TRST, četrtek 14. junija 1956 Leto XII. - Št. 138 13376) Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 Št. 37-338 — Podruž GORICA’ U\ i - "nn .n ^^^CISKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. . vi$ine v Sirim l stolpca- trgovski 80 ’ finančnn-imrj v n» i?n "ftcmrtnir qo i,V 7 LT‘o.m 15*-18- - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, j ____________________________ ‘ P ’ osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založni štvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Togliatti obsoja zunanjo politiko vlade zaradi njenega klerikalnega atlantizma Obenem želi, da bi vlada pozitivno odgovorila na Bulganinovo pismo in poslala parla •nentarno delegacijo v S2 ter priznala LR Kitajsko - lolloy pa zahteva za 7rstdokonč »o rešitev in prosto cono - Razlika med glasili PSI in KPI glede obsodbe stalinizma (Od našega dopisnika) j RIM, 13. — Med današnjim . nadaljevanjem razprave o zunanji politiki v poslanski zbor-0lci je popoldne govoril Pal-®hro Togliatti. Kritiziral ie v*adno zunanjo politiko za-fadi njenega klerikalnega a-‘•sntizma, ki je že mnogo časa * krizi. Dejal je, da je hlad-vojna v zavesti vseh ljud-«tev sveta pokopana in da je Sedaj edina perspektiva takš-°e. politike samo še atomska v°ina. Zaradi tega je postala Politika koeksistence neizogib-113 nujnost, katere začetna Podlaga je mednarodna pomi-jitev. Italija pa se v tem po-'°žaju še vedno ni oddaljila °d starih pozicij in nima za-tadi tega v svetovni politiki ?voje vloge. Gronchi je s svoji® obiskom v ZDA sicer !f»esel v zunanjo politiko dr-zsve nov element, kateremu PJ ni sledila nobena konkretni pobuda. Predvsem ni bilo Pobene pobude glede odnosov socialističnimi državami-'lada že eno leto odlaša z Odgovorom na sovjetsko vabi-0 italijanskim parlamentar-' J6®, naj obiščejo SZ. Prav jako se ni nič novega zvede-, ‘J glede pogajanj za obisk Planov vlade v SZ. čeprav je *a obisk uradno napovedala t6vija «Esteri». : v Odnosih do azijskih držav 'e palača Chigi ravna po na-: Milih Amerike in zato nada-i *idje s prijateljskimi odnosi i !»mo s CangkajšKovo vlado. : kritem ko ignorira Ljudsko ; f?Publiko Kitajsko, ki ima °°' *irtie trgovinske stike z vse-1,11 državami sveta. ; Nato je Togliatti izjavil, da !° vzroki za takšno zunanjo Politiko najprei v zas-rblje-j Jpsti vlade v notranji politi-; ker so socialisti m komunisti že pred leti predlagali Politiko pomiritve, pa bi jim ;s4aj vlada morala dati prav, T bj na takšno politiko pridala Toda globlji razlog je dejstvu, da vladna zunanja Mtika še vedno sleci kon-''Pcijain klerikalnega atlant-i!|tega ostrakizma. ki je bil *2tok francoskega poraza v 'Pdokini in ki je preprečil družitev Nemčije. Voditelj KPI je v svojem tovoru izrazil željo, naj bi :>l9da sprejela Bulganinov !'edlog, da bi na ta način 1-1 prinesla svoj delež re-'"vi vprašanja razorožitve, ki S* hočejo samovoljno poveza-■ ■’s preventivno rešitvijo vpra-!Jnja nemškega zedinjenja, {fgliatti je tud; zahteval naj Uda .prejme vabilo ZSbrv !* obisk italijanskih T Pa^la' entarnih delegatov. Končno Danes bo položena prva razsodba Ustavnega sodišča i RlM, 13. — Ustavno sodišče -'.danes zaključilo ciklus jav-razprav v sedanjem žaganju. Prva javna razprava ionskega zasedanja bo 10. .ktobra. Domnevajo, da bo ju-; l' položena v pisarni prya if2sodba ustavnega sodisca. C® bodo razsodbe položene C vrstnem redu, kakor so , Zadeve obravnavale, se bo i.f.va položena razsodba n anali k na ustavno zakonitost ,*»i 113 enotnega besedila .»ona o javni varnosti. G “■ogu morata biti obveščena dsednika senata in poslan-zbornice ter pravosodni Mister v dveh dneh. P>a-vMdni minister mora razsod-11 objaviti v Uradnem listu. je govornik ponovih zahtevo, govornik opozarja na nevarnost, ki jo za Italijo predstavlja Tito v svojem novem položaju, ki mu je bil priznan kot »ustanovitelj titoizma«. Jutri se bo razprava nadaljevala. Zaključni govor pa bo imel Martino. — V senatu so nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje. Veliko zanimanje vlada za 40 tipkanih strani dolgo obrazložitev ki jo je dal o Hru-ščevem poročilu Togliatti za revijo «Nuovi Argomenti« in ki bo objavljena v nedeljski številki «Unita». O tem poroča tudi današnja «Unita». k; pa nikakor ne dvomi v točnost poročila, ki ga je objavilo državno tajništvo ZDA. List celo poudarja «nenavaden način, s katerim je bilo javno mnenje seznanjeno s Stalinovimi napakami in s kršitvijo zakonitosti, ki iz njih izvirajo.« kajti ta način ((lah- ko le prispeva k porastu vznemirjenosti« italijanskih komunistov in delavcev.« Tudi Ncnnijev »Avantii« piše o Stalinovih napakah, vendar pa za razliko od »Unita« pripominja, da je šel Hruščev «čez mejo« seveda le v primeru da .ie objavljeno poročilo avtentično. To je že drugi primer, ko se Nenni ne strinja s Togliattijem glede obsodbe stalinske politike-Pred tedni je namreč Nenni pod naslovom »Luči in sence moskovskega kongresa«, pisal, da ima njegova stranka čiste roke glede kulta Stalinove osebnosti, s čimer se je hotel postaviti na nekakšno nevtralno stališče. Danes pa «Avanti!» Stalina dejansko brani. Spričo tega je tem da Italija prizna Ljudsko re publiko Kitajsso. Popoldne je za PSI govoril poslanec Tolloy, ki je obravnaval tudi vprašanje Trsta. Rekel je, da se na Trst ne sme gledati kot na trdnjavo in predstražo proti slovanskemu svetu. Na Trst je treba gledati kot na stično točko Z3 promet podonavske Evrope, kot na največje pristanišče v službi širokega evropskega področja. Ko je govoril o odnosih z Jugoslavijo v zvezi s Trstom, je dejal, da izvirajo vse težave iz fašistične vojne in ((krivične mirovne pogodbe«, pri čemer je igral za Jugoslavijo ugodno vlogo tedanji u-gorini mednarodni položaj. Londonski memorandum, ki je po Tolloyevem mnenju le začasna rešitev tržaškega vprašanja, ni v prid iskrenosti od-ncsov med obema državama, ker so z memorandumom o-stale odprte nacionalne zahteve obeh držav. Nato je govornik predložil vladi, naj najde podlago za dokončni spo- j razum z Jugoslavijo. Nato je Tolloy kritiziral vla- ' do zaradi odgovora Ceškoslo-, vaški in Madžarski, ki sta za-j htevali za uporabo tržaškega : pristanišča enake pogoje, kot i jih je vlada dala Avstriji, i Kot je znano, je vlada odg j-1 vorila, da bo zahtevam obeh j držav ugodila šele tedaj, ko Odstranjeni iz zunanjega ministrstva elementi, Ki so ovirali poli- Zmaga socialistov pri holandskih volitvah Medtem ko so imeli sedaj socialisti in katoličani po 30 sedežev, jih bodo imeli sedaj prvi 34 drugi pa 33 HAAG, 13. — Danes ob 19. uri so se končale volitve za holandsko poslansko zbornico. Kot je običaj na Holandskem ob volitvah, je vlada podala danes ostavko v roke kraljice, ki je zaprosila ministrskega predsednika socialista Dreesa ter ostale ministre, da opravljajo še naprej svoje posle do sestave nove vlade po volitvah. Vsa leta po vojni ;ta sestavljali koalicijsko vlado socialistična in katoliška stranka. V Haagu, prvem večjem holandskem mestu, ki je že sporočilo končne rezultate volitev. je očiten napredek socialistične stranke. Neuradni podatki za Haag navajajo sledeče rezultate v odstotkih: Socialisti 40,2 (1. 1952 pa 35.1), komunisti 18,9 (22,4), bolj zanimivo, kaj bo v tem | katoliška ljudska stranka 17 pogledu prinesla nova dolga I (15,3), liberalci 11,5 00,7), Togliattijeva obrazložitev v j protestanti: protirevolucionar- nedeljo. ji 6,3 (8,1), krščansko-histo- A. P. I rični 3.7 (3,8). V Amsterdamu, ki ga imenujejo »rdeče mesto«, so močno nazadovali komunisti in napredovali socialisti in katoličani. Poznejše vesti, ki so sicer še neuradne, pa že javljajo socialistično zmago v vsej deželi, kar je toliko bolj pomembno, ker so doslej v parlamentu tako socialisti kot katoličani imeli po 30 sedežev. Danes pa so socialisti prejeli 1.871-990 glasov proti 1-815.242 glasovom katoličanov. Socialisti bodo tako imeli v parlamentu enega poslanca več kot katoličani, in sicer 34- Čeprav so izgubili dva sedeža, so ostali desni protirevolucionarni protestanti z 10 sedeži tretja holandska stranka, medtem ko so krščansko-historični (protestanti centra) dobili 8 sedežev (prej 9). Liberalci so ohranili svojih 9 sedežev. Komunisti bodo imeli 4 poslance (prej 6). Protestantsko gibanje skrajne desnice je ohranilo svoja 2 sedeža. Ob st/ojem odhodu i/ Wasliiugton puuclariii Pincuu t/ažnosl nui/i: politiki: SZ Tito je prispel v Soči na kavkaškem Se prej je obiskal Novorosijsk in Krimskajo - V soboto pa se bo vrnil s svojim spremstvom z letalom v Moskvo SOCI, 13. — Več deset tisoč prebivalcev mesta Soči in letoviščarjev je priredilo nocoj prisrčen sprejem maršalu Tilu. Edvardu Kardelju in o-stalim članom njegovega spremstva, ki so v spremstvu Mikojana, Pjegova, armadnega generala Antonova in drugih na križarki »Frun-ze» prispeli v pristanišče Roči na kavkaškem primorju. Na pozdrav predsednika izvršnega odbora mestnega sovjeta se je maršal Tito zahvalil za prisrčen sprejem in poudaril, da je med bivanjem v Sovjetski zvezi opazil veliko spremembo od zadnjega obiska, 'ie spremembe niso samo v novih tovarnah, centralah. hišah, temveč tudi v novih. ljudeh, ki so se vzgojili in ki vztrajno gradijo boljše življenje po idealih Engels a, Marxa in Lenina. V imenu sovjetskih državljanov sc je maršalu Tilu zahvalil Mikojan, ki je opozoril na velik pomen beograjske deklaracije in izrazil prepričanje, da je prihod marša- obiskom predsednika republi- gotavlja «Borba». da ima Dji-ke v Indiji in v Burmi, kori-i las s svojo družino mesečno Ct7 mrašnim riiiem nrnti in or- več dohodkov, kot pa Znaša povprečni zaslužek v Jugoslaviji. Poleg tega je Djilas zavrnil vsako ponujeno delo in si je rajši izbral parazitsko življenje, na račun svoje družine. «Zdi se, zaključuje «Bor. ba», da so vso to gonjo organizirali nekateri ameriški reakcionarni krogi. Samo to nas je napotilo, da se na ta primer ozremo. Sam Djilas ni bil nikdar povod za to, kajti jugoslovanska javnost ni mogla nič drugega pričakovati od malega nepomembnega inozemskega plačanca«. istem smislu piše tudi sti mračnim ciljem protijugc slovanske gonje, za kar je prikladen, ker ga odlikuje odsotnost moralne odgovornosti, avanturizem in politična nenačelnost. Djilas je pripravljen služiti tudi črnemu hudiču. ko gre za zadovoljitev njegovih bolnih osebnih ambicij, pa čeprav na škodo o-snovnih interesov njegove države in naroda«. Ko analizira Djilasov članek, ki je bil objavljen v desničarskem listu «Paris Pres-se» in v »Journal American«, opozarja «Borba» na klevete in podtikanja na račun uglednih državnikov in demokratičnih sil, ki se danes borijo za mir, in ugotavlja, da pri nocojšnja «Politika», ki ugotavlja, da bodo organizatorji , te kampanje dosegli samo to, tem ni bistveno, da je Djilas] da pred svetovno javnostjo začel služiti tujim dolodajs tem. temveč da je bistveno, da gre za široko organizirano as. cijo. katere glavni smisel se vidi iz D.iilasovega članka: politika opuščanja hladne vojne. politika mednarodnega sporazumevanja boljšega med- zlasti na Zahodu, odkrijejo svoje prave namere in do konca osvetlijo bedno vlogo Milovana Djilasa. nvi . i • . nl)UI acuun. v unju .... (d lita v Sovjetsko zvt'y°. 111 I narodnega ozračja in sodelo- bo njun promet skozi Trst do- | ivstrijskega- Razumlji-da takšen odgovor ne j segel avstrijskega. Razumiji- tiKo mednarodnega pomirjen ja. - FerRat Abbas o pogojih za pomi- VO je, _ v predstavlja spodbude za Ma- ritev v Alziru - Francija ne bo še umaknila svojih čet iz Fezzana džarsko in CSR, da bi svoj promet usmerile skozi Trst. Končno je Tolloy izrazil željo, naj se prosto pristanišče spremeni v prosto cono, ki bi obsegala vse tržaško mesto in v kateri naj se podprejo vse pobude za poživitev industrije in prometa. Soe.jtdemoicrat Bettinotti je opozoril vlado pred ((ruskimi manevri«, vendar pa je cejal, da bi bilo nesmiselno odkloniti Bulganinov poziv, ker bi to služilo ((špekulacijam komunizma«; pri tem pa je treba ravnati previdno. Demokristjan Dominedo je polemiziral s Togliattijem v zvezi z njegovo izjavo, da je vprašanje verske svobode v ZSSR notranja zadeva sovjetske državne ureditve. Fašist Anfuso. znani Mussolinijev diplomat, je na podlagi nekaterih izjav evropskih politikov prišel do zaključka, PARIZ. 13. — Francoski zunanji minister Pineau. ki bo jutri odpotoval v Washington. je že dokončal priprave za svoje potovanje. Danes je Pineau poročal na seji ministrskega sveta o programu svojih razgovorov z Dullesom in z glavnimi ameriškimi predstavniki. Kakor zatrjujejo, na merava Pineau: 1. poročati ameriški vladi o svojih razgovorih z Bulganinom in Hru-ščevom v Moskvi, 2. razpršiti nekatere dvome, ki so nastali v ZDA zaradi »atlantskega revizionizma«, ki ga zagovarja Pineau. 3. pojasniti alžirsko vprašanje. Opaža se. da se je zadnje dni povečalo število tistih, ki kritizirajo zunanjega ministra, ker razpravlja o Alžiru z osebnostmi drugih držav, kar ima za posledico internacio- ča je atlantski pakt ((usodno , nalizacijo tega vprašanja. Ba- zmoten«. Dejal je, da je Chur. chill v Aachenu predlagal takšen atlantski pakt, ki bi obsegal tudi Sovjetsko zvezo; Stassen pa je dejal, da je treba Sovjetom ponuditi roko-Zato vlada strah, da se bosta Amerika in ZSSR končno sporazumeli za hrbtom zvestih a-tlantskih držav. Anfuso nasprotuje potovanju Segnija in Martina v Moskvo. Hkrati pa je mu to očitajo tudi Lacoste in njegovi pristaši. Pineau pa baje ne prikriva svojega nasprotovanja ((skrajno nacionalistični« politiki, ki jo vod: Lacoste. Na današnji seji vlade so sprejeli sklepe o raznih diplomatskih spremembah, ki jih je odredil Pineau. Zatrjuje se, da je tudi glede tega prišlo do trenja in nekateri očitajo Pineau tiskovno konferen- zunanjemu ministru, da hoče odstraniti ljudi, ki se ne strinjajo z njegovo politiko mednarodnega pomirjenja in atlantskega revizionizma. V okviru omenjenih diplomatskih sprememb je bil za glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu imenovan veleposlanik Joxe, ki je bil član odporniškega vodstva po vojni in glavni ravnatelj za kulturne odnose v zunanjem ministrstvu. Pozneje je zastopal Francijo v Moskvi, od leta 1955 pa jo zastopa v Bonnu. Za novega francoskega predstavnika v OZN je bil imenovan Bernard Cornut-Gen-tille. Novi glavni ravnatelj za politična in gospodarska vprašanja bo Jean Daridan. Za novega francoskega visokega komisarja v Saigonu pa je bil imenovan Jean Payart. Pineau Je na seji vlade poročal tudi o bližnji konferenci o Euratomu v Bruslju, na kateri bo Francijo zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure. O tej konferenci, ki se bo začela 26. junija, se je Pineau včeraj razgcvarjal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, ki je včeraj prišel v Pariz. Včeraj popoldne je imel 437 turistov iz SZ v Rimu i Rim, 13, — Danes je ob-'ii 1° ' Rim 437 sovjetskih tu-Pov, ki so se včeraj izkr-, 1 v Neaplju, kamor so pri-C>i s sovjetsko ladjo «Po-V), .h Zvečer so se z vlakom i, *) 1 i v Neapelj. V petek zju-bodo odpotovali s parm-»Pobeda« in nadaljevali potovanje, ki bo trajalo It, In se bodo preko Sre-V(žebiskega. Atlantskega, Se-V^ega in Baltiškega morja I. 'li v Leningrad. V Rimu I, si turisti ogledali razne V,V?ovinske znamenitosti in U Irgeiiiini uhinieno obsedno sianie . l^ENOS AIRES. 13. - Da-šjis so uradno potrdili, da sta voditelja vojaške vstaje ji, efal Valle in polkovnik *5s Abadie včeraj ustre- je bilo )^9sProtno kakor lsir9i javljeno, ni bil gene-ii, Raul Tančo še aretiran fc. na še vedno iščeio, Danes l#?