Naročnina mesečno 25 Din. za inozem-»tvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi 0I.6/III SCO VEJSEC Ček račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 in I0.349 za inserale; Sarajevo štv. 75b3 Zagreb fitv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni aredniSfrva: dnevna iluiba 2090 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Za svetost in svobodo Cerkve Kar se dogaja zadnje čase 11a cerkveno-kulturnem področju v Julijski Benečiji, kakor Italija imenuje svoje podjarinljene kraje na vzhodni meji, to je resnično sramota za Italijo pod vodstvom Mussolinija kakor za ves kulturni svet, ki se mu to gotovo gabi, ki pa nič proti temu ne stori. Ker se tržaško-koprski škof, znan po svojem italijanskem patriotizmu, ni hotel in ni mogel ukloniti vsem diktatom fašističnega poveljstva tržaške province na cerkvenem upravnem polju, zahteva režim od vrhovnega poglavarja Cerkve, da dr. Fogarja po desetih letih pa-stirovanja kratkomalo odstavi. Kako predrzna je taka zahteva, to nam bo jasno, če pomislimo, da jo stavlja na sveto stolico, ki je vedno bila in bo branik krščanske kulture in pravice, tržaški prefekt Tiengo, kojega policijski kvestor je, ko je Tiengo bil na čelu goriške province, dal nalašč poškodovati in pomazati italijanske spomenike in napise, da bi spravil domače prebivalstvo v konfinacijo in zapore. Toliko, kolikor se tiče inicijatorja te grde gonje zoper enega naj; odličnejših italijanskih predatov ob sveti meji nove Italije, kakor ji pravijo — kar pa stvar samo zadeva, jo hočemo nekoliko podrobneje osvetliti. Da je provincijalno tajništvo tržaškega fašija, jx)dprto od prefekta, pobralo vse čenče, ki jih umazana aH bolna in otročja domišljija rojenih intrigantov splete okoli vsake vidno osebe, in jih je po desetih letih kot čisto resnico prezentiralo javnosti, dočim so bili ti isti faktorji dozdaj nadvse srečni, če so smeli biti v škofovih prostorih sprejeti, to ima svoj globlji vzrok, ki ga poznavalcu razmer v Julijski Krajini ni težko najti. Povejo nam ga statistične številke, ki se tičejo narodnosti prebivalstva tržaškokoprske škofije, in ki nam povedo, da je tu slovansko prebivalstvo enako močno ko italijansko — 225.000 Slovanov v okroglem znesku proti 225.000 Italijanom (od teh 167.000 samo v mestu Trstu) — in da se to slovansko prebivalstvo v duhu Cerkve in po njenih kanonih pastiruje v svojem maternem jeziku, kakor to tudi konkordat predpostavlja in potrja ter jamči. Sčasoma pa je režimu uspelo, da se je jezik domačega slovanskega prebival; stva začel tudi v cerkvi izpodrivati, najprej v tako zvanili dvojezičnih farah, kjer je slovanski element povsod v veliki večini, v zadnjem času pa tudi že po čisto ali vsaj po pretežnem delu slovanskih farah, to je v krkavskem, kršanskem, pičenskem in opr; taljskem dekanatu pa tudi po drugih, vsaj kar se večjih centrov tiče. To se je moglo zgoditi le zaradi veLike konivence tržaškega škofa, ki je pač Italijan po narodni miselnosti in srcu in ki je na vsej črti, kolikor se sploh more v najširših mejah morale še opravičiti, skušal priti nasproti režimu, da bi se preprečila škodljiva trenja in spori, z eno besedo, večje zlo, in da bi se prebivalstvo, kolikor le gre, počasi in brez večjih l)olečin in kriz priličilo razmeram v novi državi in njenim političnim smernicam, kar je bilo po njegovem mnenju in z italijanskega nacionalnega stališča gotovo patrio-tično delo. Da pa je kljub temu obenem skušal biti v najstriktnejšem smislu pravičen tudi svOjim slovanskim vernikom, kolikor je to v tako nacionalističnem in absolutističnem režimu kakor je fašistični, sploh mogoče, in da se je prizadeval obvarovati jih na cerkvenokulturnem polju vsaj najhujših krivic, da se ne bi po raznarodovalni politiki režima sploh oropali svoje naravne^ pravice do božjega nauka, milosti in tolažbe v domači besedi, ki edino govori srcu — tega mu ne sme šteti nihče v zlo, ampak je samo v čast škofu katoliške nadnarodne in univerzalne Cerkve. Saj vemo, da je papež Benedikt XV. sam v javnem pismu odločno obsodil divjanje proti slovanskim duhovnikom in vernikom ter barbarske napade na njihov jezik v cerkvi, ki so jih bili takrat nprizorili taisti načelniki fašističnih prete-paških tolp, ki danes z vladnega stola tržaške province zahtevajo odstranitev dr. Fogarja s tržaške škofovske stolice, s katere eo takrat bili izgnjusili istotako italijanskega nacionalnega škofa Bartolomasija, ki je rajši sel, kakor da bi se ponižal v njihovo slepo orodje. Sedaj mora biti pač vsakomur jasno, zakaj je tajnik fašistične stranke za tržaško provinco, Perusino, na pobudo onega prefekta, ki slovanski domači živelj fanatično sovraži in ki bi ga, če bi mogel, najrajši iztrebil, mobiliziral gospoda Segreta, senatorja mesta Trsta, tržaškega župana Saleina, poslance, provincijalnega poglavarja in druge odličnjake, ki naj bi kot njegove marijo-nete pritisnili na to zahtevo pečat ljudske volje »najzvestejšega mesta Trste«, ki pa je po ogromni večini na strani svojega škofa. Zgodilo se je pač to, kar se je spričo zahrbt-nosti, nelojalnosti in brezmoralnosti sedanjega režima despotov, ki jim je izročena usoda tržaške province, moralo zgoditi: da so namreč ti vsako človečnost iu resnično kulturo negirajoči in vsako dobro besedo in gesto izrabljajoči provincijalni potent.ati v črnih srajcah od škofa zahtevali, naj jim po že storjenih koncesijah žrtvuje končno še Jto, kar je v kulturnem življenju na tržaški zemlji rojenega slovanskega prebivalstva še ostalo v domačem jeziku in nravu živega v Velika ofenziva francoske diplomacije Vstajanje irancosko-ruske zveze Uspešna pogajanja v Moskvi Angleška en poljska javnost se že dvigala proti francoskim načrtom, ki vzbujajo tudi doma ostro kritiko in razumljivo bojazen države. Na tako reši'.ev pa ne bi nikdar pristali niti Poljska, niti Romunija. Sovjetska pomoč bi bila koristna le takrat, če bi se mojk :vska politika popolnoma usmerila v Evropo in bi opustila svoje pustolovščine v Aziji. St. Brice prihaja do zaključka, da sovjetska Rusija ni evropska država in da zato ne more v nobenem primeru vstopiti v čisto evropsko politiko. Anglija se boji Litvinov Pariz, 23. maia. b. Splošno se je opazilo poročanje francoskih listov o francosko-ruskih pogajanjih. Francosko časopisje je namreč zelo rezervirano glede teh pogajanj. Medtem pa se pogajanja z vso naglico nadaljujejo tako v Parizu kakor tudi v Moskvi. Včeraj je francoski zunanji minister Barthou dolgo konferiral s francoskim poslanikom v Moskvi Alphandom in je francoski poslanik pri tej priliki dobil nova navodila za nadaljevanje pogajanj. V vladnih krogih priznavajo, da se bodo pogajanja nadaljevala z največjo intenzivnostjo in da se vsled tega lahko tudi v kratkem času pričakujejo veseli uspehi. Toda francoska javnost ni popolnoma zadovoljna s tako vladno politiko in je v današnjem »Le Journalu« že dvignil svoj glas St. Brice proti temu, da se sovjetska Rusija zopet uvaja v evropski krog. SL Brice piše, da sovjetska Rusija predstavlja tako dolgo nevarnost, dokler bo obstojala možnost, da se združi z Nemčijo v en tabor. Odnosi sovjetske Rusije do Nemčije so se vsled narodnosocialistične zmage v Nemčiji sicer ohladili, toda ne sme se pozabiti, da so sovjeti sklenili s svojimi sosednimi državami nenapadalne pakte. Edino, kar bi se lahko novega pričakovalo od sovjetske Rusije, bi bilo to, da stopi iz lene nevtralnosti v aktivno pomoč za ohranitev miru. Toda pomoč sovjetske Rusije se lahko zamisli samo tako, da bodo sovjeti odposlali svojo rdečo armado v sosedne London, 23. maja. b. Angleški politični krogi so še vedno zelo rezervirani zaradi francoskih poskusov, da se spravi v Zvezo narodov sovjetska Rusija. »Times«, ki velja kot glasilo zunanjega ministrstva, ugotavlja, da Velika Britanija ne bo nikdar direktno pozvala sovjetske Rusije, da vstopi v Zvezo narodov, istotako pa ji vstopa tudi ne bo preprečila, če pa bi bili samodržci v Moskvi pripravljeni, da sprejmejo pravila Zveze narodov in jih tolmačijo tako kakor druge države, potem bi bila Zveza narodov gotovo pripravljena, da napravi križ čez preteklost. Vsekakor bi sovjetska Rusija ne smela svojega vstopa v Zvezo narodov smatrati kot sredstvo za zboljšanje svojega zuna-nje-političnega položaja. Kljub temu pa nihče ne more dvomiti, da zbližanje sovjetske Rusije s Francijo in skozi njo z Zvezo narodov v današnjem trenutku predstavlja ostrino, ki je naperjena proti Nemčiji in Japonski. Vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov bi spravil na dnevni red takoj celo vrsto vprašanj, katerih rešitev ne bi bila tako enostavna. Tu sem spadajo v prvi vrsti vprašanja j narodnih manjšin, vprašanje stalnega mesta Poljske v Svetu Zveze narodov in končno še vprašanje f.rizanja sov^itske unije po Nizozemski in Švici. Kar tiče pakta e nenapadanju in varnosti, ki ga propagira sovjetska Rusija, To io pogrešate kaj ne, če je ne kupite pravočasno? mora biti vedno pri hiši I izjavljajo »Times« in z njim še več londonskih listov, da Anglija takega pakta ne bi mogla spre-jeti. Načrt avtomatskih kazni, ki ga sovjeti danes ponovno predlagajo, je v vseh podrobnostih podoben onemu pred svetovno vojno, ki je bil naperjen proti drugim državam. Poljska : „Samo čez trupla vsega poljskega naroda!" Varšava, 23. maja. b. Poljski tisk ne razpravlja preveč o francosko-ruski zvezi, čeprav listi prinašajo vesti v zvezi s tem p.roblemom. Vendar pa se v vsej državi in zlasti v vladnih in političnih krogih opaža ogorčenje radi tega, in se očita Franciji brezprimerna in brezobzirna sebičnost. Razširjajo se izjave uglednih političnih osebnosti, v katerih se pravi, da bi sovjetska armada lahko šla na pomoč Franciji le čez trupla vsega poljskega naroda. Le z mečem v roki bi mogla sovjetska vojska napraviti sebi pot čez poljsko ozemlje, toda poljski narod bo z mečem branij vsako ped svoje zemlje. Lahko se zgodi, da bo Francija, ki je doslej stala na čelu evropske civilizacije, postala njen grobar, če bo v svoji zaslepljenosti pomagala Moskvi do zmage. Japonska sprašuje Tokio, 22, maja. p. Japonsko zunanje ministrstvo objavlja, da je prejelo od francoske vlade obvestilo, da njena pogajanja z Rusijo ne vsebujejo nobenih vezenj v njeni zunanji politiki. V slučaju vojne med Rusijo in Japonsko — sporoča francoska vlada — bo ostala Francija vsekakor nevtralna. Jugostovansko-botgarsha trgovinska pogodba je bila danes p odpisana Belgrad, 23. maja. m. Snoči jc trgovinski minister priredil na čast bolgarski delegaciji, ki je vodila pogajanja z našo državo za sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije, svečan banket, ki sta se ga udeležila poleg članov obeh delegacij trgovinski minister Juraj Demetrovič in bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kjoseiva-nov. Pogajanja med obema delegacijama so trajala malo časa, saj je bolgarska delegacija prišla v Belgrad šele 6. maja. Trgovinski sporazum in veterinarska konvencija med našo in bolgarsko državo sta bila danes dopoldne parafirana. Nato je šef bolgarske delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama izjavil časnikarjem: »Glavno je to, da se je s sedanjo trgovinsko pogodbo odstranilo nepogodbeno stanje, ki je vse doslej trajalo med Bolgarijo in Jugoslavijo. V tem oziru bo sedaj nastopila čisto nova doba.