN (N. M.) 3:2 (0:1) Preteklo nedeljo so tudi nogometaši pričeli s prvenstvenim tekmovanjem. V prvi tekmi spomladanskega dela nogometne lige Dolenjske sta se v Kočevju pomerili enajstoricl domačega Partizana ln novomeškega Elana. Tekma ni bila lepa,.obe moštvi sta delali napake, ki so razumljive, če upoštevamo, da so pozimi le počivali. Novomeščani so kljub vsemu pokazali več znanja in boljšo igro, toda smola in nepazljivost njihove obrambe, ki je po odhodu Sitarja precej razmajana, sta vzrok, da se je zmaga, ki so jo imeli že skoraj v žepu, spremenila v poraz. Pripomniti je treba, da so imeli Novomeščani več ugodnih priložnosti za gol kot domačini (zastreljall so celo enajstmetrovko!) ln bi pri večji spretnosti napadalcev lahko zmagali z najmanj dvema goloma razlike. Prvi polčas se je končal z vodstvom gostov (1:0) z golom Radojčiča. V drugem delu tekme so Kočevci izenačili, Turk pa Je iz enajstmetrovke spet povedel Elan v vodstvo. Kazalo Je že, da boprl tem rezultatu ostalo, ko Je sodnik dosodil enajstmetrovko proti Elanu. To so domači izkoristili in rezultat izenačili, nekaj minut pred koncem pa so dosegli še zmagoviti goi. Elan Je nastopil v postavi, ki je v glavnem zadovoljila, le v obrambi bo treba nekaj sprememb, ker Je nezanesljiva ln šibka. Brez dvoma je bil najboljši v Elanu vratar Vranešič, ki ni kriv za prijete gole. Elan je nastopil v postavi: Vranešič. Medic, Skok, Svetličlč, Tadič, Mrzlak, Rodlč, Kovačlč, Turk, Radojčič in Hrovat. 7. M. V ELANU bo tudi teniški in kolesarski klub Pred kratkim Je bila Izredna seja upravnega odbora Športnega druStva Elan, ki sta jI prisostvovala tudi zastopnika novomeških tenlsačev (B. Kozina) in kolesarjev (tov. Godnik). Ker Je bil tudi pred vojno teniški šport v Novem mestu precej razvit, Je bilo sklenjeno, da se takoj začne formirat teniški klub, kt bo deloval v sklopu SD Elan. Čeprav klub Se ni ustanovljen (ustanovni občni zbor bo v aprilu) je gradnja treh teniški!i igrišč na Loki že v teku. Pripravlja se tudi formiranje kolesarskega kluba, ki ga bo vodil bivši tekmovalec ln dirkač tov. Godnik. Klub bi za sedaj gojil le turistično kolesarstvo. Na seji je bilo sklenjeno, da se pretehta možnosti za plavalni in smučarski klub. Popoldne Je bilo Se prijateljsko srečanje mladinskih vrst v odbojki. Tu so bih Novomeščani uspešnejši ln so zmagli s 3:o (15:7, 16:14, 15:12). Novomeščanom se pozna, da imajo izkušenega trenerja Pučka. Program gostovanja telovadcev lz Karlovca je Izpolnil nato krajši skupni izlet obeh društev, na katerem so se prijateljski odnosi še učvrstili. Prepričani smo. da bo medsebojno spoznavanje, Izmenjavanje izkušenj, predvsem pa tekmovanje najugodneje vplivalo na dvig tekmovalne kvalitete in društvene pripadnosti organizaciji Partizan. K. J. Atleti se pripravljajo na pomladanski kros Atleti novomeškega Partizana so se že preselili na Igrišče, kjer se pripravljajo na pomladanski kros ln atletska tekmovanja, ki bodo že aprila. Do sedaj so redno vadili v telovadnicah skupno s smučarji, košarkaši in Igralci malega rokometa. Redni treningi bodo na Loki vsak ponedeljek, sredo in soboto od 18.30 ure dalje. Prvo tekmovanje v ktosu bo v Novem mestu v nedeljo 31. marca ob 10. url na Loki. To bo izbirno tekmovanje za državno prvenstvo v krosu, ki bo 14. aprila v Zagrebu. Na prvem krosu v Novem mestu bodo nastopili samo atleti ln smučarji, ki