°ldne so na seji, ki je bila L predsedstvom generala lJmbura, sklenili ukiniti ob-lltjbo stanje. V dekretu, ki lj, *)ja obsedno stanje, se _jav-L’ da ne bodo več izrečene 'Hi obsodbe in da bo iz-,)hl!ev sedaj izrečenih “hih obsodb ukinjena. l^bdpredsednik Hojas je vče-V« rjavil, da ni res, da s.) !ij dili na smrt in ustrelili k,.s(otine ljudi. Dodal je, da Sa to število 45. Grška spomenica o Cipru razdeljena članicam OZN Odgovori ministrov v poslanski zbornici na vprašanja v zvezi s Ciprom • Eden zopet zatrjuje, da je Ciper Angliji potreben zaradi petroleja na Srednjem vzhodu vlada Britanijo. Ciper v t NEW YORK, 13. — Grška vlada izjavlja v spomenici, ki .je bila danes razdeljena vsem 76 delegacijam držav članic OZN. da se položaj na Cipru stalno slabša, kar predstavlja grožnjo za mednarodni mir. Nadalje zopet poudarja v spomenici svojo zahtevo, da se ciprsko vprašanje razpravlja na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Spomenico je razdelil stalni grški nelegat pri OZN Christian Palamas. Grčija je že 13. marca formalno zahtevala, da »e ciprsko vprašanje vpiše na začasni dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine Glavna skupščina se bo sestala 12. novembra. V spomenici izjavlja grška vlada, da se je odločila za to zahtevo zaradi koristi svobode, miru in varnosti. Grška tudi obtožuje Veliko da je spremenila velikansko koncen-racijsko taborišče in da uporablja vse zatiralne ukrepe, ki so se jih posluževali nacisti in fašisti med drugo svetovno vojno ter da vodi pravo vojno proti grškemu prebivalstvu otoka. Grška spomenica napada zlasti zadnje izjave britanskega zunanjega ministra Selwy-na Lloyria. po katerih je Velika Britanija odločena da ohrani Ciper kot oporišče na Srednjem vzhodu. Lloyd, izjavlja spomenica, je dejal, da namerava Anglija ohraniti otok Ciper pori kolonialnim gospostvom zaradi strateških in političnih razlogov in pa zato, da lahko Velika Britanija izvrši nekake svoje naloge na Srednjem vzhodu. Zlasti pa se hoče Velika Britanija posluževati Cipra za obrambo angleških petrolej- skih koriisti. V odgovor na nekatera vprašanja v poslanski zbornici, ki so se nanašala na londonske razgovore med vlado in ciprskim guvernerjem, je minister za kolonije Lennox-1 nija precložila nadškofu Ma-Boyd izjavil, da večji del tu- ' kariosu zelo obširne predlo- di on z guvernerjem Hardin gom vred dvomi o koristi ponovnega začetka pogajanj z izgnanim nadškofom Makario-som. Potem ko je zagotovil, da bo podal izjavo v poslanski zbornici, ko se bodo končali londonski razgovori z guvernerjem, je minister dejal, da se ti razgovori nanašajo na vse glavne probleme, ki se tičejo britanske politike na Cipru. Ko je dajal minister svo.ie izjave, je bil na tribuni za občinstvo tudi tajnik ciprske etnarhije Kranidiotis, ki je sedaj v Londonu in se razgovarja z nekaterimi laburističnimi poslanci. Notranji minister Lloyd George pa je v odgovor na nekatera vprašanja izjavil, da je pravoslavni arhimandrit Maheriotis, ki je bil včeraj izgnan iz Velike Britanije, predsedoval nekemu odboru za zbiranje sredstev v Angliji v korist kampanje za združitev Cipra z Grčijo. Dostavil je še, da se je grško-pravo-lavna cerkev v Londonu, kjer je deloval arhimandrit. uporabljala kot središče za razširjanje protibritanske propagande. Na nekem zborovanju ženskega konservativnega združenja ie imel ministrski predsednik Eden govor, v katerem je zanikal trditve nekega a-meriškega lista, da so Angleži na Cipru pobili stotine Grkov. Eden je poudaril, da je bilo ubitih že pokazali z atomskimi bombami, z vodikovimi bombami, in z vsem, kar imamo najmočnejšega«. Razen tega naj. bi Montgomery rekel, da ga ne skrbijo morebitne uosle-dice njegovih izjav, ki najbrž ne bodo prijetne njegovim političnim predstojnikom. Healey je vzkliknil; «Ce je maršal Montgomery imel dovoljenje za to bahavo nepokorščino in za te izjave ubijal, ske blaznosti, potem bo to imelo zelo slabe posledice«. Obrambni minister VValter Monckton je odgovoril, da ne vidi nikakega razloga, da b: pri NATO zahteval, naj se Montgomery razreši. Potem ko je dejal, da je jasno, da je hotel Montgomerv samo podčrtati veliko važnost nuklearnega orožja z namenom, da omaja napadalcu pogum, je minister dostavil: «Pri NATO se je jasno poudarilo in maršal Montgomery se je tudi točno tega zavedal, da pripada odločitev o uporabi nuklearnega orožja političnim oblastem«. njegovo bivanje z najvišjimi iugosiovanskimi voditelji v SZ velik dokaz odločnosti o-ben vlad. ua v bodočnosti i lesno sodelujeta za dobro o-beh narodov v svetu. Ljudstvo je še dolgo po prihodu Tita v Soči vzKlika-io pred njegovo rezidenco in po ulicah sovjetsko - jugoslovanskemu prijateljstvu. Maršal Tito je pr,spel v Soči iz Novorosijska, Kamor je bil prispel danes zjutraj z avtomobilom iz mesta Krim-skaja. kjer si je ogledal tovarno konserv in dom kulture kolhoza »Lenin«, v Novu-rosijsku se je od maršala Tita poslovil Nikita Hruščev, ki je odpotoval v Moskvo, kamor se bo maršal Tito s svojim spremstvom vrnil z letalom v soboto. Na vsej poti od Krimskaje do Novorosijska je ljucstvo obsipalo Titov avtomobil s cvetjem. Stara gonja reakcije in lijilas BEOGRAD. 13. — Pariški list »Pariš Presse« in ameriški list ((Journal American« sta pred dnevi začela objavljati vrsto člankov Milovana Djilasa V prvem članku, ki je izšel pod naslovom «Metode Hruščeva in njegovih kolegov so prav tako nevarne kot Stalinove«. ocenjuje Djilas sedanje sovjetske vodilne osebnosti in ugotavlja, da je Hru-fčev mnogo bolj vitalen, kot je bil Stalin, da je praktičen človek, brez vsakih ideoloških predsodkov in da je pripravljen vzpostaviti odnose tudi s Francom in papežem, če bo to imel za koristno. »Spremembe v metodah lahko pripeljejo do globljega vdora v svet. kot pa je to dosegel Stalin s svojimi metodami«, ugotavlja Djilas in opozarja Zahod na opreznost pred Hru-ščevom- Glasilo SZDLJ «Borba» ugotavlja v članku ((Repriza stare kampanje«, da je postala že šablona, da se prične gonja proti miroljubni in neodvisni politiki Jugoslavije prav v trenutku. ko predsednik Tito s svojim obiskom uresničuje veliko poslanstvo miru, prijatelj, stva in vsestranskega sodelovanja med narodi. »Očitno je, da reakciji in nemiroljubnim krogom v svetu ne ugaja tak razvoj mednarodnih odnosov in da jim je mnogo bolj odgovarjala Stalinova politika zaostrovanja mednarodnih odnosov, iz katere so črpali material za svoje protidemokratične in protimiroljubne cilje. Šepilav bo v Atah Ulili! JEKIH! la/OBUEl!" vanja med narodi, z eno be-j sedo politika miru je bolj nevarna kot pa je bila St uino-va politika,hladne vojne. «Bor- ArEl,E> 13 _ Zvedelo se ba\> navaja dejstva, ki j je cja je sovjetski zunanji mi- zu.iejo, da gre za organizin- niSter Sepilov zaprosil, da no akcijo reakcionarnih Uiy- med svojim dvodnevnim gov. Najprej je v «..eu’ \ork j ^neuradnim« bivanjem v Ate. I .mesu« bilo objavljeno Pis-lnah imel «neuradne» razgovo-mo, v katerem Djilas pri,;a-j lf, L ministrsKim predsedni-zuje. da mu Srbs.sa k n i*zev na Kom Karamanlisom in z zu-zadruga (po nalogu po. ilicnih t m njjm ministrom Averoffom. fraacij« nove objaviti koj:/'". ] lv._KOr [)orota atenska agenci-ki jo je napisal. Takoj zatem j ja j(, ^rska vlada ta predlog je isti list objavil pisme »a-: Sprejeln. meriškega odbora za kultur-, no svobodo« maršalu Titu. naj devoli objavo knjige. Tri dni kasneje je ameriški časopis »Time« objavil reportažo o «težkem življenju in preganjanju Djilasa«, In končno je začela ameriška agencija ((Opera Mundi« prodajati vrsto Dji-lasovih člankov raznim evropskim in drugim časopisom. «Ne zaradi Djilasa, temveč zaradi demokratične javnosti na Zahodu, ki ne pozna stvai-nosti«, ugotavlja «Borba», d<4 so knjižne založbe v Jugoslaviji samostojna podjetja in da nihče ne more oporekati podjetjem pravice da ne obja- V Damasku pa je sirski ministrski predsednik in zuna-nj- minister Said Gazi sinoči iziavil tisku: «S Sepilovom bomo obravnavali arabska vprašanja, ki so bila predložena OZN, zlasti vprašanja, ki se tičejo Alžira in Palestine«. Predsednik je dodal: »Obravnavali bomo prav tako v skladu z duhom bandun-ških resolucij vsa druga vprašanja, ki zadevajo mir v svetu ter vprašanja prijateljskih odnosov med Arabci in Sovjetsko zvezo. Vedno v duhu z resolucijami ki so bile sprejete v Ban- vijo knjige, ki po svoji knji- dungu, je nadaljeval predsed-ževni kvaliteti ne odgovarja renomeju podjetja. »Kar se pa tiče pisma ((Ameriškega odbora za kulturno svobodo«, je zelo značilno, poudarja ((Borba«, da odbor ni imel za potrebno dvigniti svoj glas v zaščito svobode na Cipru in v Keniji«. Glede trditve, da je Djilasova družina v težkem materialnem položaju, u- nik, se bodo razgovori, ki jih bomo mi imeli z Nehrujem, nanašali na razvoj odnosov, ki družijo člane afriške in a-zijske skupine. Z indijskim ministrskim predsednikom bomo proučili tudi vprašanja Palestine in Alžira ter vpraša, nje sodelovanja med našima dvema državama za ohranitev miru« Eisenhovver bo danes sprejel nemškega kanclerja Adenauerja Poročilo o nemško ameriških razgovorih - Mogoče bo senat zopet delno zvišal kredite za pomoč tujitu WASHINGTON, 13. — Predsednik Eisenhower. ki se mu zdravje hitro vrača, se bo jutri v svoji bolniški sobi sestal z nemškim kanclerjem Konradom Adenauerjem. To je sporočil šef tiskovnega urada Bele hiše Hagerty. ki je tudi povedal, da je Eisenhovver danes podpisal nekaj dokumentov in odobril tekst šestih brzojavk ter prebral večjo količino drugih aktov. Nekateri izmed bolj pomembnih članov Eisenhovver-jevega tajništva so se danes z njim razgovar.iali približno pol ure o državnih zadevah. Djuas tudi tokrat kakor med Predložili so mu tudi 27 do- PD 74 IITIH OKUPACIII Mal Mungi« smliinlmi f' čer a j je poslednji britanski vojak zapustil e. giptovsko ozemlje lb. junija bodo z veliki, mi svečanostmi proslavili dokončno osvoboditev PORT SAID. 13. — Poslednji britanski vojak je danes zjutraj zapustil egiptovsko o-zemlje, potem ko je bil podpisan zapisnik, ki izroča egiptovski mornarici angleški pomorski urad v Port Saidu. Ves egiptovski tisk poudarja danes osvoboditev egiptovskega ozemlja po 74 letih okupacije. Zadnji britanski oddelki so se že pred dvema dnevoma umaknili iz pomorskega urada na angleško vojaško ladjo ((Evans Gibb« v Pori Saidu. na kateri je imel brigadni general John Lacey svoj glavni štab. Nad angleškim pomorskim uradom je se dalje vihrala angleška zastava, ki -so jo danes odstranili in jo iž-ročili angleškemu konzulu. Danes zjutraj se je general Lacey brez vsake ceremonije v Port Saidu poslovil od skupine egiptovskih častnikov, nato se je vrnil na ladjo, k: je takoj odplula na Ciper. Eno uro po odhodu zadnje- ga angleškega oddelka je skupina egiptovskih mornarjev prišla v poslopje bivšega angleškega pomorskega urada in razvila egiptovsko zastavo. Egiptovska fregata «Ei Hus-seir«, ki je vsidrana v pristanišču, je pozdravila razvijanje egiptovske zastave. Odhod poslednjih britanskih čet ni bi zdruzen z nobeno ceremonijo. Prejšnji teden so egiptovski listi javili, da ne bodo izkazali britanski zastavi vojaških časti, kei hočejo s tem poudariti, da je bila angleška okupacija nezakonita. Angleško - egiptovska pogodba o postopnem umiau angleških čet s področja Sueškega prekopa je bila podpisana v Kairu 19. oktobra 1954. Pogodba določa, da se bo umik čet zaključil do 18. junija 1956. Zadnji britanski vojaki so torej zapustili egiptovsko ozem-lej pet dni prej. Kakor je znano, so za 18. junija napovedane velike proslave v počastitev dokončne osvoboditve Egipta, kumentov, ki jih je predsednik podpisal. Medtem ko se je rešilo vprašanje panamske konference tako, da se je odložil sestanek ameriških državnikov, ki bi moral biti 25. junija v Panami, se bo sedaj odločilo še o razgovoru med Eisenhovvei jem in indijskim mintstr. predsednikom Nehrujem, ki bi moral biti 7. julija Današnje večerno zdravniško poročilo javlja, da je predsednik prvič po operaciji za-užil majhno količino juhe. Nemško - ameriški razgovori so se pričeli na državnem tajništvu včeraj. Včeraj zvečer je bil Adenauer na večerji pri Dullesu. Danes opoldne se je kancler udeležil kosila, ki ga je namesto Eisenhowerja priredil j podpredsednik N xun. popol-| dne pa sta Adenauer in Dul-| les nadaljevala svoje razgovore. uradno poročilo, ki je bilo objavljeno v VVashingtonu zvečer po nemško-ameriskih razgovorih, sporoča, da sta Duiies in Adenauer razpravljala predvsem o vprašanju združitve Nemčije, o zadnjih dogodkih v Sovjetski zvezi ter o razvoju in okrepitvi NATO. Poročilo dostavlja, da predstavlja združitev Nemčije enega. izmed glavnih ciljev za Aahod in da Adenauer in Dul-les soglašata, da ne bo mogoče zaupati obljubam in obvezam Sovjetske zveza, dokler ta ne napravi konca razdelitvi Nemčije. Deset republikanskih senatorjev je danes objavilo izjavo, v kateri pozivajo svoje kolege, da vsaj deloma zopet odobrijo kredite za pom::c tujini, ki jih je zahtevala vlada, pa jih je potem predstavniška zbornica zmanjšala. Predstavniška zbornica je namreč odobrila kredit 380(1 milijonov, ki je za 1104 milijone manjši od vsole, ki jo je zahtevala vlada. Demokratični senator Walter George in predsednik komisije za zunanje zadeve pa je predlagal zopetno odobritev 500 milijonov dolarjev. V nekaterih krogih mislijo, da bo mogoče ta predlog v senatu sprejet. Vlada bi bila pripravljena zadovoljiti se z zopetno odobritvijo 600 milijonov dolarje'.-. — 2 — 14. junij* VREME VČERAJ Naj višja temperatura 25,1 naj-roižja 16,9. ob 17. uri 24,8, zračni tlak 1018.6, veter zahocfcraik 20 km vlaga 70 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,4. UP LI m leL HH. Danes. ČETRTEK 14. junija Elizej, prer., Zdislav Sonce vzide ob 4.15 in zatone o 19.56 Dolžina dneva 15.41. Luna vzide Ob 10.58 in zatone ob 23.3». Jutri, PETEK 15. junija Vid in Modest. Dragomir POSKUSNI BALONČEK VIDEMSKEGA GLASILA «[10 N KI N ODSTRI tt» Socialdemokrati vztrajajo na stališču da se občinski odbor usmeri na levo Frol. Lonza Izjavil, da so vesti «Messagera Veneta* neosno-vane - Socialdemokrati so se izrekli za sodelovanje s PS1-UP List #Messaggero Veneto« ie včeraj objavil vest, da si Kr ščanska demokracija prizadeva sestaviti tržaški občinski odbor s predstavniki sredinskih demokratičnih strank. V tem »prizadevanju«, naj bi KD ponudila socialdemokratom podžupansko mesto in dva odbornika, in sicer: dosedanji odbornik za ekonomat prof. Dulpi naj bi postal pod župan, svetovalec Benussi-Gambel naj bi postal odbornik za socialno skrbstvo in podpore, svetovalec odv. Miani pa naj bi postal odbornik generalnega tajništva. Hkrati pa. piše «M. V.», je Krščanska demokracija odločno pripravljena ponovno kandidirati Bartohja za župana, da «spoštuje željo volivcev, ki so dali Bartoliju največ preferenčnih glasov«. Ni prvič, da desničarski videmski dnevnik, ki zastopa interese »Confindustrie« in iurlanskih veleposestnikov, podtika javnosti razne vesti, ki naj bi na en ali drugi načir. spravile v zadrego tiste politične kroge, ki nočejo več sodelovati z reakcionarno desnico. Tajnik tržaške socialdemokratske federacije prof. Lon-za nam je sinoči odločno zanikal gornjo vest 111 poudaril, da taksni predlogi ne bodo našli pri njih nikoli zaslombe. Dejal nam je. da stojijo trano na svojem stališču «u-smeritve občinskega odbora na levo z vključitvijo v občinski odbor svetovalcev PSI-UP.I Od tega našega začetnega stališča«, je dejal prof. Lonza. «se ne bomo oddaljili«. Pisanje »M. V.» in izjava prof. Lonze sta zelo važni, ker dokazujeta, v kakšnem stanju so razgovori za sestavo »štiristranskega občinskega odbora«. To nam tudi dokazuje, da je demokristjanska desničarska struja z bivšim županom Bartolijem na čelu zelo aktivna in da se poslužuje najrazličnejših sredstev in poti, da nadaljuje s svojo desničarsko politiko. V to svojo politiko hočejo pritegniti tudi socialdemokrate, ki so se končno zavedli, da je njihovo mesta med levičarskimi skupinami. Občinski odbor, ki naj bi imel za župana Bartolija, za podžupana pa enega Socialdemokrata, je po gornji izjavi prof. Lonze neuresničljiv. Zato se nam zdi zelo sumljivo stališče Krščanske demokracije ali pa vsaj dela njenega vodstva, ki tako vztrajno zagovarja sestavo občinskega odbora na stari štiristranski o-snovi vladnih strank. Če so jim socialdemokrati že tolikokrat javno povedali, da nočejo več sodelovati z liberalci, da nočejo Bartolija za župa na da hočejo usmeritev odbo. ra na levo s sodelovanjem PSI-UP, potem je popolnoma odveč, da demokristjani vztrajajo na neuresničljivi formuli. Sicer pa ne bi bilo nič čudnega, da bi KD pripravljala takšen odbor, ki naj bi užival podporo desnice, čeprav bi bili v odboru samo oni, liberalci in morda tudi repu- blikanci. Šovinistična zaslepljenost in podpora, ki jo tržaško demokristjansko vodstvo daje rimski gospodarski politiki do Trsta, znata roditi tudi takšne sadove. Fašistom in monarhistom je trenutno dovolj, da sedi na županovem mestu Bartoli, da občinski odbor nadaljuje z dosedanjo politiko do vprašanja proste cone, da prepusti drugim «bolj pristojnim organom« reševanje vprašanja deželne avtonomije in da vztrajno nasprotuje vsakemu izboljšanju političnih m gospodarskih odnosov z naravnim zaledjem in še posebno s sosedno Jugoslavijo. Bartoli je že te dni s svojimi izjavami o nevarnosti mednarodnih incidentov na Tržaškem v zvezi z vprašanjem ribolova pokazal, da nosi zastavo protijugoslovanske gonje. Ni dvoma, da bi bili fašisti in vsi drugi reakcionarni in protidelavski krogi srečni, da bi imeli za nadaljnja štiri leta Bartolija za župana. Zato menimo, da bi b;la takšna demokristjanska polHi-ka v nasprotju tudi z ver-kim delom svojih volivcev, ki si gotovo želijo pomiritev na našem področju in gospodarski napredek mesta. Opozorilo motoristom Občina obvešča, da je