Slev. 175 V Trsta, ¥ soboto 28. fu«il|a 1M§ letniK xuv vMk dan. udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UredniShro: ulica Asttkcga ttev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo urtd-— Nefranttrana pisma a« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — In odgovorni urednik Sttfan O o din t. — Lastnik konsorcij Hrta __ ji^t tt*arn« Edteoat — Ntfočnlna mala na mesec L 3 —, poi L 18'— ta edo leto L 38-—. — Telefon uredništva in uprave Slev. U-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 ?totirtk. — Oglasi se računajo t Širok osti ene kolone (72 mm), — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot.: osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm. po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L —. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška A* 20. Hirovna Konferenca. Nemška delegacija. VERSAJLLES, 26. Nemška delegacija za podpis mirovne pogodbe bo sestavljena takole: minister za vnanje stvari Miiller, minister za pošte- Giesbert in Leisner. Delegacija dospe pravočasno, da se udeleži cerimonije v soboto. Overovljenje pooblastil se bo vršilo v soboto zjutraj. Šlczijski Nemci proti nasilnemu mira« PARIZ, 26. Nota predsednika Clemeceau-ia predsedniku nemške delegacije o rogovilje-nju Ncmcev v Poljski se glasi: Zavezniške in pridružene jim vlasti smatrajo za potrebno, Ja obrnejo pozornost nemške vlade na dejstvo, da so poljske oblasti v posesti tu priložene oficijelne brzojavke, ki dokazuje, da nemška vlada — dasi uameruje podpisati mirovno pogodbo — z vsemi sredstvi svoje oblasti pritrja lokalnim gibanjem, ki gredo za u-porom proti vstoiičenju poljskih oblasti na o-zcmljih, prisojenih Poljski v Poznanju in v zapadni in vzhodni Prusiji, kakor tudi proti o-kupaciji Zgornje Šlezije od strani zavezniških In pridruženih jim vlasti. Vsled takih poročil smatrajo zavezniške in pridružene jim vlasti iSL potrebno, da obvestijo nemško vlado, da jo proglašajo formalno odgovorno, da se v roku, določenem v pogodbi, umaknejo vse čete in vsi funkcijonarji, označeni od komisije zaveznikov; kakor tudi za to, da v slučaju, da bi bilo lokalnih agitacij, ki bi šle za tem, da se upro pogodbi, ne da nobene podpore in pomoči u-pornikom, da bi mogli prekoračiti novo mejo Poljske. — Clemenceau. Podpis miru se še odloži, PARIZ, 26. Dutasta se povrne danes v Versailies, da dobi končni odgovor, kedaj pridejo nemški pooblaščenci, ker so zavezniki sklenili,. da ne dovole daljše zatezanje te abnormalne situacije. Če bi danes ne bil še naznanjen sestav nemške delegacije, se cerimonija podpisa odloži na nedeljo ali ponedeljek. Težave pri sestavljanju nove nemške delegacije. VERSAILLES, 25. Nemška delegacija je bila včeraj neprenehoma v brzojavni zvezi z berolinsko vlado. Informirana je bila o težavah, s katerimi se je moral boriti ministrski predsednik Bauer, ki je sklical k seji sedanje »ministre, člane bivšega kabineta ter Brock-dorffove misije, da sestavi novo delegacijo. Po treh postopnih sejah so trije sprejeli ponudbo, da vstopijo kot člani delegacije. Ob i8 je radiobrzojav javil, da delegacija še ni izvoljena. Delegacija za podpis mira sestavljena. PARIZ, 26. Po zadnjih vesteh sta izvoljena v novo delegacijo, ki podpiše mirovno pogodbo Herman Miiller in dr. Bell, prvi minister za zunanje stvari, a drugi minister za ceste in promet. Ta dva pooblaščenca odpotujeta nocoj iz Berolina z rednim vlakom ter prideta v Versailies v soboto zjutraj. — Miiller in Bell sta se, kakor poročajo iz Berolina naravnost žrtvovala. Popustila sta prošnjam vlade, pa sla sprejela nalogo, da kot nemlka pooblaščenca podpišeta mirovno pogodbo. Poincarć bo prisostvoval podpisa mirovna