so vso zimo redno vadili. Množični društveni kros bo konec aprila. J. G. PIONIRSKI ŠAHOVSKI FESTIVAL BO 4. In 5. MAJA V DOLENJSKIH TOrLICAH Preteklo nedeljo Je bil v.Novem mestu sestanek okrajnega šahovskega odbora, kt pripravlja veliko pionirsko Šahovsko tekmovanje, na katerem bodo sodelovali plonlrji-šahlstl lz celotnega novomeškega okraja. To tekmovanje je zamišljeno tako, da se do 28. aprila izvedejo šolska prvenstva in prvenstva občin. Okrajno prvenstvo, na katerem bodo sodelovale najboljše ekipe posameznih občtn, pa bo 4. ln 5. maja, verjetno v Dolenjskih Toplicah. Pionirji bodo tekmovali v dveh ločenih starostnih skupinah — od 7. do 10. leta (letniki 1947—1950) ln od 11. do 15. leta (letniki 1948 do 1947). Prav tako tekmujejo ločeno ekipe pionirjev in ekipo pionirk. Vse ekipe so štiričlanske. Predvideno Je, da bo v zaključnem delu prvenstva sodelovalo nad sto pionirjev in pionirk. Na sestanku je bilo sklenj>ns> da se bo okrajni šahovski odbor tesno povezal z okrajno zvezo Društva prijateljev mladine ln z Ljudsko prosveto, tako da bo to tekmovanje čim bolj uspelo. SARANOVIC ZMAGAL NA BRZOTURNIRJU SD NOVO MESTO Pretekli teden Je Šahovsko društvo Novo mesto organiziralo brzoturnir za društveno prvenstvo, ki pa se ga Je udeležilo le malo šahlstov. Prvo mesto j« t točko naskoka pred Doklom ln Avscem osvojil Saranovlč. Prvi trojici so sledili še Jenko, Gajskt ln BartolJ. Okrajno brzopotezno prvenstvo bo v nedeljo, 7. aprila v Novuni mestu. F. M. j »DOLENJSKI LIST« Stev. 13 (357) Huientovanje vHo&tanjevici Javna tajnost — vse kuje verze ... Kakih štirinajst dni pred račetkom tradicionalnega ku-rentovanja v Kostanjevici so začeli delovati najrazličnejši »pesniki«, ki so na vse kriplje kovali verze za občni zbor živ?« »Perforcenhauza«, za sprevod >Selme« in druge pritikline, ki •o v zvezi s karnevailom. Javna tajnost je bila, da se v nekem podjetju za »kaso« spoznajo poleg denarja tudi na ženitbe-me ponudbe, da balado o furmanskih prepirih pišejo v bifeju Pri dobri kapljici, da tajnik občine v svojem prostem času, ki pa ga ima sakramen-eko malo, piše nežno kuhinjsko liriko o Eriki; da so veličastni verzi Selme vzburili tudi moža, ki v resnici pomeni živ leksikon in se sicer spozna samo tia resno glasbo, skratka, javna tajnost je bila, da je v Kosta- Več družabnosti: Terenski odbori Socialistične zveze v Novem mestu so tudi ob letošnjem 8. marcu pripravili prav uspele in prijetne družabne večere, katerih so se poleg žena udeležili tudi mnogi možje. Ponekod so organizirali s sodelovanjem prosvetnih delavcev, mla-iine, pevcev in godbe tudi prav okusne kulturne sporede, za dobro voljo pa so poskrbeli organizatorji večerov z dobrim, cenenim prigrizkom in pijačo. Na f-eh večerih smo srečali množico žena in mož, ki jih sicer ne vidite v nobenem javnem lokalu, ki ne zahajajo v družbo, ki se pa — kakor se je tokrat vnovič pokazalo — prav radi povesele v družbi znancev ln prijateljep iz ulice ali ožjega terena. O uspelih družabnih večerih ob 8. marcu poročaju tudi iz Metlike, kjer podpirajo aktivnost žena tudi možje, ki sami uvajajo »Dan dohre volje« v času, ko letno delovno dobo na kmetih zamenjuje čas počitka. Družabni večeri v taki obliki, ko sedejo za mize sosedje in tovariši ožjega okohša (ulice, terena, vasi) in jim v prijetnih pogovorih teče čas, pesem, deklamacija in ples pa poživljajo