z u-kazom št. 154 dne 11. maja 19541 vladni generalni komisar ukinil bivše ukaze ZVU in vpeljal italijansko zakonodajo o prevozu drugega potnika z motornimi kolesi. Na osnovi te zakonodaje lahko sedi drugi potnik na motornih kolesih, ki imajo več kot 50 kubičnih centimetrov, tudi postlani, če je motorno kolo o-premljeno z ročajem ob sedežu Se nadalje pa ostaja v veljavi ukaz, ki prepoveduje vožnjo drugega potnika na motornih kolesih izpod 50 kubičnih centimetrov. Skupščina nove DZ V petek 15. t. m. ob 18. uri bo v Ul. Tiziano Veccelio 4-6 skupščina voditeljev in aktivistov nove Delavske zbornice CGI- Podpore ECA v maju Od 1. do 31. maja je občinska podporna ustanova (ECA) potrošila skupno 114.126.563 lir za vzdrževanje ubožnice in drugih podobnih ustanov ter za podpore revnim družinam. V inštitutih, ki so pod neposrednim nadzorstvom občinske podporne ustanove, je bilo te pomoči deležnih 1130 oseb, med njimi 726 odraslih in 404 otroci v skupnem znesku 24.532.704 lir. Denarne podpore je dobilo 6.913 družin v skupnem znesku 16.943.302 lir itd. Pod okriljem občinske podporne ustanove so v preteklem mesecu razdelili tudi 16.320 bonov za hrano ter 2694 podpor v znesku 13.751.250 lir iz sklada za zimsko pomoč. Skupščina pomorščakov V petek ob 18. uri bo v Domu pristaniških delavcev skupščina pomorščakov, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih socialnega zavarovanja in skrbstva Poročilo bo podal predstavnik ustanove INCA. DANES NA URADU ZA DELO POGAJANJA O CRDA ŠEST ZAHTEV SINDIKATA KOVINARJEV glavnemu ravnateljstvu podjetja CRDA Dopoldne se bodo sestali tudi predstavniki vseh sindikatov kovinarjev iz 'lrsta in 'Iršiča, da določijo skupne zahteve in bodočo akcijo v obratih CRDA Danes dopoldne se bodo v j vznemirja čelavce CRDA. pa Tr-stu sestali vsi sindikati ko- ni edino vprašanje kovinar-vinarjev iz Trsta in Tržiča, [jev v tem podjetju, kot smo C> Tudi včeraj so se nadaljevala pogajanja italijansko-jugoslovanskih predstavnikov pošte, telegrafa in telefona, ki se ze dalj časa vodijo v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Pogajanja se razvijajo v czračju obojestranskega razumevanja in se nanašajo na telefonske in telegrafske tarife kot tudi na ureditev prometa s paketi. da se pomenijo o skupnih zahtevah v vseh obratih CRDA kakor tudi o enotni akciji za uresničenje teh zahtev. Na u-radu za delo pa se bodo sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva CRDA, da bodo razpravljali o akordih, zaradi katerih je ponovno nastal spor, ker hoče ravnateljstvo zvišati norme, medtem ko sindikati zahtevajo, da se ohranijo sedanje ustaljene norme. Vsekakor ni pričakovati, da bodo današnja pogajanja lahka. zlasti če pomislimo na trdovratno stališče ravnateljstva CRDA do tega vprašanja. kar je že povzročilo dolgotrajne stavke lani in stavko v vseh obratih CRDA v Trstu in Miljah preteklo soboto in nedeljo. Po drugi strani pa bodo tudi predstavniki delavcev vztrajali na svojem pravilnem stališču, saj je nedopustno, da bi Se zaslužek delavcev v CRDA celo zmanjšal. čeprav bi se po namerah ravnateljstva morale zvišati norme, to je storilnost. Vprašanje norm za akordno delo ter tarif, ki najbolj že večkrat pisali, je sindikat kovinarjev nove Delavske zbornice CGIL že večkrat postavil v CRDA in drugod razne druge zahteve, glede katerih pa še ni bila dosežena enotnost obeh sindikatov. Tako je tajništvo sindikata kovinarjev (FIOMj tudi včeraj poslalo ravnateljstvu CRDA pismo, v katerem ponovno postavlja naslednje zahteve: 1. Znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih, kar bi omogočilo zaposlitev novih delavcev. 2. Izplačilo nagrade v višini 100 ur mezde delavcem in pol meseca plače uradnikom, in sicer v zvezi s poletnimi dopusti. 3. Izenačenje mezd in plač s povprečjem mezd, ki veljajo za kovinarje v industrijskem trikotu Turin - Milan -Genova. 4. Spoštovanje člena 16 delovne pogodbe glede akordov. tako da se onemogoči višanje norm, ki se stalno uvaja v veliko finančno škodo prizadetih delavcev ter v škodo njihovega zdravja ter isto- NEZASLIŠANE METODE BIVŠEGA KVESTORJA MARZANA IN SODELAVCEV Policija po svoje prikrojevala izjave nekaterih prič in zapisnike časno določitev osnove, ki bo bolj v skladu z dejanskim stanjem proizvodnosti v poč' jetju. o. Pravično porazdelitev nagrade. ki jo sedaj dobivajo uradniki. 6. Izboljšanje obrokov hrane v menzi ter zadevno revalu-tacijo. Te zahteve sindikata kovinarjev vsekakor niso pretira ne in upamo, da se bodo lahko vsi sindikati o njih sporazumeli, tako da enotno nastopijo z njimi pri delodajalcih. Pri tem je poleg akordov zlasti občuteno vprašanje izenačenja mezd z mezdami v treh največjih severnoitalijanskih mestih, saj so v Trstu življenjski stroški prav tako visoki, če ne višji, razen v Milanu. Na vsak način pa se bo že caries pokazalo, kakšno stališče bodo zavzeli sindikati do teh zahtev, kakor tudi, kako bodo nastopili predstavniki ravnateljstva CRDA na uradu za delo. Od teh dveh dejstev je mnogo odvisen potek nadaljnje borbe v največjem tržaškem podjetju. V policijskem zapisniku, ki ga priča pred podpisom ni niti prečitala, so neresnične izjave, na katerik je bila dejansko zgrajena obtožnica proti dr. A- Sosiču Neki včerajšnji krajevni dnevnik se je v članku o So-sičevem procesu pred porotnim sodiščem začudeno spraševal, kako je mogoče, da je priča Giovanna Zoppolato izpovedala pred sodiščem več, kot je bilo zapisano v policijskem zapisniku. In to seveda v prid in ne v škodo obtoženca, pa čeprav je bila priča predstavljena kot obremenilna. Odgovor je prišel danes sam od sebe; policija je namreč, in to ni samo naš vtis, izpuščala iz zapisnikov kar je bilo v prid obtožencu n dodajala izjave, ki jih razne priče niso nikoli dale. Sele sedaj razumemo, na kakšni podlagi so lahko obtožili dr. Sosiča in ga držali kar 10 mesecev v zaporu, Z dodajanjem izjav, ki jih ni nihče izustil in tudi z ustrahovanjem prič, se je dr. Grap-ponu posrečilo po nedolžnem obtožiti družinskega očeta. Toda zgradba obtožbe se je začela rušiti ne le pri vrhu, temveč tudi pri temeljih, ki so se zamajali že med zasliševanjem obremenilnih prič. S tem praktično obramba nima potrebe nobenih razbremenilnih prič. Na torkovi razpravi je Zop-polatova povedala sodišču, da sta bila finančna agenta Mon-giu in Lembo ustreljena, ker sta hotela zbežati in da e častnik jugoslovanske vojske to grajal, ker je bilo dejanje v nasprotju z ukazi poveljstva. O tem ne najdemo v policijskem poročilu niti vrstice. kakor ni nikjer omenjena izjava obremenilne priče Lidije Štolfe, ki je izza vrat njenega stanovanja jasno slišala, da je neki partizan rekel agentoma; »Odgovarjala bosta na poveljstvu« in pojasnilo diuge priče, to je Marije Štolfe, da je eden od finan-carjev odgovoril, «da na poveljstvo ne bo šel«. Zakaj tega ni v zapisniku, kajti prepričani smo, da sta ženski to izjavili tudi policijskim preiskovalnim organom? Odgovor je jasen in ne dopušča nobene druge obrazložitve; če bi izjavo dali v zapisnik. potem bi ne mogli ne Sosiča ne nobenega drugega obtožiti roparskega umora in zadeva bi morala na podlagi člena 16 mirovne pogodbe iti v pozabo in v arhiv. Toda kvestor Marzano in njegovi pomočniki očitno niso hoteli prispevati k pomiritvi na našem ozemlju in so Sosiča kljub vsemu obtožili, čeprav je ob- PO KRITIČNIM. RAZLAŠČANJU ZEMLJE ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE Kmetje pri Dom ju naj vztrajajo da jim bodo zemljišča pravično plačali Novi pokrajinski svetovalec, tov. Marij Grbec obrazložit zaskrbljenost kmetovalcev vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari O krivičnem razlaščanju zemlje za industrijsso pristanišče smo že večkrat in podrobno poročali ter prikazali vzroke, zaradi katerih so prizadeti kmetje in vsa naša javnost upravičeno zaskrbljeni. iud. kmetijski strokovni organizaciu sta že večkrat posredovali na pristojnem mestu, c, bi bila zadeva pravično rešena, da bi se razlastitve omejile na zareu nujna in javnokoristna dela in da bi razlaščenim kmetom plačali njihova zemljiš.a po primernih cenan; da ne govorimo o protestih in pritožbah prizadeti!) kmetov za uveljavitev svojih pravic. Bred dobrim tednom, kot je znano, so se kmetje pri Domju energično postavili v oorambo svoje zemlje, namesto pogajanj pa so .z Trsta poslali številne agente policije raznih vrst in barv. da bi uklonili odločnost kmetov Zadeva se je poostrila, odkar so na podlagi cesreta tržaške prefekture od 3. marca t' I. začeli 22. maja gra-d.ti novo kiožno cesto za re-zidencialno ' področje, ko so lazm stron in buldožerji začeli lomastiti po raznih kulturah in skrbno negovanih vinogradih. Zeto zgovorno in važno je dejstvo, da so za ta zadnja razlaščevanja uporabili izreden postopek, ki ne dopušča kmetom nobenega ugovora in pogajanj Povlekli so namreč na dan formulo »začasna zateč ba za dve leti« in izjavili, da gre za nujna javnokoristna dela, ki jih ni moč odlašati. Kako »začasna« je zasedba. ko je cesta že zgrajena, razume lahko vsak otrok; da so pa dela zel- nujna, zgovorno pričajo «bohotni» razvoj industrijskega pristanišča in milijarde, ki jih iz Rima kar avsiljujejos za reziden- cialno področje. Nikjer drugje v mestu in v predmestju ni več niti 1 kv. m prostega zemljišča, da bi zicali stanovanjske hise; kar čez noč so zrasli novi stanovanjski bloki, eden poleg drugega, a kmetje jih nočejo «videti» in trmasto vztrajajo pri svojem. «U-pirajo« se razvoju industrije in me-ta. Ne po nizkih cenah, brez nobene odškodnine bi morali odddti svojo zemljo, saj jim bodo poskrbeli, da ve bodo lahko izselili v Avstralijo. Beveda. javna dela so vendar javna dela in so zelo nujna, kupčija pa je kupčija-V Kirnu so pod županovanjem Rebecchimja to pač dobro znali. V ustanovi za industrijsko pristanišče tudi znajo dobro računati; mastne kupčije pa ni kar tako zavračati, če le gre Kaj mislite, ne bi bilo imeniino kupiti zemljišča po 200 ah 300 lir na kv, m. z javnim denarjem valorizirati kraj in nato prodajati vsak kv. m .po 9 do 15.000 lir? Hm če bi racalo, bi ra-talo. A ne trne! Te c ni je o zadevi govoril z vladnim generalnim komisarjem novi pokrajinski svetovalec Marij Grbec in mu podrobn obrazložil zahteve in zaskrbljenost prizadetih kmetov pr, Domju Kakor poročajo, je dr. Palamara izjavil, da imajo kmetje prav, da ne pristanejo na ceno 200300 lir za kv. meter. To vsi dobro vemo, da imajo kmetje v tem pogledu popolnoma prav. Veseli nas. da je to priznal tudi najvišj: predstavnik tukajšnje oblasti, pričakujemo pa, da bo omejil razlaščevanja in tuči dal možnost kmetom, da se bodo lahko pogajali in dosegli pravično ceno za svojo zemljo. Njegova beseda bo lahko precej zalegla pri vodstvu ustanove ja industrijsko pristanišče in odpravila krivice. Glede na vse to pa ponovno opozarjamo kmete pri Domju, naj se prej vsekakor posvetujejo s svojo strokovno organizacijo .preden kaj podpišejo in naj trdno vztrajajo, da bodo dosegli pravične cene za svoja zemljišča. V pešca trčil z motorjem Včeraj zjutraj ob 7. uri se je 44-letni mehanik Milan Kuret iz Loga št. 49 peljal z motorjem v Trst. Ko je dospel skoraj do mitnice v Zavljah. je povozil 75-letne-ga Petra Stranija od Spodnje Magdalene 508, ki je tam prečkal cesto in ni zapazil motorista. Motorist in pešec sta seveda zletela na tla in se pobila. Na mesto so takoj poklicali rešilni avto, s katerim so ponesrečenca peljali v glavno bolnišnico. Kuretu, ki se je pri padcu pobil in ranil po čelu ter se opraskal po desni roki, so nudili prvo zdravniško pomoč m ga n' bilo treba sprejeti na oddelek Bolj poškodovan pa je Strani, ki se je pobil po čelu in obrazu. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek m bo ozdravel v 15-20 dneh. tožnica zgrajena na gnilih temeljih. Bolj kot komentar, bo pravilnost našega mnenja prikazal opis poteka včerajšnje raz. prave Marija Štolfa, 31 let stara šivilja iz I. nadstropja hiše na Ul. Udine št. 37, kjer sta bila ustreljena oba finančna agenta, je februarja lani spremila svojo mater na kvesturo, kamor so jo poklicali na zasliševanje v .zvezi s tem oogodkom. Po zasliševanju njene matere, ki m vedela ničesar točnega razen govoric (isto je ponovila včeraj pred sodniki), je prišla na vrsto ona. Njen policijski zapisnik se začne s pripovedovanjem, da sta bili 3. maja 1945 z mlajšo sestro Lidijo na oknu in opazovali promet. Na cesti, sredi skupine treh oboroženih mož, je opazila oblečenega v gasilsko obleko dr. Sosiča, ki je s kretnjami in z besedami naročeval, naj zapreta okno in se umakneta v notranjost. Kmalu zatem je zaslišala glas linancarja, ki je rekel, da ne gre na poveljstvo oz. «ne odpeljite me na poveljstvo«, kateremu je nato sledil strel iz brzostrelke. Ko je nastala tišina, je premagala strah in odšla na stopnišče, kjer je opazila enega izmed ustreljenih. S stopnišča je stekla zopet do okna in nedaleč od pločnika je zopet opazila dr. Sosiča. To se ne bi bilo nič posebnega; a ženska, vsaj tako sledi iz zapisnika, naj bi tudi izjavila, da je videla Sosiča vstopiti v vežo in nato tudi izstopiti in da sta bili s sestro očividki dogodka. Zapisnik nato pravi dobesedno: »Ko je Sosič izvršil zločin, je imel na sebi gasilsko obleko ali kaki-, uniformo«. Vse te izjave je Štolfa vče- ( raj pred sodiščem zanikala in poudarila, da jih ni nikoli izgovorila. Prvič, ker ni prisostvovala dogodku in drugič, ker ni videla Sosiča ne vstopiti niti izstopiti iz hišne veže. Ker je v naslednjih zapisnikih vetrni jopič svetle barve nepričakovano «zamenjal» gasilski jopič, jo je predsednik na zahtevo obrambe opozoril na ta protislovja. Jezna je Stolfovk odgovorila, da ni ona to spremenila, temveč po. licija. Tudi njena sestra Lidija je morala zanikati precejšnji. in tudi najvažnejše dele številnih zapisnikov. Predvsem je Sosiča spočetka videla, pa čeprav je bila na istem oknu kot sestra, na drugem koncu ulice in samega. Po dogodku pa ga ni več, v nasprotju s sestrino trditvijo, videla na cesti. Tudi ona naj bi videla se govori samo o gasilski uniformi in gasilskem jopiču. Po številnih prekinitvah je predsednik nadaljeval s čita-njem zapisnika njenih izjav in med drugim prečital tudi ta izredno «zanimiv» odstavek: «Kar se tiče moralnega lika Sosiča, ki se mi je zdel krvoločen zločinec...« Zopet prekinitev, kajti priča je vzrojila, češ da tudi tega ni rekla in da ni niti sanjala o teh besedah." Preds.; »Oprostite, toda vi ste vendar podpisali te zapisnike?« Priča; #Da, a jih nisem pred podpisom prečitala«. Lahko bi o dodanih in prikrojenih frazah napisali še marsikaj, vendar je gornji o-pis dovolj jasen in odgrinja zaveso, ki je zakrivala vse ozadje te preiskave in obto-žitve dr. Sosiča. Dr. Sosiča pa je spoznal v gasilski uniformi, sicer na čisto drugem koncu ulice, pa čeprav ob isti uri kot obe Stolfovi, tudi železniški uradnik Mario Kavento iz Videmske ulice, ki je tudi večkrat zapadel v protislovja. Mož je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da je po strelih iz brzostrelke, ki so ubili finančna agenta, iz svojega stanovanja v hiši št, 39 stekel v vežo, kjer je videl gasilca z brzostrelko. Ta gasilec je po njegovem mnenju Sosič. Toda pred sodiščem je svoje izjave nekoliko prikrojil: Sosiča, oziroma gasilca, ni videl v veži, ker naj bi tja piišel šele kakih 20 minut po dogodku. Sosiča pa je na policiji identificiral na podlagi eaine slike, ki so mu jo pokazali: in ta ista slika je bila seveda Sosičeva. Vsekakor lahka identifikacija. »Kako je bii Sosič oblečen«, se je pozanimal predsednik, ki je dobil odgovor, da je imel na sebi gasilsko obleko in rjave škornje Preds.; »Kaj nimajo gasilci črnih škornjev?« «Bili so sicer črni, a so iz-gledali rjavi«, je zajecljala priča. Splošen smeh je spremljal moža, ko je po sramežljivem pozdravu na... fašistični način, zapuščal dvorano. Da Eaventu ni mogoče verjeti, je priznal že tožilec v svojem spisu, ko je proti kon. cu napisal, da »se priča Fa-vento verjetno moti«. Toda moža sta postavila na laž tudi brivec Romeo Lepore, rojen v Chioggi in železniški u-službenec Mario Monticeo, o katerih ni dvoma, da bi bila «uslužni» priči. Oba sta namreč na seznamu obremenilnih prič in proti Monticcu je g janj kot Sosič, a ga je pozneje sodna oblast popolnoma oprostila. Flego je vedno poudarja.. da ni mogoče tedanjega gasilca identificirati s Sosičem. Monticeo je Flegov pogovor z gasilcem opisal v policijskem zapisniku, kjer je rečeno, da je bil Flego «v družbi zločinca«. Odv. Kezich; «Oprostite, le besede so prišle iz vaših ust?