pogodbe. PARIZ, 26. *Petit Parisien« piše, da je Poincare izrazil željo da bi prisostvoval podpisu mirovnih pogojev. Isti dan, ko bo podpisan mir, priredi zvečer mestna občina veliko svečanost, na katero bodo povabljeni zastop-* ni k i prijateljskih in zaveznih držav. >Eclair« piše, da bo tej svečanosti prisostvovala tudi četvorica, pa da bo zato Wilson odložil za kako uro svoj odhod. Gdansko zasedejo angleške čete. LONDON, 26. »Daily Telegraph« poroča, da je svet četvorice sklenil, da zasedejo Gdansko angleške čete, dokler se ne ustanovi vlada svobodnega mesta. Medtem zasedejo ameriške čete Zgornjo Šlezijo. Italija pripoznava neodvisnost Finske. RIM, 26. Minister za vnanje stvari, Tittoni, je naložil italijanskemu konzulu v Ilelingsfor-$u, naj oficijelno objavi finski vladi, da italijanska vlada, v polnem soglasju s simpatijami, ki jih je italijanski narod vsikdar kazal za narodne aspiracije Fincev, se raduje, da more pripoznati neodvisnost Finske. Mir se podpiše na dan petletnice umora v Serajevemu. PARIZ, 27. (Po Nazione«). Glavnemu konferenčnemu tajniku, ki se je včeraj podal v Versailies, so nemški delegati priobčili, da so izbrani za člane nemške delegacije, ki podpi- še mirovno pogodbo, Herman Muller, minister za zunanje stvari, Giesbert, minister za pošte, in mogoče Leinert, predsednik narodne skupščine. Pooblaščenci pridejo v Versailies v petek zvečer ali soboto zjutraj. Ceremonija podpisa je določena za soboto ob 3 pop. Dan, določen za mirovni podpis, je petletnica umora nadvojvode Franca Ferdinanda v Serajevem, ki je bil slučajno povod izbruhu svetovnega konflikta. Giesbert in Leinert sta bila že člana delegacije, kateri je predsedoval Brock-dorff-Rantzau. Svet petorice. PARIZ, 27. Svet petorice je sklenil« da imenuje komisijo, ki bo imela nalogo da proučuje revizijo dogovorov glede afriškega mednarodnega statuta. Komisija se je tudui bavila z bodočim gališkem statutom. Zavezniki in Italija. RIM, 26 Glavni urednik »Tribune«, Mala godi, ki se nahaja v Parizu kot poročevalec svojega lista, objavHa v »Tribuni« pod naslovom »Podpis miru z Nemčijo in i tavanski položaj« č tanek, v katerem razpravlja pomembnost podpisa mirovne pogodbe za Italijo. Navaja prav posebej člene 12., 13. in 20., katerih prva dva določata. ida se morajo vsi spori med č'ani Zveze narodov — ki član Zveze postanejo z Italijo vred tudi Jugoslovani — reševati z razsodbo Zveznega sveta ali potom razsodišča, uporniki pa kaznovati z .gospodarsko blokado, dočim pa čl. 20. proglaša vse prej obstoječe pogodbe, ki ne odgovarjajo duhu Zveze narodov in h katerim Wilson prišteva tudi londonsko pogodbo, za razveljavljene. Ali je mogoče misliti, pravi Maiagodi, da bi bili italijanski odposlanci s svojimi lastnimi rokami pomagali graditi past, v katero naj bi se bili potem ujete italijanske koristi in pravice? Italijansko odposlanstvo da je še pravočasno opazilo to nevarnost, in Oriando K s svojimi' tovariši v števihrih razgovorih poudarjal potrebo, da se ravno tako tudi italijanska vprašanja, (kakor so se francosika, končnoveljavno rešijo pred podpisom mirovne pogodbe z Nemčijo, ki vsebuje ono past. Italija bi sicer mogla podpisati mirovno pogodbo z Nemčijo pred rešitvijo svojih lastnih vprašanj, toda podpis mirovne pogodbe z Nemčijo vključuje tudi podpis Statuta Zveze narodov, ki .počpisaneem zajamčuje posest njihovega ozemlja. Kako more torej podpisati Ita-!Ha, ko njen novi teritorijalni obseg še ni določen? Bite bi pač prebridka Sala, da bi Italija s tem podpisom dobrla jamstvo za ono teritorijalno posest, ki jo »e imela pred vojno. Vsled tega Or-landovega dokazovanja se se obljubHo, da se italijanska vprašanja rešijo prod podpisom miru z Nemčijo