živahne urice, so zaželeni. Prav bi bilo, da bi organizacije in društva upoštevala ttdi to obliko družabnega občevanja. Veliko laže bo delat!, če bomo člane organizacij vabili tudi h kulturnim, sproščenim zabavam in ne le k delu. Uspehi bodo prav gotovo večji, ko $e bomo med sabo tudi bolj poznali. njevici literarno ponorelo staro in mlado. Z bobnom po mestu Pravzaprav še nt dolgo tega, kar so v Kostanjevici prenehali razglašati z bobnom. Tudi mestni čuvaji so še dobro v spominu naših ljudi. Bobnanje pravzaprav nI utrinek iz davnine, temveč nadaljevanje tradicije. V nedeljo pred pustnim torkom so se naložili na voz vsi še živeči predsedniki »Perforrenhauza« — ln teh Je kar lepo število — ter se v spodobni kravji vpregi vozili z bobnarjem po mestu. Le-ta Je razglašal, da se prično karnevalske prireditve, dodal pa Je ludl ženltbeni oglas, da so ga ljudje rajši poslušali. Vreme Je bilo sončno in vse polno ljudi se Je nabralo po cestah. Nekateri so se zaradi tega odpovedali popoldanski kinopredstavl. No pa to nI vse nič v primeri s tistimi, ki so vzeli za karneval dopust 1n to z eno samo željo, da bi ja vse natanko videli ip slišali, če Jih nI val množice potegnil celo v prve vrste maškar in njihovih muh. Povsem razumljivo Je, da Je bobnar šel tudi na Prckopo, kjer je precej članov »Perforcenhauza« — te slovite organizacije. Ljudje so ga čakali ob cesti ln šli za njim toliko časa. da se je začel razglas. Ta pa je bi! čisto, zagotovo najpomembnejši v Kir-novi gostilni na Prekopi, kjer niso štedlli s tistim mazilom, ki mu pravijo cviček. Krško polje se zbira ... V Kostanjevici so prireditve precej pogostne in ljudi na teh prireditvah ne manjka, toda »Perforcenhauz« je prekosil vsa pričakovanja. Ze v zgodnjih večernih urah na pustni predvečer se je zbralo nad tisoč ljudi iz vseh krajev Krškega »Tancaj, tancaj mlkncin, za potico, za cekin ...« — Medved hodi po Kostanjevici vsak pustni torek gtanjevici se je letos to povsem posrečilo. Tudi druga leta ni prišlo do kakih posebnih spopadov in surovosti, pretepov pa še celo ne, čeprav se ljudje na-žehtajo »radioaktivnega cvička«. Kaj poreko sanitarni... Morda je ena Izmeri slovenskih posebnosti prilična čistoča po lokalih. Kolikor moremo se tega držimo tudi pri nas, toda kaj pomaga, če v času kurentovanja »Perforcenhauz« piše zakone. TI pa niso tako strogi in dovoljujejo v času »obsednega« stanja celo tako »demokracijo-!, rla imajo svobodno pot v gostišča tudi krave ln konji. Cisto zares, kajti v gostilni »Pri veseli Ančki« smo videli zeJo ljubek ples konja in maškar. Pa kako so plesali! Tem ni razgrel krvi samo cviček, ampak tudi domači orkester ln loto-kamere, ki so Rledale vanje. Pripomniti moramo, da so člani Pogled na del dvorane, y kateri se je zbralo več sto ljudi polja, prišli so celo iz Brežic, Brestanice, Krškega, Zagreba, Ljubljane in od drugod. Vse je nestrpno pričakovalo slovesne baklade po mestu in kdor se je le mogel se je potem zrinil v Dom kulture, kjer je bil bogat, skoraj bi rekli razkošen spored. Filmski, radijski in drugI re-porterji so imeli polne roke dela. Magnetofoni so se vrteli zunaj in znotraj dvorane in bliskavice najfinejših fotografskih aparatov so požirale prizore. Maske pa so se vsipaie na oder v dragocenih in izvirnih kitajskih, arabskih in drugih nošah, ki bi jih zaman Iskali za gledališko predstavo. Za karneval da