« Šef delegacije za sklenitev veterinarske konvencije med obema državama pa je izjavil, da lahko vsem in vsakomur izjavi, da sklenitev leh pogodb ni rezultat medsebojnega razumevanja kot članov cerkvi, v domačem in cerkvenem verskem poduku, v cerkveni pesmi, na cerkvenih sprevodih. Saj je to že 11a več krajih tržaške škofije bilo po italijanskih duhovnikih našemu ljudstvu, na primer v Šmarju v krkavskem dekanatu, naravnost prej>ovedano in z zaporom po orožnikih sankcionirano. In ker Italijan dr. Fogar tega ni hotel in nI mogel, ker je pravi katoliški škof po volji božji, svetega očete in cerkve, ki ima nalogo, da uči vse narode in da brani njihova naravna prava in svobodo njihovega verskeira življenja, zato se stavlja na sveto stolico nezaslišana zahteva po odstavitvi škofa od ljudi, ki jim katolištva samega ni mar in ki so sami izjavili, da ga upoštevajo le toliko, kolikor ga morejo izrabljati v svoje nacionalne strankarske namene, kakor tla je katoliška Cerkev pomožen urad za fašizem in za poitelijnnčevanje ter zasužnjevanje narodov po rimskem orlu! To je škandalozno stanje, ki se v čast, Cerkve, človeštva in krščanske kulture 110 sme delj tolerirati. Prepričani smo, da bo zadeva tržaškega škofa odjeknila po vsem katoliškem in civiliziranem svetu, ako že ni. Po pravici bi se moglo katoličanom očitati, da sami pomagajo Cerkev ponižati in zusuž-njevati kot deklo uzurpatorjem, ki bi radi svojega duceja postavili za dejanskega poglavarja tudi nad katoliško Cerkev, nko bi vsi katoliki nc priskočili z jasno besedo in protestom na pomoč sveti stolici v obrambo ne samo škofa, ki naj se žrtvuje oezaropnpi-stičnim zahtevam fašistično stranko, ampak v obrambo katoliških in kulturnih principov in svetinj sploh. Zakaj, dočim na vsem svetu ni naroda in države, ki nc hi puščala manjšinam svobode vsaj na cerkvenem področju, in to ne prisiljena po kakšnih mednarodnih obvezah, ampak čisto spontano, eksistira Italija, ki se ponaša z najstarejšo kulturo v Evropi, pa kljub konkordatu z nasiljem, po prefektih, žandarjih in do zob oboroženi milici in avangardi ljudem brani častiti Hoga v maternem jeziku in — kar je najhujše — skuša Cerkev samo prisiliti, da bi ji pri tem nekulturnem in nemoralnem delu dala na razpolago svojo sveto avtoriteto, kakor da je rimskokatoliška Cerkev golo orodje v ro-knh Cezarja, ki si domišlja, da ni samo poklican vladati Kvijinala, ampak da ima pravico diktirati tudi Vatikanu. Ne — ta Cezar mora dobiti dostojen odgovor, kakor ga je dobil št; vsak, ki si je lastil pravice, katerih mu Иор ni dal, odgovor od pristojne neposredno žaljene najvišje instance pa od vsega katoliškega sveta in od vseh, ki so jim načela verske in kulturne svobode še svete in nedotakljiva. Ze dovolj nemoralnega blata in strupa, demoralizacije, zmede pojmov in konfliktov vesti so fašistični tirani v Printerju zanesli v tumošnje cerkveno življenje — zdaj je zadosti! Katoliška vest vse Evrope je izzvana do skrajnosti in zalo se mora danes vsak civiliziran človek postaviti za sveto stolico, dn bo. podprta od vse kulturne Evrope, mogla kar najodločneje in učinkoviteje zavrniti ta najnovejši atentat na njeno svetost in svobodo. komisije, ampak rezultat prijateljskih odnosov, ki vladajo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Trgovinski sporazum in veterinarska konvencija med Jugoslavijo in Bolgarijo bosta podpisana jutri. Po novi trgovinski pogodbi dopušča Jugoslavija uvoz kamena v kockah, cevi iz žgane ilovice, oljnatih semen, raznih semen, gumijastih opank grobega sukna itd. Bolgarija pa bo po novi trgovinski pogodbi dopustila uvoz suhega lesenega de-stilata, emajlirane posode, mlinskih kamnov, grelcev (radijatorjev), mavca, ocetne kisline, acetona za brušenje po ugodnih carinah. Veterinarska konvencija p.a predvideva olajšave za transport bolgarske živine in mesenih izdelkov. Predstavniki bolgarskih in jugoslovanskih državnih železnic šc vodijo pogajanja glede direktnih železniških tarii. Nadalje se predvideva tudi sklenitev konvencije o kliringu med obema državama, ki bo istotako mnogo doprinesla k povečanju izvoza iz Jugoslavije v Bolgarijo in obratno. Datum, ko stopi v veljavo nova trgovinska pogodba, še ni določen, verjetno pa je, da postane veljavna že s 1. julijem letos. Nova trgovinska pogodba je predvidena za dobo dveh let z enoletnim odpovednim rokom pred iztekom pogodbe, v izrednih slučajih pa sc pogodba lahko odpove tudi 3 mesece naprej. Masaryk bo danes tretjič izvoljen Praga, 23. maja. p. Vsa Praga je danes v svečanem razpoloženju. Iz vse države je prispelo na deseilisoče izletnikov, ki so se poslužili voznih olajšav. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in na več krajih so igrale godbe podokniee. Ža jutrišnjo sejo parlamenta vlada veliko zanimanje, toda razen za poslance, senalorje, diplomate in časnikarje je na razpolago malo niesf v veliki dvorani na I Iradčanih, ki jo imenujejo Vaclavsko. V dvorani sami se vrše še zadnje priprave za jutrišnji svečani državni akt. Po izvolitvi predsednika Masa-ryka bo le-ta sprejemal poklonitvenc deputacije ler si ogledal vojaško parado, nato pa obhod ljudstva. Značilno je, da so tudi nekatere nemške stranke za izvolitev Masaryka poleg koalicijskih slrank. Proti izvolitvi Masaryka bodo glasovali le komunisti ler nemški narodni socialisti, ki pa pred stavljajo skupno v parlamentu ter senatu k? prav majhen delež poslanccv in senatorjev. Volitve v Grčiji Alenc, 22. maja. p. Danes ie predsednik grške vlade Caldaris, kol pravi olicielni komunike, predložil zbornici osnutek zakona o reorganizaciji grške vojske. Nadalje jc predložil ludi spremembo volivnega zakona, s katero se uvaja v grško politično življenje večinski sistem pri volitvah in bodo na podlagi lega izvedene v septembru nove volitve. IIIIIIIIIIHlllllllllllltlllllllHIIIIIHIIIII'1"1""1"1""111"""""""' Vsak dan Ti pomaga MpčTAobrd konten, nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiimnntHiiiiiiiiiii 'fj m SARG□V JlllliilllHItl 1Ш1111111111111111111111ШШШШ11Ц1ШШ>1|У1ШШ11Ш1!; Е%мгп, Li bi rad zrušil sov^ete . •. ali fantazije voditelja ruskih emigranlav-fašistov Boldzjanshega Pari/, maja. AA. I'o vesteh i/ Mand/u-rije jo tja prispel voditelj ruskega Fašističnega gibanja v I SA \nnsta/. Boldzjunski. ki nam*'-ravn organizirati riir-kc nacionalistične čete in ustanovili rusko narodno dvlmsko stranko med liliji, ki /ivr \ Mandžuriji, da strmoglavi sedanji sovjvtski režim v Rusiji. Bold/jlinski je i/javil časnikarju, da razpolaga v te svrhe s Ml milijoni dolarjev iu upa. da se mu bo posrečilo i/ve-ti ta načrt v vsej Rusiji s pomočjo neke velesile, ki hi imela \ kratkem stopili s Snvjcti v vojno. Ko Im» In velesila, > katero polagam Politične iz Avstrije svoje največje nadc. jc ilejnl Knld/jnnski. napovedala vojno Sovjetski Rusiji, IhhIo naši agitatorji, to je agitatorji ruskega laši/.m«, v velikem j številu vdrli na sovjetska tla in skušali dvigniti j prebi v „!st v o k v-laji zoper današnji režim v i Sovjetski Rusiji. Prebivalstvu bomo obljubili i boljše me/.de, krajši delovni čas. obnovo Osebne lastnine in /nižanje cen sirovin. Po mnenju Bold-/janskoga bo moči la načrt ruskih fašistov \ i najkrajšem času i/vesti po /.aslugi sedanje n.n-! pelosti ua /apadnih in vzhodnih mejah Sovjct-ske Rusije, Ta ho po'im.tfe S tišžzetn hrščansU'o Ogaben napad na tržaškega škofa Zgodovina italijanske politike še ne pozna tako ogabne %onje Neprestani atentati hitler'evcev Dunaj. 25 maja. I). \ Avstriji skoraj ni dne. va. kn ne Iii bilo izvršenih nekaj atentatov nn -rodnih socialistov. Doslej je bilo izvršenih nekaj -io aretacij. Kakor se čtljc. so v noči od ponedeljka na torek v Bra.unati na luni položili atentatorji na električni transformator ekrazit-uo UoiiiIki. ki je transformator dvignila v /rak. \ bližini tega Irans.lortnalorja se nahaja kopali'-, e. kjer -o skornj vse kamne zaradi eksplozije uničene. Popokale pit so tudi vse šipe na -nednili poslopjih. Pol ure pozneje je eksplodirala močna ekra/itna bomba nn napravi mestnega vodovoda. Kksplozi ja je bila naravnost strašna. \ -a naprava jc uničena in /naša škod n samo tukaj 75.000 šilingov. Policija je izvceljal skozi Innsbruck. ne da bi se ustavil. Kakor -poročeno, je izjavil, da prihaja v Avstrijo popolnoma privatno, zaradi česar niti momirhisti niso priredili nobenih svečanih sprejemov. Bivši avstrijski nadvojvoda 1'vgcn ostane danes na Dunaju, nalo pa odpotuje v Oumpolds-kirchen, kjer se nastani v palači nemškega viteškega reda. Frauenield, vodja avstrijskih hitlerjevcev je pobegnil Dunaj. J5. maja. b. Korbiro poroča, da..je vodja avstrijskih narodnih socialistov Frauen-feld, ki je bil pred kratkim izpuščen na svobodo. kljub temu. dn je prisegel, da nc bo zapustil avstrijskega področja, sedaj pobegnil v Nemčijo. Berlin, 23. maja. p. DNB poroča: Danes dopoldne je prispel v Mortakovo vodja avstrijske na rodnosocialislične stranke Alfred Frauenfeid obe nem z deželnim inšpektorjem stranke za Nižjo Avstrijo Neumannoin. Jutri zvečer ob 22 bo imel v monakovskem radiju predavanje o Avstriji. Iz Francije: Socialisti hočejo organizirati oborožene obrambne čete Pariz, 23. maja b. Danes je končal kongres socialistične stranke. V stranki vedno bolj prihajajo do izraza velika nesoglasja. Poleg predloga, da se v borbi za dosego ciljev uporablja generalna stavka, se je predlagalo ludi, da se militarizira stranka lako, da se osnuje posebna oborožena socialistična milica. Drugi delegati so zopet zahtevali, da se vzpostavi skupna Ironla - komunisti. Leon Blunt je bil proti le..... predlogu, osvojil pa je predlog, tla »«■ osnujejo obrambne formacije, ki pa ne smejo imeti vojaškega značaja. V bodoče pa naj se za do--oen ciljev uporablja le generalna Slavka. Ob koncu kongresa se jo izvolil odbor, ki bo proučil in re-iI vsa vprašanja. « katerih ni prišlo do sporazuma. Vojna v Arabiii Kairo, 23. maja. TC. Ibn Saud je izjavil, da pogoji za mir nikakor ne odgovarjajo njegovim zahtevam in da zaradi tega ne more sprejeti povabila, da bi podpisal mirovno pogodbo, ki naj bi bila veljavna za 20 let. Po teh pogojih bi poraženi arabski vodja smel odpotovali v Egipt, kjer bi sc nastanil pod angleškim pokrovitelistvom. Nadalje bi se morala dežela Nejran porazdeliti in bi Ibn Saud dobil le del zasedene pokrajine. Mirovni pogoji odklanjajo tudi vsako vojno odškodnino in zahtevajo obojestransko amnestijo. Ni lorej še gotovo, če se voina v Arabiji ne bo nadaljevala. Jugoslovanski gospodarji so prišli v Bolgarijo Solija, 23. maja. k. Danes ob 11.40 je priepela v Sofijo večja skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov iz Belgrada. Ljubljane in Zagreba. Občinstvo jih je na kolodvoru prisrčno sprejelo. Ve* sprejem pa je najlepše organizirala sofijska trgovska zbornica. Naši gospodarstveniki ostanejo v Sofiji dva dni in si bodo ogledali v okolici Sofije vsa bolgarska industrijska podjetja. Nato bodo odpotovali v Pemik. kjer bodo obiskali največji bolgarski rudnik. Potem bodo šli še v Plovdiv, Varno in Burgas. Nocoj priredi sofijska občina svečan banket svojim jugoslovanskim gostom v hotelu v Palače . Smrtna kazen za poneverbe državnega denarja v Bolgariji Sofija. 