in sicer na jasen, slove&en naćin, tudi z Wilscnove strani. Kako so se stvari razvijate pozneje, je znano vsa-komur. Oblkrba rešitve se ie skrčila na razprave, ostre in ne dovajajoče do sprave. Prišla je kriza, 'lastim. Izgovor nemškega admirala Je brez vrednosti, kajt* premirje bi bilo prenehalo še le potem, če bi bila Nemčija odrekla podpis mirovne pogodbe. Glasom mednarodnih načel daje vsako kršenje premirja, storjeno od ene strani, drugim pravico, da odpovedo premirje ter da v slučaju potrebe nemudoma zaprično zopet s sovražnostmi. Kršenje klavzuf od strani zasebnikov, ki so postopali iz svoje volje, pa daje samo ora-vico, da se zahtevi, 'kažnjenje krivcev in odškodnina za storjeno škodo. Zavezniške in pridružene vlasti imajo torej pravico, da krivce postavijo pred svoVa vojaška ■sodišča, da jih zadene primerna kazen, ter da — pusiivši na strani vso druge elemente odgovornosti — zahtevajo poravnavo škode. Morejo torej poseči po odredbami, & se jim zde primerne v ta namen. Potopitev ipa ne pomenja ie kršenja premirja. mtarveč jo moren* zavezniške i« pridružene ,?jm vlasti smatrati tudi kot predhodno in ziste-ma-tično kršitev mFrrvnth pogojev, priobčenih .Nemčiji in sprejetih od nje. Ta kršitev ni osamljen slučaj. Tudi sežiganje francoskih zastav, ki bi jih morala Nemčija vrniti, tvori predhodno in zist-e-matično kršitev inirovnSi pogojev. Zavezniške iu pridružene jem vlasti jemljejo na znanje te dine zle volje in čim bedo dovršena poizvedovanja, bedo zahtevale potrebno odškodnino. Jasno je da ponavljanje lakih činov mora imeti najslabši efekt za bodočo eksekucijo. ki se jo je Nemčija obvezala podpisati. Pritoževala se proti dobi 15 !et okupacije, kakor jo določa pogodba, in pa proti temu, Socialistische Politische Parlamentarische Nachrichten«. Bauer je izjavil: »Odkrit nasprotnik sem vsakemu nasilnemu miru. Prevzel sem svoje mesto 9 popolno odgovornostjo edinole iz obzira na nemški narod, posebno pa delavske sloje. Naredili bomo vse mogoče, da lojalno izvršimo mir, da preženemo neza-upnost in mržnjo, ter da privedemo do prijateljskega sporazuma med delavstvom vseh dežela, ker samo z internacionalnim delom se more ublažiti skrb ia beda proletarijata vsega sveta. Notranja politika ostane neizpremenje-na pod vplivom socijalistov. ki tvorijo najmočnejšo stranko. Sedaj, ko imamo prosto pot, lahko začnemo z delom in izvršitev programa bo šla hitro. Izgredi v Hamburg«. KOPENHAGEN. 27. Iz Hamburga poročajo, da se je našlo v klobasah maCje in pasje meso, in je razjarjena množica napadla in razdejala prodajalne. Bile so napadeae tudi tovarne. Prišlo je do boja med straiami in množico, v kateremu je bilo nekaj ranjenih in mrtvih. V Hamburgu, Aitooi in Landsbecku je bilo proglašeno obsedno stanje. Is Jugoslavija. Jugoslovansko časopisje o ministrski izpre-membi ▼ Italiju REKA, 27. (»Era Nuova*.) Hrvatsko časopisje objavlja z ozirom na Nittijeve namene glede rešitve jadranskega vprašanja vesti, ki so v popolnem protislovju z zadnjimi izjavami Nittijevimi in Tittonijevimi. »Jutarnji List« piše: »Novo minstrstvo ma kot glavno točko v svojem programu socialno reformo v notranjosti in sprejem Wilsonove formule za rešitev jadranskega vprašanja.