vsak najboljše kar ima, in karneval ima pri nas večjo tradicijo kot gledališče. Resnici na ljubo moramo povedati, da podpovprečne maske ni bilo opaziti, pač pa je bilo po mnenju strokovnjakov, ki so dosegli doktorske časti Iz narodopisja, veliko število dobrih pa celo nadpovprečnih mask, k| bi jih drugod zaman iskali. Vsega je bilo nekaj nad tri sto mask. Zborovanje bedakov v Domu kulture vsako leto pregleda napake posameznikov in ustanov ter društev ln organizacij. Na duhovit način jih razglasi, tako da lahko smatramo to zborovanje za koristno kritiko, ki v nasmehu pove resnico. Pri teh vrstah prireditev Je sicer težko držati pravi ton, toda v Ko. »Perforcenhauza« v Kostanjevici lahko samo tak! konji, ki znajo hoditi tudi po stopnicah, kajti v gostilno »Pri Pepci« lahko samo po stopnicah prideš. Tak konj pa se rodi samo enkrat v desetletju. Karneval najmlajših Zdaj bj moral udariti na bolj sentimentalne strune, kajti č« se spomnim tistih obrazov naših mamic, ki so ob pogledu na sprevod trobentic, zvončkov, ku-harčkov, pekov, dimnikarčkov itd. imele solzne oči. tudi meni postane tesno pri srcu. Za otro-čičke je bil to velik dogodek, ki ga zlepa ne bodo pozeM.11. Tudi tovariš Boris Ziherl se Je nasmehnil temu dirobižu, ki je cvrčal po cestah. Prav nič niso biflt utrujeni in, ko se je biilo treba desetič zvrstit; pred filmsko kamero, so šli prav s takim veseljem'kot prvič. Najbolj zanimivo pa je vsekakor to, da se nekateri zvečer kar niso hoteli sleči, trieltnl falotek pa je hotel naslednjega dne prmv tako oblečen v otroški vrtec. Sele ko smo mu rekli, da je bila včeraj nedelja in je zato imel drugo obleko, se je potolažil. Utrinki iz davnine Kurentovanje v Kostanjevtct Ima že prastaro tradicijo. Nihče več od starih korenin se ne spomni, kdaj se Je pričelo petje Selme na Kurentov predvečer. Pesmi so ljudje sami sestavili in se priložnostno, vsako leto spreminjajo, le tista, ki se poje medvedu ln pa osrednja pesem sta vsako leto enaki. Prastar Je tudi motiv orača ln sejalcev, kakor tudi tisti o ženi s staro posodo. Po svoje je zanimiv tudi pokop ln sežig Kurenta, ki ga gorečega vržejo v Krko. Tudi litanije — naj navedem samo nekaj citatov — »Sel Je peš v Ameriko, Vina ni videl v ustih, Svercal Je s paradajzi. Bil Je velik goljuf. Imel Je same ase. Zlgmarje Je skrival pod moji Cicibanovf knjižnici kot otroško slikanico ponatisnila nekatere belokranjske pe.smi iz Račičeve zbirke. Tako je v prikupni knj'žici z barvnimi Utografijami Rože Piščnnčeve izšlo deset belokranjskih pe- smic, ki jih je še prej jezikovno predelal Janko Moder. Res da so pesmi v Cicibanovi knjižnici dobile bralce po vsej Sloveniji, vendar je tu le vprašanja, če se sme tipične belokranjske ljudske pesmi triko »poknjižiti«. Naj primerjamo samo en Račičev objavljen znpis iz leta 1924 in pa zadnjo Modrovo predelavo: Račič: Dirin, dirin duka, b videla sem vuka, vuk se u me- rež', da ja doma beži. Moder: Dirin, dirin dovka, videla sem volka. Volk pokaže mi zobi, jaz pa njemu brž pete. Tako je belokranjski dede postal dedek, povitica je potica in tudi v lozi nHč več ne kukuje kukac temveč kuka knjižna kukavica. S tem pa so pesmi izgtibile svojo narečno posebnost in zraven tudi belokranjsko barvitost. Risbe Rože Piščančeve bodo otrokom prav dojemljive, škoda le, da se avtorica ni prej razgledala po belokranjski noši, sicer ne bi