np v 1 ecaj XL1V i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljaj po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold za pol 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold.. za eetrt Jeta 1 goJd za eetrt leta 1 gold. 30 kr. pošiljane V Ljubljani 8. decembra 1886. Ob s e g : Presnamijenje (pretakanje) vina. Varstvo proti trhlenenji kolov v zimi Kako spoznamo, da ao vinograd napadle trtne v • usi zemlji. govinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. in kje jih najdemo. Shramba in pošiljatev cepieev po Naši dopisi Gospodarske izkušnje. Novičar. Tr Gospodarske stvari. lepem vremenu meseca marca izvršitev precej poleti ko je Presnamijenje (pretakanje) vina. Vsako vino ima obstojne dele, ki se spojijo ali zvežejo s kisikom zraka ter tako naredijo v vinu nove spojine ali telesa. Nekatere take spojine so kisle, kakor oglikova ali pa ocetna (jesihova) kislina, druge so razpuhtljive tolščobne kisline in tretje so pa spo- ki Tretje presnemanje je krat vino vnovič doki- pelo vsled letenske toplote ^ ........... trtič presnamemo pa, predno trgatev pričnemo je pr v klet Ce manje vina. ki naslednjih letih zadostuje dvakratno presne-m sicer na spomlad in v jeseni. Sprememba nasledek vpliva zraka ob presnemljenji, boljšem okusu, kojega spozna se na veči čistobi in pa spoznati zamore jine beljakovin in čreslovine ki so v vinu t ~~ W t/ ^^ v T X M.M. IU VJ1 V.U1U » IVI (5U V > ljive ter se oborijo, to je, sedejo na dno aztop Ker dobro vajen jezik je vino enkrat dovelj razvito, moramo zmanj sati vpliv zraka do njega Kolikor bolj novo je vino. in kolikor manj jo ono popolnem zabraniti in ga v svojem času celo Ko je imelo vino enkrat dosto imelo priliko v njem tacih se eči zraka. Po domače rečeno liko več ima v sebi reči akom priti v dotiko, toliko več je ki rade stopijo v zvezo s kisikom prilike priti s zrakom v dotiko ter se je naredilo mnogo neraztopljivih spojin, ki so uže iz kolikor mlajše je vino, toki naredijo vino motno ali njene > potem dobi vino lastnost, d? oa A pa se na dno vsedejo, ako pride vino v dotiko s zra- Spajanje s zrakom vrši se zelo počasi in ne spremeni ter da ima prijeten okus in duh Precej po presnemanji so vina praznega a odstra-ak nič več kom dohaja priliki presnamljenja (pretakanja) skozi luknjice lesa tem izdatnejše, kolikor tanjši in in pleh zrak vinu skozi luknjice sodovega "lesa ali pa ob pr se redkejši so doge in dna in kolikor manj so te luknj zamazane z drožjem in druzimi rečmi. Slabo vpljiva ačenje vina nespametna navada, vinsko posodo češ, da je sod lepši, ohraniti in da se sod ter rade dobivajo nekoliko okusa po ciku m postajajo kanasta. S časom se pa popravi posneto vino, dobi prijeten okus in duh, koji duh Nemec ime- Alti", to ie duh no starpm vinn jg yg@ Nemec pravi, rstam nuje , tu jc uuu pu btčiieui vinu, kaj druzega, kakor cvetlica ali kakor to je duh po starem vinu » Bououet u na namazati s firnežem ali lakonr da ga je tacega ložej snažnega grozdj tako Bouquet ali cvetlica je nekaterim eči uže prirojeni duh, na priliko skatova, rizlingova cvetica mu Onih spojin iz katerih se narejajo najbolj okusni deli vina, je pa malo v dlje^časa obdrži. Nadalje j e ° p a "v p 1 i v * z r a kT odvisen ln .če se enkrat v vinu razkrojijo, potem so pa od vrste vina, od velikosti'in oblike sodove in od to- slabsa Vlna plote, vlažnosti ter zračnosti kleti suhim zrakom toplih kletih s Kedar je vino enkrat tako, da se na zraku ne v katerih je vino shranjeno v snažnih spremeni več, da je cvetica, vinski duh in dobi okus čistih in majhnih posodah, pride kisik zraka prav (1?velj. potem .m.u pa dalJni vpliv zraka škoduje, ........ * . vino je treba potočiti (povžiti) ali pa v steklenice kmalu do onih obstojnih delov vina, koji se radi spo jijo ž njim. V velikih sodih in v vlažnih kletih pa (butelke) napolniti, nikakor ga pa ne smemo več pre vino dolgo časa obdrži lastnosti mladega vina. Ugodno priliko s kisikom se spajati, ima vino ob presnamljenji. Kolikokrat naj vino presnamemo prvo leto in potem naprej, ni mogoče določno povedati Umni kletarji v obče presnemajo vino prvo leto štirikrat, in sicer v prvič pred božičem, drugič, kedar za- snemati Varstvo proti trhlenenji kolov zemlji. to Skoraj vsacemu gospodarju je znano, da je mo v me- goče obvarovati kole, kateri v zemlji tičijo, pred pre pazimo, da klet prične topleja postajati, w v mesecu marcu. Drugo presnamijenje priporočajo izvršiti ob stalnem, visokem stanji barometra. Nizko stanje katranom (terom) namažemo barometra znači manjši tlak zraka in ob tacem tlaku vzdiguje dr ožje to ikova kislina, ki dela vino motno zgodnj im trhlenjem, ako jih nekoliko ožgemo ali pa s Zadostno varstvo proti trhlenji pa le tedaj dosežemo, ako ob enem kol ožgemp. ob enem seboj potegne in namažemo. Koli, ki so Kletarjem, ki ožgani in nič nimajo še hitreje zgnijejo ali strhlenijo, ker oglje (- r t ^ - r, u y | ~ ■ Jp jj . ~ ^^ fj" j w9^/ jl A JL JL VJ JL A A | y JLmb \jtt ' : ^ JM| barometra, priporočamo drugo presnemanje ob stalnem zrak in vlažnost. Če pa les s katranom namažemo '--j • K BB > " c r • ) • A, < * da bi ga ožgali, se _ 390 - pa katranova plast kmalu odluši. damo, smemo precej zanesljivo sklepati, da je trs Treba je torej kol na tistem koncu pod zemljo površno kolikor ga bode čeravno se nahajajo ušivi trsi tudi brez oteklin Naj _ loži po tem načinu pregledujemo trsovje meseca julija, časa "s katranom mazati, dokler oglje še kaj katrana avgusta in septembra, kedar so trtne uši na najzgor- 0ati, in predno se ohladi, toliko srka. Lesni jesih pa pustljivo olje, ki sta v ka- njiših koreninicah tranu, izpuhtita iz njega, ostali katran pa spremeni se v trdo smolo, katei je za ak neprodrlj Po trebno je to delo izvršiti tudi še nekoliko na mestu kola, ki je ravno nad zemljo, ker ta del naj prvo od- gnjije. Se ve da ni zadosti trsu pregledati eno korenino ali korenine samo od ene strani. Velikoveč treba je okolo in okolo odkopati in vse korenine pregle- dati Le tako je mogoče kaj zanesljivo resničnega povedati Pogosto se .u.mji,! .i« mul« ——: med tem, ko so njegovi na videz zdravi sosedi godi da mljivi trs nima nobenih Shramba in pošiljatev cepičev po zimi. USl, polni tega