« — »Hrvat« objavlja isto vest in pripisuje italijansko popustljivost grozilnemu notranjemu položaju, ki je resnejši, kot bi se daio misliti. List pravi, da se je treba izogibati stvarem, ki se dogajajo tudi v Jugoslaviji, in bi se mogle izkoriščati v prid Italiji, ne pove pa, kakšne so te stvari. Nadalje pa pravi, da velja nasproti Italiji samo ena politika: zahtevati se mora, da se reško pristanišče in vse hrvatsko ozemlje priključi Jugoslaviji. Reško vprašanje. REKA, 27. (»Era Nuova*.) Nekateri hrvatski listi se sklicujejo na neko pretvezno spomenico reške avtonomne stranke (italijanske), stranke bivšega poslanc.a,Zajele,_p.oslano sedaj se na Reki nahajajočemu francosko-an-^leško-amerikanskemu poveljništvu, v kateri se zahteva za Reko državna neodvisnost. Doslej se je ta gorostasnost zatrjevala samo s strani takoimenovanih socijalnih demokratov, razsežno podpiranih iz Zagreba, v proti-italijanske namene, in je z druge strani tudi lahko razumljiva, ker je ta stranka, katero tvore tujci, Hrvatje in Madžari(?)f nastala po prizadevanju Wilsona ter italijanskih zaveznikov in pridružencev v Parizu, ki vidijo v laki rešitvi reškega vprašanja svojo korist. Ni pa mogoče " verjeti vesti, nanašajoči se na spomenico avtonomne stranke, bodisi ker bi bilo to pravcato izdajstvo, nasprotujoče zadnjim izjavam samega Zanel-le, bodisi zato, ker pripadajo stranki osebe nedvomno italijanskega mišljenja in ker bi italijanska duša mesta vstala proti vsakomur, ki bi se drznil zagovarjati politiko, katera bi zatajevala čudovito sedemmesečno trdnost, s katero se mora mesto rešiti požrešnega hrvatskega žrela, čigar vabljive obliube o blagostanju zavrača z grozo. — Italije ne podpisali pogodbe, ker bi bila tudi brea podpisa obvezna za Italijo. Vsekakor pa bi stvar napravijala čuden vtisk. iu t^ato je več kot so-tovo, da podpiše v imenu Italije Crespt sam. D'Amiunzio predsednik vojnih prosto v (rilcev. RIM, 27. D'Annunzio je sprejel častno predsed-ništvo, ki mu je je ponudilo društvo vojnih prostovoljcev ter se udeleži slavnosti ob priliki izročitve zastave milanskega ženstva imenovanemu društvu. _ IZ Cehoslovaške. Čehoslovaki ustavili sovražnosti. PRAGA, 26. Na podlagi izmenjave brezžičnih brzojavk med generalom PeKSjem, poveljnikom oshoslovaške vojske, in komisarjem von Bohmom, poveilnikom madžarske vojske, so se ustavile sovražnosti na fronti 24. t. m. ob 5 zjutraj. Poroča se, da so Madžari ustavili sovražnosti, da se pa niso umeknili Lz zasajenega ozemlja. Nova četverozveza. DUNAJ, 27. »Geškc Slovo« objavlja zanimivo izjavo čehoslovaškega ministra za zunanje stvari, dr. Beneša, o boJočem razvoju političnih odneša-jev Čehoslovaške republnke. Dr. Beneš je Izjavil: »Upamo, da nam pariška mirovna konferenca prinese mir, ki bo pravičen, demokratski in trajen, mir, ki nas s pomočjo Zveze narodov reši nevarnosti novih vojen. Bilo bi pa vendarle neprevidno, če bi se zanašali samo na prevarljive ukrepe, temveč moramo enako drugim vlastim ustvariti molilo narodne obrambo proti onim, ki bi nekega dne mogli ogrožati svetovni mir. Proti »Drangu nach Osten« hočemo ustanoviti v osrednji Evropi novo politično uredbo, ki bo vzajemno za jatfnčevaki malim narodom njihovo bodočnost, njihov razvai in njihov narodni obstanek. Prepričam smo, da moramo z veza ti našo usodo z usodo dveh nam najbližjih držiav, namreč Poljske in Romunske. Kakor Poljska, se imamo tudi mi boriti proti eni sami nevarnosti in izpolnjevati eiio samo poslanstvo: brzdati ekspaiiziv-nost Nemčije. Naš potožaj je enak onemu Francije na zapadu. Po!eg tega ima Francoski največji interes na tem, dia »pospešuje to skupno akcijo in mora uporabiti ves svoj vpliv, ida se ta dva naroda pobratita in da bosta delovala skupno. Toda to »skupno delovanje Cehov in Poljakov bo moglo brti plodonosno le tedaj, če bomo imeli jamstvo s strani držav na jugu, da bodo, če se bodo 'Nemci skušali razprostreti v Rusiji, njim nasproti tudi Romuni in Jugoslovani morali posnemati poKiobno politiko, prodirale proti Criiema morju in Adriji. Zato morate tudi Romunska hi Jugoslavija tvoriti blok s Poljsko in Cehoslovaško, da se zajamči mir v .podonavskih deželah. Pripomniti je, da nam bodo to nalogo olajševali dobri odnošaji, ki vladajo med nami iu entento. Ta nova poKtična konstelacija pa ima zase tudi to, da popolnoma osan>!ia Madžarstvo, tako da ji onemogoča, da bi bila v bodočnosti posredovalka germanizacije in da bi n-adal.'evala svojo tradicionalno politiko nasilja iu izsiljevanja.