23. maja. k. Nova vlada je sklenila, da bo z najostrejšimi sredstvi pobijala korupcijo. Poneverba in zloraba državnega denarja -e bo kaznn-ral.i s smrtjo Drobnp ttesfi Moskva. 23. maja. b. I'o popisu z dne I. maja •šteje Moskva 000.000 prebivalcev. London, 23. maja. p. /.idovske organizacije v Palestini so proglasile generalni štrajk, ker je angleški komisar zaradi velikega doloka beguncev iz Nemčije odredil omejitev vseljevanja. Chicago, 23. maja. c. V neki tovarni jc iz višine padei velik rezervoar vode. ki ie prebil več nadstropij in na mestu ubil tri delavce, 20 pa ležkn ranil.. Tudi škoda jc zelo velika. IO mesecev brez plače Belgrad, 28. maja. m. Iz Bogovlne poročajo, da je v tamkajšnjem rudniku, ki je last industrijalca Milana Savica iz, Zaječarja, bila' stavka, ker lastnik rudnika ni izplačal delavstvu že pet mesecev nobenih mezd. nekateri pa celo že deset me secev niso prejeli svojega zaslužka. Lastnik rudnika pa je delavstvu celo izjavil, da jim ne namerava. izplačati zaostalih mezd. Kakor -m- čuje, bo rudnik prodan na dražbi. Osebne uesil Belgrad. 23. maja. m. Za upravnika državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani-Stude-uec je postavljen v 3. pol. skupini 2. stopnje dr. Franc (ierlovič, doslej upravnik državne bolnišnice v Kovinu. Za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani pa ie postavljen v H. pol. skupini dr. Mihael Kamin. Betgračshe vesti Belgrad. '23. maja. nt. Včeraj popoldne fr'Izvršil sainotimor ravnatelj tukajšnje podružnice Assicurazioni Generali, Štefan Rajčevič. Vzrok sa-inouinora ni /.nan. Belgrad. 23. maja. nt. Davi se je na Boulevar-du Osvobojenja vrgla pod drveči tramvaj uradnica ministrstva zn socialno politiko in narodno zdravje Ljubimka .lungovič, ki je bila na mestu mrtva. Belgrad. 23. maja. m. Jutri med 12 in I se na povratku iz A Ion ustavi na zemunskem letališču prodsodnik pruske vlade in nemški letalski minister OOhring. Požar v Trebnjem? Ljubljana. 23. maja. Potniki, ki .so dospeli z večernim dolenjskim potniškim vlakom v Ljubljano, pripovedujejo, da so pri Trebnjem opazili silen požar. Gori v Nemški vasi in jc užgala strela. Nad vso Dolenjsko razsaja silna nevihta. Tragična smrt mesarskega mojstra Tršana Ljubljana, 25. maja. Daleč naokrog/liana gostilna »Koroški dom« iiči Poljanski cesti je bila danes pozor išče tragičnega dogodka, katerega žrtev je poslal komaj let stari mesarski mojster Franc Tršan. Na njeni so žc dal j časa opažali znake hude duševne depresije, ki se je stopnjevala z vsakim dnem in danes prikipeiu do vrhunca. I rune I r.šnn, ki je imel Koroški (Ionu v najemu, jo popoldne odšel v svojo sobo in ua vprašanje odgovoril /eni. da jrrc spat. kn ie /ena okoli 5 v hudi slutnji pogledala skozi okno priilične sobe. je nn svojo grozo bpu/iln. da le/i njen mož ves krvav na postelji. Priklicala je ljudi, ki So pohiteli v sobo in (ii di se je nudil njihovim očem pretresljiv prizor: I ršniin jc zevala nn prsih globoka rana. /raven njega pa je le/ala gosta mlaka krvi in v njej dolg mesarski no/, katerega si je nesrečni I ršan /asadil v -vre. Njegova smrtna borba jc morala biti strašna, ker je imel šc toliko moči, dn je no/ spet potegnil i/ rane. kiinilu po 5 je prispela na po/orišre tragičnega dogodka policijska komisijo, ki sta jo tvo. rila dr. \vrnmovič in policijski uradnik Kette. 1 gotoviti pn je .nogi a samo smrt, I ršanovo truplo »o /večer prepeljali \ " mrtvašnico. Utrinki. I 01,11,M MA\I \ HI /., za casa angleiln Obsojener je moral /ila. čati ogromno Molu '>00 funtov. S takim strogim ta-kunom je Imlrla 1 n lilija zagotovili tiste voliln . Гn nekaterih državah. kakor n. pr v Italiji, /ta 'akfni zakoni niso rer potrebni, ker je tse In k o i/ameluo narejeno, da so tal Ure jtoflnle sploh nepotrebne, \t).IM SPOMIM NADVOJVODI-: J07.FFA Nadvojvoda Jožef, ki bha na poHeslVH Giidiilii blizu lliidimpeite. je objavil vojni spomine. Knjiga vsi huje reč pretresljivih poročil, Med vojno je bil uni vojvoda poveljnik Vi. avsiru-ogrske uf malte na italijanski fronti. Popisuje srahovilo pomanjkanje i-isrečnefia motiva, rrnv za prav no uživali vojaki *amo krop. ki to ga 'Onbelili ,« /taprikn iti /io.vi-teno zelenjavo. Ta rada ni zasluzila imena juhe, a fe nI pomenila najilahie. Nar&ikd-aj sn kuhali nu inhi ludi pit vel. čc so izostale posiljalve iz zaledja. Seveda su cepali vojaki kakor muhi jeseni. Vobenn Izmed is brigad VI. armade ni imela nad 14011 mol, dočim hi moral znašal i predpisan slalei po I .'I It XI' Strelivo. /,i so ga dobivali Inpniearji, m bilo za nobena rabo. Strupeni plini niso zastrupili nobenega italijanskega vojaka. Med lom so se kopali vitji rastniki v bliinjem zaledju v vinu. Glavno poveljstvo. ki ga je rodil general Konrad, je naročalo s Dunaja najdražje plesalke in pevke. Splošno itrza ilovoljslva je povzročilii aprila I. I!)IX izbruh obupa in val slučajev otemnelosti dnJia. Neki lion ved ji poskuial гпзпммагШ Ludt ndovja z ročno granato r upanju, da bo to končalo vojno. I.udendorf ga je dal ustrelili tri minule pn napadu v svoji navzočnosti... Ko t ogrski državljan dviga nadvojvoda v m besa požrtvovalnost in pogum zvestih tnarljurskih vojakov. V.lito neusmiljeno obsoja nadutost, sebičnost in neiskrenost Viljeme,vik generalov, ki so smatrali avstro-ogrsko vojsko zgolj za klavno ži-vi nor. Izmed nasprotnikov hvali nadvojvoda posebno Francoze kot »riglcd plemenitega sovražnika , Fašistični tisk ie te dni navalil na tržaškega škola dr. Alojzija Fogar/a z brutalnostjo, ki si je ni privoščil niti na račun goriškega nac'škola dr. Frančiška Sedeja. Gonjo јг pričel »II Popolo di Trieste«, kot organ fašistične stranke na t rža-:-kem in iz bojazni, da bi ga v Rimu ne klasificirali za premalo fašističnega, mu je sledil v razdalji enega ali dveh korakov — enega ali dveh dni židovski »II Piccolo«, ki јг doslej kazal vsaj nekaj rezervarnosti nasproti katoliškemu škofu. Po dogovoru, da tisk izvede napad in tako pripravi v Rimu ugodna Ila za odstranitev škofa Fo-garja, ni bilo fašističnemu tisku, ki se jc s svojimi klevetami /e jiroslavil pred vsem svetom, težko najti povoda -za svojo gonjo. Dlne 18. aprila je tržaško sodišče obsrdilo nekega Arturja Štefanija radi raznih poneverb pri rudniku »Arsa« (v Istri). Ta Štefani se ie po zatrdilu fašističnega tiska med razpravo hvalil, da je tržaški škof njegov dober znanec. 0 tem procesu je na kratko poročal »Piccolo dne 20. aprila, a nikakor ni imenoval v tej zvezi tržaškega škofa. Šele šest dni nato, to je 26. aprila, ie prišel »II Popolo di Trieste« na dan s »senzacijo«. Trdil jc, da se je med procesom dokazalo, da ie Štefani ]»osIal v Rim na neko oblastvo dve poročili o političnem polr-žaju na Goriškem) list ne omenja, katero je bilo to oblastvo. Med procceom je Štefani trdil, da je zbiral informaciie o položaju v Julijski Krajini za notranje ministrstvo. V tem članku je »Popolo di Trieste« prvič omenil osebo tržaškega škofa v zvezi s Stefanijem. — Točno dva dni nato se je oglasil seveda »II Piccolo«, glasilo senatorja Мауегја, faiista najčistejše krvi. >.Piccolo* jc pisal že drugače, in siccr bistveno drugače; saj je trdil, da se ie Štefani samo skušal skrili za svoje patrone, ki zavzemajo visoke socialne in cerkvene položaje«. Kljub temu je »Piccolo« napadel tržaškega škofa, češ, da daje tržaška škofija navodila duhovnikom v smislu, naj bodo nasproti državi rezervirani, previdni in nezaupljivi. Čeprav ni list imenoval škofa osebno, јв bilo jasno, da je napad meril nanj. »II Popolo di Trieste« >c 6. maja končno odkril karto. Razburil ga je očividno nastop tržaškega kapitlja, katoliške akcije in drugih organizacij, ki so v ostrili resolucijah dali duška svojemu zgražanju nad podlostjo fašističnega tiska. »Vita Nuo-va«; katoliški list v Trstu, jc odločno zanikal podtikanja fašističnega tiska glede oseba tržaškega škofa. Vse tc organizacije so se izrazile solidarne s svojim škofom, češ, da ne gre samo za žalitev škofa samega, temveč tudi vse duhovščina in katoliške cerkve same. -II Popolo« je ponovil prejšnje obdolžitve in še dodal, da ie Arturo Štefani delal na to, da bi odcepil Julijsko Krajino od Italije in tako težil za smotrom, »ki je smoter vseh proliita-lijanskih listov onstran meje in terorističnih orju-naških tolp-. Če se že Slefanijevo blato ne more prijeti visoke osebnosti tržaškega škofa, naj bi pomagale te denuncijacije! Omembe vredno je, da omenja list še posebej, da le bil Štefani Faiduttijev pristaš v Gorici, v času, ko je tržaški nadškof poučeval v Golici; prav ta namigavanja v zvezi s trditvijo, da je g. Štefani poslal dve poročili o političnem položaju na Goriškem v Rim, kaŽ2jo ludi na drugo izhodišče napadov na tržaškega škofa, ki ni identično s forumom fašističnih oblastnikov v Trstu. Drugi »greh« tržaškega škofa Fogarja, ki ga navaja »Popolo di Trieste«: Koledar družbe sv. Mohorja v Celju našteva med »vladikami Slovencev« poleg nadškofa Jegliča, škofov Rožmana, Karlina, Tomažiča in cclovškaga škofa Hefterja ludi tržaškega škofa Fogarja. (Očividno gre za škofe, pod katerimi žive katoliški Slovenci, ki so žalibog razdeljeni med Iri države.) »II Popolo di Trieste« trdi, da ie to dokaz, da smatrajo v Jugoslaviji tržaškega škofa za slovenskega škofa, lo je za škofa, naklonjenega slovarski manjšini. Če jc lorej msgr, Fogar slovenski škof, potem je tržaški škof msgr. Barto-lomasi; edino msgr. Barlolomasi ie škof Trsta, italijanskega mesta, in škof tržaških Italijanov. Zato naj se msgr. Barlolomasi vrne v Trst. (Msgr. Barto-lomasi je bil prvi italijanski škof, po okupaciji Tr«la. Po nekaj letih se ie svojemu mestu odpovedal, češ, da jc zanj pretežavo in predelikatno; v jeseni leta 1923 je bil postavljen za tržaškega škofa msgr. Fogar). »Popolo di Triesta« jc priobčil tudi faksimil s strani Mohorjevega koledarja, na kateri je natisnjeno ime tržaškega škofa Fogar.ia. List je torej jasno povedal, da zahtevajo fašisti odstranitev škofa Fogarja iz Trsta. Članek fašističnega organa »Popolo di Trieste«, ki je izšal v nedeljo 6. maja, je v celoti priobčil »II Piccolo« v opoldanski izdaji 7. maja. Naslednjega dne ;e končno udaril še »II Piccolo« na lastno roko. "Piccolo« trdi, da sta minuli najmanj dve leti, odkar je tudi on spregledal — lorej prav nič ne zaostaja za »Popolonn! — in moral ugotovili, »da sc je dr. Alojzij Fogar po smrti starega lojalnega sovražnika Italije v Julijski Krajini, msgr. Frančiška Sede'a, vdal iluzijam, čliteč sc oblast, vzvišeno nad vsako kritiko od strani predstavnikov države, da je izgubil nadzorstvo nad svojimi dejanji in svojimi mislimi, da je pričel daiali ponosne polemične sodbe ter proglašali vodila in nauke, v smislu katerih bi bila Italija danes loslran Soče samo ne-zaicljan gost avtonomistifne republike pokojnega Faiduttija, republike, ki bi ji bil Arturo Štefani državni kancler!