mrčesa ri ij Cepiče katere rabimo za zimsko cepljenje, nare Zatoraj je prav težko, popolnem za gotovo izreči ta ali uni trs nima uši, ako smo en del njegovih ko zati jih je precej v jeseni, ko enkrat listje odpade renin bili pregledali Prav goče je pa o večjem predno slana pritisne cepiče položimo v senčen številu tr ali o celem vinogradu reči, da je brez kraj ter jih nekoliko zasujemo z zemljo Kakor hitro trtnih uši, ako smo posamesne trse, tu pa tam kate se prične močen ponočen mi moramo cepiče vzeti, jih po vrstah skupaj zvezati ter jih za- s kakim cenim oljem na- zemlj viti v močen papir poj en ki Potem zavijmo te cepiče v mah ter jih zakop ljimo v drevesnici ali na vrtu na kak kraj, ki je va ren pred mišmi celo zimo zdrave Na ta način ohranimo cepiče skozi rega, za pregledovanje izbrali, in še morebiti pri teh nekatere korenine preiskali. Tako imenovana „uradna pregledovanja", na povedani način storjena, nimajo toraj nobene vrednosti, zlasti tam ne, kjer je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav sveže. Noben od teh cepičev se nevarno ker pregledovalci trtno uš lahko dalje zate ne pokvari, naj je še tako hud mi Olje zoperstoji pejo in jo spravijo v vinograde, kjer nje še niso imeli ? vsled svoje narave mrazu j zabrani cepičem, da se iz- kaj t g kuš enj m uže pokazalo suše, in ne pusti mokrote do cepičev Tako zavite so pregledovalci trt u s na blek z cepiče je mogoče pošiljati tudi v najhujši zimi kolikor le daleč hočemo. Poslani cepiči pridejo gotovo zdravi butal« ograd i z orodjem p v tak vi so bili trtne uši še popoln o m na namenjeni kraj, da v kak zakurjen prostor niso med tem časom prišli prost n Obstgarten u Kako spoznamo, da so vinograd napadle dene kajti Kjer so trtne uši uže bolj kakor leta dni ugnjez , ondi zamore posestnik to zanesljivo spoznati padeni žene v drugem in tretjem letu svoje ušivosti odviše kratke i slabotne mladike z rev zaviti, bolehavi ? ter trtne uši m kje najdemo Ker je dolenjsko vinarstvo v vedno večji nevarnosti pred trtno ušjo in, kakor čujemo, še celo člani lokalnih komisij največkrat ne vejo, kako trtno uš iskati, zato prijavimo tu času primeren članek gospoda ravnatelja vinarske šole H. Goethe-ja: Dokler je le posamezen trs napaden od trtne uši, je to v prvem letu in na zunanjih delih trsovih malo ali celo nič poznati. In ravno zategavoljo je ta mrčes toliko nevaren, kajti v vsakem vinogradu je pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo, pa vendar temu ni kriva trtna uš; tudi nihče radi tega ne gre trsom koreninja pregledovat. Dobro tudi znamo, da zamore takošne prikazni nimi listki, kateri so sključeni kmalu žolti postanejo; kabernkov je malo, ki le nepo polno in revno v grozdiče gredo, sploh celi trs kaže, da mu nekaj brani živeti in rasti. No, in tisto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah » četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, če se trs ni pre kopal ali če se mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posusi. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo trtne uši trs še poprej, kakor se popolnoma posuši tudi nekaj trsov, ki poleg drugih v rasti zaostajajo, padejo pa sosedne najbližnje trse trtnih uši gnjezda dalje širijo sovje uši zapuščajo in se dalj Zato vidimo, da se v okrogu. Izsesano sel i j na tisto ki je še zdrav da na starem selu na trsu marsikaj zakriviti: izpita zemlja, velika in zadostne hrane, katere jim je __________________manjkalo. Od starega gnjezda zapazimo kmalu bliže ali dalje novih ušnih gnjezdic, kamor je mrčes bil zatepen po krilatih ušeh. Tako se širi trtna us iz prvega njezda dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, yedno dalje 'in naposied ugonobi ves vinograd, cele slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz na- vedenih vzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so po- vinske gorice pa še nimamo sredstva s katerim bi mogoče bilo to zabraniti. Kedar preiskujemo vinograde napadla. dobne^onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto zav°0lj0 trtne treba je najpoprej iti gledat nasadov z novim trsovjem, katero smo si bili od inod omislili, morebiti iz kraja, kjer trtna uš razsaja, kajti verjetno je, da smo s trsovjem vred tudi trtno uš dobili. Le takrat zamoremo zanesljivo prepričati se ali imamo v svojem vinogradu trtno uš ali ne. če smo poleti zunanje dele trsove, pozimi pa njegove korenine s povekšalnim steklom pregledali. Takošno pregledovanje vinogradov dobro opraviti zamore vsak vinogradar, vsak vinčar, kateri je le enkrat trtno uš na trsu videl. Treba mu pa je, da si kupi povekšalno steklo. Potem mora iti gledat, ka-košne ima trs najmlajše in najfinejše korenine itd. Gospodarske izkušnje. Mnogokrat zapazimo takoj z golim očesom neke čudne vozlaste otekline, ki so po koreninicah nastale vsled zimske jare in rži to-le Skupna setev zimske in jare rzi. Neki holštajnski kmetovalec piše o skupni setvi ~ zimsko ržjo obsejana njiva vbadanja trtne uši. Kedar takošnih oteklin kaj zagle bila spomladi tako redko obrastena ? da sem mislil to ozimino podorati. Prijatelj me je pregovoril to opustiti ter mi svetoval raje sejati med redko ozimino jaro rž. Jaz sem to storil ter potem njivo povaljal. Jara rž je prav dobro izkalila in njiva, ki je bila sicer glede slame zelo različna, bilo je pa gosto za-rastena. Na hektarji pridelal sem 18 ton, med tem, ko so druge njive obdelane le z jaro ržjo, dale k večemu 11 ton. Tam, kjer je bila njiva ob enem posejana z jaro ržjo, ostala je njiva brez plevela. Redilna vrednost divjačine. Beljakovina je sostavni del mesa, ki je glede re-divnosti največ vredna mimo druzih sostavin. V 100 kilogramih volovskega mesa dobili so učenjaki vsled preiskavanja 20 kilogramov beljakovine, v ravno toliko kilogramov telečjega mesa 19V2, koštrunovega mesa 16 V2, svinjine 16, jerebičnega mesa 25 in zajčjega mesa 23 '/« kilogramov beljakovine. Rake celi teden zive ohraniti. Ako hočeš rake dalje časa brez vode žive ohraniti, poglej vsacega raka posebej, ali je čvrst ali ne; klavrne precej odstrani. Takih rakov ne deni v lonec ali pa v zaboj, ampak v primerno košaro (čajno), potresi jih s pšeničnimi otrobi, pokrij jih s koprivami , deni