« ___zataan pa« ako >c dobro spominjam, sem po letn dnij čital na Čaka tvojega pisma: »oienil sem ••«. ali — od mena nisi dobil niti tiste navadne uljudne opazke, ki začenja in končuje z dolgo frazo: »čestitam«. — Oprosti, Gjuro moj, otroku, človeka (ne vem. kako bi se §e imenoval), ki nima stanovanja, ki pa vendar ima nekje v hotelih toliko časa, da za-tisne oči« Id opravlja posel cigana, to je, potuje in svira; — z efto besedo: stresi zanimljivo z rameni ia zakliči: da« umetnik je(! — Tu (kakor vidiS, se nahajam v Kini) sem se nastanil za nekoliko tednov, ne, da bi okrepil svoje slabe Sivca, marveč, da jih oslabim, svi-rajoč drugim ia — po duši: ae vem, od kod bi začeL — Roka se mi trese, a misli se kupičijo _nemirne, razuzdane, brez cilja in reda, kakor da bi se hotele vse hkratu preliti na ta papir in povedati v dveh trenutkih vse, kar sem doilvel v tolikih mesecih. — Da. nekaj je po vzduhu, ali ne vprašu), kaj? — Nevihta ni, ker imam poleg sebe svojo Bile, edine gos H, IMoj Romunska kriza le Jugoslovani BERN, 26. (Po »Lavoratoru«.) Jugoslovani zasledujejo zelo pazljivo romunsko ministrsko krizo. Smatrajo za to krizo odgovornega ministrskega predsednika Bratiana, ki ga obtožujejo tajnih dogovorov z Italijo glede banatske-ga in sedmograškega vprašanja- Bratianu je zavrnil vsakateri predlog za sporazum z Jugoslavijo. Pripominja se Še, da zastopa Bratianu tako odločno stališče, da je celo predložil kralju, naj odklone podpis mirovne pogodbe. Včeraj je bil v Bukareštu sklican kronski svet. Jugoslovani pričakujejo, da bo kronski svet prisilil Bratiana, da odstopu Jugoslovani polagajo svoje upanje v Take Jonesca, ki bi bil Bratianov naslednik. V njegovemu programu je balkanska konfederacija, ki temelji na romunsko-jugoslovanski zvezi in na ozkih stikih s Poljsko in Cehoslovaško. Iz Londona poročajo, da je jugoslovanska finančna komisija na mirovni konferenci prispela v London, kjer misli dobiti sredstva, ki ji dovole industrijsko in gospodarsko obnovitev opustošenega ozemlja v Srbiji m drugih deželah kraljestva SHS. Na čelu te komisije je dr. Stojanović, glavni tajnik belgrajskega trgovinskega ministrstva. Jugoslovansko-grška zvez«. 26. Listi poročajo, da je bila v Belgradu podpisana jugoslovansko-grška obrambna zveza, ki bo trajala 10 let Is (talij*. Tittoal odpotuje danes v Pariz. RIM. 36. Minister Prkičip. Završalo je tedaj po vsem svetu, kakor silen vihar, in na Dunaju in v Beroliou so si radosti meli roke, češ, evo nam prili-ke, da Izvršimo, kar smo pripravljali že zdavnaj. Srbija je pripravila ta umor. Srbija je ona velika zločinka, katero jo treba kaznovati, pomandrati jo je treba, kakor s« pomandna strupen mrčes, za njo pa vse. kar je ni poti našemu svetovnemu gospodstvu l • Sarajevski dogodek jc bil dunajskim iu bcrolin-skim svetovlade željnim mogočnežem nad vse dobrodošli povod za zaneti te v svetovnega vojnega .požarja, m še tembolj, ker so bili oni .sami >dobro pripravljeni desetletja — saj so se pripravljali desetletja — Srbija izčrpana po balkanski vojni, njeni prijatelji pa nepripravljeni Danes, ko ni več one vso resnico skrbno zakrivajoče, do vratu .v lažeh in kovarstvih brodeč« avstro-ogrske diplomacije, in ko tudi ne visi ved nad našo javnostjo vrv avstrijskega rablja ter more potemtakem resnica na dan: danes ie pač mogoče jasno in odkrito govoriti o dogodku, ki so je dogodil danes pred petimi teti v