- Člankar očita škofu Fogarju, da se smatra za politično potenco nad vsemi zakoni in da ščiti duhovnike, ki se skrivaj upirajo Vatikanu; tako tiste, ki grozilo, da prestopijo k pravo-elavju, čc se ne bo zgodilo to. kar oni želijo. Skof Fogar je hud nasprotnik italijanskih oblastev in Italije sploh. V dokaz za lo trditev navaja »Piccolo« govor, ki ga je imal tržaški škof pri Sv. Justu pred dohrovoljci in v katerem je zanikal popolno in končno pravico Italijanov nad Trstom. Škof ni hotel blagosloviti doma bojevnikov. Dne 3. januarja je imel pred Iržn^kimi bogoelovci, ki študirajo v goriški bogoslovnici, govor, v katerem ie Hogo.slovce svaril pred izrodki nacionalizma, v katerem je nadalje izrazil simfvatije za zatirane Slovane, ožigosal fašizem, kritiziral korupcijo. Končno jc zagrozil bogoslovccm, da jih bo izključil iz semenišča, alol točke sem za zmagovalcem Lilienthalom, ki ima istotoliko zmag, pa nobenega poraza. »Pa dr. Vidmar? — je res njegova zvezda v zatonu — kakor smo čitali v nekem poročilu ob zaključku turnirja?« »Nikakor! Njegov rezultat ni realen. Dr. Vidmar je bil v začetku v izborili formi, igral je močne partije ter jo zlasti Griin-felda premagal v sijajnem stilu. Potem pa je obolel in zdraVnik mu je eelo odsvetoval nadaljno udeležbo. Kljub temu je nastopil, videlo se je pa takoj, da je radi bolezni znatno popustil. Prepričan sem, da bi bil v nasprotnem slučaju dr. Vidmar med prvimi. Na prihodnjem turnirju bo svoj velik sloves gotovo opravičil.« »Kdaj nastopite zopet?« »Še ne vem. Gotovo na turnirju v Mariboru, ki bo za časa Mariborskega tedna. Morda tudi na turnirju v Moskvi, ki bo eden največjih, kar jih je bilo doslej. Dr. Vidmar je v Moskvo že povabljen. Jaz vabila še nisem dobil. Drugih večjih turnirjev zaenkrat še ni na vidiku.« SUMI »V. lllllll, KI JO VISOKO "I lil. I a SUMI 3 v zadnjem času bila v precej žalostnem siunjii in zato se je župnijsko predstojništvo odločilo, da to sliko da resta vri niti. Izbrala pa jo stanj Izpred ljubljanskega sodišča Sleparije s ponarejenim kokainom Ljubljana, 23. maja. Pred malim kazenskim senatom se je danes razvijal prav .^enzacijonalen proces o sleparijah s ponarejenim kokainom. Posledica je bila, da je policija na zahtevo : državnega tožilca še dopoldne aretirala in ; zaprla Ljubljančana Lovra Sitarja, ki je 1 prav tako zapleten v to afero, in da je mali senat na zahtevo državnega tožilca odredil I preiskovalni zapor proti dvema obtožencema, ki sta bila doslej na svobodi, a sta tudi glavna obdolženca. Državni tožilec dr. Fel-lacher je obtožil 8 oseb zločinstva sleparije odnosno samo prestopka ter prestopka krivega pričevanja. Obtoženi so bili: Torkar Rudolf, 26 letni trgovski potnik, poprej nameščen v državni službi, Završan Franc, 23-1. bivši dijak, Završan Ana, 22-letna navijalka, Samida Mihael, 36-letni trgovski potnik, Beroe Antonija, trgovska pomočnica, Kokalj Ivan, 34 letni pekovski mojster, Katarina Završan, omožena delavka, in France Perme, 32 letni trgovski sluga, vsi iz Ljubljane. Obtožnica prve dolži, da so prodajali kot »cocainum hidrocloricum, pur. in crysta-lisatum« ponarejen kokain, napravljen iz sodebikarbone in kuhinjske soli, kar je bilo vse zavito v originalne zavitke, v katerih prihaja kokain z Nemčije po tihotapskih potih. Ljubljančana K. je družba opeharila za 23.000 Din, ko mu je prodala 1 in pol kg ponarejenega kokaina. Družba je imela svoje posle lani do srede avgusta, ko so sleparije prišle na dan. Po navedbah obtožnice, so bile žrtve teh manipulacij oškodovane za 44.200 dinarjev. Glavni obtoženec podaja senzacijonalna odkritja Vrhunec obravnavi so tvorila odkritja glavnega obtoženca, kako so sploh manipulirali in prodajali ponarejeni kokain za pravi. Senatni predsednik g. Hudnik Adolf je vprašal glavnega obtoženca: »Torkar! Kako se zagovarjate? Vztrajate pri izpovedi v preiskavi?« Obtoženec glasno: »Čisto popolnoma drugače je bilo! Kar navaja obtožnica, je še premalo. Še za 30.000 Din gre višje škode.« Predsednik: »Torej je bilo vse drugače. Povejte! Obtoženec: »Kar pravi obtožnica, ne samo, da je res, še hujše je bilo.« Obtoženec je nato navajal, da se je lotil tihotapstva, ker je bil brez posla. S kokain-sko kupčijo je pričel že februarja lani. Iz Cerknice je prišel neki Jakob Kranjc, ki ga je prosil, da bi mu preskrbel saharin, kokain in druge stvari. Ta Kranjc je bil letos nedavno obsojen na 3 leta zaradi komunizma. Sedaj se je Torkar sam sebe najhuje obremenjeval. Kranjcu je preskrbel 1 kg kokaina za 12.000 Din. Denar za nakup mu je dal Praunseis, ki je denar potem dobil vrnjen. Predsednik: »Ali je Završanova povedala, kje je dobila kokain?« Obtoženec: »Samo to, da ga je dobila od »Franceljna« v Kolodvorski ulici.« Kmalu nato je prišel z Rakeka živinski mešetar Jurak. Temu je preskrbel Vi kg kokaina Dal mu je zanj 6000 Din, on pa ga je kupil za 4500 Din. Pozneje je dobil pri Matiju v Seničnem steklenico kokaina za 7500 Din, tega je prodal za 12.000 Din. Pozneje je Jurak naročil še 1 kg tega blaga. Dal je zanj Završanovi 9000 Din. Anica Završanova ga je prosila: »Toliko zaslužite s tem kšeftom. Dajte mi kako nagrado!« Bil sem kavalir, je dejal obtoženi Torkar, in sem ji dal 200 Din. Z Jurakom in drugimi Rakovci se je nato peljal no Rakek, da bi dobil denar. Bili so v neki gostilni na Uncu. Tu so se zaprli v posebno sobo. Jurak je na mizo položil nož in dejal: »Torkar! Tistega pol kg kokaina je bila čisto enostavna svinjarija. Ta zavitek bomo odprli. Če je notri pravi kokain, ga ne bomo plačali.« Pozneje smo se pomirili. Dejal sem jim: »Sem bil prav tako namazan, ko ste bili Vi. Kokain sem pošteno kupil in plačal.« Vrnil se je v Ljubljano in povedal Završanovi, kaj se je dogodilo. En čas po francosko, en čas po latinsko je zatrjevala, da je pošteno kupila. Takrat je zvedel od Završanove, da je kokain dobtln od »Franceljna« v Kolodvorski ulici in da kokain dela neki Ivan Sitar, stanujoč na Karlovški cesti, ki je lani aprila umrl. Povedal je dalje, da je od njega kupil koknin 1 kg za 12.500 Din tudi neki Seljak Ivan z Rakeka. Zelo obširno je nato obtoženi Torkar opisal, kako so izvedli sleparijo pri Ljubljančanu K., ki je plačal za 1 in pol kg 23.000 Din. Najprej je kupil 1 kg za 17.000 Din. potem pa še pol kilograma. Njemu so fingiral, da bo kupil ves kokain neki mi- lanski lesni trgovec, ki bo dal zanj 13.000 lir. Obtoženec kratko: »Vsi so vedeli, da je to sleparija. Zobni tehnik Sitar je izdeloval to blago kar doma.« Predsednik: »Ali so vedeli, da ne gre za pravi kokain?« Obtoženec: »Pozitivno smo vedeli.« Obtoženec je nato opisal mnoge obremenilne okolnosti za ostale obtožence, ki so postajali nervozni. Povedal je tudi, da je pozneje Samida opozoril Ljubljančana K. na to, da je kokain ponarejen, ne pravi. Drugi obtoženec France Završan je izjavil, da ni vedel za sleparijo. Mati mu ni nikdar povedala, da se bavi s prodajo kokaina. Tretja obtoženka Ana Završanova je bila brez službe in ima skrbeti za otroka. Predsednik: »Ali si niste mislili, da gre tu za slabo stvar?« Obtoženka: »Prav nič. Mislila sem, da gre za pošteno kupčijo. Od vsega kšefta sem dobila 400 Din.« Četrti obtoženec Mihael Samida je priznal, kako je stopil v zvezo s Torkarjem in da je prevzel vlogo lesnega manipulanta, zastopnika milanskega trgovca. Sam je potem povedal Ljubljančanu K. o slepariji. Naslednja dva obtoženca Antonija Bercetova in Ivan Kokalj sta obtožena samo krivega pričevanja, drugače nista bila udeležena pri slepariji. Obtoženka Katarina Završanova je pripovedovala, kako je prišla v stike z obtoženim Permetom, ki jo je zalagal s kokainom. Zatrjevala je: »S Torkarjem nisem imela nobene goljufije!« Torkar ironično: »Tako smo, gospa, goljufali, kar se je dalo!« Obtoženka je bila prepričana, da je je prejela pravo blago. Zadnji obtoženec France Perme je kratko in odkrito pripovedoval, kako je „Teče voda, teče!" n " i СајГЛ Deca Ima nafravan okus ter jč Mirim čokolado in se ne da zavajati z nobenim nadomestilom. Uvidevne matere se po tem ravnajo in zahtevajo samo Mirim čokolado, ker je MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Specijalitete so: MLEK1TA — polnomlečna čokolada KAV1TA — mlečna s kavinim okusom MASLITA — desertna čokolada brez jirimesi GRENKITA — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. dajal njemu Ivan Sitar kokain. Za razpeča-vanje je dobil pri vsakem kg 500 Din nagrade. Dobavil je vsega 4 kg kokaina. Završanova mu je dejala: »Osel, kdor blago kupuje, če ga ne pozna.« Za kokain je pre-1 jel vsega 18.250 Din. Ob 13.30 je bila današnja razprava pre-i kinjena in preložena na nedoločen čas. Konec 36 letne „vodene" pravde Kranj, 22. maja. Pod Štefanjo goro leži v mladih žitih in zelenih vrtovih skrita vasica Praprotna polica. Iz te vasi ni daleč v svet, v Velesovem, ki že ni več tako nepoznano, si v dobrem četrt ure, do Kranja, kjer se hiše že skupaj drže in kjer se za pol Gorenjske začne železna cesta, pa dve uri nimaš kaj, pa vendar je ta vasica tako lepo spravljena v svojih poljih, da je edini tujec, ki jo najde, pismonoša in davkar. Ta vas je bila do zadnjega brez dobre pitne vode. Spomladi in jeseni, ko je dan za dnem sam dež, se že še kako prebije, po »Šmarnu pred delom« — praznik Marijinega obiskovanja, 2. julija, — pa se kapnice ob količkaj večji suši posuše, da ne dobiš iz njih drugega kakor vedro mokrega blata. Takrat so Poličani naprej' vozove in v sodih vozili vodo e skromnih potočkov na Trati in to v »velikem delu«, ko se pšenica kar lomi in od solnca razbeljeno polje vpije po delavcih. Pa so Poličani tudi ta križ mirno in vdano prenašali, kakor spomladanska in |esenska deževja in bolezni »pri živini in pri družini«. Tako so delali že celi rodovi in mnogim se je v glavo zarila malo-dušna misel: »Mi smo pri kapnici »gori zraslli«, naši očetje tudi, pa bodo naši otroci tudi!« Temu ali onemu pa te propuščajoče kapnice in poletne vožnje vodč le niso dale miru. »Kanalja«, so dejali bolj podjetni in pogumni Poličani, saj voda navzdol sama teče, čemu bi zlodja vozili« Tako se je v vasi rodila misel: vodovodi Žc pred 36 leti! Eni eo jo sprejeli omalovaževaje, češ: »Čemu?«, drugi pa nekoliko potrti, češ: »Kako?« Vsako zimo, ko je vode na pretek sicer ni prida, pa za živino je že, človek se pa še bolezni navadi, pa bi se vode ne, je vodovod nekoliko zmrznil, vsako poletje je pa ta misel zopet oživela in se plašno motala med »čemu?« enih in »kako?« drugih. »Vode pa ni bilo in je ni bilo,« bi dejal Joža Vombergar, ki je tudi v tej vasi lahko našel dovolj snovi za svojo »Vodo«. Slednjič se je ta trmasti »čemu?« unesel in ostalo je samo š« eno, presneto nerodno in težavno vprašanje: »Kako?