na košaro pokrov in postavi jih v hladen prostor. Prešičem z obraniti glodanje lesa. Ako imajo prešiči v želodcu preveč kisline, skušajo si jo s tem odpraviti, da glodajo les. Vsled tega obglodajo v svinjaku korita, vrata itd. Obglodavanje pa precej puste, ako jim denemo med krmo nekoliko fino stolčene krede. Ozebljine odpraviti. Kdor ima ozebljino, ve, kako je neprijetna, bodisi da srbi ali pa boli. Hamburški zdravnik dr. Klony rabi proti ozebljini sledeče: Ozebljina je z mlačno žajfnato vodo sprati in potem namazati z mazilom, ki obstoji iz enakih delov Ammonium sulfoidithyolicum in terpentinovega olja; na to je djati vato in bolečina ali pa srbenje neki precej preneha. Mazilo napravijo na zahtevanje v lekarni. Razpokane roke in ustne ozdraviti. Izvrstno sredstvo za razpokane roke in ustne je sledeče: Vzemi mašanckerjeva jabolka (okoli Ljubljane imenujejo jih gambovcej, razreži jih s kožo vred v drobne kosce, a odstrani peške in trdo osredje; razreži tudi tako rozine. Potem vzemi od vsacega 4 lote in peci to v loncu s pol funtom nesoljenega surovega masla in 4 loti rumenega voska. Ves čas pa dobro mešaj to zmes. Kedar kapljica te zmesi, ki pade na žarečo oglje, ne scvrči več, potem odstavijo jo od ognja. To mazilo stisni skozi kako ruto v čisto, najbolje v deževno vodo, da se ohladi in strdi in imel bodeš čudežno sredstvo proti imenovani bolezni. Seja glavnega odbora dne 5. decembra 1886. Seji predseduje družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so bili gg. odborniki: Detelja, Goli, Kastelic, baron Lazarini, Lenarčič, Murnik, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Gozdarski odsek se konstituje ter voli svojim predsednikom gosp. deželnega nadzornika za gozde W. Golla. Glavni odbor sklene, poprašati vse podružnice za njih mnenje o škodi, kojo naredijo divji golobje ter zajci, da bode potem vkrenil primerne korake za varstvo kmetijstva. Tajnik poroča, da sta le dve poddružnici odgovorili na vprašanje zastran nove kupčijske pogodbe, ki jo ima država skleniti z nemško in laško. Podpredsednik gosp. J. Fr. Seunig in tajnik G. Pire predlagata, prositi deželni odbor, da dovoli podpore za živinske razstave, zlasti v oddaljenih okrajih, tem bolj, ker je c. kr. ministerstvo izreklo, da v prihodnje ne bode dalo več podpore k stroškom tacih razstav. Predlog se sprejme, in sicer s spremembo, nasvetovano po gospodu dež. odborniku Detelji, da se prošnja odda deželnemu zboru. Ker je ograja okolo družbenega posestva tako slaba, da je treba kmalu nove, sklene odbor na predlog tajnika, polagoma nadomestiti to ograjo z novo močno iz pocinjene žične mreže obstoječo ograjo, koja bode stala z vsem vred vsak meter 1 gold. 70 kr. in bode 2 metra visoka. Učna sredstva bivše živinozdravniške šole (ana-tomični preparati in živinozdravniški instrumeni), koje je gospod dr. vitez Bleiweis v podkovski šoli za nepotrebne spoznal, glavni odbor sklene iz inventara odstraniti. Na predlog tajnika Pirca podariti je učna sredstva dolenjski kmetijski šoli na Grm, in sicer po predlogu gospoda cesarskega svetnika Murnika, naj tudi stroške pošiljatve pokrije družba. Na predlog tajnika izdelati je službena pogodba med družbo in podkovskim učiteljem g. Schlegelnom. Predlog je sprejet. Tajnik Pire poroča: Glede na to, da bode prihodnjo zimo pomanjkanje krme skoraj gotovo še veče kakor pretečeno zimo, zlasti bode manjkalo slame, zato bode cena slami zelo visoka. Sedaj je cena slami uže za nov cent 2 gold. 70 kr., kar je neprimerno veliko, posebno, ker je mogoče, od drugod dobiti ce-nejo slamo. Vsled tega predlaga tajnik Pire: Kmetijska družba skusi naj posredovati nakup slame iz Ogerske ali Hrvatske za kranjske živinorejce, kakor je to storila c. kr. kmetijska družba v Celovcu, ki si je zagotovila slamo za pozno zimo metrični cent pod 2 gold. 50 kr. do 2 gold. 60 kr., in sicer franko postavljeno na kolodvore koroških železnic. Predlog g. tajnika se sprejme in tajništvu naloži primerno ukreniti. C. kr. kmetijsko ministerstvo je gosp. A. Dermelju v Boštanju priznalo premijo v znesku 100 gold. za ameriško sadno sušilnico, katero je imenovani gospod izdelal. Premija bila je gosp. Dermelju vsled razpisa obljubljena. Gospod profesor Franke v Kranji prosil je pri c. kr. kmetijskem ministerstvu podpore za ribjo va-lilno hišo, ki jo meni napraviti v Trbojah pri Kranji. C. kr. kmetijsko ministerstvo odstopilo je prošnjo kmetijski družbi v poročanje. Na predlog poizvedeb priporoča tajnik Pire prošnjo gosp. prof. Frankeja ministerstvu priporočiti. Ko je gospod gozdarski nadzornik Goli to prošnjo še posebno toplo priporočal, glavni odbor predlog tajnika sprejme. Na podlagi poročil ribškega društva sklene odbor izplačati državno podporo imenovanemu društvu v znesku 50 gold. Gospod Kastelic predlaga, da se obrne odbor na c. kr. ministerstvo kmetijstva zarad podpore za nakup 392 rakov, koje uložili v kranjske vode, ki so uže se mo za nastop trgovskega obrta veljavno razkužene. Odbor naprosi g. Kastelica, da izdela za smatrati naobraženost v trgovskih strokah prihodnjo sejo o tej zadevi posebno poročilo. katero si je Na vprašanje c. kr. deželne vlade sklene glavni obrte? pridobil prosilec na strokovnem učilišči za proizvodne Da odbor prošnjo občine Brusnice za preložitev dveh sem-njev priporočati. Naj bi veljalo to mične obrtne vrste? o strokovnih šolah za posa o Prošnjo glavnega odbora, da bi deželni odbor bla- ljevalnih šolah? plošnih trokovnih nada dosegel dober vspeh Da, če se je v trgovskih strokah naj govolil družbeno stanovanje na deželne stroške popraviti, imenovani odbor ni uslišal. YTsled prošnje poddružnice v Boštanji, kojo je '------ V-----I----- ----* , «VJV jv, p1 lUVUlJ^UU LIC* ugiu ULUiJtlU ^ U L L. UUIIL glavni odbor predložil deželnemu odboru, dobila je ob- in sorodnih učiliščih, tehničnih visokih šolah)? veljalo to tudi glede trgovinske nao bra ženosti pridobljene na drugih učiliščih (drž. obrtnih šolah ■■■■■■■■■■■■■1 Da. Se čina boštanjska 200 gold. podpore, ker je vinograde toča pobila. Glavni odbor to z veseljem na znanje terem naj bi bil dokaz sposobnosti pritrjuje predlogu nekih prosilcev vzame. Šimnu Jerebu > retičen? in ako se pritrj ki je dobil na živinski