« . Namesto Monticca, kateremu je bilo vprašanje namenjeno. pa je odgovoril predsednik sam, ki je izrazil mnenje. da so to besede policijskega funkcionarja, ki je gasilca, ki z umorom nima nič skupnega, spremenil kratko in malo v zločinca. V teku popoldanske razprave je sodišče zaslišalo tudi Espera Abbatija in Antonia Cacoparda iz Videmske ulice, ki sta videla tik pred ustrelitvijo privoziti do hiše št. 37 tovornik, na katerem sta bila neki gasilec in neki civilist. Takoj po dogodku pa je tovornik zavozil dalje. Te izjave sicer niso važne in so pripomogle k povečanju zmešnjave okoli tega dogodka, o katerem bi se danes na podlagi mirovne pogodbe ne, smelo več govoriti. Dokazujejo pa tudi, kako malo verjetno je pričevanje sester Štolfa, ki sta s svojega okna «videli» dr. Sosiča, nista pa videli ob pločniku ustavljenega tovornika. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj in na vrsti so še vedno obremenilne priče. Preds.: Rossi, tož.; De Franco, zapisn.: Magliacca. obramba; odv. Kezich in Berton. Obislc qen. ravnanja za zadružništvo iz Rima Te dni je bii v Trstu generalni ravnatelj za zadružništvo pri ministrstvu za delo in socialno zavarovanje odv. Alberto Benaglia. V družbi ravnatelja za delo in socialno zavarovanje vladnega komisariata dr. Augellija je odv. Benaglia obiskal sedež Delavskih zadrug, kjer so ga sprejeli imenovani člani upravnega odbora s predsednikom dr. Petrinijem na čelu. Odv. Benaglia si je oglgdal to največjo tržaško zadružno ustanovo in se pohvalno izrazil o njeni funkcionalnosti in njeni vlogi. Isti dan zvečer je bil odv. Benaglia gost na sedežu Federacije zadrug in vzajemnjc, kjer so ga sprejeli predsednik dr. Morandini, trije podpredsedniki dr. Manlio Micco-li. dr. Umberto Sajovitz, dr. Bruno Steffe. tajnik g. Pie-randrei in drugi predstavniki tržaškega zadružništva. Tudi na tem obisku se je general-ni ravnatelj za zadružništvo pri ministrstvu za delo in so« cialno zavarovanje ' pohvalno izrazil - o organizaciji federacije. Nesreča na parniku Pri delu se je včeraj dopoldne ponesrečil v ladjedelnici Sv Marka 44-letni Gio-vanni Fabritj iz Ul. Doda 367. Ko je bil zaposlen pri gradnji novega parnika «San Mar-co», ja nanj padel del materiala. ki so ga drugi delavci natovarjali za instalacije na dnu parnika. Fabris se je precej pobil po rebrih in mu je poškodovalo tudi nekaj zob. Odpeljali to ga v glavno bolnišnico in sprejeli na II. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 do 15 dni. Nezgoda med delom Med delom v umobolnici pri Sv. Ivanu se je včeraj ponesrečil 23-letni Fausto Verdnik iz Ul. Carpison 7. Na dvorišču je nerodno padel in si verjetno zlomil koleno desne noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in bo okreval v 10-20 dneh. SEJA IZVRŠNEGA Slovenske gosp. \fli G z.A TRŽASKU UZLMLJE Jutri, 15. t. m. ob 21. uri na dvorišču društvene gostilne v Ricmanjih N. V. Gogolj ŽENITE V soboto 16. t. m. ob 21. uri na dvorišču društvene gostilne v Ricmanjih Ivan Cankar Martin Kačur PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na ^PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250,— Telefonirajte na št. 37333 Razna obvestila Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo jutri 15. t. m. ob 1«. uri na sedežu. Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo zaključna šolska maša jutri 15. t. m. ob 8.15 Dijaki naj se zberejo na dvorišču šole ob 8. uri. IZLET NA SLAVNIK SPD v Trstu priredi 24. t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno propustnico ali potni list. Vpisovanje za izlet vsak dan od 19. do 20. ure do vključno sobote 16, t. m. na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11. Rossetti. 16.00: «Morilec je izgubljen«, J. Cotten, R. Fleming. Excelsior. 16.00: «Zavojevaloi iz utrdbe Ralaton«, B Sullyvan, C.. Colbert. Fenice. 16.00: «Clovek. ki ni nikoli bil«. C. VVebb. J. Grahame. VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za -mladino od 6 let dalje, Aj-Vpisovanje ob torkih. .sredah, četrtkih in petkih od 16, do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG, Ul. S. Vito 17, telefon 38-236. veak dan od 9. do 13. ure. Na sinočnji seji izvršnega odbora Slovenske gospodarsko-kulturne zveze so obširno razpravljali o različnih vprašanjih, ki so zvezana z gradnjo kulturneg,, doma, katerega predvideva londonski sporazum. Poleg tega so tudi razpravljali o sodelovanju obeh prosvetnih zvez in o skupnih kulturnih prireditvah, ki bodo prirejene v Križu, Bregu, Devinu in Bazovici, odbor je pozdravil pobudo za tako skupno sodelovanje, ki je že privedlo do uspesne skupne Aškerčeve proslave. V te i zvezi je bilo tudi govora o koledarju za prihodnje leto. Izvršni odbor Slovenske go-spodarsko-kullurne zveze je ------------------- . .. silec, v katerem je Favento tako pravi policijski zapisnik, 5p0znal Sosiča, naperil tudi tudi obširno razpravljal o iz --------------i,„d, med ..-j. ----------------vajanju Posebnega statuta in S katranom se je opekel Huc e opekline je včeraj popoldne dobit I7-letni de.avec Uermano Cerebuk iz Ul Ro-magna 191 ko jo med delom na cesti padel in ga je po roki oblil curek vročega katrana. ki ga je rosil v posodi. Z avtom delodajalca so fanta odpeljali v glavno bolnišnico. kjer so ga .‘prejeli na dermatološki oddelek. O-zčravcl bo v 8 dneh. skupino oboroženih ljudi, med sv0j0 brzostrelko. Monticeo. katerimi naj bi bil tudi So- kljub temu, da si je dr. Sosi-sic vstopiti in izstopiti iz hiše kot tudi oba mrtveca. To je ženska včeraj zanikala. Odv. Berton; «Ste izjavili, da ste jih videli, ali ne?« Priča: »Tega nisem nikoli rekla«. Podobnih netočnosti je še polno v policijskih zapiskih. Tako je n. pr. napisano, da te videla Sosiča odganjati ljudi s ceste. Toda Lidija Štolfa je bila zopet prisiljena prekinit: čitanje zapisnika in je izjavila. da tega rti nikoli rekla. »Rekla sem«, je dodala obremenilna priča, »da je bil na cesti nekdo, ki je odganjal radovedneže, vendar ta ni bil Sosič«. Tudi v njenih zapisnikih se gasilski «spreminja» v vetrni jopič in brez dvoma je to spremembo vnesla, pa čeprav v njeni prisotnosti, policija, ki je prav iz ust aretiranega dr. Sosiča izvedela, da je imel tistega dne na sebi vetrni jopič rdečkaste barve. Do dneva njegove aretacije pa ča dobro ogledal, ni mogel v njem spoznati gasilca. «Ne», je spregovoril po natančnem ogledovanju stoječega obtoženca, »tega ne morem reči«. Isto je ponovil tudi Lepore, ki je gasilca opazil v isti veži kot Favento in Monticeo. Na policijskem zasliševanju, kamor so ga poklicali kot pričo, so hoteli, da bi izjavil, da je imel gasilec črne lase, a on je vztrajal pri svoji trditvi, da je bil mož plavolas in »slovenski tip«. Zaradi tega so ga policijski organi «spravili» za nekaj ur v celico in nekdo mu je ob tisti priložnosti tudi dejal; «S tem si se uničil«. 'Lo dejanje, ki je navadno izsiljevanje, bi moralo sedaj sprožiti ostro preiskavo, kajti taki sistemi so nedopustni, hodna oblast ima pravico in tudi dolžnost, da ugotovi, kdo je kriv tega nezaslišanega in ilegalnega ravnanja. Zanimivo je. da je bil v isti veži tudi Mario Flego, ki je bil spočetka obtožen istih de- zlasti o uveljavitvi slovenskega jezika. Člani odbora so poudarili, da vsi javni uradi sprejemajo prošnje v slovenščini, kot tudi. da se je v zadnjem času vprašanje sporazuma premaknilo nekoliko naprej. Samomor upokojenca Včeraj dopoldne si je iz neznanih vzrokov vzel življenje s plinom 61-letni upokojenec Giorgio Miani iz Drevoreda XX. septembra 78. Popoldne so truplo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Smola dijakinje Na drugi kirurški oddelek glavne bolnišnice so včeraj ob 13.45 sprejeli 13-letno dijakinjo Gabrijelo Bogataj s Kon-konelskega klanca št. 11. Deklica je na Obrežju T. Gulli prečkala cesto, ko je naglo privozil mimo 23-letni ■i^ligi Paganini iz Ul. Mado-nizza 2 in jo povozil. Gabrijela se je hudo ranila levo nogo, se pobila po čelu in si zlomila levo ramo. Z zasebnim avtom so jo pripeljali v glavno bolnišnico in bo okrevala v 20-30 dneh. Uboga dijakinja, slabo je začela počitnice. ZeLmo ji, da bi čim-prej okrevala in imela vsaj nekaj od letošnjih počitnic. Aretirani mladoletniki Skupina mladih malopridnežev. 15-lgtni Giovanni R. iz Ul. Tiepolo. 14-letni Vitlorio F- iz Ul. Bramante in 14-letni Alessandro M., ki je med drugim kradla na raznih krajih tudi miloščino namenjeno kapucinskemu samostanu, se bo zdaj morala zagovarjati na sodišču. Mladi tatovi so odnesli kapucinarjem skupno 150.000 lir, iz raznih trgovin in avtomobilov pa približno 50.000 lir. Skupno imajo na grbi kar 95 tatvin. Čeprav mladi, so bili zelo podjetni, morda pa jih bo zdaj srečala pamet. Huda prometna nezgoda Ko se je včeraj popoldne 36-letni Albino Gionchetti z Ul. Fabio Severo 81 peljal z motorjem po Miramarskem drevoredu proti Barkovljam, je nerodno padel z vozila in se hudo ponesrečil. Ranil se je po glavi, opraskal po levi roki. se pobil po nogah, verjetno si je zlomil tudi levo nogo, vrh vsega tega pa je dobil še pretres možganov. Avtomobilist, ki je ob nesreči privozil mimo, je ponesrečenca odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek a pridržano prognozo. OD VČERAJ DO DANES Rojstva, smrti in poroke Drse 13. junija 1956 ee je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: prodajalec Bruno Secchi in prodajalka Gemma Ebblin, UMRLI SO: 26-letna Nives Stocca por. Franco, 82-letna Marija Miloč vd. Guštin. 80-letna Olga Battistella por. Gorlato. 49-letni Angelo Visintini, 78-letna An,na Siitek vd Hermann. 52-letma Marcella Stradi por. Bom-venlo, 65-letni Moise C anioni, 19-letoi Flavio Cosolo, 62-letna Helene Eiselt vd. Tauber. 86-letna Maria Bringe vd. Schmitz. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Istria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unlta 4; Prendirii, Ul, Tiziano Vecellio 24: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. IZLET V VF.HONO Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIl priredi od 29. junija do 1. julija izlet v Verono, h Gardskemu jezeru in v Rovereto. Vpisovanje na sedežu v Ul. Zonta 2 do 23. junija. S0LSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo naslednje osnovne sole; v Devinu v soboto, 16. t.m. ob 17. uri. Na sporedu: šolski zbor in Golijeva igra «Princeska in pastirček« v šolskih prostorih, v Movhin^ah, v nedeljo 17. t- m. ob 16. uri, v Nabrežini, v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri. Na sporedu je petje, igrice, prizori in rajalne vaje. Obe v si.likih prostorih, v Zgoniku, v nedeljo 17. t. m. ob 20. uu. Na sporedu je igra «Pelila». Prireditev na cerkvenem dvorišču. v Dolini, v nedeljo ob 19. uri v župnijski dvorani. Šolske razstave ročnih izdelkov (vse v šolskih prostorih); Devin: 15., 16. m 17. t. m. Nabrežina Zgonik in Mav-hinje: 17. t. m. Sv. Barbara: 14. in 15. t. in. N abreiina: Slovenski industrijski strokovni tečaj 16. in 17. t. m. Sv. Knž: v prostorih strokovnega tečaja 16. in 17. t.m. Dolina: osnovna šola in strokovni tečaj, v šolskih prostorih v nedeljo 17. in v ponedeljek 18. t. m od 10. do 20. ure. ihtite in cit aiie Pii molski ciu&omk t Nazionale. 16.00: »Inkova tajnost«, C. Heston, Y. Sumac. Filodrammatico. 16.30: »Desper*-do». W. Morris, B. Gatland. Supercinema. 16.00: «Ko sonce Zahaja«. A, Lane. Arcobaleno. 16.30: «Romar», Char-1 i e Chaplin. Astra Rojan. 16.00: «CJove«» srca«. J. Stewart, A. Ruttie-fort. . ol,„ Capitol. 16.00: «Pozor na zenske«. Ob 21.15: »Odnehaš ali nada-Uuješ«. CUstallo. 16.00: «DekIe z dežel««. Ob 21.00: »Odnehaš ali na«- •Juješ*. Grattacielo. 16.00: «Druga Iju«* zen«, J. VVvman, R. Hudson-Aiabarda. 16.30: «Moja sestra *• veline«, J. Leigh, J. Lennn<>n’ Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Armooia. 15.00: «Jezdee * 1”: ščavi«. Ob 21.00: »Odnehaš nadaljuješ«. , Aurora. 16.30: «Habibal ln„ , staika«. E. tVUliams. H. K«“ Ob 21.00: ((Odnehaš ali na«' 1ju ješ« . Garibaldi. 16.30: «Nevestine **• ze«. A. Togi,lani. B. HheUW„ Ob 21.00: «Odnehaš ali naoa-•Juleš« Ideale. 16.00: «Poči,tniice v M«1-tecarlu«. Impero. 16.30: ((Dediščina tete Amerike«, C. Goetz, V. Maj; tens Mladoletnim p repov. V" 21.00: «Odnehaš ali nadaljuj«*-Italia. 16.30: «Možje, žene in hovrniiki«, V. Leon. M. Audren Ob 21.00: «Odnehaš ali nao«' lju ieš«. ... S. Marco. 17.00: «Da bi te našel«. B. Crosb.v. Ob 2l.w-((Odnehaš ali nadaljuješ« Kino ob morju. 16.30: »Peki*« ska dirka«, H Duff. H. Stahr le.v. Ob 21.00: «Odnehaš «■ nadaljuješ« .,i. Moderno. 16.00: «Frine, oriebi*' ska kurtizana«. E. Klens. • Creasoy. Mladoletnim P1®*; ' Ob 21.00: ((Odnehaš ah ‘iaa' Uuješ« . „„.,1 Savona. 16.00: «Cutnost», E.-R«J' Drago. A. Nazzari. niim prepov. .... Viale. 16.00: «Vsiljenka». A. zari, L. Radovani. Ob »Odnehaš ah nadaljuje**- ... Vittorio Veneto. 20.00: «NaStw gojenk plesne šole društva z lezmčarjev. — Vmes ob **■* ' »Odnehaš ali nadaljuješ«. , Belvedere. 16.30: »Prenehajte strjj lj E ti» Ob 21.00: ((Odneha, v nadaljuješ«. n, Marconi. 17.00 (na odprtem v* 20.30): «Hazardni igralec«, Robertson. D. Paget. Massimo. 16.30: »Odpusti Ana«. M. Frau. T. Lees. 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuj««,' Novo cine. 16.On- «Tobor». A: Drake. K. Booth. Ob_ »Odnehaš ali nadaljuješ«. .. Odeon. Zaprto zaradi P°Pr .J Radio. 16.00: «Atomski zločin^;: R Dening. A. Stevens. Ob**-((Odnehaš ah nadaljuješ«. Venezia. 16.00: «zenske in % bojniki«. A. Nazzari. Ob J*-«' ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Skedenj. 18.30: »Notorius«. POLETNI KINO Arena dei tiori. 21.00: ali nadaljuješ«. Sledi: tapka Alina«. „> Ariston. 21.00: ((Odnehaš *“ Lp daljuješ«. Sledi: »Dekleta Jr hajajo«. B. Hope. A. Armonia. 19.30: »Jezdec »i ščavi«. Variete. — Ob »L «Odnehaš ali nadaljuje*».3L Marconi. 20.30: »Hazardni '» lec« D. Robertson, D. rrr... Paradiso. 20.15: «Tri deMlNvJj korporal«. Ob 21.15: ((Odn«* ali nadaljuješ«. Parco delle rose. 20.30: očetovih grehov«, D. Seal*-21.00: »Odnehaš ali n a dah1" j, Pouziana. 20.15: ((Zapeljiv««*: jj; Fontaine. R. Ryan. Ob ‘ ((Odnehaš ali nadaljuješ«. |Mfl) Rojan. 20.30: «Orli na ‘.j',,}: oceanu«, R. Russell. Ob * »Odnehaš ali nadaliuieš«-Skedenj. 20.45: «NotoriuS». g, Stadio. 20.15: «Slonova stez«*-Tu.vlor. p. Valmaura. 20.15: «Rdeči R Greene. Ob 21.15: «Odne" alj nadaljuješ«. MULIU1& ČETRTEK, 14. junija ,,5< ■IKSVI’ I OsU.l t A 11.30 Lahki orkestri; 12-^, n*-davanje; 12.10 Za vsako«*.}.}} kaj; 12.45 V svetu kulture! Melodlie iz filmov: 13.30 ij ster Pacchiori: 13.50 Bta^^s Puccinijevih oper; 17.30 čajanka; 18.00 Dvorak: za čeio in orkester; 18.35 ZCjer diije iz revij; 19.00 LiszU ".0.3} diji; 19.15 Sola in vzgoJ*- 1)5 Pestra glasba; 20.00 Sp(>r(ji0v«,v Veseli motivi: 20.30 Dve .rdu** skj simfoniji: 20.48 Verd*■ o-ijo-iz prvega dejani a opere lettoli; 21.00 Dramatiziran*. .rjSfi ba; 21.30 Večerne melodij*1 T-r*’ Predavanje: 22.15 DebusS-V-^Jj* 22.33 Zmerne ritmične jn®r^ / ’ “ ~ ‘ • Krof‘: 14.30 Tržaška kulturna ka: 23.15 Tržaški prip°v®^ 22.25 Kvartet Vallisnien. ** ° *’ *■' “ .130 V Poročila v slov.: 5.45, D' 19.00. , ijJO. Poročila v ital.: S-*5‘ 17.45 m 23.00. 5.00-6.00 Spored iz 6.00-6.10 Spored iz k-1,«00 6.10 Jutranja glasba; 1w,n\i»0e' 11.00-12.00 Spored iz MS*c 1*5 13.40 Zabavna glasba; !*■ cnore ba ik) željah; 14.30-17.60 " pv iz Ljubljane; 17.00 Rim11 ',jvl)*” pevke; 17,15 Iz jugoslov. 18.OP; nja; 17.25 Lirične cvetke' jj.15 19.00 Spored iz Ljublonf' poznanj pevci zabavne Blafj„tjli?T jo; 19.30-22.15 Spored iz |t»l paf* ne: 22.15 Slušna ifcra.. Gl* ,St>» 23.10 Veseli nlmi; 23.40 za lahko noč. o » »■: » i J * 327,1 m, 202,1 m, Jt2.* /.O* Poročila ob 5.00. 13.Ul) 15.1,0 17(10 19(81 «■Z' jj.fl! 11.00 Radijski koledar: sJr VValfgang Amadeus Mu z ar l )r v* loinja š„ 31 »Pariška«; ‘T0||« VVIeniansKl: Koncert za j |4« in orktj.ier št. 2 v D-*“V por. Dober dan. otroci!: 12.00 in« larrie melodije iz or »»iffi glasbe; 12.40 Koncertni .« 0“ 13.15 /ahavtia oluSbai oira Utrinki iz literature .