Serajevem. danes se more -povedati vsa resnica. Razmere, ki so zavladale v Bosni iu Herc^-vini po balkanski vojni, so bite naravnost grozne. Načelnik« bosenske vlade, generalu Potioreku, niso zadostovali več rabeljski ukazi, ki jih jc dobival z Dunaja. t#^več jc dodajal še sam, kolikor je vedel in znal. "ub teinu — naš Ust jc objavil pred ii:kaj tedni precej natančno predzgodavino serajevskili dogodkov — pa so hoteli na Dunaju, seveda po stfta n .»felHNUST« šl*v. 175. V Trstu, dne 28. junija 1919, uks-su « BeroJiua. da na* prestolonaslednik Fran Ferdiiicod poseti deželo, v kateri je narodu priki-l>ela siia že do vrlrunea. AvstroosTska drplon:aci?a •ie sicer stvar fcar najodločneje zanikala. toda danes obstoje dokazi o resničnosti srbske trditve, da je tedaj, ko sc je dcmk>, do namerava prestolonaslednik poseliti Bosno, tedanji srbski poslanik na Dunaju, Jovan JovanoviO, prišel k tedanremu av&tro-o&rskemu ministru za zu-nan!e stvari, grofu Berchtofdu, ter ga uradno opozoril. da naj * ob priliki prestolonastednlkovega prihoda v Bosno ukrenejo najnatančnejše m rrai-stro/je varnostjie odredbe. Ravno tako je tudi dokazano, da je bila serajevska va-rnostua oblast neka; dni pred prestolona^ednlkovim prihodom obveSčena o sumljivem gibanju mladine v Sera-jevem. In kaj se je "zgodilo na vse to? Avstro-o^rski minister za zunanje stvari je utajil svarilo srbskega poslanika, serajevska varnostne oblast ni ukrenila takorekoč mićesar. prestolonaslednik, sam onozorjen 11a nevarnost, k* mu je pretila, se je .Sicer upiral potovanju v Bosno, a se končno vendar vdal pritisku s cesarjeve strani. Gotovo je •ce!o, da ni težak dokaz, da je cesar Fran Josip bil pcuče.i o vscai tem in je vkiiub vsemu poslal svojega net;aka v — smrt. Ko ,--e je prestolonaslednik s svojo soprogo 28. junija leta 1914. okoli 10 dopoldne vozi! v avto-mobihi k slovesnemu sprejemu, ki se je vršil v se-rajevski mestni hrši. >e padla bomba, ki pa 111 za-itfda prestolonaslednika. Razietela se >e in nanHa več oseb, ki ?o stale v bližini. Bombo je vrgel •Nedeltko Caforinović. ki je takoi po napadu skočil v reko Miljačko in tako skušal uiti. kar se mu pa ni posrečilo. Ko se je .prestolonaslednik vračal od Sprejema, je streljal nanj Gavrilo Princip ter smrtno zadel njega in njegovo soprogo. Namen Ve bil dosežen, in sicer dvojen, ali celo trojen namen. Nismo tisti, ki bi odobravali umor, pa naj je že taksen ali takšen; toda po svobodi koprneča duša sfo krvi «n smrti trpinčenega naroda ie iskala duška m ga našla. Kri >e zahtevala krvi! Kdo v rasem narodu bi potem proklinju! mladeniče, -ki so v svojem mladostnem ognju, hrepeneč po zlatih žarkih sclnca svobode, ki naj bi vendar že enkrat zasijalo'narodu po tolikih mukah m trpljenju, posegli po sredstvu, ki ga obsma svet, ki pa ga sme tlačltelj naroda uporabljati nemoteno in nekaznovano, kolikor se mu zl.Hibi! Dosegli so svoj namen: svet je obrnil svoje oči na trpinčeni, ubi-šani naroi! Žrtvovali so sebe, da bi svet dal življenje njihovemu narodu. I11 res: Cabrinoviča. Prinčipa in cele vrste njunih tovarišev ni več. IzdihnHi so pod krvuikovo roko. ali preje ali po-zneie. Trupla onih. ki so izmučeni do zadnjega pustili svoje življenje v terezmskih temnicah, tudi Cal rinovičevo in Prinčipovo. so pred kratkim prepeljali v domovino in jih tu slovesno položili k večnemu počitku. Njihov spomin pa ostane v narodu živ, dokler se bo nerod spominjal svojega odrešenja, čigar spočetek je bila njihova žrtev! Sarajevski dogodek pa je tudi še z druge strani dosegel svoi namen, oni dvojni namen, ki so ga tako ždjno pričakovali od njega na Dunaju in v Bcrolinu: padel je prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki je bil