razstavi v ali oni dokaz izvrši? po ka praktičen ali teo Izkaz na kak način naj se ta Kranji premijo za svojega bika, glavni odbor ne do- teoretičen in praktičen sposobnosti mora biti voli tega bika prodati. Glavni odbor vzame na znanje poročilo konjerej-skega odseka o razdelitvi premij za ograjo že^et. šolskih in služnih spriče\ sicer obstoji v izkazu učnih i 5 če zadostuje samo teoretičen dokaz mogla li olajšati izvršitev dokaza vslučaji, če bi mogel prosilec Novim udom družbe sprejme glavni odbor gospode: izkazati nekaj učnih ali pomočniških let? — Samo teo Alojzija Puca, župnika v Hrenovicah, in Frana Trtnika, prvomestnika močvirskega odbora in posestnika v Ljubljani. retičen dokaz ne zadostuj /?) bi se li nasprotno mogla vštevati izkazana teo retičua strokovna naobražba v slučaj če zahteval praktični dokaz? Istotako Trgovinska in obrtna zbornica. tičen izkaz. Kar se tiče izjem, se je od vprašanji II., zadostuje samo prak «, /3 o pri (Dalje.) Bi se li mogla sposobnost dokazati v posamez nih slučajih tudi s tem, da je bil prosilec uže trgovsk III. Vprašanje. Kako se razrešuje vprašanje prestopa od enega tr potovalec? Da, vendar je samo ob sebi umevno, da govskega obrta k drugemu? in sicer: Ali se mora dovrševni učni čas izkazati. Ker se potovalec pomočnika, nadomesti v tej last- v bodoče smela oseba, katera ima zdaj obrtovni list za izvrševanje trgovskega obrta, prestopiti smatra za trgovskega tudi h kakemu drugemu trgovskemu obrtu. Da. nosti kot potovalec dovršen čas služni čas; «) more li prosilec za trgovski obrt, ki obseza le določno blago ali določno vrsto blaga (glej prejšnje vprašanje Ali dokazati praktično sposobnost tudi z izkazom, da je uže izdeloval dotično blago ali blago dotične sobnosti piti v bodoče ob obstoji postavnega izkaza pridobil dokaz spo- sposobnosti mogel oni, kateri si je za nastop kake vrste trgovskega obrta, presto-drugi vrsti trgovskih obrtov, oziroma nastopiti ter je samosvojno izvrševati, ne da moral vnovič doka- vrste ? Ne. zati sposobnost za to? in če ne brezpogojno, s kakimi Je-li to prejšnje poslovanje veljavno, če je prosilec delal v tovarni, pri rokodelskem ali drugem malem obrtu omejitvami in pod katerimi pogoji? Enkratni izkaz postavno določenega dokaza sposobnosti zadostuje. ali celo pri domačem obrtu? Ne; se more dokazati sposobnost za nastop trgo Naj se IV. Vprašanje. nasvetovani postavni propisi uporab vine s kolonijalnim in špecerijskim blagom, trgovine z lja.ll tudi za ženske, katere bi nameravale nastopiti mešanim blagom ali z živežem itd., če je prosilec služboval pri zadevnih pridobitnih in gospodarskih zadrugah (pri potrošnih društvih, živežnih založiščih)? — nost? Vsekako, če potrošno društvo obrtovno izvršuje trgovske ženske govski obrt, oziroma samosvojno zvrševati ga? In če se ima to zgoditi, kako naj bi ženske dokazovale sposob- posle. Izkaz sposobnosti se ima raztezati tudi se ima enako izvršiti, kakor pri moških. na Ce Kakov naj bi bil teoretični dokaz sposobnosti? bi nameravale vdove trgovcev nadaljevati trgovino, mo m sicer z ozirom na predlog nekih prosilcev, da naj se rajo namestiti voditelja, ki ima izkazati sposobnost in izkaže spričevalo o vspešnem poduku na trgovinskem izimno bi moglo oblastvo to spregledati če last učilišči, niča obrta pred smrtjo svojega soproga več let v trgo a demija? nižje vrste? kakovo učilišče se tu misli? 1. trgovinska aka- poslovala tem se morali zaslišati gremiji trgovinske srednje šole? trgovinske šole V. Vprašanje. ske trgovinske šole? trgovinske nadaljevalne šole? nedelj- Se pritrjuje mnenju nekaterih prosilcev, naj se posamezne vrste trgovskih obrtov ne imele pravice ? mislijo trgovinska učilišča po državi vzdr- imeti učence in pomočnike za trgovino (trgovsko po- ževana ali podpirana? obbčinske šole? zborne ali tr- govsko-društvene šole? ali tudi privatna trgovska učilišča? močno osebje) ? In če se pritrjuje, katerim vrstam trgovskih obrtov Spričevala z dobrim vspehom dovršene ljudske ali pod kakimi pogoji naj bi se odrekala ta pravica po- šole in z dobrim vspehom obiskovane trgovinske učil- samičnim trgovskim obrtom? Ker bi pod skupnim niče, bodi-si kake vrste koli, zadostujejo kot teoretičen (kolektivnim) imenom „kramarji, prteninarji, branjevci izkaz sposobnosti. Izkaz o obiskovanji trgovinske učil- pšenarji in prodajalci mešanega blaga" navedenim obr- nice more deželno oblastvo, zaslišavši gremij, spregle- tom ne bilo treba izvršiti izkaza sposobnosti, naj dati v onih slučajih, če se dokaže, da ni bilo nobene tudi ne imeli pravice, imeti trgovskega pomočnega osebja, trgovinske šole v onem kraji, kjer se je dovršila učna doba; VI. Vprašanje. Kateri so razlikujoči znaki pri razsojanji vprašanja, je-li in v koliko se imajo pri trgovskih obrtih službu- zemskim? naj se li inozemski zavodi smatrajo soredne to- Da 7 p 393 joče osebe smatrati kot trgovinsko pomočno osebje (§. 92 obrtnega reda), oziroma kot obrtni pomočni delavci (§. 73 obrtnega reda), ali ne kateri bi bili znaki za lastnost oseb, iiatere po §. 73 zadnji odstavek obrt- nega reda, opravljajo službe višje vrste in toraj v zmislu obrtnega reda niso pomožni delavci, in pa za lastaost oseb, katere po članu V., črka vpeljavnega zakona Jk obrtnemu redu, nižja pomožna dela pri obrtih opravljajo? Bi se li mogla v tej ali oni lastnosti doslužena leta vštevati v dokaz sposobnosti, da se nastopi trgovski obrt. Pod kojimi pridržki ali pogoji? Trgovinsko pomočno osebje so brez ozira na učence (vajence) vse one osebe, katere po dovršeni osvoboditvi oskrbujejo prodavanje blaga (trgovski pomočnik) ali pa dobijo opravek pri drugih trgovskih poslih, kot: knjigovodje, blagajniki, odpravniki, založničarji. Toraj se imajo vse, če so pri viših vrstah služeb ali ne, nameščene, trgovsko naobražene osebe smatrati kot pridruženci (zadruge). Hlapci, izhajalci se ne morejo smatrati kot trgovsko pomočno osebje, ker opravljajo podredjena pomočna dela, ter se ne morejo prištevati pridružencem (zadruge). Ker se more z zahtevano teoretično in praktično naobražbo doseči sposobnost, vsako trgovino zadevajočo višo ali nižo službo opravljati, je enako, v kaki lastnosti se je dovršila služna doba. Pri glasovanji se predlog sprejme. III. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pa kič poroča o zborničnem proračunu za leto 1887, kateri znaša vkupno 4667 gold. 25 kr., ter se je proti vlanskemu povišal za 194 gold. 25 kr. Poročevalec stavi naslednje predloge: 1. Proračun za leto 1887. se v vseh posamičnih točkah, kakor tudi , v po- v skupnem znesku 4667 gold. (25 kr. odobri kritje potrebščin naj se naprosi c. kr. deželna vlada, da oskrbi pobiranje dozdanje doklade po 6% odstotkov od pridobitkarine vseh volilcev; 3. predsedstvo ima potem c. kr. deželne vlade predložiti proračun visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrdilo. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann omenja, da se je do zdaj zbornična doklada pobirala samo od dobitkarine. Ker se za deželne in občinske potrebščine pobirajo doklade od vkupnega davka na pridobitkarini in dohodkarini, naj bi se po njegovem mnenji ti davki vzeli tudi za podlago za zbornično doklado. On toraj predlaga, naj bi predsedstvo, predno predloži proračun za leto 1888, poizve visokost omenjenih davkov. laga, Gosp. zbornični svetnik Iv. Baumgartner pred- naj bi se uže zdaj sklenilo, da se za leto 1888. doklada razdeli na pridobitkarino in dohodkarino volilcev. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 45. Povodni konj pa bivol. Potoval sem z enakomislečimi drugovi, da se seznanim z rastlinami tega dela sveta. Nekega dne smo jahali ob veliki reki Cilj našega potovanja je meril na to, da bi prišli na nasprotni breg. Ogledali smo plit- vine na več mestih da dobili varen prehod Gazeč po visoki travi, zabredli smo kmalu v glen. Treba se ga je bilo ogniti, in v petih minutah smo ga uže imeli za seboj. Ali komaj če smo jahali deset minut ob reki narpej, naleteli smo zopet na močarino. teli pobiti, drugi so nastojali ? da Eni so jo ho se kar (preko reki spustili, vzlasti zategadelj, ker je bila tu nenavadno še-roka, in toraj tudi plitveja. Pa poskusimo", oglasi se francosk častnik. In ne da bi bil počakal, kaj poreko ostali, spodbodel je konja zadrevil v reko. Ali naenkrat se mu z ostrogami in ga je konj na zadnji nogi postavil in začel prhati. Častnik ga spodbada, ali konj le neče naprej, dili za njim, ugledamo tisti hip iz Mi vode i ki smo bro-se vzdigovati nekako postavo skoro štirivoglate glave z malimi očmi in ušesi. Brzo se je tudi odprl gobec, in posvetili so se ogromni zobje, vzlasti veliki so bili zakrivljeni oč-njaki, posebno ona dva v spodnji čeljusti. Konj častnikov in konji naši so se obrnili in brzo brodili iz vode. » Kaka zver je to?44 povpraševali smo drug druzega. Hotentot, ki je Francoza spremljal, zakrohotal se je na ves glas ter dejal: „To je veliki škodljivec našega polja, to je povodnji konj. Po dnevu se drži v vodi, v jezerih in večih rekah, muli vodna zelišča, in kedar mu je treba dehniti, pomoli nosnice iz vode Tudi se rad greje na pesku, ali se valja po blatu. Po noči pa gre iz vode na pašo v gozd, še raje na bližnje polje, ter nam dela veliko škodo, ker desetkrat več potepta kakor požre, ali pa še celo povalja po njivi. Odganjamo ga z ognjem in bobnanjem. 51 Gledite, uže se je potopil!" zavpije eden. Dober plaveč je44, omeni Hotentot. Le za njim!44 veli častnik. „Hotentoti nam ni- kdar ne odpustili, če bi ne ubili njihovega škodljivca.44 Hotentot se je režal, a potem je dejal: „In meso njegovo, to je oblizek! Tudi mast gre v slast Hoten-totom. u ?? Tedaj, gospodje, prigotovimo puške u zinil sem Ce je ta pošast oblizek Hotentotom, tedaj bode u jaz. K dišala tudi nam. Le naprej! Kje je? „Ondi vidim nekako klado na vodi, ali o povodnem konju ni sledu44, oglasi se mi najbliži drug. rk_____ i. • i. ^ ; „ Prav tisto je povodnji konj 5 opazi Hotentot. »Tisto je glava njegova, a truplo je pod vodo. Cez dan ne ugleda človek nič druzega kakor glavo njegovo, ali po noči vleče svoje do trinajst čevljev dolgo, vampasto truplo iz vode na suho. Toda, gospodje, ako ga hočete podreti, nabijte puške s železnimi kroglami, kajti svinčena se rada sploskne ob črepinji njegovi. Vsi mu moramo pomeriti v oka, ter tudi vsi ob enem sprožiti. Tudi moramo razjahati in se peš bližati mu, kajti je jako oprezen.44 Učinili smo, kakor nam je svetoval skušeni Ho- tentot. Kedar smo se na sto korakov približali glavi velikanovi, pomerili smo, in sedem krogel je zletelo proti njemu. Ali smo kaj zadeli in kako, tega prvi hip nismo mogli vedeti. Cez nekaj časa smo opazili, da se truplo ziblje na vodi. Hotentot je zatrjeval, da je zver mrtva. In res je bilo tako. Koj smo poslali Hotentota pol v bližnjo vas, da pokliče svoje rojake na pomoč, ure je uže došlo nekeliko ljudi, malih in velikih z dvema vprežnima voloma. Črnci so šli na plav, da so tako prišli do povodnjega konja. Kedar so ga dobili, zvezali so ga z motvozi, privlekli do brega, potem pa so vpregli vola, ki sta velikansko truplo na suho potegnila, likan ta je tehtal po priliki še čez 50 centov koža sama okolo devet centov. Ve- debela (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Jezikovna razprava v avstrijski delegaciji dne 21. novembra 1886. Pri proračunu za vojno zahteval je bivši uradnik v naučnem ministerstvu baron Dumreicher besedo ter je v obširnem govoru, pretiran v mnogo ozirih pokopaval vsa zdrava pedagogična načela na dobro nemščini, katero je dosledno skrival pod imenom „službenega" jezika v vojni. — Kazal je, kako uže sedaj peša službeni" jezik, pa kako vse drugače bo vojna čutila nasledke sisteme zadnjih 7 let počenši z letom 1893. Potem koval je v zvezde posebne vojne kaste častnikov in podčastnikov, sklicaval se, da mora za nemški poduk njihovih otrok skrbeti celo „Deutscher Schulverein" imenoval naše sedanje šolstvo „Chaos", konečno je zahteval, naj vojni minister vsaj povsod, kjer so „garnizoni", skrbi za ljudske šole z vojnim službenim jezikom. Prvi odgovoril mu je z strokovnjaškega stališča, dvorni svetovalec dr. Czerkavski. Ta je naglašal pred vsem, da smo sad prejšnje „nemške" šole uže skušali. Vsi razumniki so se prepričali, da je taka šola vse skozi v nasprotji s pedago-gičnimi načeli. Prvo in splošno izobraževanje je mogoče samo na podlagi onega jezika, kateri je služil kot prvo glasilo mišljenja, in s katerim je oseba