(j)'i pesmi Grigori.ta Viteza: ‘Litii* minut z našimi in ",oz al{5'' solisti; 17.15 Zabavna inU4tiflf glasba; 18.15 Francesco i« » dimi: Concerto grossOj l Bach: Koncert št. 1 \ čembalo in godala; 20.0U (ir kov večer domačih PeS”]!iudlj^, pevov — sodelujejo priti m. ansambli in solisti; 21.00 2 j|F ruda: Iz sveta ifi zatiSJ«‘v>jW; Tri predklasične sonate '* jjff violinista Ati Dermel.i ' ,jr * Prevocsek. oboist R Lu*111 pianist Marijan Lipovšek- Mali oglasi^ DVA VAJENCA dobit* ® rf«' kot mehanika. Zglasiti * Jir, pri Sloven.sken) ^ RAZSTAVE in prireditve na naših šolah Kot vsako leto so tudi letos ob koncu šolskega leta priredile slovenske strokovne in osnovne šole ter otroški vrtci zaključne šolske prireditve in razstave. Poleg šolskih spričeval, ki so jih učenci prinesli domov, tudi te prireditve in razstave dekliških in deških ročnih del prikazujejo uspehe naših otrok in vzgojiteljev v preteklem solskem letu, so v spodbudo učencem in v zadoščenje staršem. Vsak, ki sta mu pri srcu' naša šola in napredek naše mladine, se ob prireditvah in ogledu Tazstav razveseli ter pohvali naše učiteljice in učitelje za njihovo skrb in požrtvovalnost pri vzgoji naših otrok. Vsak uspeh šole je zgovorno spričevalo za učitelja; po teh uspehih starši in vsa javnost ocenjujejo nase vzgojitelje. Dosedanji uspehi pa dokazujejo, da naša šola, kljub raznim težavam in zaprekam napreduje. Naši starši lahko mirne duše in s polnim zaupanjem pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, ne samo zaradi tega, ker je to njihova narodna in moralna dolžnost, ampak tudi zaradi dejstva, da jim slovenska šola jamči,- da bodo otroci dobro vzgojeni in si pridobili čimveč potrebnega znanja. Naši nasprotniki uporabljajo vsakovrstna sredstva, spletke, grožnje, obrekovanja in laži, da bi zatrli našo' šolo, da bi čimbolj skrčili vpisovanje v osnovno in srednjo slovensko šolo, ker dobro vedo, da narod brez svoje šole je narod brez bodočnosti. Zaradi tega smo tako ljubosumni na svojo šolo, kot na punčico svojega očesa in prav zaradi tega se veselimo vsakega njenega napredka. O letošnjih zaključnih prireditvah nekaterih šol smo že poročali, o drugih pa še bomo sproti. Povsod so učilnice in dvorane ob takih prireditvah polne staršev in svojcev, ki z velikim zadoščenjem gledajo in poslušajo svoje malčke, kako lepo recitirajo, pojo in igrajo. Prijetno je materi, ko se njen sinko ali hčerka dobro odreže na odru in ploska vsa dvorana, ali ko obiskovalci občudujejo lepa ročna dela in vprašujejo, kdo je to napravil. Tudi to je zasluga mater in očetov, če se njihovi otroci odlikujejo v šoli, saj je šolska vzgoja brez domače vzgoje in skrbi staršev nepopolna. Prireditve in razstave pa so poleg vseba tega tudi velikega vzgojnega pomena za šolsko deco. Razstave ročnih del in prireditve niso sad enega dneva. Skozi vse leto učenci in učenke v določenih urah rišejo, izrezujejo, lepijo, čipkajo in šivajo, na razstavo pa pridejo le najboljša in izbrana dela. Že to, da pride njegovo delo na razstavo, je zadoščenje za učenca. Ob pogledu in primerjavi z deli drugih sošolcev pa dobi spodbudo, da napreduje, da se potem še bolj potrudi, da bolj pazi na svoje zvezke itd. še več truda učiteljev in učencev pa zahteva zaključna šolska prireditev. Pouk raznih predmetov ne sme pri tem trpeti, najti pa je treba dovolj časa in dobre volje, da se vsak nauči svojo vlogo v igri, besedilo te in one pesmi, kretnje v baletu in napeva raznih pesmic. Koliko vaj, da gre potem vse lepo gladko brez treme in jecljanja. Skromni in zasilni so odri, majhne dvorane in učilnice, kjer otroci nastopajo, da pokažejo, kaj vse znajo in kakšne talente imajo v svojih vrstah, toda take prireditve, kljub vsem pomanjkljivostim, so vsem najbolj všeč, otrokom pa ostanejo za vedno v spominu. Marsikaterega od teh otrok, ki ga zdaj poslušate in gledate na odru, ko bo odrasel, ga bo spet mikalo na oder, pa bo postal član dramske skupine ali pevskega zbora. In ko bo v letih, bo kot vi pripovedoval, kako je bilo lepo v njegovih otroških letih na šolskih prireditvah. A. B. Tudi letos je razstava osnovne šole pri Sv. Ivanu obsegla tri učilnice, v naterin je ono razstavljenih več sto ročnih del in risb Izredno lepo delo učenk in učencev IV. in V. razreda, ki so ta vsi obiskovalci občudovali: prt, košarice in pirhi z narodnimi motivi. Tudi najmlajsi gojenci otroškega vrtca pri Sv. Ivanu so razstavljali svoja ročna dela, košarice, vozičke, torbine itd. Pesek Čeprav šola na Pesku, ki jo obiskujejo otroci s Peska, iz Gročane in Drage, nima dosti učencev, je bila razstava zelo lepa in bogata V Sola w Ul. Donadoni Šolo pri Sv. Ivanu Prizor iz enodejanke »Sestrin varuh«, ki so jo podali učenci tretjega razreda slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni v nedeljo popoldne Lonjer-Katinara s Najlepši del razstave na Ka-tinari, ki je obsegala dve učilnici in ves hodnik, je bil kotiček i narodnimi motivi. Boljunec Učenci in učenke si hočejo še enkrat ogledati svoja in druga ročna dela, zvezke in risbe na razstavi v Boljuncu. ®*deljo je bilo v slovenski osnovni šoli v Ul. Donadoni vse polno obiskovalcev, ki so si z velikim veseljem in zadoščenjem ogledali številna ročna dela in risbe. '^ključni prireditvi slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni so v nedeljo popoldne nastopili tudi ti mali harmonikarji iz II. razreda, ki so želi velik uspeh. ^ in učenke iz IV. razreda slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni so lepo podali enodejanko »Nogometna žoga« in so se na odru počutili kot doma. Razstava ročnih del Je privabila številne domačine, starše in odrasle, pa tudi šolarje, ki so občudovali lepe izdelke in risbe. 'Gmanjc Prti, košarice,, vaze, risbe in zvezki v osnovni šoli v Hic-manjih, ki vsako leto priredi lepo razstavo ročnih del svojih učencev. && Muti o4aii m __ Razstava v dveh učilnicah osnovne šole v Barkovljah je bi- Jrpflj+gjjff Mij la lepo ur*Jena. Polna ročnih del v narodnih motivih, risb in zvezkov l/l/lladi baletki Prosek Razstavo na Proseku so priredili v dveh učilnicah osnovne šole, ker so učenci s Proseka in Kontovela napravili več lepih izdelkov. —_ _ _ _ Zelo bogata — kot vsako leto — je bila razstava ročnih iJPhAA del v slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu od sobote do 1VM torka, ko so bile razstavljena tudi dela nižje sred. šole Skupina učencev in učenk, ki so v nedeljo KSirota Jerica«. Razstavo ročnih del pa so dni prej vfl£ —^ _ Tudi v Gabrovcu so učenci otroškega vrtca i» ^jev. f le priredili skupno razstavo in zaključno Pr're yne š°|e kliti nprirp rvptliraplcp mlplcarirA in n«lz 17 OS^ sliki perice, cvetličarke, mlekarice in pek iz osD Skedenj Skedenjski učenci in učenke so med šolskim letom pripravili čedna ročna dela, ki so jih v soboto in nedeljo občudovali obiskovalci na razstavi Del razstave slovenske osnovne šole v Rojan ' -nitoi delki učenk iz četrtega in peteKa razreda z na tivi — V ozadju keramike, dela ucence — Jk I.epa je bila tudi razstava slovenske osnovne šole pri Sv. V WM Mkkmdm Ani. Prevladovali so izdelki učenk, kot prti, pletenine itd. Sesljan V soboto in nedeljo je bila razstava v osnovni šoli v Sesljan u. Deklice so napravile lepe prtiče, na razstavi pa Je bilo največ risb. Izredna točka sporeda zaključne šolske prireditve na slovenski osnovni šoli v Ul. Donadoni je bil prav gotovo nastop malih baletk iz tretjega razreda, ki sta si osvojili številno občinstvo. — Mladi baletki, ki še mnogo obetata, sta Vera Kosovel in Darja Grobovšek Štivan ki so Skupina učencev in učenk osnovne šole v Stivanu, v soboto popoldne na zaključni prireditvi uprizorili e Janko »Zamorec« Šempolaj Učenci osnovne šole in otroškega vrtca so s sv nim nastopom v nedeljo in z razstavo ročnih da so zares marliivi Učenci in učenke četrtega razreda slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni so na zaključni šolski prireditvi lepo zapeli nekaj narodnih pesmi Poleg razstav osnovne in nižje srednje šole Je bila pri Sv. Jakobu tudi razstava otroškega vrtca s prav čednimi deli najmlajših Sentjakobcanov Zasedanje glavnega odbora Ctrl L in pereča gospodarska vprašanja Posledice avtomatizacije Potreba po uvedbi 40 urnega delovnega tednika - V Italiji ne/več/e nesorazmerje med povečanjem storilnosti in profitov (32,7%) m povečanjem mezd (komaj 4%) In Predvčerajšnjim se je v Rimu sestal na zasedanje Glav. ni odbor italijanske splošne. ; zveze dela (CGIL). na katerem je Giuseppe Di Vittorio podal poročilo na sledečo temo; «Okrepitev CGIL za ved-no bolj učinkovito borbo italijanskih delavcev». Gre za prvo zasedanje po IV. zveznem kongresu, na katerem so sprejeli nekatere bistvene popravke dotedanje sindikalne linije, ki je bila povzročila vrsto neuspehov te najmočnejše italijanske sindikalne organizacije. Na omenjenem kongresu so predvsem obsodili pomanjkanje notranje demo-■ kracije v dotedanji sindikalni dejavnosti, zlasti pa njeno sektaštvo, ki je imelo svoje korenine v blokovski i poli liki Sovjetske zveze in vod stva KPI. Spričo neuspehov take politike, ki se je negativno odražala tudi na tori , Iču borbe, je poslednji kongres CGIL temeljito'' revidiral svojo dotedanjo politiko in sorejel vrsto važnih sklepov. /Na tem prvem zasedanju Glavnega odbora so pregledali dosedanje rezultate nove poti. da bi mogli določiti novemu položaju ustrezne naloge sindikalne organizacije. V uvodu se je Di Vittorio dotaknil rezultatov upravn;h volitev in poudaril zmago levičarskih strank ter poraz skrajne desnice in predstavnikov «trojne gospodarske zveze«, ki so doživeli poraz tudi zato, ker so tudi katoliški delavci glasovali proti r.jim na listah krščanske demokracije. Značilen je glede tega primer Milana, kjer je združenje katoliških delavcev (ACLI) doseglo uveljavljenje svojih kandidatov in poraz kandidatov buržoazije, ki so jih vključili v demokrščansko listo. Ta okoliščina dokazuje, da obstaja neko temeljno stališče, ki je skupno vsem delavcem, ne glede na njihovo politično in sindikalno usmerjenost, kar odpira pot za delne in splošne sporazume med različnimi sindikalnimi in socialnimi organizacijami, vštev- ši tudi ACLI. Di Vittorio je nato poudaril tudi zahtevo po enotnosti, ki je osnovna značilnost dejavnosti CGIL. Morda ni dozorel čas za širše, enotne, nastope, skušajo pa ..naj. sg ^do-seči tudi delni sporazumi, ki nai preprečijo, da bi se delavci predstavili razdvojeno pred enotno nastopajočimi kapitalisti. S tem v zvezi je Di Vittorio dejal, da CGIL ponavlja svoj sklep, da ne. bo v tovarniških odborih (tudi kjer je v večini) pristajala na ločene razgovore. Isto stališče naj bi zavzele tudi druge sindikalne organizacije. Splošni in tudi delni sporazumi med sindikalnimi organizacijami so. po mnenju Di Vittoria, tem bolj nujni v tem trenutku, ko gre za neko /-redno važno vprašanje. Gre namreč za vprašanje avtomatizacije in mehanizacije, ki predstavlja drugo revolucijo v industriji, kar more povzročiti naraščanje brezposelnosti. Delavski razred ne sme nasprotovati tehničnemu napredku njegov cilj mora biti v tem, da ga spremeni v socialni napredek tako, da imajo od tega korist i delavci i potrošniki, in ne le omejene skupine velekapitalistov. Treba je torej doseči, da uveljavljenje novih tehničnih postopkov ne poveča brezposelnosti, ampak da jo celo zmanjša. Glavni poti. da to dosežemo, sta dve; zmanjšanje delovnega urnika in znižanje cen. 40-urni delovni tednik zahtevajo v svetovnem merilu Svetovna sindikalna zveza, CISL in zveza, krščanskih delavcev. Tudi v Italiji se vse tri sindikalne organizacije strinjajo v tem, da ga zahtevajo. V Italiji je to vprašanje zlasti pereče za rudarje in za metalurške delavce v plavžih. A tudi drugod v Italiji obstajajo možnosti takega zni-žč.nja delovnega urnika — je nadaljeval Di Vittorio — in primeri v tovarnah FIAT in Olivetti nam to potrjujejo. Po mnenju CGIL je treba braniti naslednja stališča: I, iO-urni tednik z dvema tedenskima praznikoma; 2. poveča-tt dobo plačanega dopusta; 3. pozorno proučiti položaj vsakega posameznega podjetja du ne bi zapadli na tem področju v stari shematizem. Di Vittorio se je nato dotaknil še drugih važnih vprašanj, kot na pr. pravičnejše porazdelitve dobička podjetja in zboljšanja plač v zvezi s povečano storilnostjo delo. O-menil je tudi vprašanje premične lestvice, ki bi jo podjetniki radi spremeniil na škodo delavcev, medtem ko jo je treba izboljšati in raztegniti tudi na druge kategorije, kot so na pr, državni nameščenci in upokojenci Potem ko je omenil zahteV ve poljskih delavcev in spolovinarjev, železničarjev in poštnih nameščencev, kakor tudi nameščencev državnih monopolov, se je Di Vittorio dotaknil tudi vprašanja šolnikov, za katere še niso našli dokončne rešitve, kljub temu, da se je vlada za to formalno obvezala. Nato je piešel na analizo gospodarskega položaja, ki po mnenju govornika potrjuje veljavnost gesla ((gospodarstvo, ki naj temelji na delu«. Tu je -D: Vittorio citiral nekaj izredno zanimivih številk v zvezi s storilnostjo dela in povečanjem profita na eni strani in 'povečanjem mezd po. drugi strani. Nesorazmerje je v Italiji mnogo večje, kot v , drugih kapitalističnih deželah. Tako se je na pr. v Franciji, storilnost povečala za 18 odst., mezde za 21 odst.; v Zahodni Nemčiji za 27,5 in 18.5; v Angliji za 9,4 in 6,7; v ZDA za 17 in 14,5; v Italiji za .32,7 in 4! Gre za podatke, ki jih je objavil ISTAT in OZN. To nesorazmerje je še po-raznejše, ko gre za velike monopole. V ostalem pa so v Italiji dohodki od dela, v primeri z nacionalnim dohodkom. od leta 1948 in 1955 padli od 31,6 na 26.3 odst.! Končno je Di Vittorio ponovil stališče CGIL glede Vano-nijevega načrta in dejal, da so kljub nekaterim pridržkom pripravljeni podpreti ;n sodelovati aktivno pri vsaki Dober fotograf najde povsod pozitivni pobudi, ki naj ome- primeren objekt. Na sliki dva » .J PROSTA CONA V GORICI SLUŽI LE INVUS1RIJCEM Kako napravimo Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda ji brezposelnost in pospeši industrializacijo dežele. stebrička dima s cigaretnega ogorka na pepelniku POUČNI SPREHOD PO JEZIKOVNIH OBMEJNIH KRAJIH TERSKIH SLOVENCEV Zemljo jim o kostanje pa je uničil črv Po nalivih je njiva podobna cesti, kjer so ravnokar nasuli nov grušč ■ In vanjo sadijo krompir, koruzo in fižol - Mnogo družin je odšlo v svet. domačije pa jim počasi razpadajo In tako smo prišli do prvih hiš naselja Podkras ali kot mu tudi pravijo Gorenje Avšje. Večina teti nekaj hiš je zapuščenih in deloma v razsulu, kajti prebivalci so te manj priljudne, da ne rečemo uboge kraje zapustili in odšli v tujino, kjer so dobili zaposlitev in kruh , in niso več mislili na. povratek. V nekafe-nh hiš.ah pa le prebivajo ljudje in obdelujejo ono trohico zemlje, ki jo imajo v bližini. Vprav ko sem prišel sem, sem naletel na delo na polju. Sicer sta bila tu poleg nekaterih žensk tudi dva moška, eden še mlad in krepak. Pozdravil sem jih in jih nagovoril v nekakem njihovem narečju, toda oni mladi mož z rdečkasto brado se je kaj zavestno postavil, da zna bolje govoriti slovensko kot se tod govori, da se potem z menoj še laže sporazume. Povedal je, da je bil med zadnjo vojno v Ljubljani in tam nekje v bližini. In tako se je bil privadil boljši govorici in pri tem spoznal, da je istega porekla. Tako smo se malo porazgovorili. Tudi ostali, ki so poslušali, da bi kaj ume-li, so bili veseli tega, le žal jim je bilo. da se nišo mogli tako odrezati kot njihov tovariš. Nato sem se poslovil i« stopil v malo niže ležeče naselje Avšje, kjer sem že od prejšnjih obiskov znan v neki družini zaradi mojega ijolklorne-ga raziskovanja. Toda našel sem malone vse hiše zaprte. Ljudje so bili na njivah. Le v neki bližnji hiši sem našel starčka, ki sem ga poznal še od prej. In tako sem hotel tu preveriti, ali je ona lepa domača pesem, ki jo pojo na Bregu in po teh zadnjih slovenskih vasicah, zares izvirna in ne prenešena iz furlanskih krajev. Ta pesem «Ano drevje te krivo, krivo . . .» je bila pri- občena z dvoglasnim napevom v ((Jadranskem koledarju« za leto 1953. Ta mož mi je na moj ponovni poziv zatrdil, da je on, ki ima nad 80 let, ko je bil še mlad, slišal od starejših ljudi, da so jo peli in da na furlanski strani niso nikdar slišali kake njihove pesmi z enakim napevom. Ker mnogi čitatelji niso imeli prilike poznati to, zelo dobro znano besedilo, ki se nanaša na njihovo malo domačo obrt, prinašamo tu. celotno iz dveh kitic obstoječe: 1. Ano drevje, te krivo, krivo, ano listje TtfVertO'vre, to ve It. j. odpadat gre dol) ono mi sefnor' nt rtu ••"»rinejo pristojno krajevno ime na pr. «Briježeni» za Breg, (iFiplana-nje» za Fiplan, «Aušanje» za Avšje in «Fratičarje» za Fra-. skuhala mestu (močnik) 'na tiče); I ne tjela me dati ’na kapa (ali da do roda. in nima nikakšne podobnosti s furlanskimi napevi. Tega se zavedajo sami. da ni nikakšna pridobitev, če bi to od soseda plagirah. Druga pesem, ki jo še po jo tu posebno ženske, je jako preprosta,, da celo otročja, in natrpana s tujkami, v bistvu pa le slovenska. S temi pesmimi si utrjajo in izražajo svoje slovensko uV'prrcanjo in dognanje, seveda, v. takih, okoliščinah, kakršner-sp tu. • Oglejmo si drugo pesem: «Snuojka ma mati’ na (ona) Brijeieni, scmo’ ni moštrini za dielati kaše- Tu pletejo namreč one velike koše — oprtnike— za steljo in seno iz dnevnih šib. 2. Ano poti so krive, krive, ano nuojc’ (noč) na’ ve', na’ ve', (da ona gre, mine), ono mi sem’ ni birbeni (navihanci) za hoditi ponoči«. Napev je torej domač, izviren. Od kdaj bi bil, je težko dognati, pač se izroča od ro- RENE CLAIR: «OD NEMEGA DO ZVOČNEGA FILMA» FILM BI SE MORAL ZAVEDATI SVOJE ODGOVORNOSTI IN POSLANSTVA Rcr.e Clair je eno najbolj poznanih imen v filmskem »vetu, po svojem delu pa šteje poleg Carneja, Jeana Re-noira in nekaterih drugih med utemeljitelje francoskega filmskega realizma. Zaslovel Bi samo po svojih odličnih režijah, temveč prav tako tudi po svojih- iskrečih razmišljanjih o filmski umetnosti. Bo njegovi knjigi «Od nemega do zvočnega filma« povzemamo eno najbolj zanimivih poglavij. Tako-le pravi Rene Clair: «Naš film razjedajo bolezenske klice. Naravnost kakor rak pa se ga loteva denarna bolezen. Spraviti filmsko industrijo na noge je bila draga reč. Zato denar odloča o njeni proizvodnji. Denar je o-mogočil filmski industriji velikanske tehnične možnosti, denar pa skrbi tudi za ogromno propagando, ki jo vsiljuje ((milijonom gledalcev v tisočih dvoranah«. Vse te ((dobrote« so spravile navsezadnje film v jarem denarja. Posledice tega si lahko mislimo, manj pa je znano, da denar napravi poslušne tudi filmske umetnike. Režiserjem, pisateljem scenarijev in igralcem svetovnega imena ponujajo večkrat velikanske denarje. Ce ponudbe sprejmejo brez pridržka, lahko postanejo bogati ljudje, toda za film so skoraj vedno izgubljeni Navadili so se, da lahko na lahek način mnogo zaslužijo In izgubijo moč in pogum, da bi udarili po mizi. Vsako popuščanje jim dobro plačajo, reklama jim nadomesti slavo, materialno zadovoljstvo ohromi njihovo tenkovestnost. Koliko najboljših umetnikov tako zahrbtno napade film! Kaki) močan mora biti tisti, ki se postavi po robu temu zlu! Kdor je tako pogumen in pri tem nima posebne sreče, izgine v anonimnosti in zaigra še tisto malce zaupanja in svobode, ki si ju je s trudom priboril. Buren a-plavz, obetajoče pogodbe, bombastične reklame, finančni polom, pozabljenje — to je pri filmu življenjska pot i-gralca, ki se prikaže na nebu kot kornet. «Kaj pomeni dober film? Neki obiskovalec kina je povedal takole: «Dober film je tisti, ki polni blagajne!