neljub m na poti na Dunaju in v Berolinu, in Dunaj in BeroK.ii sta imela zaželjeni povod za vojni zaplet. Sledile so potem one naravnost nesramne zahteve, ki jih je -stavila Avstrija Srbiji, sledila je vojna napoved, in zaneten je bil vojni požar, ki je -kmalu ob.el ves svei ter mu zadal vse ono grozovito gorje, ki smo mu bili priča dolgo polupeto leto in mu sedaj, prav ob peti obktnici serajevskega dogodka, zbor narodov v Venraillesu narekuje konec s pravično sodbo in obsodbo največjega krivca, nemškega nenasitnega imperijalizma. Ob te^ priliki na; dodamo še nekoliko spominov na Nedeljka Ca brinov iča. ki smo ga poznali osebno. Cabrinović. te Ja i 20! c teti. srednje velikosti, vitek mladenič, je kot črkosta-vec vstopil v tiskarno »Edinosti« 3. aprila leta 1913. Malo preje je bil vs>ed udeležbe pr* neki stavki, ki je imela političen značaj, izgnan iz Serajevega. Bil je navdušen Srb. Spominjamo se. s kakim navdušenjem je govoril o Srbiji, o srbskem junaštvu v balkanski vojni, o osvoboditvi, srbskega naroda izpod turškega jarma, o osvečenem Kosovem in o praznovanju Vidovega dneva. Iz vsega njegovega govorjenja Je bilo kmalu spr^nati. da je sovraži! Avstrijo iz ćna »svoje duše. Večkrat je tudi pravil, da napravi še neka: velikega, da ne ostane stalno v Trstu, ker ga čakajo še važne naloge. Verjetno sc pač ni zdelo vse to, ker je bil Oabrinovič. kakor smo že rekli, rajši slabotne kot pa krepke postave in mu ni b'Io pripisovati bogvc kakšne odpornosti. Politično je bil iprccej izobražen in dobre informiran; čital je zelo veliko, in po žepih je vedno. nosi! razne, z\\ ti srbske liste. Pravtf je. da ;e sindikalist, član socijalno demokratske strokovne orga-niz. ci'e. Posebno veseVe je kazal do orožja. Tako le nekoč, ko je videl , prih. Dunaj 11'20. — Vlak št. 663 (I., II. in III. razred) odhod z Dunaja 21*30, prih. Logatec 7'53, odh. S'20, prih. St. Peter 9*10, odh. 9'15, prih. Divača 9'4\, odh. 9'46. pr>Ii. Nabrežina 10*20. odh. 30'25, prih Trst 11'20. Žigosanje avstrijskih vrednosinic. Osservato-re« piše da morajo prizadete stranke, njihovi zastopniki. oskrbniki ali varutai predložiti zahteve za žigosanje depozitov pri sodni, finančni ali politični oblasti. O predloženih naznanilih izjavi davčni ali sodni depozitu i urad na dotičnih vložkih, koliko in kakšne osebe imajo lastninsko pravico na vrednostnicc. > Glasbena Matica«. Danes zvečer ie javna produkcija gojencev šole rOlasbene Matice.« Ljubitelji glasbe in vsi, ki se zanimajo za naš kulturni napredek v Trstu, gotovo porabijo to prMiko. jfa se osebno osvedočijo o napredku naše mladine na j glasbenem plju. Ce šola »GJ. M.« ne more nasto-| piti pred javnostjo s kakim absolventom, ni to njena krivda, zakrivila ie to vojna. A vkljub vsem težavam in razkosanim razmeram je bilo letošnje leto vpisanih 117 učencev iu učenk za gosli in klavir. Vsled izselitve jih je izstopilo tekom šolskega ieta približno trideset. Nada je, da se poveča število gojencev s prihodnjim šolskim letom, ki začne prve dni septembra, kakor se seveda pomnoži i ud i učiteljsko osobrc. Učni načrt, ki je deloma že vpeljan po vzoru glasbenih konservato-ri je v, se z novim šoSskl-m leioni strogo spo poln i v smislu istih glasbenih zavodov. — Šolsko vodstvo, j Pripra\ Ijelni odbor kmetske zadruge ima v ne- \ deljo. 29. -t. m., ob 10 dopoldne važno sejo v Delavskem domu. Naiprošeni so. da se .je udeleže gotovo vsi odborniki, zlasti on: Iz zboruje okolice. Dramatičua predstava pri Sv. Ivanu. Ker je zanimanje za jutrišnjo predstavo, veliko, se opozarjajo vsi, ki reflcktirajo na sedeže, da »si $>re-skrbe pri blagajni čim prej pred napovedanim začetkom. Cene so: sede/i I. vrste 3 L; JL vrste 2 L; vstopnina 1 L. — Začetek točno ob 19 in pol. Promet v pristanišču. Pripkili včeraj: »S. Roc-co« iz Paše, ^Venezia 1.