tako zraščena, da svoja najizvirnejša čutila in misli samo v tem jeziku izrekati in samo tako razlagati zamore. Vsak drug način je protinaraven, pri vsakem drugem načinu izobraževanja nastane mesto izobraževanja pačenje duha in spako izobraževanja. To smo skusili, to nas je učila skušnja. Pa taka naprava prizadeva tudi drugo politično škodo. Namesto izobraženja smatrati za samolastno potrebo duha, nastala je izrekoma v nenemških krajih države navada, smatrati jo za prisiljeno — tuje blago, kot neko vrsto službovanja, katero je treba vsakako opraviti, ako se hoče gotovih prednosti v družbi, v državi doseči. O pravi omiki tu ni bilo moč govoriti in ravno tako malo o ljubezni za šolo, o pravi oceni njeni. V novi dobi, z letom 1848. počenši, prišle so v veljavo druga načela. Vrnili so se nazaj k zdravim pe-dagogičnim načelom in nastalo jo prepričanje ter se vtelesilo, da se more omika podajati samo na podlagi narodnega jezika. S to povrnitvijo na prava tla omike nehala je šola biti ptuja. S tem postala je narodna odgoja mogoča in s tem resnična, prava in splošna odgoja. Pa tudi politično se je razmera spremenila. Odgoja spoznala se je kot potreba in v daljnih posledicah začela se je narodna, javna odgoja smatrati kot pridobitev, katere se je treba okleniti z vso ljubeznijo! Gospoda moja! ako bi se misli gospoda predgovor-nika do zadnjih posledic preiskale, moral bi nastati po-vrat, vse bi se moralo dejati v prejšnji «tan, prekucniti bi se moralo sedaj obstoječe, rekel bi celo, ne samo obstoječega, temveč veljavnih postav, s katerimi je zagotovljena narodna odgoja narodov. Povrniti bi se nam bilo v prejšnje stanje. — Nočem govoriti o nevolji, ne o nezadovolnosti, katera bi se s tem pouzročila v vseh krogih ljudstva, izrekoma pri nenemških delih države, ne vem, koliko dobička bi se s tem za države in družbo doseglo. Toliko pa smem trditi: s tem bi se povrnili k onemu napačnemu načelu, katerega so uže zdavnej vsi misleči ljudje zavrgli. Spominjam vai samo na dobo novejše zgodovine. Bilo je v času, ko so nemško-francoske vojne preplav- ljale, in takrat se je govorilo o vpeljavi francoskega poduka v nemške šole, S kakošno grozno nevoljo upiralo se je nemško ljudstvo zoper to in s kakošno nevoljo se še sedaj govori o tedanji mogočosti takega ravnanja. Ali mislite, da imajo drugi narodi drugača čutila, da bi se ne napolnili z enako nevoljo in z istim srdom, ako bi se pri njih hotela napraviti ta poskušnja. No, gospoda, po misli gospoda predgovornika ima vojna služiti namenom ponemčevanja. Ne vem, če bi se vojna rada dala za sredstvo v to, posebno ker nimamo vojne po poklicu, temveč ljudsko vojno, katera ima svoje korenine v ljudstvu, v narodnosti. In tu da bi z vstopom v vojno vsak njem podobni del nehal biti del svojega naroda, in da bi si bil zavesten, da je del života, ki ima namen, ljudstvo spravljati ob njegovo narodnost. Mislim, da se namen, izrečen po predgovor-niku, ne more v soglasje spraviti s pomenom iu ue z namenom ljudske vojne. Gospod predgovornik govoril je o vojaških šolah ter je zahteval, da naj se v različnih garnizonah šole ustanove, katere bi imele služiti kot sodišča germa-nizma. — Namen, z vojaškimi šolami narode spraviti ob njihovo narodnost in jih ponemčiti, mislim, da sem z omenjanjem nasledkov takega početja zadosti označil. Opozorjam pa še na drugo okolščino. Ako je imela vpeljava ljudske vojne namen ožjo vez povezati med vojno in prebivalstvom, po kateri se druga kaže kot del druzega, pa naj bi se sedaj zopet pripravljala raz-ločitev v dve kasti? Jaz mislim, da bi bilo to v nasprotji z vsemi našimi naredbami in vsemi našimi napravami. Jaz mislim, da bi bilo tako protistavljene vojne in ljudstva nevarno in pa poskušnja našim načelom in pa napredku časa nasprotna (dobro! dobro! na desnij početje onim načelom po vsem protivno. In — kar zadeva praktično stran, ne mislim, da bi skušnje, ki se v tej zadevi delajo, ravno k takemu prekucu silile. Sklicujem se samo na to, kako težko je bilo prej v oni deželi, katero jaz zastopam v vojno ljudi dobiti, ki so znali brati in pisati in ki bi bili sploh za to sposobni, zavzeti mesta podčastnikov. Mislim, da mi prevzvišeni gospod državni vojni minister ne bo ugovarjal, ako trdim, da se je to sedaj zboljšalo; mislim, da mora v teku časa še boljše postati in da se morajo pomanjkljivosti ali napake, ako so v tem oziru celo glede na znanje nemščine, s časoma odpraviti. Mislil sem, da je potrebno z naše strani nasproti besedam gospoda predgovornika toliko na kratko ugo-voriti in jaz mislim, da se mi veljavno ne bo lahko ugovarjalo ne s stališča zdrave pedagogike in ne s stališča političnih ozirov. (Pohvala na desni.) Z Dunaja 5. dec. — Danes pokazala se je vsaj narava, zima, da zahteva za-se v sredi velikanskih in krasnih palač tiste pravice kakor v ljubljanskih predmestjih ali pa najbolj osamljeui vasi Triglavskega gorovja. — Dunaj v zametih se sme danes imenovatir ker od sobote večer do danes večer vsipal se je sneg neprenehoma z neba, ceste in ulice pa so ga bile polne, akoravno je po njih gomolelo ljudi, ki so ga skidavali in vozov, ki so ga odvažali. — Tako vreme je naravno zelo škodovalo sv. Nikolaja trgu. — Politike še Dunaj zmiraj ne more prav spraviti na dnevni red, prej bile so temu na poti na Ogerskem zborujoče delegacije, zadnje dni pa je z njim v konkurenco stopila celo „zlata" Praga; v tem slučaju pa ne slovanska zlata Praga, 395 temveč Nemci tam bivajoči. Pratika je namreč tako nanesla, da je eaen prvin kolovodjev tamošnje nem- dne 27 Medveda ustrelil ske stranke z imenom Schmeykal to jesen dosegel starost 60 let in ta prilika porabila se je za veliko nemško demonstracijo ; politično mlademu jubilantu pi sali 137 kil novembra na Kočevskem medveda Henrik Hofholzer vstrelil je i ki je težak ? brzojavili govorili so toliko, da so s poročili o Mestni odbor ljubljanski1 zboruje danes zveče tej svečanosti polnili skoraj vse prostore svojih listov Schmeykal je kolovodja Nemcev one vrste na Češkem ob seka, med temi posebno o ukazu sedništva uri in obravnava o več poročilih peticijskega od o. kr. deželnega pred lede dravstvenih ki nikdar in za nobeno ceno č ej o m Ceh 5 zato so tudi dunajski