« To je smrtna obsodba! Res je, da je še med nami nekaj ljudi, ki sodijo bolj pametno, vendarle pa velikanska večina, ki od filma živi, misli tako kot naš obiskovalec. Ce hoče kdo priti do denarja, ne sme predolgo spraševati za sredstva, pa četudi so gledalci tisti, ki nosijo to breme. Kdo me bo vprašal, zakaj gledalci ne posežejo vmes kot usmerjevalci? Ce bi bilo temu tako. bi si ne delali sivih las. Zal so te reči nekoliko bolj zamotane. Film učinkuje na večino gledalcev močneje kakor gledališče. To so priznale tudi države, ki so film podredile cenzuri. Ta svoj ukrep se podprle z izrednim vplivom, ki ga ima film na ljudi. Ce ima film resnično takšen vpliv in tolikšno moč, ali potem lahko vidimo, kako je nepismena praznota spravila okus publike na nizko raven. Publika ni otrok, ki si ne želi drugega, kakor da se zabava. Kako se naj ta gmota postavi v bran proti ponižujoči zabavi navadne povprečnosti, če pa njen kritični čut ni bil nikoli prebujen? Ce človek sl*ii takšno neodgovorno besediče- nje: «Kaj pa naj storimo drugega? Ljudstvu dajemo to, kar mu koristi!« — je to gotovo dokaz za neodgovornost tistih, ki o tem odločajo. Zelo daleč sem od tega, da bi zahteval samo moralizirajoče in intelektualistične filme. ŽELIM SAMO, DA BI SE FILM ZAVEDAL ODGOVORNOSTI SVOJEGA POSLANSTVA. Zakaj ni nobene cenzure za neumnost? Poznamo kazni za trgovce s kokainom! Ali je človekov duh manj važen kakor njegovo telo. Jaz sem gotovo zadnji, ki se potegujem za cenzuro, saj je poznano, kako jo izrabljajo uradniki, ki so bolj državni kakor država. Toda ker pa jo že imajo v vsaki deželi v takšni ali drugačni obliki, menim, da je duhovna cenzura prav tako važna kakor moralna ali politična. Najbolj škodljiva cenzura je strah pred oficialno ali poslovno kontrolo objave: ta cenzura zaduši vsako drzno ali izvirno idejo že v kali. Vse za film. Radio, televizija in vsaka druga pogovorna oblika tehnike imajo iste probleme. Ali naj bodo te čarobne umetnosti odgovorne tistim, ki imaio denar, da jih lahko kupijo? V tem primeru postane liberalizem spaka, ker ne pomeni nič več in nič manj kakor monopolizacijo duhovnega sveta. Ce nam naš sedanji e-konomski sistem ne dovoljuje nobene druge rešitve, ga je treba izpremeniti!« «Naj se povrnem na že o-menjeno stvar. Se enkrat bi rad ponovil: filmsko proiz- vodnjo resno zavira osredotočenje moči v nekaterih koncernih. Ze nekaj časa je v tem pogledu v Franciji nekoliko drugače. Značilno pa je, da tudi tu nobeno delo, ki je prišlo v zgodovino zvočnega filma, m ostalo v onih velikih podjetjih, ki jih danes večinoma ni več. Tako imenovani sistem neodvisnih produkcij se mi zdi kljub gospodarskim pomislekom najbolj priročen za dežele, kakor sta Francija in Italija za nasprotje organizacijsko divjemu sistemu v Ameriki. Ob snemanju filmov prenesejo finančniki svojo mo? na šefe proizvodnje, ki takšnega mesta ne dobijo zaradi sposobnosti in izkušenj, temveč zaradi družinskih zvez, prijateljstva ali drugih podobnih motivov. Takšne nenavadne razmere si lahko privošči industrija. katere produkcije ni mogoče nikakor preizkusiti in pregledati. V produkciji avtomobilov ali pri gradnji mostov bi v takem primeru avtomobili ne tekli in mostovi bi se podrli. Pri filmu pa sme kdo'r koli ugovarjati u-metnikom. odobriti besedilo, grajati režijo ali pa igro tega ali onega igralca. Res je, da nimamo mnogo mojstrov, toda še na tiste, kar jih imamo, se mogotci prav gotovo ne obračajo. Rezultat? Boječa. rutinirana serijska proizvodnja brez značaja, ki dozoreva v strahotne posledice. Ni bilo zmeraj tako! Chaplinu so dali proste roke in filmu je njegovo delo koristilo. Današnji Chaplin bi se sploh ne mogel še razviti. Moral bi u-bogati ali pa popustiti in odstopiti. V nobenem primeru bi ne bil več Chaplin. Tako Rene Clair... In ali ni v njegovih razmišljanjih o sovražnikih filmske umetnosti, torej filma, mnogo tega, kar si velja zapomniti . . .? kuna — kaplje) mene’«. «Mouči, nu mouči, ti muoj sinik (ali sini e' — fant, deček), jutra bon ti dala te te be’». Ta pesem ima na tako preprosto besedilo tudi tak napev. Je že dobro, da je vsaj tako ohranjeno. Ko sem to preveril in zapisal, sem se vrnil preko teh dveh zaselkov na glavno pot dalje mimo Fratiča. Povsod pričakujejo ljudje, da se jim kaj reče ali pove in strmijo, ko zvedo poleg drugega, da imamo tu pri nas tudi slovenske šole in celo srednje. Od tod na levo se pride po stezi do domače cerkve sv- M. Magdalene. Ta je za vse vasi s položnih obronkov raztezajočega se vznožja Kvarnana. Desno pa pelje pot v Fiplan. Tukaj je tudi krčma in ker je poldan, zavijmo vanjo na prigrizek. Med razgovori v domačem narečju, v katere je bilo treba vpletat, mnogo furlanskih izrazov, je krčmarica, krepka in pametna ženska, izrazila željo v zvezi z razgovorom o domači pesmi. Želela je, če bi bilo mogoče, priskrbeti ji nekaj plošč s takimi pesmimi. Misel o narodni pripadnosti pri nekaterih še ni popolnima izumrla, začenjajo se nekako zavedati. Zaradi pomanj. kanja stalnih stikov z drugimi domačini, ki zaradi velikih terenskih ovir le redko zaidejo sem. so ti ljudje ločeni od svojih in navezani na furlanske kraje, posebno glede uradnih opravil, kupčije in prodaje pridelkov. Gotovo pa bo prišel čas tudi za te jezikovno in gospodarsko zapuščene kraje, da bodo dobili. kar jim pritiče, da se nekako dvignejo iz stanja, ki ni zavidljivo, in zakar sami niso krivi. RIHARD OREL (Nadaljevanje sledi) Hudo izkoriščanje delavk v industriji slaščic in likerjev vlečeno testo IMoka, mlačna voda, sol, i jajce, presno maslo ali jedil-1 m olje) I Belo moko presej na desko _____________________________________________________________________ ________________' ali v skledo, pridaj ji sol, na- .............. *......... - • — ■ •- I r(;Cji v sredo moke jamico. Industrijci najraje zaposlijo mlada dekleta, ki delajo dneV-(^0v*"iov^ef°tud°i SS no tudi po 12 ur - Nadur jim ne plačajo, pač pa jih odpu* beljak, lahko tudi samo k, stijo, ko pridejo do zadnjega, najvišjega poViška V plači co namiznega olja; kar pač imaš od tu naštetega. Potem služujejo raznih mahinacij, da morale bolj temeljito pozani- Z zakonom o prosti coni v Gorioi, ki je bi'1 sprejet 1. decembra 1948 in ki nosi številko 1433, so se po dosedanjih ugotovitvah okoristili predvsem kapitalisti, ki so v Gorici ustanovili podjetja, za izdelavo blaga, ki je oproščeno carine prav na osnovi o-menjenega zakona. S tem zakonom so predstavniki oblasti obljubili prebivalstvu Gorice, posebno delavskemu sloju, da bodo brezposelni prišli do zaposlitve. Gorica in vsa goriška pokrajina je namreč po številu brezposelnih med prvimi pokrajinami v Italiji. Z zakonom o prosti coni je bilo upati, da bo prišlo do olajšanja brezposelnosti. da bodo v Gorici zrasla nova podjetja, ki bodo zaposlila nove delovne moči. Kmalu je zraslo nad 20 podjetij za izdelavo slaščic in likerjev; mnogi podjetniki so prišli iz Trsta in drugod, uslužbenkam ne izplačajo, kar s o s trdim delom zaslužile. Kot smo že omenili dekleta delajo tudi po 12 ur dnevno, toda nihče, razen dveh 20 podjetij, ne plača nadur kot zahteva zakon. Kdor protestira, je odpuščen. Tak primer ‘.je bil v podjetju za izdelavo slaščic, katerega lastnik je reki begunec z Reke. Zaposleni delavec, oče dve otrok, je delal po 9 ur dnevno, toda uradnica mu je izročila plačo samo za 8-urni delovni čas. Mož je protestiral, toda kmalu so ga odpustili z izgovorom, da ni sposoben za delo. Dogodi se, da dekleta, ki so stopila na delo s 14 letom, gospodar odpusti takrat, ko bi morale prejeti zadnji in največji povišek. Odpuščene delavke se boje protestov in prepirov ter posega sindikalne organizacije v spor, menijo, da so vsi mnogi so bili tudi istrski be- j lastniki tovrstnih podjetij po- gunci. Mnogi so upali na zaposlitev, toda prebrisani podjetniki, ki so dobro izračunali koristi proste cone, so zaposlili le mlada dekleta, od katerih je malo katera presegla 16 let starosti. Delo v industriji slaščič in likerjev ni lahko; potrebna je preciznost in vzdržljivost. Urnik je različen od podjetja do podjetja, toda povečini so lastniki uvedli urnik, ki presega normalni 8-urni delavnik. Dekleta delajo po 10 ah tudi 12 ur, v knjigo socialnega zavarovanja pa jim gospodar napiše le skromnih 6 ur, s katerimi v primeru odpusta nimajo niti pravice do brezposelne pomoči. Kako se boriti proti nesramnim lastnikom industrije za slaščice in likerje? Zaposlena dekleta in žene so poskušale podvzeti že marsikatero akcijo, toda brezposelnost je velika in tudi podpora sindikatov, razen Delavske zbornice, premajhna; zgodi se celo, da se eden ali drugi izmed sindikatov (UIL ali GIf>L) ne zmeni za zahteve -nezaščitenih delavk, ker še noče zameriti kapitalistu. Lastniki teh podjetij se po- mati. za položaj zaposlenih v industriji slaščic in likerjev. Mednarodni kongres žena * delavk Danes se prične v Budimpešti prvi mednarodni kongres žena-delavk, kateremu bodo prisostvovale predstavnice žena raznih držav. Kongres bo trajal tri dni in na njem bodo žene razpravljale o šte- presnega masla ali žlico vilnih problemih prilij eno osminko 1 mlačne vode. če pa ,e vode preveč, prideni moke. Testo dobro vgnet’ da postane gladko in gre od rok. Najbolje je, da ga gneteš pol ure. Potem testo pokrij s prtičem ali s pogreto skledo in naj počiva vsaj pol ure. Ce potrebuješ vlečeno testo za kuhane štruklje, tedaj vzemi za testo jajce. Ce pa potrebuješ testo za pečen štrukelj, vzameš lahko samo ko- Tudi nova Delavska zbornica iz Trsta je poslala v Budimpešto dve predstavnici tr ulja. Kadar hočeš testo razvleči, ga deni na z moko potresen prt, ga malo razvaljaj in da ga laže razvlečeš, ga po- žaških delavk. Tržaški dele-imaži malo z oljem ali z raz-gatki bosta na kongresu poro- topljenim presnim maslom, čali o položaju žena v trŽ3-j Razvleči ga tanko in pazi, da ških podjetjih j se ti ne trga. vezani med seboj in zanje nikjer, niti v drugih podjetjih ne bo dela, če se le enkrat i zamerijo svojemu bivšemu gospodarju. Tak m še slabši je položaj zaposlenih deklet in žena v industriji slaščic in likerjev v Gorici. Morda bi kdo lahko rekel, da ta industrija ne nese, toda podatki iz leta — pa če prav ne gre za uradne podatke — kažejo, da sta omenjeni industrijski panogi z oprostitivijo carine v šestih letih prihranili za špirit, sladkor in kakao 1.915.548.000 lir, dočim sta v istem obdobju investirali v obe industriji le 855.162.585 lir. Iz tega sledi, da je vsa industrija slaščic in likerjev samo z oprostitvijo carine na podlagi zakona o prosti coni v šestih letih plačala vse stavbe in stroje ter še delovno silo povrhu. Industrijci ■ likerjev in slaščic niso za vsako liro, ki jo je dala država, dali niti pol lire investicije. Zaradi tega bi bilo naravno, da lastniki teh podjetij povečajo skromne mezde svojih uslužbenk in jim priznajo vse nadure. Goriške oblasti, posebno urad za delo, bi se Z uničevanjem muh si varujemo zdravje Ce smo umorili eno muho spomladi, je več vredno, kot če jih umonmo v avgustu na tisoče Muha se neverjetno hitro množi. Dognano je, da ima ena sama muha v treh mesecih okoli 100 milijonov potomcev. V preteku petih mesecev in pol štejemo 9 rodov muh. Množijo se pa takole: milnico povsod kamor zahajajo. Zelo uspesno sredstvo ie DDT prašek. Ce so se muhe priteple v sobo jo zatemnimo in prepodimo skozi priprto okno. Se- bolje seveda, če jih polovimo. Odprta gno- Prvi rod 2 muhi, drugi 120 jišča in stranišča kjer se pa-muh, tretji 7200 muh, četrti seio roji muh. ki potem pri- rod že 432.000 muh itd. Zato ni vseeno, kdaj začnemo z zatiranjem muh. Storiti moramo to prej, preden njihova ogromna razmnožitev ne onemogoči vseh naših obrambnih ukrepov. Ce smo ubili eno muho marca ali aprila, pa tudi maja, je več vredno, kakor če jih pokončamo na tisoče v juliju ali avgustu. Zatirajmo muhe takoj, ko se pojavijo in ne pustimo jim niti trohice hrane, ki jih. privablja. Pazimo na najstjožjo snagi). . Obešajmo lepljiv papir in nastavljajmo posode z ud stmms rm mmm/ do .s KAJ PRAVI ZNANOST O STARANJU ČtOVEKA Povprečna življenjska doba se naglo veča na račun izboljšanih življenjskih razmer in seveda na račun medicinskih uspehov Ohranitev mladosti to je Pravkar dospele knjige; Arsenjev: V sibirski tajgi L 650 Bevk: Crna srajca L 720 Rousseau: del Izpovedi II. L 840 Hartog: Morja široka cesta II. del L 720 Kreft: Portreti L 1040 TRŽAŠKA KNJIGARNA l'ri*t - l'I. his. I'ra n e 14 k II 20 I Telefon prav gotovo ena najmočnejših človeških želja, in to ne samo danes. To je bila tudi nekoč, saj je skoro ni pravljice, ki ne bi govorila o dobrih vilah in hudobnih čarovnicah ter o njihovih skrivnostnih napitkih, ki so jih dale svojim varovancem, da jim podaljšajo življenje ali celo ohranijo večno mladost. Te pravljice nam potrjujejo, kako so ljudje od najstarejših časov cenili mladost. Zato ni čudno, da so poskušali vse mogoče, da bi si jo ohranili. Stari primitivni narodi niso uporabljali samo različnih napitkov in podobnih več ali manj nedolžnih sredstev. Ponekod so bili prepričani, da le kri mladeniča poživi starca in mu vrne mladostno moč. Toda pustimo stare in lepe pravljice, poglejmo raje, kaj pravi o mladosti in starosti sodobna znanost. Človeško telo je sestavljeni iz milijonov ali celo milijard drobnih celic, ki neprenehoma odmirajo in se hkrati obnavljajo. Toda z leti človeško telo vedno bolj izgublja to sposobnost obnavljanja — starih celic je vedno več; človek se stara. Vendar bi naravni proces staranja trajal mnogo dlje, ko traja človeško življenje. Zdravniki, ki proučujejo to vprašanje, trdijo, da se telo zaradi staranja izčrpa šele tam nekje pri 180. letu. Tudi se ne starajo vsi organi enako hitro. Na žalost pa so prizadeti najprej prav najvažnejši, med katerimi srce, jetra, kostni mozeg, spolne žleze in drugi, ki odločilno vplivajo na dolgost človeškega življenja. Danes si prizadevajo, da bi ta naravni proces staranja zavrli. Mnogo je bilo poskusov na tem področju, toda le malo uspehov, čeprav so nekateri poskusi mnogo obetali. Tako je n. pr. pred leti neki francoski zdravnik presadil na 70-letnega starca spolne žleze mladega šimpanca. Starec se je vidno popravil, že po nekaj dneh se je dvignil iz postelje, kjer je ležal obnemogel več let. Vse njegovo telo je kazalo znake vidne pomladitve. Toda tri mesece po operaciji se je nenadoma zopet postaral in obnemogel; čez nekaj dni je umrl. Podobno so končali tudi drugi poskusi. Večna mladost je torej še vedno pravljica! Zoper staranje m pomoči. Pač pa je sodobna medicina dosegla velike uspehe glede splošnega podaljšanja človeškega življenja. Pred 2000 leti je bila povprečna človekova starost 18 let — danes je že 65. V dveh tisočletjih torej 50 let. Vsekakor lep uspeh. Se bolj zanimivo je vedeti, da je bila povprečna starost pred desetimi leti kar za deset let manjša kot danes — torej 55 let. Za to povišanje v zadnjem desetletju se imamo zahvaliti predvsem antibiotikom in pa seveda zvišanju življenjske ravni. In kako kaže naprej? Znanstveniki trdijo, da ne bomo obstali pri tem. Optimisti, ki jih tudi med nami ne manjka, trdijo celo, da se bodo leta 2000 počutili stoletniki kakor mladeniči. Naj bo vsaj to upanje skromno nadomestilo za «večno mladost«, ki je sodobna znanost ne priznava. ■; J,?’ .v Preprost, vendar zelo prijeten poletni kostim iz sivega ali svetlomodrega platna. Za okrasek nasijemo bel ovratnik, prav tako pa i belim obsijemo tudi rokave in zepe hajajo v stanovanja, razku-žujemo pogosto s tem, da potresemo večkrat živo apno po gnojiščih in straniščnih jamah, V hlevu je najcenejša mu-holovnica šop praproti, ki jo obesimo sredi hleva. Cek noč se spravijo muhe v praprot. Zato potegnimo zgodaj zjutraj široko vrečo čeznjo, da muhe polovimo in pomorimo. Ne pezabimo nikoli, da spadajo muhe med najhujše sovražnike človeštva. Nevarne so kot prenašalke bolezenskih kali ali bakterij, ker živijo muhe povsod, kjer so gnezda bacilov. Povsod sedajo in si nabirajo nesnago na noge ali zadek. S hrano, ki jo dobivajo muhe na takih krajih, vsesavajo tudi bacile, ki še v muhah množijo po mili volji. Človek, ki ima grižo, tifus ali kako drugo nalezljivo bolezen, izloča pogosto z blatom tudi bolezenske kali. Ce sede muha na tako blato in leti potem drugam, prav gotovo prenese bolezen. Zato zavarujmo živila pred muhami in razkužimo in očistimo stvari, ki so jih muhe onesnažile. Zatirajmo muhe sedaj, ko so se začele šele pojavljati. Kuhinja, jedilna shramba, gostilniška soba brez muh, dela gospodinji čast; gospodarska poslopja, dvorišča in hlevi brez muh pa gospodarju! Boj muham torej, da zavarujemo zdravje družini in živini. NEOEUSKO PECIVO Češnje s sirom (2 jajci, pol kg sira ali skute žlico smetane, nekaj žlic drobtin, vol pecilnega praška, krožnik češenj, sladkor in dišave). Rumenjake z žlico sladkorja dobro raztepi, prideni sir, žlico smetane, limonovo lupino, ščepec cimeta, malo soli, nekaj žlic kruhovih drobtin, nazadnje primešaj še iz dveh beljakov trd sneg in polovico pecilnega praška. Dobro premešano stepi v pomazan plitev model ali kozico, povrhu pa potrosi krožnik češenj, ki si jim prej odstranila koščice. V vroči pečici naj se peče eno uro. Pečeno potrosi s sladkorjem. Serviraš lahko toplo ah mrzlo. Ocvrli zrezki iz konjskega mesa Meso drobno sesekljaj ali zmelji na mesoreznici, posoli, popopraj, pridaj prav malo sesekljane limonove lupine, čisto malo česna in na drobne kockice narezano prekajeno slanino. Dobro z rokami obdelaj in oblikuj male hlebčke, jih povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah ter v vroči masti ocvri. Zelo bodo dobri, če boš vzela nekaj konjskega in nekaj svinjskega mesa. PREJELI SMO Jan De Hartog, MORJA ŠIROKA CESTA. (V knjigi ja objavljen samo tretji roman trilogije: Thalassa.) Prevedel Bogo Stopar, Cankarjeva založba. Ljubljana 1956. Herodot iz Halikarnasa ZGODBE. Drugi del. Poslovenil Anton Sovre. Državna založba Slovenije. Ljubljana 195«. - ■ ___________________ 44 LET JE DELAL IM VARČEVAL ŠIE1/IL8E PUlRJUJhJU PHAI//67M67 BUHBb 'It.HSIlLH V PODGORD Od leta 1947 dalje so se dobički delničarjev NA povratku v domovino povečali za 600, plače tekstilk pa samo za 40 odst.okradeni Benečan od žalosti umrl Delničarji so leta 1946 prejeli za vsako delnico po 60 lir, lam pa že 950 lir Plače delavk so znašale leta 1947 okoli 84 lir na uro, letos pa samo 129 lir Čeprav se je stavka tekstilnih delavk anonimne družbe Tržaške predilnice s sedežem v til. Valdirivo v Trstu prenehala, da se omogoči obema prizadetima strankama pričetek pogajanj, se s tem še od daleč niso poravnale krivice ki onemogočajo delavkam dostojno življenje. Potrebne bodo še hude borbe, da bo kapitalist Toniella izplačeval delavkam take prejemke, ki bodo v skladu z njihovimi proizvodnimi sposobnostmi. V naslednjem nameravamo navesti nekaj podatkov, ki smo jih dobili na Delavski zbornici in ki kažejo razvoj Tržaške predilnice skupno z naraščajočimi dobički delničarjev na eni strani ter izredno majhnimi plačnimi poviški zaposlenih. (Naslednji podatki so bili prepisani iz registra podjetij v civilni pisarni tržaškega sodišča). Leta 1949 je skupščina sklenila povečati družbeni kapital od 30 na 300 milijonov s povečanjem nominalne vrednosti delnic od 500 na 5.000 lir. Leta 1946 so delničarjem iz plačali za vsako delnico po 60 lir, skupno 3.600.000 lir (delnic je 60.000). Leta 1947 so izplačali delničarjem za vsako delnico oo 150 lir; skupno devet milijonov lir. Leta 1949 se je vsota za vsako izplačano delnico povečala na 750 lir; skupno 45 milijonov lir- Leta 1951 se je povečala na 950 lir, skupno 57 milijonov. Enaka vsota je bila izplačana tudi leta 1952, 1953, 1954 in 1955. Iz teh podatkov sledi, da so se dobički delničarjev od leta 1947 dalje povečali šestkrat. Plače delavcev pa so se gibale takole: V juniju 1947 je prejemala predilka skupno z draginjsko doklado na uro 82,60 lire. tkalka pa 84,05 lir. Junija 1956. leta je prejela predilka skupno z draginjsko doklado po 126.66 lire na Ufo. tkalka pa 129,56 lire vštevši draginjsko doklado. Številke jasno govorijo: dobički delničarjev so se od le< ta 1947 dalje povečali za 600 odstotkov, plače tekstilnih delavk pa komaj za 40 odst. Obenem je treba upoštevati, da je Tržaška predilnica samo z olajšavami pri nakupu blaga proste cone bila deležna okoli 350 milijonov lir o-prostitve carine, kar v veliki meri vpliva na povečanje dobička delničarjev. V luči teh številk je borba tekstilnih delavk toliko pravičnejša in zasluži podporo vsega prebivalstva. Prve seje novih občinskih svetov V Grmeku, Sovodnjah, Srednjem m Podbonescu že izvolili župana V nedeljo 10. t. m. so se v Sovodnjah, Grmeku, Podbonescu in v Srednjah prvič sestali novoizvoljeni občinski sveti. Na sejah, pri katerih je prisostvovalo tudi precej občanov posameznih občin so izvoljeni odborniki izvolili iz svoje srede novega župana in člane ožjih odborov. Največ časa je trajala izvolitev novega župana v Podbonescu; končno je bil izvoljen trgovec Dino Blasutič. V Grmeku je bil z glasovi demokristjanske večine ponovno izvoljen Anton Pauletič, ki v sedanji u-prav prav gotovo ne bo imel lahkega dela; kot znano sta bili v občinski svet izvoljena tudi predstavnika leve opozicije Izidor Predan in Ernest Zdravljič, ki prav gotovo ne bosta dovolila, da bodo demokristjani kot doslej brezbrižno upravljali grmeško občino. V Sovodnjah je bil Semkaj o umaknitvi« *«?»«■ «wnt za- ' i govornik «.talijanstva» Bene- se moral sprva ta proces vršiti pred cerkvenim sodiščem v Gorici, vendar do procesa sploh ni prišlo, tako da je bil Komjanc prisiljen zaprositi škofijo za dovoljenje, da sme nastopiti pred civilnim sodiščem, preden zapade rok; vendar odgovora ni prejel. Ko pa je urednik iiKatoliskega glasau prejel sodni poziv in videl, da gre sedaj zares, se je menda prestrašen zatekel pod zaščito nadškofa, ki je po. klical Kom janca predse in mu baje zagrozil s suspenzijo. ako tožbe še isti dan ne umakne. Zaradi tega je bii Komjanc prisiljen, da se je vdal. Ima sicer možnost, da se pritoži na višje cerkveno' sedišče, vendar se zdi, da ima odgovorni urednik «Katoliške-ga glasa» dovolj vzroka, da .,e čuti varnega pred tem forumom. Iz vsega tega se vidi, da a-porablja škofija dvojno mero do svojih podrejenih: po eni struni dovoljuje ljudem okoli (.Katoliškega glasuit napadati duhovnika in mu jemati v-gled, po drugi strani pa temu duhovniku prepoveduje, da bi se po legalnih poteh, in sicer pred cerkvenim ali pa pred civilnim sodiščem branil in si poiskal zadoščenje. Ali ne bi morda K. G. kaj ve( napisal o dogodku, da r.i nam resnico potrdili iz prvega vira in da bi obenem lahko laže sodili o merah, ki jih škofija uporablja do slovenskih duhovnikov? sile v četrtek in petek 14. in 15. junija stavko, da dosežejo novo državno pogodbo, povišanje družinske doklade, popolno zdravniško pomoč, pogodbo o soudeležbi ter povečanje plač delavkam, mladeničem in dečkom ter rešitev nekaterih zahtev v posameznih kmetijah. Tudi goriške sindi kalne organizacije so pozvale prizadete, naj se stavke polnoštevilno udeležijo. Trg v Štondrežu bodo as|a'hrali Občinski svet je soglasno odobril predlog občinskega odbora, da s stroški v znesku treh milijonov lir asfaltira trg v Štandrežu. Tako se bo končno uresničila upravičena zahteva tamkajšnjega prebivalstva, s katero bo odpravljen nadležen prah, ki povzroča hude skrbi. Ro je Ro letni A. Zabrijščak iz Šempetra izstopil na genovskem letališču, mu je neznanec odnesel 1.830.000 lir 44 let je Anton Zabrijščak iz Šempetra Slovenov v daljni Ameriki hrepenel po rojakih in domači zemlji. Kot 21-le-ten mladenič je odšel kot slcnjena lestev odlomila in cba sta padla s približno 6 metrov višine. Ker sta se oba precej resno poškoc ovala s-o ju z nekim zasebnim Zlomila si je nogo Včeraj ob 20. uri so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 53-letno Ido Lippi s Kor-za Verdi 16 v Gorici, ki je med delom v kuhinji padla na tla in si pri tem zlomila desno nogo. tisoči beneških Slovencev od 1 avtomobilom odpeljali v bol-doma. da bi si poskrbel de- nišnico. Pri zdravniškem pre-lo in zaslužek, ki mu ga j gledu so Sfiligoju ugotovili rodna zemlja ni mogla c ati. I poškodbe na desnem komoi-Leta 1910 se je Zabrijščak j cu ter zobovju; Kocjančiču vkrcal na ladjo, ki ga je od- pa verjeten zlom leve lopa-peljala v New York. Zače- j tiče in druge poškodbe po tek je bil tudi zanj, kot za i telesu. Prvega so pridržali s druge izredno težak. Ni poznal prognozo okrevanja v 6 dneh. drugega dneh. pa približno 30 ne kraja ne ljudi, govoriti je znal le slovensko in malo italijansko; minilo je precej let, da se je udomačil in si poskrbel najpotrebnejše za poroko. Iz rodnega kraja je poklical v Ameriko Rozino Vodopivec, ki mu je bila zvesta družica vse do smrti, ki jo je začela predlanskim, prav v času. ko sta oba videla že skoraj uresničene dolge sanje o ponovnem povratku v Beneško Slovenijo, kjer naj bi preživela stara leta. Anton Zabrijščak ni namreč nikoli pozabil na lepe domače kraje, na visoka brda in ozke Nadiške doline, hrepenel je ?a°r.nKončnoVječebu upokoji Benečanom sužbe v Mlianu IjiijiiiiHi: tej ii ji .... - rta ili i ZADNJE PRIPRAVE ZA TEKMO JUGOSLAVIJA-AVSTRIJA PO PRVIH DVEH DISCIPLINAH NA PROGRAMU V Jug. reprezentanci NA JAHALNI OLIMPLADI ho igra! tudi Horvat vodi Anglija pred Nemčijo Novinec na levem krilu: Tasič. Standardni vratar Beara v golu Padel je z lestve Ko je hotel včeraj Benedikt Kristančič iz Jazbin št. 5 iti na senik, je padel z lestve in si zlomil desno zapestje. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga ob 19.15 odpeljali v bolnišnico Brigata Pa via. Izpred cedadske preture Za drag denar ob jub jal Nenadna slabost Ko je včeraj okrog poldneva 7I-letni Angel Kurat iz Ul. Faiti št. 72 v Gorici šel po Ul. IX. avgusta v Gorici, je nenadoma začutil slabost. V pomoč mu je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je ocpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. tožbe proti ške Slovenije Josip Trinko. V , .... i ! Srednjah je bil za župana iz- 4 tloto lis HO mu Q Id SU >1 voljen Anton Simonič, ki je Kakor smo svoj čas poro- Pr®.i županoval sredenjski fali, je duhovnik Marijan občini. Komjanc umaknil tožbo pro-1 y občinah Dreka. St. Lenart, ti odgovornemu uredniku «Kn_ kjer je leva opozicija zelo toliškega glasa» Francu Moč-1 močno zastopana v občin-niku. Ta nenavaden dogodek skem svetu in v Šempetru je povzročil v javnosti naj- Slovenov bodo župane in čla-različnejša ugibanja, zakaj je ne ožjih odborov volil; še Komjanc umaknil tožbo proti katoliškemu listu, medtem ko tega ni storil proti drugim listom, ki so o njem prav tako žaljivo pisali. Stvari postanejo takoj razumljive, če vemo za stališče škofije v zvezi s Komjančevo tožbo. Izvedeli smo namreč, da hi tekom tega tedna. Dones in jutri stavka kmečkih delavcev Sindikalne organizacije dninarjev in kmečkih mezdnih delavcev so soglasno proglr- — KINO — CORSO. 17.15: «Veliki nož», J. Palance in I. Lupino. VERDI. 17.00: «Pajčevina». R Widmarck. CENTRALE. 17.00: «Zivljenje vstane«. S. Simon; ob 21.: ..Odnehaš ali nadaljuješ«. VITTORIA. 17.00: «Brez ve- rig«, B. Halle, ob 21.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: ((Casablanca«; ob 21.: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Spreten slepar bo sedel 10 mesecev v cedadskih zaporih Na 10 mesecev zapora in in se odločil za dolgo pot. Pred dnevi se je z letalom pripeljal v Genovo, toda komaj je stopil na trdna tla, ga je v prostorih carinarnice ne- I Pjačilo lO.COo lir globe je znanec okracel. Odnesel mu | v tofek obsojen na čeded-je denarnico v kateri je imell^1' Prtluri 33-letni- Giuseppe precej bankovcev v skupnem j ^asparom iz Valdagna. Ob-znesku 1-830-000 lir. Ves trud 1 ločenca so sodnim oblastem policije je bil zaman! Za-!PrilavUi številni ljudje iz Ce-brijščak se je žalosten zate- I dada 'n okolice, katerim je kel k sestri v Milan, da ji .sPreten možak obljubljal za-potoži o »lepem sprejemu« na I P0SHtev in v to svrho iz genovskem letališču- Nekaj de-jni’b izvabljal denar, ki ga narja mu je še ostalo, toda f n’so več videli, dogodek v Genovi ga je tako | Gasparoni, ki je bil v času pretresel, da se je na sestri-I vojne v Naciskih dolinah, je nem domu nenadoma počutil spoznal težavno življenje nje- zelo slabo in še preden so ga pripeljali v bolnišnico je zaradi srčne kapi umrl. Nesrečnemu Zabrijščaku, ki je vse življenje trdo čelal in varčeval, zato, da bi stara leta preživel v miru med svojimi rojaki, naj bo lahka domača zemlja. Vrtnarja pad*a s češnje V bolnišnici Brigata 'Pavia so včeraj dopoldne pridržali 44-letnega Ferruccia Sfiligoja iz Ul. Cotonificio 30 v Poe gori ter 55-letnega Franca Kocjančiča iz Ul. M. del Fante v Podgori. ki opravljata delo vrtnarja v vrtu SELVEG. Med delom sta šla nabirat češnje in se povzpela po lestvi na drevo. Eden izmed njiju je stal na neki veji, drugi pa je bil na lestvi. Med nabiranjem sadežev, se je veja na kateri je bila na- MEDNARODNE AVTOBUSNE ZVEZE Vozni red Avtoprometa iz N. Gorice Vožnje Postaje Vož nje 6.45 14.00 odhod Solkan prihod 11.45 16.20 6 48 14.03 » N. Gorica » 11.42 16.17 6.51 14.06 » 2eL postaja » 11.39 16.14 6.52 14.07 » Blok Solkan » 11.38 16.13 702 14 17 » Trg zlate medalje » 11.28 16.03 7.03 14.18 » Travnik » 11.27 16.02 7.05 14.20 prihod Gorica (Ribi) odhod 11.25 16.00 Vozi ob delavnikih. 5 30 odhod Neblo prihod 19.10 540 » Medana » 19.00 5.45 » Dobrovo » 18.55 5.52 » Šmartno » 18.48 5.55 » Križ Vrhovlje » 18.45 5.57 # Kojsko » 18.43 6.01 » Hum blok « 18.39 — » Gorica ( 'talija ) » — 6.40 prihod Nova Gorica ( garaža ) odhod 18.00 nih prebivalcev. Vedel je. da si mora večina izmed njih iskati zaslužka izven videmske pokrajine ali pa v inozemstvu. Zadnje dni lanskega leta se je Gasparoni približal 29-letnemu brezposelnemu delavcu Angelu Marko-liniju iz Utane. Dejal mu je da mu bo poskrbel službo v Mjlanu. ..Neka, nemška tvrdka «Roland» naj bi namreč potrebovala skladiščnika. Mesečna plača bi znašala 60.000 lir, obenem pa bi mladenič lahko brezplačno spal v prostorih skladišča. Markolini je seveča z veseljem sprejel ponudbo sleparja, ki mu je šele na dan odhoda dejal, da mora s seboj prinesti kavcijo 30.000 lir in dva dokumenta. Potem, ko je mladenič prišel do denarja, sta skupno odpotovala v Videm, od koder bi morala nadaljevati pot v Milan. Toda tu je Gasparoni nenadoma zahteval denar od mladeniča z izgovorom, da ga mora vložiti na tekoči račun tvrdke. Preden se je odpravil na pošto pa je še nagovoril Markolinija naj se obrije in naj ga počaka pri brivcu. Markolini je dolgo čakal, toda Gasparonija ni bilo oc nikoder več- pobral je denar in mladeniča pustil na cedilu. Drugo žrtev si je Gasparoni izbral v osebi 25-letne Pie Mline iz Brnasa. Obljubljal ji je krasno *dužbo telefonistke pri istem podjetju ((Roland« v Milanu. Dejal je celo, da bo imela možnost z zaslužkom, ki naj bi ji nudilo omenjeno podjetje, kupiti celo zlate ogrlice :n zapestnice. Dekle je pripravil tako daleč, da mu je izročila 15.000 lir, ki jih ni nikoli več videla. Pretor čr. Rubini je obtoženega Gasparonija spoznal za krivega in ga obsodil na 10 mesecev zapora in 10.0UU lir globe. ZAGREB, 13. — Jugoslovanska nogometna A reprezentanca je včeraj odigrala na stadionu v Maksimiru prvo trening tekmo z zagrebškim Tekstilcem. Zmagala je reprezentanca z rezultatom 7:1 (6:0). Gole so dosegli Tasič 3, Zebec, Veselinovič, Ognja-nov in Rajkov po 1 za reprezentanco ter Bučar za Tekstilca. V drugem polčasu so v moštvu Tekstilca igrali tudi: Beara, Herceg, Spajič, Mitič, Ta sič in Ognjanov. Vso tekmo pa je igral v A reprezentanci Ivica Horvat., ki je igral po svojih najboljših močeh in napravil vtis, da je popolnoma sposoben za borbo in da ga poškodba prav nič ne ovira. Takoj po tekmi je zvezni kapetan Tirnanič sestavil naslednjo reprezentanco za srečanje z A reprezentanco Avstrije v Zagrebu: Beara (Krivokuča), Belin, Hercrg (Delič); Boškov, Horvat. Krstič II., Ognjanov, (Rajkov), Veselinovič, Vukas, Zebec, Tasič. Glavno novost predstavlja torej ievo krilo Tasič, ki bo tokrat prvič nastopal za državne barve. Horvatov nastop je poleg materialnega tudi velikega moralnega pomena za jug. reprezentanco. Včeraj popoldne sta odigrali trening tekmi tudi B in mladinska reprezentanca, ki trenirata v Mariboru. Treningu je prisostvoval tudi zvezni kapetan Tirnanič, vendar do časa ko to poročamo, se nismo prejeli ne iezultatov 'n ne odločitve glede sestave obeh ekip. Za nedeljsko meddržavno srečanje v nogometu v Zagrebu med Jugoslavijo in Avstrijo je posebna komisija avstrijske nogometne federacije vzela za A reprezentanco v poštev naslednje igralce: En-gelmaierja, Schmida, Hallo, Kozlička I., Kollmanna. Stot-za, Foreta, Kollerja, BarSchan-da, Grossa, Kozlička II., Wa-gnerja, Koernerja II., Haum-merja in Schlaegerja. Real Madrid-Reims 4:3 PARIZ, 13. — V finalu tekmovanja za pokal evropskin prvakov je danes zvečer v Parku princev v Parizu pred 40.000 gledalci Real Madrii premagal Stade Reims s 4:3 (2:2). Inter-E fdberg 4:0 STOCKHOLM. 