Belokranjce obula v krive opanke in jim noge opletla z jermeni, kot jih nosijo nekateri Srbi. Tudi rdeča krila so kvečjemu makedonska ali ukrajinska, ne pa belokranjska. Toda deco vse to ne bo motilo in bo nedvomno rada segala vo prikupni slikanici. ■ar Ob razstavah ŠK Mirana Jarca Z ureditvijo veže v Studijski knjižnici Mirana Jarca (v aprilu 1956) je ta ustanova dobila možnost za prirejanje stalnih razstav. Te možnosti se knjižnica tudi poslužuje In ob slikarski razstavi Vlada Lamuta Je bilo ugotovljeno, da je ta prostor primeren tudi za manjše slikarske razstave. V spodnji del veže bi bilo nujno treba postaviti novo razstavno vitrino ob steni pri stebrih in s tem b1 odpadle vitrine ob spomeniku Mirana Jarca, ki sedaj zelo motijo. Od januarja 1956 do danes Je ustanova priredila aledeče razstave: .Janez Trdina, njegovo žlvlje-njf In delo V januarju 195R v Narodni In univerzitetni knjižnici s sodelovanjem NUK v Ljubljani. 2. nazstava osnovnošolskih učbenikov za bralni pouk 1551-18B8. Od is.—28. februarja 195« v čitalnici. RSZftava le bila prenesena v Maribor. 3. Spominska razstava Mirana Jarra ob odkritju kipa. Od 14. aprila do 30. aprila lflSfi. Veža. 4. Dolenjska v lepi In znanstveni knjigi. °d i' —21 aprila 195B v čitalnici, ob občnem zboru zgodovinarjev LRS v 'Novem mestu. 8. Razstava do! Ivana Cankarja ob R«-letnlri nirfrovrca rojstva. Maj 195«. veža. «. Rakstava del Antona Aškerca ob l iio-iotnio! njegovoga rojstva Junij 195«, veža. 7. Izbor partlzanskpcra tiska. V počastitev Dnpva borra !n Dneva vstaje. Julij issfi. vala. I, Razstava del Dra-eolina Ketfpja ob RO-letnlrl nle-ernveffa rojstva. Avgnst-septpmber 1*14. veža. fl. Razstnva kmečke II-tprature ob 70 letnici grmske kmetijske šole. 21.—28. X, 19!» V ermskl kmetijski Soli. 10. Razstava del Francpta Levstika oh 125-Iptnlrl njegovega rojstva. Septem-her-oktober 195«. veža. it. Delež občanov novomeške občine v kulturi Izbor, v počastitev obCln-sfcpjta Praznika. Od 27. okt. — 1. nov. 195« v čitalnici. 12. Devetdeset let .Turčlccvpjia Desetega brala. November 195«, vpžs. 13. življenje in dPio vik. Zupanlea. oh Rti-Ietnlrl njegovega rojstva. December 195B, veža. 14. Razstava del Antona Tomaža Linharta Ob zSO-Ietnici njpcrovega rojstva. Januar 1957, veža. 15. Razstava o Življenju in delu Vojeslava Mola- ta ob 70-Ietnlcl njegovega rojstva. Od 24. i. — k. n. 1957, veža. iS. Prešernov teden 1957: L Prešer-niana. Od 6.—17.. n 1957 veža; 2. Razstava del slikarja Vlada ! imsii.i. «. H, 1S57, v veži, 17. Razstava del Janka Lebana. Ob 25-letnlcl njegove smrti. Od 18. ii. 1937 — 28. ii. 1957: 18. Razsta. va del Simona Gregorčiča, ob 5ft-letnlcl njegove smrti, od L ni. — 20. III. 1957, veža. 19. Razstava drl predsednika zvezne Ljudske skupščine tov. Moše Pljada tob njegovi smrti). V PRIPRAVI SO SLEDEČE RAZSTAVE: 1. Razstava Josipa Stritarja oh 130-letnicl njpsovpcn rojstva. Od 21. III. — 9. IV. 1957, veža. 2. Razstava dp! Pavja Golle oh 70-letnl-ci njPKovpga rojstva. Od 10. — 30. IV. v veži ali pa od 10. IV. — II. IV, i" v čitalnici. 3. Izbor starega socialističnega slovenskega tiska. Maj 19.