« Kako naj si tako majhna vas napravi svoj vodovod? Vso stvar je vzel v roke vodovodni odbor in jo spretno vodil prav do zadnjega, to se pravi, dokler ni voda pritekla prav v vas, v veže in hleve. Soseska je imela še iz bogve katerih časov nekaj skupnega sveta, tega so prodali, zbrali nekaj denarja, kolikor ga taka vasica dandanes zmore, precejšnjo veoto je primaknila banovina, delo je šlo pa kar na tlako. Na Trati so zajeli nekaj studencev, v gozdu napravili precejšen rezervoar, v zemljo so položili cevi — in voda že sama teče, »čemu bi zlodja vozili« Na binkoštni ponedeljek ob priliki elovesnc blagoslovitve, pa je vas praznovala zmago nad 99 vsemi »čemu« in »kako«. Od cerkljanske in šen-čurske strani in še iz oddaljenejših krajev so prišli ljudje pogledat, kaj so složni in podjetni Poličani napravili. G. ban dr. Drago Marušič eam je počastil vas s svojim obiskom in v lepem govoru pohvalil vaščane zaradi njihovega poguma in sloge. Slavnoeti se je udeležil tudi g. dr. Ogrin, kraniski okr. načelnik in podnačelnik g. dr. Mahnič in ravnatelj Hranilnice kmečkih občin g. Fr. Vidic, ki je bil vodovodnemu odboru ves čas velika opora, na-j dalje še ing. Kotlušek ter ljubljanski veletrgovec g. Fr. Stupica. Visoki gostje so si ob tej priliki pod vodstvom g. župnika J. Brešarja, ki je opravil blagoslovit-veni obred nad vodovodom, ogledali znamenitosti stare božjepotne cerkve v Velesovem, nato pa jih je cerkljanska godba, ki je iz priiaznoeti sodelovala pri celi slavnosti, popeljala v Praprotno polico, med naše ljudstvo, kjer je bila na vrtu g. Ribnikarja skromna veselica, ne veseljačenje, ampak samo oddih po tolikem trudu in tolikih ekrbeh, kakor je ob blagoslovitvi lepo poudaril govornik vodovodnega odbora. Ena sloveneka vas je zopet napravila precejšen korak k izboljšanju gospodarstva in zdravstvenih razmer. Vsa čast možem, ki se niso bali »vo-I denih« nasprotnikov, ampak so moško, s pravo I gorenjsko vztrajnostjo delali nesebično za blagor vasi! si je za to strokovnjaka, našega akademskega slikarja g. Miho Maleša, ki jc to delo čez zimo mojstrsko opravil, kar potrjujejo tudi mnenja strokovnjakov. Ako bi restavracijo slike odlašali še nekaj let, bi ta lepa umetnina iz leta 1813 nedvomno projmdla. Tako pa jo je Miha Maleš še o pravem času rešil. Našim cerkvenim predstojništvom ponovno svetujemo, naj oddajajo jKidobna dela izključno le strokovnjakom, no pa kakšnim mojstrom-skazani. Proslava 40-letnice „Danice" Petek, 25. maja ob 20: Svečana predstava Gheoao-ve drame »Igravec in milost« v opernem gledališču. - Vstopnice so na razpolago danes in jutri v unionski trafiki, |x>l ure pred predstavo pa pri blagajni v ojiernem gledališču. Nedelja, 27. maja ob 9: Slovesna sv. maša, ob 9.30 govor prevzv. g. škofa dr. Jos. Srebrniča v stolnici. Med sv. mašo sv. obhajilo. Ob 10.30: Slavnostno zborovanje v beli dvorani hotela »Union«. 1. Otvoritev. 2. Pozdravi zastopnikov društev. 3. Katoliški Inteligenl in sedanja doba. (Govori min. dr. A. Gosar.) 4. Vez med preteklostjo in bodočnostjo. (Govori predsednik F. Jenko.) Ob 12.30: Skupno kosilo v veliki dvorani hotela »Union«. Po kosilu izlet na žalostno gore pri Preserjih. Odhod in |x>vratek z motornim čolnom. Celodnevni |:>ris|x:vek za osebo 35 Din. Ponedeljek, 28. maja ob 7: Sv. maša za umrle člane »Danice« v stolnici. Vljudno Vas prosimo, da javite udeležbo najkasneje do sobote 26. t. m. opoldne na naslov. JKAD »Danica«, Ljubljana, Vegova ulica 8. Odbor. Pri nabiranju rož utonil Dijak potega razreda realne gimnazije v Varaždinu Zvon ko Hujek je šel te dni /. nekim svojim tovarišem nabirat k reki Plitvici rastline za svoj herbarij. Hotel je utrgati rastlino, ki je rastla lik ob vodi. Pri tem pu se jc preveč nagnil in padel v vodo, odkoder se ni več prikazal. Najbrž ga je v mrzli vodi prijel krč, da si ni mogel prav nič pomagati. Njegov tovariš je takoj hitel povedati materi o nesreči. Zvon-i kovo truplo so kmalu potegnili iz vode. Zvonka j so predvčera j.šiijam pokopali. Njegov pogreb je. I bil zelo lep, saj so sc ga udeležili vsi dijaki gim-i liazije s profesorskim zborom na čelu. Strahoten čin praznovernih kmetov V vasi Sočkovič na Hrvatskem jc pred mesecem dni umrl Simo Polugič. Podiral jc v gozdu bor, ki pa gu jc роко|>а! |hkI seboj in ubil. Siiua so pokopali, a ves čas od njegovega IKigreba ni bilo nič dežja. Pruznoverni kmetje so trdili, da je lo zaradi tega, ker Sima, odkar je v grobu, šc ni zmočil dež. Rekli so, da siišh nc bo prenehala, dokler ne bodo del njegovega trupla vrgli v vodo. Res se je zbralo osem kmetov, ki so ponoči odkopali Simov grob. Odsekali so truplu roke in noge ter jih vrgli v jjotok Prenjo. Oblasti so za to zvedele in vseh osem kmetov zaj>rle. lakoj naslednji dan pu je res začelo deževati. Strašna nesreča na železniški progi Dve osebi tahoj mrtvi, tretja se bori s smrtjo Oospič, 22. maja. V bližini železniške postaje Lički Osik se je te dni ponoči okrog dveh zgodila strašna nesreča, ki je že zahtevala dve smrtni žrtvi in bo zahtevala najbrž še tretjo. V bolnišnici v Gospiču se je zdravila |ietletna Sofija Dimitrašinovič iz Buniča. Ker je ozdravela, je uprava bolnišnice Sporočila njeni materi, naj jo pride iskat. Mati se je takoj odjieljala v Gospič. Peljal jo je musliman llusein Pečenkovič, ki skoro vsak teden vozi iz Bihača v Oospič žilo na sejem. Mati je vzela hčer iz bolnišnice in se liolela odpraviti ž njo domov, toda usoda je hotela drugače. Ko je llusein Pečenkovič končal svoje posle, je namesto z vozom proti domu s svojim i^rija-teljem Muharemom odšel v gostilno, kjer sta pila skoraj do jjolnoči, kljub temu da ju je mati s hčerko neprestano rotila, nai vendar že odrineta. Pozno v noči sta vendar od|ieljala s svojima vo-zema. Oba voznika sta bila precej opita in sta spala, prepustivši usodo voza konjem. Cesta vodi čez železniško progo pri Ličkem Osiku. Ko so privozil, do proge, je bila za|x>raica spuščena, ker je imel vsak čas pripeljati splitski brzovlak. Prvi je vozi' Muharem; ko so njegovi konji obstali pred spuščeno zapornico, je Muharem stopil z voza in dvignil zapornica da so šli konji z vozom skoz. Vlak je bil že zelo blizu iu se je že slišalo njegovo drdranje. Ko je mati Jovanka videla, da bi mogli konji zdirjati na odprto progo, je krepko stisnila dete k sebi in iztrgala vajeti iz rok spe-i čemti lluseinu. Poskusila je ukrotiti konje, da se j ne bi s|ilašili. Konji |>a so se vseeno preplašili j drveče lokomotive in so |ilanili na odprto progo. ; Konji so prišli srečno čez tir, toda v trenutku, ko je bil voz na tiru, je pridrvela lokomotiva in ga razbila v drobne kosce. Ljudi, ki so bili na njem, |>a je vrgla razmesarjene do 50 korakov da leč. llusein in mala Sofija sta bila ua meslu mrtva, mati pa je, ko so io našli, še dajala znake življenja in so jo pre|ieliali v bolnišnico, kjer se je celc zavedla in orisala potek nesreče. Vendar tudi z,' njo ni upanja, da bi ostaia pri življenju. Ljubljanske vest!: Mariborske vesti t Roparska druzbica „Krvava pestNove zanimivosti muzeja Ljubljana, 32. maja. iri mlinle žrtve kulluriio-vzgojiiih filmskih rubinzomal: .ložek. Tonček, Lovro. Tam nekje v predmestju sredi kupu revščine, Ui se šopiri kakor ljulika med pšenico so zagledali luč sveta. Očetje jim jedo grenek kruh brezposelnosti. matere pa hodijo od hiše do hiše, pobirajo stare nogavice zu krpanje in ribajo tuja sta novanja. Za par dinarjev. Za post moke* ln soli. Tako >o rinejo skozi življenje. Skrb za vsakdanji kruh jim ne da ne volje ne moči, da bi se brigale zn vzgojo otrok. I'a so se ailaili postopački, ki jim je ulica in gmajna ves svel, zadnjič zmenili:. »V soboto poj-(ieino v kino! Slišali so, da se bo predvajala napeta roparska zgodba, v kateri igra glavno vlogo ljubljenec našuiinkanih kino - obiskovalk, slavni filmski umetnik Ilans Albers. Ampak kje dobiti denar za vstopnino? Že vem, se je domislil Lovro, najspretnejši in mijiznajdljivejši med njimi. In se je oprezno ozrl naokoli, če ne prisluškuje nepoklicano uho. Moja mama ima v predalu shranjenih nekaj kovačev. Samo jaz veni zanje, oče pa ne. Dva kovača ji vzamem, še opazila ne bok In so besede postale dejanju. V soboto so se dobili na določenem kraju. In so si gladko priborili vstop v kino in tuiu poldrugo uro požirali divje pustolovščine z ušesi, usti in očmi. ln so takoj zaslutili v sebi silo poslanstva, da postanejo prav lako slavni in znameniti rokomavhi. še. isti dan -o organizirali roparsko lolpo. ki so jo krstili z grozo zbujajočim imenom - Krvava pest , ter si poiskali primeren brlog. V začetku so samo kradli nu drobno in debelo, kar jim je prišlo pod roko, pozneje pa so napravili velikopotezen nnčrt za pravi, resnični roparski napad. Nekje v samol-nein predmestju je majhna hiša. V tej hiši stanuje stara, onemogla vdova. Denarja ima ko pečkal je vedel povedati poglavar Krvave pesti Lovro. Poberemo ji denar in odrinemo v svel. V Afriko ali pa v Ameriko! Šolska mladina in počitnice Naša šolska mladina stoji tik pred pumi. Še nekaj dni napornega dolu za one, ki imajo pred seboj razne tečajno izpite, potem bodo zapustili Ljubljano tisoči učencev, ki bodo na deželi uživali dober zrak, pomagali staršem ua pol.iu ali* se iidcjstvovali na razne drugo načine, ila jim bo lažje in hitrejše potekel lako dolg, vse predolg čas prostosti iu brezdelja. Blagor leni, toda kuj naj store ostali tisoči, ki še vedno ostanejo tu mod vročimi mostnimi zidovi, ki ne bodo imeli prilike iinv/.it i vsaj nekoliko svežega podeželskega zraka, katerih starši sede po raznih pisarnah, trgovinah itd. in nimajo ne časa ne denarja, da hi jim mogli skrajšali čas predolgih počitnic. Koliko teh otrok /.a i de v tem času. ko nimajo pravega nadzorstva, v slabo družbo, odvadijo se dela in reda. pohajkujejo brez (•ilju po mestni prašini in pridejo na vse mogoče iti nemogoče ideje. Kako hvaležni bi bili starši loli otrok in kako radi bi po svojih močeh prispevali za vsako akcijo, ki lii vsaj nekoliko olajšala te neprilike. A kako.' Morebiti hi ne bilo tako težko, kakor m1 zdi na prvi pogled. Med tolikim številom brezposelnih učiteljev, akademikov ali drugih prijateljev mladine, hi se našel marsikdo, ki bi organiziral tako počitniško akcijo v korist selii. otrokom in njihovim staršem. Treba bi bilo zbrati gotovo število otrok, jih razdeliti v večje ali matije skupine ter •/, njimi dnevno ali parkrat na teden — to bi bilo odvisno od števila prijav delali izlelo v bližnjo okolico, voditi jih Ii kopanju ali morebiti /. njimi opravljali celo kako koristno delo. Otroci lii na ta način spoznali lepo okolico Ljubljane, gibali bi se ves dati nu dobrem zraku, učili lii se ljubili krasoto narave, ne odvadili bi se povsem reda in discipline in staršem bi sc odvzela velika -.krb za nje. Seveda bi se morala žc od vsega početka za lako organizacijo ustvariti potrebna podlaga. Ob prijavi naj bi sc plačalo za vsakega otroka in polom mesečno naprej zn štiri izlete. recimo U)in f> za vsak izlet. Tu /.ne.sek bi zapadel, ee bi bil otrok zadržan udeležiti se izleta, eo bi pa napravil v tednu več ko en izlet, bi pa moral potem ta znesek doplačati, kakor ludi če bi se izjemoma napravil izlet po železnici v bolj oddaljeno okolico. Skromno kosilec bi vzeli otroci s seboj, zn-jutrkovali in večerjali bi pa doma. Celoten znesek lii bil lako določen za nadzorstvo in bi pri skupinah od JO otrok pomenil za vodjo skupine že primeren zaslužek. Taka počitniška akcija bi zadovoljevala vm: prizadete in bi se /. dobro voljo dala brez posebnih težkoč organizirali. Polagamo l-o zamisel na srcc pred vsem društvu šola in doni . katero bi starši go-tovo najraje pozdravili na čelu take organizacije. • Zatvoritcv poti. Prehod skozi Latlermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 25. maja do 15. junija vsled prireditve velesejma zaprt Kaj jc s tramvajem k Sv. Križu? Vse mogoče naprave so se zadnia leta v našem mestu lorsirale, dasi se marsikatera izmed njih niti približno ne renlira, med tem ko se marsikaj potrebnega in dobičkanosnega zanemarja! Vsak Ljubljančan se začuden sprašuie. zakaj se .Maložclezni-ška družba še ne loti zgradbe tramvajske proge k Sv. Križu, ki jo javnost upravičeno zahteva in ki bi mimogrede povedano, več nesla v enem tednu, kakor — krožna proga v enem mesecu! Poglejte, samo ta promet z avtobusi in osebni promet pešcev dan na dan na pokopališče, v Tomačcvo, Šmartno in