13. — Svoja prvo tekmo na turneji po Švedskem je danes Inter premagal v Borsanu enajstorico Elfdberg z rezultatom 4:0 (3:0). Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev Tekme za »Latinski pokal«, bodo od’grane v nočnih urah v občinski areni v Milanu po naslednjem urniku: 27. jun. Milan - Oporto 28. jun. Bilbao - Olimpic N;.7za, 30. jun. finale med poraženima moštvoma za tretje in četrto mesto, 1. jul. finale med zmagovalcema za prvo in drugo mesto. KAIRO, 13. -- Enajstorica ((National S.C.« iz Kaira, prvak Egipta za 1. 1955-56, je zmagala tudi v tekmovanju za Egiptovski pokal 1956. V finalu je premagala kairsko moštvo »Arsenal S.C.« z rezultatom 1:0. To je že 17. zaporedna zmaga «Nationala» v tekmovanju za egiptski pokal, ki je še do pred nekaj leti veljal za državno prvenstvo. kalno ekipo s 70:50. Sovjetski igralci so naredili zelo dober vtis. KOLESARSTVO KOŠARKA BUENOS AIRES, 13. — Moška reprezetnaca Sovjetske zveze je včeraj premagala lo- Nencmi operiran FIRENZE, 13. — Gastone Nencini, kolesar ki je bil določen za ekipo, ki bo zastopala Italijo na »Tour de France«, je bil danes zjutraj operiran na nosnem hrustancu, ki mu je oviral pravilno dihanje. Operacija je dobro uspela ir, Nencini bo lahko nadaljeval s treningom ze čez sedem ali osem dni. Coletto poškodovan TORINO, 13. — Dirkač Ago-stino Coletto, ki je tudi med izbranimi za «Tour de France« in ki je med včerajšnjimi dirkači na torinskem velodromu padel, je bil danes radio-grafsko pregledan. Obstajala je bojazen, da si je nalomil desno ramo, toda radiografija je pokazala, da gre le za močan udarec. Med posamezniki je doslej najboljši Šved Kastenman > Italijani na 7., 8. in 35. mestu STOCKHOLM, 13. — Danes so se v okolici Stockholma nadaljevale olimpijske jahalne igre z najvažnejšo disciplino tekmovanja, s tekom na dolgi progi. Dež, ki je padal vso noč in začel ponovno tudi ob začetku današnjega tekmovanja, je že itak težko progo še bolj otežkočil. Ob 7. uri je startal prvi tekmovalec nato pa v presledkih po 5' visi ostali. Vrstni red tekmovalcev v tej disciplini je bil naslednji: 1. Kastenman na konju II-luster (Sv.) 69.87 točk, 2. Lutke - Westheus (Nemč.) - (Truz von Kamax) 64.73, 3. Staleu (ZDA) - Mud Dauber 47.43 4. Kroumov (Bolg.) - Eupho-ria 44.77, 5. Baklychine (SZ) - Guimnast 42.55, 6. Mullin (Ir.) - Charleville 31.02, 7. Ca-puzzo (It.) - Tuft of Heather 26.19, 8. Marbilhaa (Arg.) Vitana 23.54, 9. Weldon (Angl.) - Kilbarry 17.72, 10. Gutier-rez (It.) Wistor, 12.37. Klasifikacija posameznikov po tekmovanju v dresuri in 2lV>HH> AKTIVNOST Ut NOGOMETNEM TRŽIŠČU Lucentini včeraj v Rim Olivieri danes v Trstu Prihod Borsanija še ni gotov. Nordahl od Milana k Laziu Kampanja nakupov in prodaj ter raznih aranžmajev z nogometaši je v polnem teku. Vsak dan prihajajo nove vesti, ki pa so razen v redkih primerih, pretežno neuradne in pogosto tudi tendenciozne z očitnimi nameni vplivanja na ceno in druge pogoje tako pri nakupih kot pri prodajah. Že pred časom smo poročali. da je Triestina poleg Do-riga dokončno prodala tudi Lucentinija in sicer rimskemu Laziu v zameno za Oli-vierija in Borsanija, katerega pa bi dobila le na posodo za eno leto. Poznejše vesti so govorile o razburjenju, ki je zavladalo v upravnih krogih La-zia zaradi te «kupčije». češ da je za Lazio neugodna predvsem ker gre za dva mlada in mnoge obetajoča igralca. Govorilo se je celo o razbitju že podpisane pogodbe m celo o možnosti pravdnega postopka zaradi tega. Včeraj pa. se je izvedelo, da je Lucentini ze odpotoval v Rim na običajni zdravniški pregled k zaupnemu zdravniku Lazia ter istočasno, da prisp > danes v Trst Olivieri po podobnih opravkih. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je spor med upravama obeh klubov na neki način rešil, čeprav se še nič ne ve. kako oo z Bor-sanijem. ki se baje tudi sam iz družinskih razlogov upira priti v Trst. Nekaj se tud' govori o možnosti, da bi Lazio odstopil namesto Borsanija kakega drugega igralca oz. da bi se izmazal z izplačilom določene odškodnine. Mnogo prahu je v Milanu dvignila vest, da se bo s prihodnjo sezono steber Milanove enajstorice Šved Nordanl preselil k Romi. Nordahl si je v petih letih svojega bivanja v Milanu pridobil simpatije vsega športnega občinstva ne samo zaradi svoje sposobnosti temveč tudi zaradi svoje resnosti. Javnost je prav zaradi tega izvajala veiik pritisk nad vodstvo Milana naj priljubljenega »gasilca« ne odstopi, teda kot kaže, se ie Nordahl tudi sam odločil za »spremembo zraka«. Pri Mi- lanu bo igral še do konca tekmovanja za »Latinski pokal«. Nordahla bo vodstvo Milam nadomestilo z angažiranjem argentinskega nogometaša Wai-terja Gomeza, ki je prav danes v Milanu podpisal zadevno pogodbo. V soboto se bo vrnil iz Južne Amerike tudi Schiaffino tako, da bodo že v ponedeljek vsi igralci prvega moštva začeli s pripravami za tekmovanje za že omenjeni «Latinski pokal«. BOKS Moore ali Patterson Marcianov naslednik NEW YORK. 13. — Mena-žerja svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije Archia Moora in 21-letnega boksarja težke kategorije Floyda Pat-tersona iz New Yorka sta dosegla prehodni sporazum, da se bosta oba boksarja pomerila med seboj pred koncem septembra. Obema menažerje-ma je James Norris izjavil, da si bo prizadeval, da bi bif zmagovalec tega dvoboja proglašen za naslednika Rockyja Marciana kot svetovnega prvaka težke kategorije. Končna pogocba za dvoboj in njegove podiobnosti še ni biia podpisana in edi-no negotovost predstavlja dejstvo, da si je Patterson med borbo s Tom-myjem «Hurricanoni» Jacksonom, nalomil neko kost v roki. teku na dolgi progi je za prvih deset naslednja: 1. Kastenman (Sv.) 46.53. 2. Lutke - \Vestheus (Neme.) 64.87, 3. Baklychine (SZ) 76.65, 4. Weldon (Angl.) 85.84, *• Krounov (Bolg.) 101.23, »• Rook (Angl.) 105.89, 7. Capur zo (It.) 119.41, 8. Gutierrez 126.43. 9. Berbilhaa (Arg) 126.46, 10. Staley (ZDA) 134.57. Začasna klasifikacija ekip po obeh disciplinah: 1. An- glija 331.48, 2. Nemčija 445.91, 3. Kanada 532.72. 4. Avstralija 578.48, 5. Italija 641.14, «. Argentina 694.18. 7. SZ 1032.33. 8. Švica 1260. Deset ekip je bilo izločenih v teku na dolgi progi. DAVISOV POKAL l/žrebani pari za dvoboj Italija Francija v Parizu PARIZ. 13. — Na sedežu francoske teniške zveze je bi* lo danes žrebanje parov za polfinalno tekmovanje me Francijo in Italijo za Daviso' pokal evropske cone. ki bo v dneh 15., 16. in 17. t. m. Vrstni red tekmovanj bo naslednji: V petek 15. junija ob 14.15 -posamezniki: Darmon (Fr.) Pietrangeli (It.), Remy (Fr.) Merlo (It.). V soboto ob 15. uri - dvo-jice: Remy. Bernard (Fr) Pietrangeli. Sirola (It.). V nedeljo ob 14.15 - posamezniki: Darmon (Fr.) - Merlo (It.). Remy (Fr.) - Pietrangeli (It.). Glavni sodnik Madžar Em3" nuel Loebl je sporazumno -kapetanoma obeh ekip odloči • da bodo igre v primeru da se zavlečejo. prikinjene oh 29.15. možno pa jih bo tudi nadaljevati s sporazumno privolitvijo obeh kape*anov. WATERPOLO FIRENZE, 13. Romunska k l rvaterpoio reprezentanca, se je prejšnjo soboto in nedeljo dvakrat pomerila z reprezentanco Italije, bo v Pe' tek igrala v Firencah z ekipo »Rari Nantes Florentina* v vodah Arna. RAZNO LOS ANGELES. 13. — Ameriški lahkoatlet We« Santes-ki je bil doživljensko diskva- lificiran, je sklenil, Sa bo slej tekmoval kot avto mo1 ski vozač. od' bfl- ooiovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT • letni hino v Šhednlu predvaja danes 14. t. m-ob 18. uri v zaprtem pr»" stotu in 20.30 na prostem Lux film: N O T O R I U S Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHA? ALI NADALJUJEŠ« MMjtaCniinah predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri Atlantis film: 'JeltML o-ubatna, buta Igrajo: MICHAEL REDGRAVE, ANN TODD, LEO GENN Nekaj bolj krutega od same smrti je mučjlo njegoF« dušo. Najbolj dramatičen film sezone. Oo 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 3000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO3OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0® Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 100. Er Četrto poglavje t Alamut; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja 16.11.40. pisem v Kamniku: »Pravkar čitam knjigo Hermanna Rauschninga: Hitler m’a dit. — Čudo čudovito! Včasih se mi zdi, da čitam poglavje iz lastnega Alamuta. Moram pripomniti, da sem ,Mein Kampf’ fcital šele lani (eno leto po izidu Alamuta) v Beogradu, pa še ne celega, prej pa nisem imel tako rekoč pojma o tej literaturi, kar mi je Ž. (prijatelj-urednik) mnogokrat očital...« 23.11.40. pišem isto tam: »Sinoči sem bil pri dr. 2., kamor hodim večkrat poslušat radio. V pogovoru se nenadoma spomnim, da se moram gospe zahvaliti za knjigo Hermanna Rauschninga, ki mi jo je bila poslala iz francoskega krožka (še neprerezano, nihče je ni še čital). Povem ji, da me ze dolgo ni kakšna knjiga tako zanimala. Vprašam: AH ste že čitali Alamut? Gospa, ne vem zakaj, zardi. Pravi: Moj moz ga je prečital, jaz ga zdaj čitam, sem že do polovice. ,No, pravim, ,ko boste čitali Rauschningovo knjigo, sem radoveden, če se bo tudi vam zdelo, da se čitajo nekatere strani, kot da bi bil on prepisal iz Alamuta ali pa jaz iz te knjige.’ Tedaj se gospod in gospa spogledata in gospa pravi: ,Moj moz je imel v torek v (francoskem) krožku predavanje: Francoska rumena knjiga in Alamut.’ Gospod: .Pravzaprav ni bilo predavanje, ampak samo čital sem nekatera poglavja iz Alamuta in iz Rumene knjige in jih primerjal, da bi pokazal, kakšna neverjetna sličnost je v Hasanovi zamisli njegovega gradu in njegove ustanove s Hitlerjevo.’ »Gospa: ,Prav o tem sva vam hotela govoriti, pa ste vi sami prišli z besedo na dan. Moj mož in jaz sva še mislila, kako bi vam to povedala, da bi kako napak ne razumeli, ker primerjamo vaš zgodovinski roman s sodobnostjo.’ »Potem mi je dr. 2. pokazal papir, na katerem je imel zabeležene strani Alamuta in Rumene knjige. Da vč, da nisem imel pojma o Hitlerjevem gradu, ko sem pisal Alamut, da pa je kljub temu sličnost tako neverjetno velika, da si je to kar težko predstavljati. «Zdaj sta mi posodila tudi Rumeno knjigo in šest številk ,Les nouvelles litteraires’, v katerih poročajo o tej knjigi, med drugimi tudi psihiater Borel, ki raziskuje Hitlerjevo .blaznost’.* Ne spominjam se (pribeležil si nisem), če je ljubeznivi dr. 2. v svoji primerjavi omenil, da pomeni ime Hitlerjevega gradu v Berchtesgadenu «Adlerhorst»: «orlovsko gnezdo« in «Alamut» prav tako »orlovsko gnezdo«. V svojem nepoboljšljivem, morda malce naivnem realizmu si takrat vsa ta sovpadanja nisem mogel tolmačiti drugače, kot da je Hitler svoj načrt za grad in za kuliserijo in koreografijo svoje ustanove črpal iz istega vira kot jaz svojo snov za roman, on v praktični realizaciji, jaz v poetični prispodobi: namreč iz zgodovine izmailcev — asasinov. Kajti potem, ko se je v ustvarjalcu zaprla varnica, v kateri se kuhajo pesniške snovi, se je Don Kihot prelevil v Sanča Panzo. Vendar je bilo sovpadanje za političnega ignoranta, kakr- šen sem bil takrat jaz, le prefantastično, da ne bi bil poskušal dati temu začudenju izraza. 5.III.40. pišem: »Neizpodbiten zgodovinski fakt je, o čemer priča tako francoska rumena knjiga, Rauschningov .Hitler m’a dit’, na drugi strani pa moji vestno datirani zapiski, da vsa tista leta, ko sem jaz v duhu snoval svoj Alamut v sedanjem obsegu, je Hitler v resnici gradil analogno ustanovo, doživljal iste probleme, dč, celo gradil svoje «Orlovsko gnezdo«. Hitlerjev prihod do moči v začetku 1. 33 me je našel pobeglega od poraza pri .Lopezu’ in od Sardanapalove zblaz-nttve pri teti na Dolenjskem. Prav tam sem zasnoval in tudi začel pisati Alamut v približno tej zamisli, kot sem jo potem tudi ostvaril...« 23. Znanci in prijatelji so me začeli ustavljati po ulicah in me izpraševali, od kod sem mogel vedeti take podrobnosti, ki so jih drugi izvedeli šele iz Rauschninga in iz Rumene knjige. Res da so se podrobnosti tikale zgolj zunanjih stvari in se niso nikjer dotaknile srži Hasanovega karakterja. Kljub temu sem začel potiti krvavi pot in sem zaklenil usta. Delo so v inozemstvu vse pravilneje razumeli. Ko je Hitler zasedel češkoslovaško, ml je prišla vest iz Prage: «5.IV.40. Predvčerajšnjim in včeraj semb bil v Ljubljani. Izvedel sem razveseljivo novico... da je neka gospodična v Pragi prevedla Alamut in da zdaj kroži v rokopisu okrog in da se pridno črta... Ne upajo pa si delo dati v tisk, ker ne bi izšlo, ker je v njem popisan .diktator’. Naši pa so mi očitali, da je delo fašistično in da bi ga v totalitarnih državah z veseljem pozdravili. Kakšna slepota! ...V Pragi so očitno to delo bolje razumeli. In prav tega sem resnično vesel. Naj jim bo v olajšanje v teh težkih časih.« «23.V.39. Pravkar mi je Nada sporočila razveseljivo vest. Sinoči ji je sestrična S. povedala, da ji je spet pisal oni bolgarski zdravnik o Alamutu. Pravi, da je to knjiga, ki mu je bila med vsemi najbolj všeč, in vprašuje, če jo tudi pri nas čitajo s takšnim navdušenjem.« In vendar je stopil v Alamut stavek, v katerem avtoi zavzema skozi usta najbolj neizkušenega, najbolj nedolžne! J1. 'inbkega bitja — mislim tu na štirinajstleti deklico Halimo stališče do hitlerizma oziroma do njeg° temeljne doktrine o rasi in krvi. Tedne prej, preden sem ! napisal, sem se s tem stavkom zabaval, ko’ sem »posluša dvogovor med Mirjam in Halimo. Hitler se je skliceval ni; drugim za upravičenost svojega preganjanja 2idov na ne (apokrifne, seveda) Sionske bukve, v katerih se med tajn« °f V1 „ dov popisujejo tudi daritve in umori krščansK otrok. Hitler je to modrost povzel po krščanskih fanatikih.. pra-y. tiste čase so izhajali v nekem ljubljanskem časopi podlistki s prikazovanjem, kako so — po mestnih arhivih ljubljanski predniki ponovno pregnali 2ide iz mesta in *' očitki proti Židom je bil tudi ta, da so použili nekega kršca skega otroka, ki je neznano kam izginil. Vsi ti očitki seveda izmišljotina in bedarija, kakor je vsa doktrina supremaciji neke rase rasna blaznost. ,. , pripoveduje torej Mirjam svoje' bridke izkušnje ljubezni s kristjani in Židi mali Halimi, jo ta vpraša (str. 9« ,«Ali je res, da jedo kristjani in Judje male otroke?« . Mirjam, ki je bila še vsa zatopljena v strasne sponiir se je nenadoma iztrgala iz njih in se na glas zasmejala. »Ni izključeno,« je dejala. «Brezsrčni so dovolj »> , «Kakšna sreča, da smo med pravovernimi!-*’ 'to J muslimani, meni Halima). . Bil sem radoveden, če bo kdo od kritikov in recenzen opazil ta stavek, v katerem so skozi oči tretjega postavij kristjani (in z njimi vred hitlerjevski rasisti) na skupni i novalec z 2idi in za katerim se skriva avtorjeva _ račun sleherne rasistične doktrine (»skozi usta otrok m dolžnih govori resnica«). Ker se to n1 zgodilo, sem po i nekoč opozoril prijatelja urednika, ki je spet nekaj okrog Alamuta, na ta stavek. . , »Tega stavka ni v romanu. Če bi bil, bi ga bil za go opazil.« j »Strani se ne spominjam. Beri Mirjamino izpoved Hal ^ ~ \ “ - 4Nadaljevani« sled*)