« iz Benetk; odpluli: Bruck« in »G. VVurmbrund v Benetke, »Mcm-phis* in Indian« sta odplula z vojaštvom; kam, ni znano. in trk, izjavlja isto. kar Dettago. Jaz sem imel orodje- Je rekel, pa sem na svetoval DeHagu tatvino. Sprejel je predlog, krr ga it moral sprejeti: umirala sva lakote. Preds,: K*ni sta shranila ukradene reči? Obt.: K mojem« svadeu Francu Pucherju. Preds.: Toref > bil tudi vaš svak dogovorjen z vama? Obt.: Ne. on ni znal nič o tatvini. S>ele, ko so naju zaskdiH, je doznal. Blago ie itak bi-lo povrnjeno lastniku. Priče; Trgovec OiK>frij je odsoten; čHa -se torej njegova izpoved. Trpi škodo 4756 lir. Ker pa mu je blago bite povrnjeno, ne zahteva odškodnine. Za blago je ou plačal ?735'50 lir. Karabinjerski maršal Ivan Muscos pripoveduje,#kako je aretiral Del-iaga Patacchi da se je sam prijavil Blago da se je našlo pri »>ckem Puharju. Odvetnika navajata v obrambo svojih kli;en-tov tedanjo lakoto, 'ki ie vladala v Puli. Ruzun tega naglašata, da ni tikradeno blago več vredno od 2000 lir. Obsodba. Poroimki pii.icc obtožnici enoglasno. V^pravo-reku se na-^iaša, da je vrednost ukradenega blaga manjša od 2000 !tr jn večja cd 200 lir. Po tem pravoreku obsodi sodišče obtoženca na 18 mesecev aapora. — Obtoženca se zahvalita ki odideta. Borzna poročila. Trst, dne 27. junija 1919. Borza apatična, brez poslov. Včerajšnji tečaji. MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L P—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—, LDOVEC. ktne plače 7000 lir, želi poročiti ne več mlado vni-ovo, brez otrok. Pogoj: Dobrosrčna, skrbna gospodinja, zmožna nekoliko v šivanju. Ponudbe si i ko pod naslovom =>Hi.šni posestnik' na ins. odd. j-Edinostih. 3S25 ORKESTRON, veiih. dober, zelo močan glas, lepe zunanjosti, st proaa. Tomaso Luciani 5 (prej AHcieri). 3823 Samomor. Trgovec Edvard Earli, star 57 let, de i^pi'1 včeraj v ovojem stano^-anju v ul. Belimi 13, steklenico karbelne kaline. Ko je prihitel zdravnik rešilne postaje, je bil revež že mrtev. Tatvina. Včeraj ob 13'30 so udrli neznani tatov: v skladišče Josi»pa Bazzeja na trgu =Vcnezia;)i).0.)(), Reserve K 8,50^.00» Centrali: Ta i T Via Cassa di Rupannh § - Via S. Hica!) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Ljub ljana, Metković, Opatija Split. Šibenik, Zada1' Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaje?e posle Spretasvia vloge na hranilne knjižice proti bi/a% letnim obre-stim v bancogiro-prometu proti letnim o-brestim. I.'a odpoved navezane zneske spre* jeina po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. laji v najem Hrusta; puiiia (Sata danila?. Blagajna posluje od 9 do 13. t JANKO TROŠT — sodni revizor TRST — ul ca Risorta štev. 5 — Trst, Izvršuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremerabe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. — \4 u j* Ji ^ii m m m a - PRVE VRSTE - v orirlnsSnih steklenicah cd kg netto 40 do 45 kaker ludi od kg 5 naprej ss prodala pri tvrdiu N. €RISO)l9 ul. Milano št. 25 (prej via Molir.o piceeSe it. 7.) — Telefon š . 314. w Dobroznana tvrdka J. PARCINA v Trstu, ul. Mionco ZO, telefon Z9-53 ima «vojc skladišče vedno preskrbljeno z najfinejšimi vini po ceni, da uniči vsako konkurenco. Mi glasovite Tino CHIAN11 Hod najboljSih italijanskih tvrdk, katero tvrdka prodaja vsak teden na vagone in vagone, je ^ -privabilo tvrdki tako veliko Število novih odjemalcev, da večkrat ni v stanu, da izviši dnev- ^ H ne naročbe ki jih prejema. ^ : H Tvrdka ima tudi veliko izbero vsakovrstnih likerjev, kakor konjak in fino žganje in B fina desertna vina-šampanjec in peneči Asti. "