vračajoč ee zopet v mesto! Znižano voinino na tramvaju, v času od 30. maja do 10 iiinija t. 1., ima vsakdo, ki jc v posesti velesejcmeke permanentne legitimacije. Cent vožnjam so sledeče: z a direktne vožnje 1 Din, za vožnje s prestopom 1.50 Din in za Št. Vid (preko remize) 2 Din. 0 Ograje manjka ob Gruberjevem kanalu med Hradeckega cesto in Stepanjo vasjo. Nabrežje Ljubljanice ob koncu Hradeckega ccstc do mestne meje (pri koritu) jc brez ograje in ob deževnih ter V mraku so se mladi roparji sestali oh dogovorjeni uri oboroženi s kuhinjskimi noži, ki so jili sunili doma v kuhinji. Obraze so si namazali s sajami, suknjiče pn obrnili narobe, da bi bili po svoji zunanjosti čim vernejšl posnetek pravili roparjev. .Inžek, najmlajši, je oslal zunaj nn preži, Tonček in Lovro pu slu previdno odprla vrtna vrata in se po prstih splazila k hišnemu oknu, v katerem je še brlela luč. Lovro se je po "»roparskih šlengnh hrabro vzpel na okno in pokukal skozenj: starka je nič hudega sluteč sedela pri mizi. zatopljena v čitanje. •Sama je! |e zašopeliil Lovro in skočil z roparskih šteng na tla. 1'otem je s pestjo udaril na hišna vrata, ki so bila zaklenjena ler potegnil nož izza pasu. In sam Nog ve, kuj bi se bilo ia večer zgodilo v oni samotni hiši, ko hi v tem dramatičnem hipu na k ra I ne posegel vmes domaM pes, ki je spal za hišo in ob Lovrovem butanju poslal pozoren. Kar na lepem je planil izza ogla In se divje zaprašil v nepovabljena nočna gosta. Presunljivo kričanje in tuljenje se je iztrgalo mladima roparjema iz grla. Nu vso sapo sla stekla proti vrtni ograji, I r dni >c ji' /.i k I j u či lii v Mariborskem muzeju zbirka ..Prazgodovinski Maribor . ki je nameščena v prvih ilveli solnih muzejskega pritličja. V tej /bilki so razvrščene in razstavljene izključno najdbe i/, iiiiiiiborskuga področja, le deloma i/popoln jene sorodnimi i/.kopinunii i/, mariborsko najbližje okolici'. \.i lii način nudi zbirka zaključeno sliko ier lui/.orno prikn/nje življenje in delovanje prazgodovinskih prebivalcev, Ivi s<> živeli in umirali na ozemlju, ki gu /a v/.rimi (liiiirs obdravska prestoliea. Največji del najdb izvini i/ hnllslattskega grobišču v Koroščcvi ulici, ki ga ji i/kopal predlani prof. liiiš. Nad 400 prednielnv je ra/stavl jenih po vinilnih iu policah. Med njimi v/hnjiijo pri oliis- Ciganska pajdašija Maribor, nuija. prirodna slatina cele Jugoslavije po vsebini ogl jikove kisline. Ogljikova kislin« deluje na vse notranje organe kol panhorinon (hormon, ki deluje nn vse notranje žleze) : temnili nočeh in narasli vodi za vozove nevarno. Zalo bi bila tu potrebna vsaj lesena ograja, saj ima oslali del nabrežja, ki spada že pod Štepanio vas, cclo močno železno ograjo. • Iz kolezijskega okraja. Na našem koncu še nimamo prepolrebnc kanalizacije, vsled česar tudi nove hiše kaj počasi lezejo iz tal, ker ec vsakdo boji stroškov, ki jih ima z napravo greznice. Greznico je pa ludi težko napraviti vsled velike množine talne vode. — Precej ovira razmah tudi obcestni jarek koncem Gerbičcve ulice, ki je dolgo časa poln močvirne vode, ki nima odloka: zato se nabira ob niem vsakršen mrčes. Tudi morajo imeti posestniki posameznih parcel oziroma hiš lesene mostičke, da morejo do svoje posesti. Ko bi sc jarek zasul, bi vsi ti moslički odpadli, odpadla bi povečana nevarnost v slučaju kake nesreče, obenem bi sc pa tudi cesta, po kaleri je dokaj velik promet na Vič, znatno razširila. — Tudi Grada-ščica bi potrebovala od kolezijskega kopališča navzgor proti Viču vsaj na kolezijski strani kako ograjo. Dan za dnem hodi po poti ob vodi zelo mnogo ljudi in pomeni zanje nezagrnjena in strma struga Gradaščicc posebno ob deževnem vremenu in ponoči veliko nevarnost. v .iolini Viikii CiSK.Zn zil ril v l.ieii.ii' "ksml. ženskih bolezni h' piis"iicn oddeteK za žensko pod strokovnim zdravniškim nadzorstvom. — lzviinreiln._ uspehi. Natančneje l>riiKertj;i 11 ivirnrir-, l.juhi Innn. PrčScriinva 1 Slovenska Krajino Naš nadpastir med nami. Nestrpno jc pričakovala Slovenska kraiina posebno pa murskosobo-ška fara — svojega nadpastirja prevzvišenega g. dr Tomažiča, ki je prihitel binkoštni poncdeljelt popoldne med nas in bo ostal pri nas do praznika sv. Rešnjcga Telesa. Prihod Prevzvišenega jc bil napovedan ob 1 popoldne, pa žc okrog 2 so se zbirali ljudje od vseh strani. Točno ob 4 sc pripelje g. škof do prvega slavoloka. Najprejo ga ie pozdravil narodni poslanec za soboški okraj g. Bcnko .Josip. Po pozdravu jc g. poslance predstavil vse ostale zastopnike oblasti in organizacii. Pozdravili so g. škofa med drugimi tudi okrajni načelnik g. Lipovšek, g. rabin tuk, izraelitske občine, kar je prevzvišenega posebno iznenadilo in razveselilo — in zastopniki vojaške oblasti in vseli uradov. Pri slavoloku blizu ccrkve je pozdravil v imenu občine g. škofa predsednik velike oličinc M. Sobota g. Hartner in šolski otroci. Pri cerkvenih vratih pa je pričakoval Prevzvišenega domači g. župnik, kanonik Ivan Szlcpecz z ostalo duhovščino. Prevzvišeni nadpastir sc je vsakemu, ki ga jc pozdravil, lepo zahvalil. V lorek jc g. škof podelil 767 otrokom zakrament sv. birme. Crensovci. Banska uprava je razveljavila svoj odlok o razpustu prosvetnega društva v Čren-sovcili in isto jc zopet dovoljeno in lahko začne takoj delovali. Vsi dobri farani so sc tega odloka zelo razveselili. kovulcili po/.oi nosi zlii.sli ogioiiine mrtvaške žare, ki so jili i/kopali i/ /ciulje eisio zdrobljene, |iii jili je skrbna roka lestav ratorju /opet obli. kovuia v celoto ter izgledajo danes tako. kakor prid tisočletji, ko mi poluguli pradavni prebivalci Mariboru v njih ostanke svojili dragih v grobove. Izredno številna jo /liiiku lončenih posod vseh velikosti iu izredno lepili oblik, /Ih-csli dragocene pu so bronaste najdbe, ki so bile v žarah. Dokazujejo. du so liili pradavni mariborski meščani visoko kiiliiirui ljudje, ki so sr zlusii liuvili poljedelcivoiii. Njihovo miroljubnost doku/ujeta Mimo Jvc surični osti. dočim je poljedelskega orodja mnogo več. /liirku »prazgodovinski Maribor« i v uri sedaj največjo privlačnost mariborskega iiui/eju. Prevalje Na blukošlni ponedeljek so doživeli nasi malčki najlepši dan v življenju. K prvemu sv. obhajilu jc pristopilo 05 nedolžnih srčcc. Prvoobli.v jancc je vzpodbujal k lepemu življenju g. dekan Matci Riepl. Meža jc zahtevala na binkoštni ponedeljek svojo prvo žrtev. Pri Meži so se igrali otroci, med niimi tudi 2 in polletna rudarieva hčerka Trudi Jamernik. Naenkrat je izginila v valovih Meže, k: jo je odnesla naprej. Dobili so jo še iz vode, a mrtvo. Došli zdravnik je nmral ugotoviti Ic smrt. Danes slu -e znašla pred sodniki JJ-lcini cigan Aleksander Horvat i/ Nančuvesi v l'rck-uliirju, znan železniški tat, in Viktor /.eniljič, V" letni delavec i/ Selil. Oba ta vlmuilu v noči IJ. decembra lanskega letu v Mlinski Soboti v zaklenjen železniški vagon ler odnesla ni ok.slordu, 38 ni nunkiilga, IMi ln rdečega iilleta, M) ui sivega iilleta, (i(i ni i ll let podlage iu 238 ni molinos platnu, lilago jc bilo poslano po železnici trgovcu Ludviku .Šiftarju v Murski Soboti. Obtožencu je zasačila orožnišku patrulja, ko sta nesla del blaga po i/.v 1'šeiieln vlomu domov. Orožniki .so oba zasledovali, posrečilo se jima pii je pobegnili, dasi sta morala bale. ki st) ju ovirale, vreči proč. Kljub leiiiu so ju pu izsledili ter /uprli. Oba dejanje odločno tajitu. oli-ležuje jn pu okolniiisl. du ,-rtn ž.e večkrat izvršila vlome in ialvilie v želc/niSkih vagonih. Pri du-nušnji razp^i v i je sodišče obema pridružilo še (bližino Pruvdič. s katero -Iu bila oba v tesni /ve/i ler je obsodilo llorvulu nu 7 let robije, trajno izgubo častnih pravic, /einljiča na 3 letu robije in 2 loli izgubi' častnih pravic. Pravdiča I 'ranča ua poldrugo lelo robije ter 3 letu i/gllbe častnih. pruv ic. Pravdiča Aniona nu leto dni robije in 4 letu izgube častnih pravic, Pruvdič Miidgiiloiio na (i mesecev strogega zapora ter I v u nek Matildo ua 10 mesecev strogega zapora. * G I/ Sojčeve delavnice, kipai g. Ivan Sojč i/deluje krasen nagrobni spomenik /a Kranjčevo rodbino v š i. Petru pri Mariboru. Nagrobnik lin i/, umetnega kamna / veliko, poldrug meter virtoko podobo križa nega. ki se bo dvigalu i/ lavne nagrobnikov e ploskve kot relief. Podoba Kii/.uilega je izvedena izredno posrečeno in plusiičiio. Osobito preseneča obličje z bolestjo in milino, ki jo hkrati izrazu. Spomenik jc /.opet doka/. Soji ev ili umetniških zmožnosti ter bo hkrati prelepo okrasje šciitpcterskega pokopu I išča. □ Himen. V Brezuein ob Dravi sta se poročilu na binkoštni) nedeljo g. Leopold Gusel, velctrgo-vec iz Mariboru, in gdčna Zofija Pungartnik. Llgled-tiemu paru naše iskrene čestitke! ['J Važno socialno delo. Slanica zu sucijalno skrb rekonvalescentnih delavcev, ki se je ustanovila lansko leto, je začela deliti podpore najpotrebnejšim. to je onim, ki so svojo zakonito pomoč pri OUZD žc izčrpali, pa radi bolezni še vedno niso sposobni za delo. Staniča je dosegla že lepe uspehe: razveseljiv je odziv ludi pretežne večine mariborskih industrijskih podjetij, ki plačujejo v fond stati i ee mesečno od vsakega delavca I Din, dočim plačajo delavci sumi v isli namen mesečno 50 par. Je pn še mnogo podjetnikov, zlasti med obrtnimi krogi, ki se niso odzvali pozivu tor še niso člani slanice. Radi važnega socijalnega poslanstva le ustanove hi hilo primerno, da se združijo vse sile, ki pridejo v pošiev. □ Osem nlruk v vozičku. Včeraj so imeli na mestnimi socijaltierii uradu zopet obisk potujoče družine. Kar osem otrok sla pripeljala v meslo na malem ročnem vozičku zakonca Lesjak iz Leskovca pri Ptuju. Ohivica pri glavici je bila stisnjena na lesnem prostoru, vse odeto v raztrgane oblekce. Večji otroci so pomagali nekaj časa voziti, ker so se pa utrudili, so dobili Uuli oni prostor poleg manjših bratcev iu seslric. Potujoča družina se preživlja z beračenjem. Doma jim ni bilo obstanka, ker nimajo ničesar. V Mariboru so jili nasilili ter dali nekaj podpore, nato pa je potujoča revščina oilro-maln naprej po beli cesli ... G Mali irg je bil včeraj bolj mali — lo devet voz krompirja in čebule ter sedem voz. črošenj, pa tudi ostalih dobrot je hilo bolj v srednji meri. Cene so se pa celo nekoliko znižale /.lasti pri zelenjavi. Živahnejši dovoz na Irg bo šele po prvem. п Črni dan za avtomobilislc bo 23. maja. Varnostni organi so dobili namreč nalog, da tega dne ustavijo vsakega vozaču motornih vozil, ki no bo imel vozila opremljenega z evidenčno tablico za lelo 1034. Policijsko predslojnišlvo poživlja vse av-lomobiliste, ila dvignejo lakoj evidenčne tablice, za leto 1034 Obenem morajo dokazati, da je plačana državna in banovinska davščina za vozila. □ Poročili so se v Mariboru: učitelj Ivan Pet-' kovic iu magistralna uradnica Berta Posega, tkalec Kriznianič Srečko in Marija Podjavoršok, prodajalec Kaspar Josip in Goltlieb Eleonora, voznik Galun Štefan in Pek Angela, zasebni uradnik Marčif Fr. iu llildegarda Limley, ključavničar llabjan Karel in Schevveder Zofija, mizarski pomočnik Grad Henrik in Krušna Ivana, ključavničar Gruber Alojz in Novak Josipina, črkoslikar Vrabec Ferdinand in Nek rep Matilda, strugal- Lešnik Bogomir in Lorbek Marija, tkalec Reich Franc iti Vošnik Ana, uradnik Voršc Franc in Rajh Matilda, posestniški sin Knra-žinec