-.7 v vrž.t. «. Izbor pnvninpga tiska o NOB v počastitev Dneva borrpv In Dneva vstaje. V Juliju 1957. veža. Marsikatera razstava bo prikazana z zamudo, zlasti tista, ki počasti Jubilej kulturnega delavca, tako n. pr. Stritarjeva. ki je bila v načrtu že leta pa bo prišla na vrsto z enoletno zamudo. Najpomembnejša od razstav naše ustanove bo vsekakor razstava Razvoj slovenskih pokra.jin v zgodovini. Ta razvoj bo prikazan s pomočjo geografskih kart. Razstava je že v pripravi ln bo odprta, če ne prej. za občinski praznik. Za obletnico oktobrske revolucije bo tudi knjižnica prispevala svoj delež k proslavam v Novem mestu. Natančen razpored, razen zgoraj omenjenih razstav, še nI narejen. Vodilo knjižnice je, da po možnosti menja razstavo vsaj vsake tri tedne. Ko bodo razni pomembni jubileji izčrpani. Pa bo prirejala ustanova razstave, ki bodo kronološko pokazale razvoj naše književnosti. V bodoče bo Dolenjski list sproti obveščal o teh prireditvah, Po možnosti tudi s kratkim opisom Družabni večer v novomeškem gledališču Kako je Petja s kolom uplenil prašiča Za Petjo iz Jelendolskega brega so trdili, da mu možgani niso povsem brezhibno delovali. Rekel bi, da so se malce motili, kajti kadar je šlo za njegovo korist, je znal stvar vedno pravilno rešiti; 16 kadar je videl, da bi mu bilo v škodo, se je skril za ljudsko trditev o koleščkih v glavi, ki mu ne teko povsem pravilno. Neko zgodnjo spomlad je sekal kolje v steljnikih, gosto ob-raščenih z bor; in s smrekami. ,Ko je pretikal po leskovih grmih, mu je oko ušlo v majhno dolinico. Sam sebi ni verjel, ali prav vidi. Sredi dolinice je med razrlto rušo spal dokaj velik divji prašič. Ampak Petja nI pobegnil domov ali morda za- kričal. Ne I Hitro Je napravil zahrbtni načrt, kako se bo brez puške polastil prašiča ln ge potem muzal domačim lovcem, ki ga niti s puško ne morejo dobiti. Načrt je bil preprost. S kolom bo mahnil prašiča po hrbtu, mu zlomil hrbtenico, da ne bo mogel bežati, potem pa ga pokončal s sekiro. Kot jegulja Je smuknil čez rob dolinice, da ne bi preizgodatj zbudil ščetinarja. Odsekal je primeren kol ln zataknili sekirico za pas. Kur najbolj t'ho se je približal spečemu ščetinarju in ga z vso močjo mahnil » kolom. Toda nič se ni zganilo, pač pa se je najprej malo pokadilo iz prašičevega hrbta, potem pa je strašno zasmrdelo... Prašič gotovo ž( e ležal tam crknjen vso zimo. V soboto zvečer so se zbral* sodelavci novomeškega gled ili-šfja v novo urejenih spodnjih prostorih svoje hiše, kjer so s pomočjo ObLO preuredili nekdanje tesne prostore v prijetno, sodobno opremljeno garderobo. Načelnik gledališke sekcije prof. Tone Trdan je po pozdravu opisal uspehe in načrte gledališča, ki je v zadnji sezoni vsestransko delavno, predsednik PD Dušan Jereb tov. Severin Sali je pa nato čestital Igralcem, režiserjem in vsem ostalim sodelavcem ln se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno prizadevnost. Prijetno Je potekel večer gleda liščnikov, med to6kamJ zabavnega sporeda je pa treba posebej omeniti uspelo rokoh.it.r-tvo in zabavne »čarovnije« tov Iva pavšiča &n njegovih sodelavcev. Morda bi se iz take skupine lahko razvilo s Časom tudi v Novem mestu »veselo gledališče«, ki bi imelo zlasti t gostovanji na podeželju široko in hvaležno področje dela. Ljudem manjka smeha in sproščene, vedre zabave. Novomeški gledališčniiki pa imajo prav tu več zelo sposobnih kadrov. Veliki moskovski cirkus bo obiskal Zagreb Na zagrebškem Jesenskem ve-lesejmu bo nastopil Veliki Moskovski cirkus, rnan tudi pri nas iz filma »Arena drznih«. V celovečernem programu bo cirkus pokazal svoje najboljše točke ln