mestni očetje, ki večinoma Čeh načeloma pa brez pravega povoda enako srčno se pričakuje glave met enako pomeulj važen za d P v katerem za sovražijo, lioteli kadilnico vzdigniti in pripomoči k slavljenji Dunaju sicer po vsem neznanega Schmeykala. sreči se je vendar našlo nekaj prostih in miroljubnih mož v mestnem odboru, ki so se temu početju ustavili in tako se vendar glede te osebe Dunaj ne bo postavil v eno vrsto z onimi hujskači, kateri se ničesar ne boje toliko, kakor „miru med narodi". živahna razprava, ker je pred zdravstven deve ljubljanske razmere, kako mesta ~ — w v f w Ui tolu, Matica Slovenska razpošilja letos izdane knjige vsak član dobi namreč: „Koča za vasio" nrvi Ha zabavne knjižnice dalje ~~* "uaijc; „ i meščanje v minulih stoletjih Koča Letopis vasjo n pa Več o spisal n prvi del Ljubljanski Vrhovec ebini knjig drugo pot Umrl je pri ljubljanskih oo. frančiškanih mi nulo soboto brat Tobija Vernik v starosti 86 let. Politično obnebje začelo se je novejši čas zopet deloma mračiti. Trdna nada, da zavolj Bolgarske ne nastane večja vojska, začela se zadnji čas zgubljati, borsa postala je previdna, povekšanje nemške vojne k temu tudi nekoliko pripomore in celo ministerska kriza na Francoskem se med Francosko in Prvi občni zbor na ustanovljene poddruž mce c. kr. kmetijske družbe v Logatci bode 19. t. m. popolud ob uri v šolskem poslopj v nedeljo v Do jemlje za dokaz, kako napete so razmere Nemško, in kako malo je treba da lenj em Logatci. Glavni odbor zastopal bode tajnik gosp. Gustav Pire. Dnevni red je: 1. Volitev. 2. Predlog o ustanovitvi družbene drevesnice. Omenjati nam je ve- najmnogobroj nadani evropejski mir hipoma splava po vodi selo vest, da bode logaška poddruž nejša na Kranjskem, kajti upisalo se je preko 60 udov Ljubljane. — Deželni zbor kranjski snide se v letošnjo redno zborovanje pojutranjim dne 9. decembra. Največ zaslug pri tem R i b n i k a r. pa ima gospod nadučitelj Ker misliti da bi deželni zbor v 14 dneh dognal svoja dela, soditi se sme uže danes, da se bo moralo nekoliko dela odložiti še v novo leto. To bo toliko lože mogoče, ker ravno v sedanjem letnem času poslanci lože strpe svoj čas in ker se državni zbor, kolikor sedaj ima tajnik Kmetijska potovalna predavanja na Dolenjskem kmetijske družbe gosp. Gustav Pire kr v mesecu decembru v sledečih krajih Soboto 11. decembra ob 10 plica h dopoludne v To prične zadnj dni meseca januarija. Našim nedeljo 12. decembra ob zjutraj v Semič poslancem želimo složnega, za blagostanje dežele vspeš ponedeljek 13. decembra ob 10. uri dopoludne v nega delovanj kranjskim deželnim zborom vred Drašičah zborujejo s tistim dnevom počenši tudi vsi drugi deželni zbori cislajtanski. Notranjska volitev. Pri včerajšnji namestilni volitvi kmetijsKih občin notranjskih za državni zbor izvoljen je bil gosp. dr. Ferjančič z 79 glasovi zoper 71. torek 14. decembra ob 10 do vici dopolud v sredo 15. decembra ob 10 mlj dopoludne v Pod Predavanje bode povsod v šoli. Gospod Pire pre katere je prejel gospod A, G1 o bočni k Številke daval bode o trtni uši, o sredstvih same govore iu pričajo, da je bila borba huda, da so bila mnenja razcepljena. litev dogua Zdaj je bitka minula vo cem ogniti veliki nevarnosti, ki uši, o važnosti kmetijske šole v Grmu jim kako se je Dolenj preti vsled trtne preneha nesljiv ? ker prepričani smo, da razburjenost takoj voljen je dnjak, spreten in za sploh itd. Predavanj tovalce. nameujeno je f o kmetijstvu za odrastle kme- narodnjak, drugače ni bilo mogoče, ker sta bila oba kandidata po vsem naša. Prepričani smo tudi oba kandidata tudi po volitvi vživata enak volilnega okraja, mestih je bila sledeča da zaupanje Razmera glasov o obeh volilnih Novičar iz domačih in tujih dežel Globočnika 59 na gosp Postojni odpadlo je na gosp dr Ferjančiča 34 gla Logatcu pa na prvega 12, na druzega 45 glasov. v Zima „ . astopila je pri nas z vso svojo oblastjo. Vse ravnine pokriva belo-suežna odeja, zrak ohladil se je toliko, da je danes jutro gorkomer kazal Dunaja. — Soboto popoludpe povrnil se je ce sarski dvor z Ogerske nazaj na Dunaj in ob 5. uri po poludne bil je družinski obed pri se vdeležili tudi cesar, cesarjevič z nadvojvodico~ Šte cesarici, katerega so o bolj proti severu ležečih deželah medlo je zadnj mraza minule tedna dni f a n i j soproga princesinja Valerija, cesaričin brat in soboto zbrala se je v njeg ova zbornice kvotinska deputacija avstrijska oddelku gosposke izrekoma o Dunaj celo nedeljo neprenehoma. To velja sostanka vdeležili so se vsi čla Te o pravega navadno hud zimski dan snega. Tudi železniški vlaki kjer je bil v soboto in nedelj Deputacija zbrala si ne- po vse ulice in ceste polne predsedstvo vabilu ministerskega predsednika grofa Taafie-je to so večinoma po nekoliko vsled žametov imeli za predsednika grofa Revsrt ur zakasneuj za namestnika dr. Sturma, za zapisnikarja Lup sadjerejce opizarjamo ne pozabiti otresati in zoper zajce Gospodarje Potem razedlila je vlada statistično gradivo, za začas zavarovati sadno drev poročevalca izvoljen je bil vitez Javorsk in svečanost priredi jutri v deželnem sklenila dramatično društvo skupno s pev Preširnovo gledališči v Ljubljai skim društvom »Slavec več lepih pevskih in godbinskih "toček je jako zanimiv in pričakovati je, da se občinstvo sve čanosti našega prvega pesnika prav obilno vdeleži potem se je po neravno obširnem razgovoru prva seja Kedaj se delo nadalj odloči predsednik Program, ki obsega prolog, prave sploh imajo po deputacije. Vsi bistveni razgovori kakor gmotne raz- klep pa dve burki, kler se sklepi ne predlože zbornicama deputacije ostati tajni, do cijah Strah, katerega je grof Kalnoky izrekel v deleg da bodo zmešnjave Bolgarskem dolgo trajale ? se začenja potrjevati. Grof Kalnoky sprožil je namreč mnenje, da se bodo vse zmešnjave dale hitreje in bolj stanovitno poravnati, ako se prej reši vprašanje o ze-dinenji Bolgarske z izhodno Rumelijo. — Lahko je bilo uganiti, da bode Ruska temu predlogu ugovarjala, ker pred vsem hoče, da Bolgarska to darilo sprejme iz njenih rok, poglavitno pa zavolj tega, ker samo tedaj želi ojačenja Bolgarske, ako ji je na čelu Rusiji uda ni knez. Zadnje dni objavili so se odgovori velevlasti in iz teh je videti, da je Evropa o načinu rešitve tega vprašanja razdeljena v dva nasprotna si dola. Kalnoky-u pritrdile ste namreč samo Angleška in Laška, Ruska pa s Turško in Francosko izrekle so se proti. Odgovor Nemške še ni znan in morebiti ostane neznan, ker uže dosedaj znane izjave zadosti pričajo, da se velevlasti o tem predlogu Kalnoky-jevem ne bodo zedinile, razun ako se zedinijo tndi o osebi prihodnjega kneza bolgarskega. Včerajšnja uradna „Wien. Ztg." objavlja upokojenje predsednika avstrijske državne poštne hranilnice, dvornega svetovalca Boruckya, ki že celo leto ni bil na mestu letošnje spomladi z ministrom Pinom odstopiv-šega prvega predsednika Kocha. — Borucky uže tretjega meseca ni mogel opravljati svojega posla zarad težke bolezni. Čuje se, da se ima državni zbor dne 28. januarija zopet sklicati. Ogerska. — Tukajšnja kvotinska deputacija zbrala se je tudi dne 4. t. m. k prvi seji ter si je zbrala za prvomestnika Szlavy-a in F al k a za poročevalca. V drž. zboru zavržen je bil predlog Istocy-jev, da naj se vpelje borsenski davek z 103 proti 30 glasovi, enako zavržen je bil predlog Appony-jev, po katerem naj bi se ta davek ob enem vpeljal v obeh državnih polovicah, zbornica pritrdila je samo predlogu odsekovemu, ki i/reka, da je borsenski davek načeloma opravičen, da pa sodanjemu času ni primerno vpeljati ga ter se vladi daje nalog, ne iz oči spustiti te stvari in v svojem času predložiti primeren predlog. Nemška. — v državnem zboru dognala se je ravnokar zelo zanimiva vojna razprava. Vlada zahteva, da se število vojaštva zopet izdatno pomnoži, vrh tega pa privoli skupaj za prihodnjih 7 let. Pri tej priliki padla je marsikatera beseda, katera pomenljivo osve-tava političen položaj Evrope, in vtis besedi, ki so se čule iz ust različnih veljavnih mož nemške vlade, tolmačila je Evropa bolj v smislu preteče vojske, kakor pa v potrjenje nade na ohranitev miru. Naglašalo se je, ga toliko svoto stroškov za vojno tudi bogata Francoska ne more več dolgo prenašati, najboljše bi bilo s Francosko pogoditi se z lepo, toda tega se ni nadejati, dokler je še v Francoski močna stranka, ki nazaj zahteva dve »nemški" deželi, katerih Nemška nikdar in nikakor ne bo izpustila. Stranke državnega zbora izrazile so se vsake s svojega stališča nasproti vladinim zahtevam. Windhorst izjavil je v imenu katoliškega središča, da njegova stranka ni nasprotna podaljšanji dosedaj privoljene moči, kolikor pa vlada več zahteva, to se mora dobro prevda-riti, dokazati se mora potreba in nujnost. Središče bo svoj dokončen sklep v tej zadevi storilo še le pri tretjem glasovanji. — Predlog odstopil je odsek v pretre-sanje in poročilo, vojni minister obljubil je v odseku podati zaupna pojasnila. Francoska. — Vsaj za vnanji, v skrivnostih, ki se gode za kulisami, nepodučen svet, nepričakovano nastala je tukaj ministerska kriza, iz katere se da marsikaj sklepati o sedanjih političnih razmerah Francoske iz katere se pa tudi nekoliko mora ugibati glede prihodnosti. Do krize prišlo je tako-le: Dva poslanca različnih strank zahtevala sta, naj vlada odpravi podpre-fekte. Ministerski predsednik Freycinet in pa Sar-rieu odgovarjala sta, da bi se v nekaterih krajih število podprefektov pač dalo zmanjšati, v obče pa so potrebni in vlada bo v tej zadevi sama stavila predlog. Zbornica pa je potem predlogu, da naj se podprefekti odpravijo, vendar le pritrdila z 262 glasovi proti 242. Po tem glasovanji je Freycinet zbornico naprosil, naj odloži razpravo o budgetu, ker se mora vlaaa posvetovati. Po sklenjeni seji sklenilo je ministerstvo odstopiti in zvečer ob pol 6. (v soboto) izročili so ministri predsedniku Grevy-u svojo ostavko. Poskušnje vladi prijaznih strank, najti sredstvo, s katerim bi se dalo ono glasovanje popraviti, do sedaj niso imele povoljnega vspeha. Freycinet odločno trdi, da mu pri sedanjih težavnih razmerah nikakor ni mogoče obdržati odgovornost vladanja, ker pri strankah ne nahaja one močne podpore, katere je pri težavnih položajih neizogibno treba. Tudi sicer Freycinetu ne prijazni listi zastopajo mnenje, da se morajo s stranko poravnati, ako bi se to ne posrečilo, treba bi bilo, zbornico razpustiti. Evro-pejske velevlasti pa se skrbno poprašujejo, kaj prihodnost obeta glede francoske notranje in uuanje politike. Pa o tem, da bi se velika politika Francoske sedaj premenjala, ni nikakor misliti: osveta proti Nemški bo ostalo geslo uuanje. priprave za to osveto — ostalo bo geslo vse notranje francoske politike. Zato bo tudi vlada naslednica Freycinetova skušala si pridobiti prijateljstvo Ruske, od Nemške pa odkrušiti zaveznike njene. S kolikim v pehom se bo to zgodilo, o tem soditi danes ni nikomur mogoče. — Snatorji se baje zelo hudujejo čez zadnje glasoAanje poslancev in zagovarjajo razpust zbornice. Srbska. — Deputacija bolgarskega sobranja bila je včeraj v avdijenci pri kralju, sprejem njen je bi srčen, denes odpotuje deputacija v Budim-Pešt, kjer ji vseučiiiščniki nameravajo prirediti slovesen sprejem. — Potem odpotuje deputacija na Dunaj, Berolin in v Rim. Členi deputacije so Stoilov, Grekov in Kolcev. Kolera, ki se je prikazala med vojaki, se ne kaže hujša, kot na Ogerskem. Vojake spravili so v šotore, Rumunska zaukazala je Sdnevno karanteno proti popotnimi z Srbske. Bolgarska. — Nastala je nekoliko tihota; vladarstvo je Turški odgovorilo, da ji ne pristaja zadržavati deputacijo sobranja, ker nima pravice, izvršitev njegovih sklepov nadzorovati. Videti je, da vladarstvo skrbi vrediti sedaj svoje denarstvo in pa vojno moč. Žitna cena v Ljubljani 4. decembra 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. — banaške 7 gold. 58 kr. — turšice 4 gold. 87 kr. — soršice 6 gold' 60 kr. — rži 4 gold. 71 kr. — ječmena 4 gold. 6 kr. — prosa 4 gold. 38 kr. — ajde 3 gold. 74 kr. —ovsa 2 gold. 92 kr. — Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. V Kranji 6. decembra. Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr. — Rrž 4 gold. 86 kr. — Oves 2 gold. 92 kr. — Turšica 5 gold. 20 kr. — Ječmen 4 gld. 80 kr. — Ajda 5 gld. 55 kr. — Slama 100 kilogr. 1 gld. 80 kr. — Seno 2 gld. 10 kr. — Špeli 1 kilogr. 84 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.