najboljše artiste. Nastopil bo Oleg Popov, ki ga Je tisk na zapadu proglasil za najboljšega komika na svetu in Je na mednarodnem cirkuškem festivalu osvojil dve zlati medalji za ko-miko ln točko na žici. Nastopil bo tudi najslavnejši 'dreser medvedov Valentij Filatov. Njego- vi medvedi tekmujejo na moto-ciklih, nastopajo v boks meču, kjer sta sodnik ln adjutant tudi medveda. Primabalerina tega cirkusa Nina Logaševa pa bo plesala na žici klasične balete, kazačok in druge plesa. Razen teh bo sodelovalo la veliko r.rucih artistov tega slavnega cirkusa. V vsako h 1 S o na Dolenjskem: DOLENJSKI LISTI Brez besed 9. Nekaj dni kasneje se je pri Hribčevih oglasil prikrajski cerkovnik, stric Ahac, očetov brat. »Nisi prav začela, Neža!« je dejal Hribčevkh »Gospoda so pasja. Seveda, če bi poznali pravico! Vidiš, pri županu bi se morala oglasiti. Ta bi lahko zinil katero, ki bi več zalegla kot vse tvoje solze!« »Pri Košuti?« je vzkipela Hribčevka. Košute pa ne grem prosit. Kolikokrat mi je rekel Jernej: »Kamor hočeš, le h Košuti ne!« Tudi vsi trije fantje so nepremično gledali. »Si bomo že sami pomagali!« je spregovoril Miha, najstarejši, s čudno hrtpavlm glasom. Ama pa je pomislil: »O.I, ti Hrihci! Da, tj si bodo že sami pomagali. Ko bo sput bunt, pojdejo, vsi z očetom!« 10. Kmalu po Ahafcvem odhodu pa je pohitel za njim Gregec. Premislil je stvar. Ce mati noče k župana, zakaj bi ne Sel on? Menda, ga Košuta ne bo zapodil? Slric Ahac ga je podžigal: »roskusl! Košuta sicer marsikdaj požre besedo, morda je pa tokrat ne bo!« V županovi hiši je Gregec nalel za mizo več ljudi, od katerih se Je eden dvignil ln vprašal s hreščeini glasom 1 »Kaj Je, fantek?« »Hribčev sem,« je odgovoril Gregee. »Zaradi očeta sem prišel.« Košuta pa Je segel po majoliki, napravil nekaj požirkov in zahropel: »Malo kasno sle se spomnili name!« Ostali prt mizi so Košuti prigovarjali, loda župan se jc zadri: »Pomagal bom ali ne, kakor me bo volja!« Tedaj je Gregco brez besed odšel. 11. Tako nI bilo nobenega npanja več. Hribčevl so čakali in se ozirali po poti z gradu. Mogoče se je župan že omehčal, mogoče se Je oskrbnik že napojil maščevanja... Tiste dni je v mraku Miha nekoč pripravljal drva in se kot ponavadi oziral po poti. Ko je zopet obrnil glavo, je zagledal za zadnjim grmom postavo. Srce mu Je začelo močneje biti. Zakaj stoji neznanec tam ln ne gre naprej? Tudi Gregec je šel za bratovim pogledom. Nekaj kot strah se je vzbudilo v njima. »Naj bo, kdor hoče! Zapahnila bova vrata. Sekiro menda znaš prijeti!« Toda ko sta se funta zopet ozrla proti ovinku, nI bilo nikogar več. »Ne pravi materi,« je dejal Miha, »morda se nama je samo zazdelo.« 12. Mrak se je že povsem spustil. Miha, kot najstarejši, je storil, kakor je delal oče, kadar so kaj slišali o razbojnikih. Zapahnil je hlev in trdneje privezal živino. Zapahnil je ludi vezna rrala in pripravil v knh« dve sekiri Gregec ga je opazoval pri tem in potežkal eno izmed sekir. Nato so sedli pod kadečo se leSčerbo in večerjali. Neradoma Je zaropotalo po veznih vralih. •Strašil« se Je prestrašil Ivanček. Znova je potrkalo. »Odprite!« Je nekdo zaklical pred hišo. Glas je bil čisto jasen, prijazen Ko so ga zaslišali, so sd skoro oddahnili Grege«- In Miha sla stopila k vratom. »Pazi!« je pošepetal Miha firesjcu iu pumig-tiil na orožje, potem pa je odmahnil zapahe ia tudi sam prijel za sekiro.