Lovro in Maninger Ana. mehanik Pečečiiik Jožef in Pristovuik Ana, magistralni uslužbenec Kosi Srečko in PlnjtiSek RozalTja, krojač Wolf Jožef in Nipič Marija, zidar Brauner Rupert in Va-lenti Jožefa. Novnporočenrein obilo sreče in božjega blagoslova! □ Pri podiranju smrek se jo ponesrečila v Račah IS letna Ivana Pliberšek, Udarilo jo je padajoče deblo ler nevarno poškodovalo. Prepeljali so jo i v mariborsko bolnišnico. □ Utopljencu jo nosila Drava. Videli so ga v I lorek popoldne kopalci, ki so se nahajali na prostem kopališču pno Koroško cesto. Ko so pa odlii-leli za truplom s čolnom, so ga v kalni vodi zgrešili. Reka gu je najbrž prinesla iz svojega /gornjega loka. П Obslreljcii. V Stikarrih so neznanci streljali /a £2 letnim poljskim delavcem Jakobom Cervejko. Več strelov ga je zadelo ler ga lltldo ranilo. Cervejko so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Q Junaška dvojim. Pred malini senatom sta stala včeraj kmečka sinova Jožef Krček ili Franc (Jajšt i/ Makol. Oba sla «e zagovarjala radi napada na posestnika Jerneja Vagnerja in njegovega sina l'ila. ki slu ga izvršila JI. jan. v Makoiuh. Titu Vagnerjii se sicer ni ničesar zgodilo, ker so gu rešile nagle pete. [kič pu jc poslul oče Jernej nesrečna žrtev vinjenih napadalcev. Krček um je najprej prerezu! / nožem lice, nato pa ga zabodel v prsi ter nevarno ranil. Izkazalo se jc, da je nagovoril Krčeka k napadu I'rauc (.a jšt ter mu posodil v to svrho ludi svoj nož. Krček je bil obsojen na leto dni robije in Jleti i/gube čuslnih pravic, podpiho-valeč Ciajšl pa na 10 mesecev zaporu. Celje & Jlinisirski uilpiipliincc za višji tečajni izpit na celjski gimnaziji prosvetni šef v p. g. dr. Stanislav Bevk inspicira pouk na gimnaziji. B Smrtna kosa. V lorek in sredo so umrli v celjski bolnišnici: Jure Jože, 78 lel, občinski revež, iz Nove cerkve: Gregorčič Ignacij, 47 let, tesar v Gnberju; Cvertin Ivan, 50 let, posestnik in gostilničar iz Mestinja: Vengusl Uršula. 07 let, prevžit-karica s Ponikve; \'račun Alojzij, 35 lel, delavec iz Gaberja. Na Ostrožaeni je umrla Velenšek Marija. 39 let, zasebnica. Naj počivajo v miru! ©" Polkovna slava 39 pp. bo v ponedeljek, dne -8. maja. Ob 0.30 ho na dvorišču vojašnice kralja Petra spnniinsku svcčanosl v časi padlim borcem 81) pp., ob 10 pa istolaiii bogoslužje in rezanje kolača. ' Vodopruvne razprave in komisijski ogledi za regulacijo Savinje se bodo vršili: 1. 18. juniju ob 14 pri Grcnadirjpvi brvi za območje občin Celje in Celje-okollca od km 28.745 do km 23.974 ; 2. dne li). junija ob 0 pri km 28.745 na levem bregu Savinje za območje k. o. Med log, oh 15 istega dne pl'i km 28.71." na desnem bregu Savinje zn območje k. o. Lisce: 3. 20. junija ob 8.30 ob meji k. o. Celje, približno pri kili 2(i.lK) za območje k. o. Celje, Lisce iu /.iignul do Grenailirjeve brvi: 4. 21. junija ob 8.30 pri Grenadirjevi brvi: ob 14 istega dne pri železniškem most u v Tremer ju: 5. 22. junija pri cestnem mostu v Laškem ob 8: ti. 23. junija bo ob 8 sestanek komisije pri mestnem načelstvu v Celju Opozarjamo na tn razglas kr. banske uprave vse posestnike ob Savinji. Natančnejši podatki so razvidni iz celotnega razglasa, ki je nabil na uradni deski inesluega magistrata. Ptuj Smrt radi tclunusa. Pri Sv. Bolfeiiku v Slov. goricah sc je dogodila nesreča, ki se je končala s sinrljo pocestnice Antonije Bcnko. Pred 14 dnevi se je vozilu pokojuica s svojim možem i/. Ptuja proti domu v Tniovec. Med potjo so sc konji splašili ter zdivjali po cesti. Ant. Bcnko je v strahu pred nesrečo skočila /. voza ter padla tako nerodno, da je obležala /. zlomljeno iu ranjeno nogo. Mož je kasneje konje srečno ukroiil ter se povrnil po poškodovano ženo. Prepeljal jo je na dolu, poslali pti so prepozno po zdravniku. Ituna se je namreč okužila z bacili tctaiiusa iu ponesrečen ku je smrtonosni lio-le/ni podlegla. Bila je dobra in pridna gospodinjil. stalo šele 40 lot. Za&orje V soboto se je vršila proračunska seja, na ka lero je smelo le določeno število poslušalcev. Seja jc bila vse skozi zanimiva. Opozicija kljub stvarni kritiki ni dosegla v teku sedmih ur nikakega uspeha. Niti se ji ni posrečilo povišati postavko za brezposelne. Tudi ni pomagal ugovor proti užitnim na uvozu slanine, ker bodo s tem prizadeti najrevnejši. Poročevalec večine je menil, da bodo ta dinar po viška žc utrpeli trgovci. 7. a proračun jc glasovalo 15 odbornikov, proti 11. Dva odbornika večinske stranke, ki sta nameščenca pri TPD., sta se glasovama vzdržala. G. Fr. Jan, obratovodja pri TPD. je večini v lepem govoru orisal položaj družbe, ki izjavlja, da so vsake nove davščine za njo nesprejemljive in je v tem slučaju resna nevarnost za nadaljnje obratovanje rudnika. Posebno nove davščine, kot vodarina in tokovina, silijo družbo, da prenese obrat drugam. Zanimivo 'e, da ie med dohodek vnesena postavka 350.000 Din, katere bo baje dala banska uprava za izravnanje proračuna. Občinska doklada sc je poleg drugih davščin letos dvignila od 149% na 200^. Kako st bo to plačevalo, nihče ne ve. Novo mesto Prekopavanje rajnih na starem pokopa lišču in prevoz na novo jo v polnem teku. Delavci .lih nekatere iltii izkopljejo in prepeljejo do HI. Na mnogih krajih je ludi zid že podrt. Slaro pokopališče, ki je služilo svojemu namenil od 18111 do l!)2f>, torej polnih Il."i let, bo menda žc drugo leto preurejeno v moderen mostni park, katerega bodo baje krstili za Kettejev park. Kat. akcija za dekleta je ustanovljeno. De k le In so si žo izvolila svoj odbor. Duh. vodja je g. prošt. Dekleta, ki So niso vpisana, iinj to store, saj bo njim >aniiii) v korist. KA za žene je priredila preteklo nedeljo iKipoldne peš-izlet nn .Trško goro. Po opravljeni šiiiarnični pobožnosli v starodavni Marijini cerkvi jc predsednica nagovorila Iu pozdravila navzoče, nakar sc je razvila pri-.letna zabava. Lastovice. V Slovencu z dne 17. maja t 1. smo eilali poročilo g župnika L šašlja iz temoiiiške doline, kjer poroča, kako malo tasta v ic se jc lelos vrnilo v naše kraje. — Tudi v našem mostu in okolici opažamo lelos znatno manj leh ljubkih pličic, kakor druga lela. Včasih so v jatah plavale nnd Krko, /.lasti prod dežjem, lelos pu so zelo, zelo redke. Lepo bodo preuredili nasad pred bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Lop okrogel ribnik z vodometom v sredini bo krasil lep in cvetoči vrl pred glavnimi vrati. Tudi glavna vrtna vrala bodo dobila nove lične, betonske stranske stebre. Od tam, kjer je veselje zamrlo Krmelj, o binkoštih 1934. Binkošti, skoraj delavski praznik bi se lahko imenovale. Včasih je delavstvo le dneve rado pohitelo i/, okajenih rudarskih revirjev nu zrak. Danes je oddiha še preveč, a veselja nič. Kakor zloben demon strušl, že nekaj leI. vsako pomlad, po premogovnih ro. virjih Slovenije, strah radi dobav premoga drž. železnicam. Tisoče eksistenc je odvisnih od teh dobav marsikatera solza se jo že utrnila radi njih, in marsikatera nedolžna otročja usteca so radi njih zastonj izgovorila prošnjo »mama, kruha«! Močni zdravi možaki z mišičastimi rokami so obsojeni v brezdelje; družine pa stradajo. Številne depulacije prosijo na vseli merodajnih mestih: dajte nam dela, Časopisje prinaša dolge kolone, obedi v premogovnih revirjih, — a zdi se, da je; vse govor jeno vetru. Gospodje se pogajajo, obrati sto.ie. Po revirjih hodi lakota nn obiske, k rudarskim družinam; njena zvesta spremijo valka pa jo proletarska bolezen jetika. Krmelj je majhno gnezdo, a vendar je tu prod par leti šestslo delavcev imelo dela in krnim. Dobave drž. železnicam pa se krčijo leto za letom, vzporedno z dobavami se krči število delavstvu. In potem še praznovanja; kmalu bo zaslužek zadostoval samo še za odtegljaje. Edina Industrija je skoro lo v celi in 1 renski dolini. Prebivalstvo v 9(1% mali kmetje in kajžarji. Za mesoc, dva pridela Krvavo fantovsko obračunavanje Kamnik, 23. maja. Dva Sušnika, 20 letni Jožef in 19 letni Anton sta se na binkoštni ponedeljek zvečer prav resno spoprijela. V družbi fantov sta popivala v neki gostilni v Črni nad Kamnikom. Tam blizu sta oba tudi doma, in sicer eden iz Stranj, drugi pa iz Bistrice, v sorodu pa nista. Ko je gruča fantov odhajala iz gostilne, sta se oba Sušnika na cesti iz Črne proti Stahovici pošteno spoprijela. Eden jc potegnil močan žepni nož iu je pričel obdelavah svojega soimenjaka ter mu prizadejal par prav budili ran. Onemu, ki se je v početkii samo branil, se je posrečilo, da je prvemu iztrgal nož iz rok in pričel nato z njim mahati po svojem nasprotniku. Prav nič ni izbiral, kam ga bo zadel in mu je vse dobljene poškodbe vrnil z obrestmi. Fantje, ki so opazovali krvav obračun med obema soimenjakoma, so skušali poseči vmes in ju ločiti, pa jih je eden izmed njiju nap/odiI. Ko sta bila oba že dovolj razrezana, sta omagala. Izgubila sta precej krvi in ker sta imela hude poškodbe, so ju drugega poleg drugega naložili na voz in ju odpeljali po polnoči v Kamnik, kjer jima je zdravnik dr. France Pttcelj za silo obvezal rane. Eden je imel globoke rane na glavi in na rokah, drugi pa je dobil sunek v pljuča iti ima razrezano nogo. Oba so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Koledar četrtek, 24. maja: Marija Devica Pomočnica krieljanov. Novi grobovi "t" Na Bizeljskem je 22. maja ponoči nenadoma umrla gospa Terezija Balon, posestnica v Beligorici. Bila je krščanska žena izredno dobrega srca, izborna gospodinja in skrbna mati. Pokopali jo bodo v petek ob 9 dopoldne. Naj ji bo Bog za vsa njena dobra dela bogat plačnik! žalujočim svojcem naše globoko sožalje! •f" Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspal gosp. Emil Požene!, star šele 18 let. Pokopali ga bodo v petek ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujoči materi, bratu in sestrama naše iskreno sožalje! Cerkveni vestnih V Pečali pr i Moravčah bo prihodnjo nedeljo, dno maja blagoslovitev iu kronanje kipa Marije Pomočnice, ki sc nahaja v stranski kapeli žtipiic cerkve. Ob tej priliki bo posvetitev cclc župnije Mariji Pomočnici in obhod h kronauini kipom po vasi. Vabljeni ko vsi častilci Marijini Iz, okolico tn zlasti Iz. lepo zelene doline Moravfckc. Slovesnost, se bo vršila ob M.:iU. S postaje Kresnice jc v 1'eče dobri dve uri pešpoti, iz Mn rave dobro uro, z. Liuibarske gore se pa tudi pride la hko v eni uri. Ostale vesti — Olajšave udelcžcncem Ljubljanskega vclc- sejrna od 30, maja do 10. junija 1934 v pomorskem prometu. Jadranska plovidba dd. Sušak je dovolila udeležencem XIV. Ljubljanskega velesejma, ki sc vrši od 30. maja do 10. junija, vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno onega razreda nižje, za dopotovanjc od 20. maja do 8. junija, za povratek od 1. do 20. junija. — Dubrovačka plovidba dd. je priznala iste ugodnosti v času od 20. maja do 20. junija. — Brodarska A. D. .Boka je dovolila 50% popust na vseh svojih parnikih od 20. maja do 20. junija t. 1. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine šl. 41 od 23. t. m. je obiav-ljcna »Naredba o prekinitvi zastaranja kmetskih menic«, dalje »Objava o taksni oprostitvi neposredne prodaje kmetskih proizvodov«, »Izprememba naredbe o podaljšavi roka glede potrdil o vnosu tujih plačilnih sredstev«, »Naredila o znižanju prejemkov banovinskih uslužbencev«, »Naredba o znižanju prejemkov občinskih uslužbcncco, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih in ustanovah", »Odločba glede izvoza rudninske vode Slatine Radenci«, »Proračun obSirie Bled za leto 1934/35. — Naredba o izpremembi zdraviliškega reda. — Pravilnik o občinski trošarini na električni tok. — Pravilnik o kanalščini. — Pravilnik o občinski davščini od prenosa nepremičnin, »Razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste«, »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934« in »Odločbe občne seje drž. sveta o štetju časa ob napredovanju, o draginjekih dokladah in o pojmu zalotitelja ali ovadilelja po carinskem zakonu«. — V Sarajevu bodo gradili veliko vodno električno centralo. Sarajevska mestna hranilnica je sklenila zgraditi tretjo električno centralo. /gradili jo bodo nn reki Žclje/nlci 18 km proč: od Sarajevu. Vodna centrala bo imela kapaciteto 7000 konjskih sil. Gradili jo bodo štiri lota in bo stala 41 milijonov Din. -- Pri boleznih srra in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josclova« grcnčica lahko izpraznjonjo čro-•es Din ter ima 89 strani. Kunčjereja je postala v teh težkih časih, ko si navadni delovni člo- I vek s težavo oskrbi dražjega — telečjega, govejega ali svinjskega mesa — jako važna panoga našega gospodarstva. Iz tc zadrege pa ga reši — zajčjereja, — ki se da gojili z malimi stroški, brez. truda, saj ic znano, da sc zajci najhitreje plode od vseh domačih živali. V teku enega leta prirediš z lahkoto celo čredo tc koristne domače živali. Meso jc lahko, zdravo in okusno in popolnoma nič nc zaostaja za telelino. Sani si lahko postaviš na dvorišču ali kjerkoli pri hiši mal hlevček — po razmerah — tudi boljšega, prostornejšega za lo skromno živalico. Zajci so s hrano kaj kmalu zadovoljni in ti ne delajo glede prehrane posebnih preglavic, zadovoljni so z odpadki jedi tn krmo. kalem lahko sam pripraviš. Pričujoča knjižica obsega vse, kar mora vedeti vsak, kdor se bavi z rejo kuncev. Knjižico krasi več slik, ki ponazo-rujejo razne vzorce hlevčkov, zajčjih pasem, poleg tega pa ima brošurica polno navodil in praktičnih nasvetov o pripravi zajčjega mesa, kožu-liovine, ploditve, križanja, o zdravju in boleznih zajcev. Knjižico vsakemu, ki ima veselic do zajčje-reje, toplo priporočamo. —Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da sc otvori telefonski promet na progah Jezersko, Kokra, Mengeš in Škofja Loka—Cclovec. Pristojbine za triminulni pogovor za Jezersko in Kokro ic 1.50 zl. fr., za Mengeš in Skofjo Loko pa 2.70 zl. fr. — Velik napredek v negovanju zob. Eden od največjih neprijateljev zob je brezdvomno zobni kamen — povzročitelj mnogili težkih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini slučajev z mehaničnimi'-sredstvi, kar povzroča bolečine in izgubo časa. Sedaj medtem ima priljubljeni Sargov Kalo-dont v sebi dodatek sulforicinoleata po dr. BrSun-lichu Ier je dobil poleg svojih znanih odlik še eno neprecenljivo novo svojstvo, t. j. da odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Pri tem i niti najmanj ne oškoduje zob. Ta novi dodatek v Sargovem Kalodontu predstavlja velik napredek na polju negovanja zob. — Pri odeholelosli vzbuja redna zdravilna I uporaba naravne »Franz Josofovc« grenčice jako I delovanje črevesa in dela telo vitko. $i, Jernej Naznanila Liubliana 1 Vsem pevcem tLjublJtrnt« »poročamo, dH bo dre vi točno pb 20 v Vzajemni zavarovalnici roilua po vek a vaja. Navzočnost vseh pevcev Jc radi bližnjega nastopa nujno potrebna in obvezna. — Odbor. 1 Pevski zbor Glasbene Malico ljubljanske. Drevi idi 'J 11 vaja inoSancKn zliora. I Muzejsko druHvo za Slovenijo v Ljubljani ima svoj občni zbor danes ol> 17 v Narodnem muzeju. I iVočno slnf.bo Imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin lig 5, In mr. Kuralt, llosposvctska cesta t. Celfe e ProrliiltcIJe gojencev Glasbene Matice v Celja hodo v mestnem gledališču 24., 2.5., 211. i it 20. nliija. Danes nastopijo gojenci lilije, v petek gojenci nižje lu ' višje stopnje, v soboto gojenci srednje in višjo stopnje, v torek pa iio večer komorno glasbe. Pričetek vselej ločno ob IS,SO. Vstopnino ul In Jo vstop dovoljen s sporedom, ki si ga nuj vsakdo nabavi pri gledališki blagajni. Predvsem so .Vabljeni starši gojoiicov, da so leh končnih naslopov udeleže. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Četrtek, 24. maja: Druiba. Premljeru. Red Četrtek. IVtek, 23. mnjn: Zaprto. Sobota, 28. maja: Helfirail nekdaj In sedaj. Rod C. Nodeljn, 37. maja oh 20.30 1111 Kongresnem trgu: Slehernik. Cene od 4 do 15 Piti. OPEKA (Začetek ob 20) Četrtek, 24. maja ob 15: Viljem Teli. Dijaška predstava po globoko znižanih oennli od 5 do lil Din. Izvoti. Petek, 25. linija: Akademska proslava sebni skupini na letošnjem XIV. Ljubljanskem vefesejmu od 40. utaja do 10. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, deloma na tudi inozemskega izvora. Naši gospodarji bodo imeli lu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, ko-sllne stroje, tnlatilnice, čistilnice, slamoreznice, plu-I ge za okopavanje in osipauje, traktorje, lokomobile. Lahhoatletsho prvenstvo Jugoslavije za moštva V soboto ob pol Hi, v nedeljo ob pol 15, obakrat ua igrišču Siv 1'rimorju. Lahkoatleti cele Jugoslavije bodo obhajali prihodnjo soboto in nedeljo svoj veliki praznik, ko se bodo borili v plemeniti borhi za najvišji naslov v jugoslovanski lahki atletiki, za naslov državnega prvaku. Sedanji način tekmovanja je tak, da morajo klubi, ki hočejo doseči kake uspehe, pokazati svojo kvaliteto in kvantiteto. Kajti namen državnega prvenstvu za moštva jc predvsem ta, dn so pritegne čim večji krog mladine v lahkoatletske vrste. Seveda bi se pa motil oni, ki bi mislil, da sc pri teh nastopih ne pokaže poleg kvantitete tudi kvaliteta. Določeni so namreč v vseh panoguh minimumi, katero mora vsak atlet doseči, ako noče, da ga sodniški zbor ne klasificira z žalostno »ničlo«. Poleg lega pa naslopi vsak klub /• vsemi svojimi kanoni i/, katerih hočejo stisniti kar največ točk. In tako homo videli v Ljubljani najboljše atlete in naše državne reprezentante, državne in balkanske rekorderje, ki bodo tudi ob tej priliki napadli obstoječe rekorde; kolikor poznamo tronotno kondicijo naših atletov, bi smeli upati, da se jim morda posreči rušenje kakega rekorda. Da bo letošnja prireditev res nekaj prvovrstnega, nam dokazujejo že samo prijave Ilirije in Primorja. ki sta prijavili okrog 2.10 tekmovalcev; med imeni dobimo precej takih, ki so že in bodo še reprczentirali našo lahko atletiko v inozemstvu. Program je naslednji: Sobota ob pol Ifi: 100 m. krogla. 400 m, skok v daljavo, 5000 m, disk, 800 m, skok v višino. Nedelja ob pol 15: 200 m. kladivo, (ro-skok, 10 km, kopje, 1500 m, skok s palico, štafeta 4X100 m. Ker bo vstopnina z ozirom na velikost prireditve tudi nizka, .ic pričakovati velike udeležbe. Prav gotovo pa ne bo nikomur žal, če si bo ogledal te ostre in vseskozi najiele borbe. Zatorej pridite! ¥ Heriucs : Магн. Gornja kluba odigrata danes oh 1S.30 na igrišču Hermesa prijateljsko troning-tekmo. — Hermes, ki hoče za njegove nadaljne nastope več ali manj prenovili svoje moštvo, kar mu je potrebno z ozirom na pester spored programa o priliki proslave njegove ln-letnice, si je zadal nalogo, da bo /, nekoliko trening-tekuiami. ki se hodo vršile v delavnih dneh z raznimi ljubljanskimi klubi, (o svojo namero izvršil. — Kot prva taka trening-tekma se vrši da: nes z »Marsom«, ki je znan kol. eno najbolj ambicioznih moštev naših mlajših klubov. Na to trening-tekmo so vabljeni vsi prijatelji in simpaii/ч'rji kluba. Tekma se vrši na igrišču Hermesa drevi ob 18.110. Odbor izvedbo liihkoatletskih iIvomalelicc. Kot izbirno tekmovanje za nastop v Uraden se smatra dr žavno prvenstvo /.a moštva doc 211. in 27. maju. Vsi atleti, ki pridejo v poštev za tekmovanje v Gradcu, naj javijo tajniku g. Savi Snnclnu, v katerih dlseipli min bodo tekmovali Izbirno, da se bodo konkurenti po možnosti postavili v skupne teke. Tisti, ki Pa ne hodo mogli z. ozirom nn druge discipline nastopiti v izbirni lokoil za Gradeo, morajo to pravočasno Javiti. V' rte deljo po tekmovanju so bo »poročilo, kdo je nointuiran v ekipo zu Gradec. — Odbor. SK Ilirija tlahkoalletskn sekcija). Ilrovl ob 18 jo zadnji Irening pred prvenstvom moštev. Trening je va žen zlasti zn Ickačc. Vadite sc. bodo prednje za stafetno lekačo. Treningu naj se sigurno udeležijo: Orel, ptiihnl, Outratn, Pl'eifer, rielerski. Rilinr, Slapar. SBTošilIk. Slogu 1 iu II. SlopiSnik, Stropnik, Svetek, Svetle, Ve sonjak, Vcrovšok, Vadnov, Vnlentiučič, Vildinaii, Vov ko, Zupančič I/Bdo in Neli, Zupančič Frane I in II Pipeti, f-aduž, Danko, Brnčlč, Briinelt Polhar, (ierzi nič, Hablč, Jeglič Protko, Jernuelč. Jerman, Knejon. Kvcder, Malnarič. — Ob 10 jc na igrišču sestanek vseli, ki so prijavljeni /,n prvenstvo moštev. Ta sestanek je strogo obvezen za vse. Obvestite o noslnnku drug drugega in pridite polnoštevilnot Seslanek Je jako važor za vsakega posameznega, zato naj uihčo ne manjka! SK Ilirija fplavalna sekcija) Danes oh 18.30 seslanek nu kopillISču. Udeležba zn vso tekmovalce in mira ščajnike strogo obvezna. Ob tej priliki homo nredslii vili člnnom novega trenerja g. Diebolda. — Odbor. SK Grafika. Pioies ob 17.30 je obvezen trening s prvim moštvom ASK Primorja. Pozivajo se sledeči igralci, dn so zanesljivo oli zgoraj navedenem času nn igrišču ASK Primorja: CiaSpnrič, Mekina, Knlavič, t\e nlk. Bežim, Žagar, Verčnlk, fituplcn, fttromajcr, Bonear. Trobevšek. — Odbor. ZSK Hermes tnofjometnu sekcija1. Za današnjo trening-tekmo z Marsom, Iti ho ob 18.30 na našem igri-šču, naj bodo točno ob 18 sledeči igrači v garderobi: Oblak, Klnnčnik, Danev, Sočan. Košeninu. Kerjan, llrn čič. Brodnik, Primar. Loboda, SkriOnar, Znlokar, Knriž. Zn vse ostale igrače bo obvezni trening Jutri od 17 dn IJe. — Prihodnjo predavanje se vrši v sredo 30. шија ob 20.15 pri Kočarju. Predavanje je strogo obvezno zn vse aktivne igrače. f.SK Hermes (centralni odbor). Seja odbora bo Jutri ob 20 pri Kočarju. Vabijo se vsi odborniki, dn se iste zanesljivo udeleže. Na sejo se vabi tndi g. Pavllč. JASO. Pnnes Oh 18 bo lia tehniki prva seja Jucft slovanske akademske smučarske orgiiuizncijc. 1'ridile ločno! * Ze zopet nov svetovni rekord v krogli. Znani ameriški atlet Torrance jc postavil pred ofieielno kontrolo nov svetovni rekord v krogli z metom 17.101U. Beerali pojde v Ameriko. Znani svetovni rekorder Beceali pojde v začetku junija v Ameriko, kjer bo starta) pri tamkajšnjem državnem prvenstvu. Prireditev lio v Ciiieagu ob koncu junija in bo to največja senzacija letošnjega leta v ameriški la liki atletiki, kajti na loOOm bodo trčili skupaj Rcc-cali. Bonthron, Cunninghnm in Vcnzka 1000 hiš zgorelo v Chicagu Več hiš so morali razstreliti — Tisoč petsto je ranjenih Na binkoštno soboto je v jutranjih urah izbruhnil v Chicagu strahovit |>ožar, ki bi bil kmalu zajel velik del mesta. Ogenj je nastal v velikanskih hlevih j)oleg mestne klavnice. V kratkem času se je razširil na bližnja stanovanjska poslopja. Doslej so ugotovili 6 smrti. Škoda znaša okoli 40 milijonov dolarjev. Tako strašnega požara mesto Chicago šc ni videlo, odkar je 1. 1871. jiogorelo vse mesto. Ogenj je takrat uničil 18.000 jx>slopij in vse meeto je bilo treba vnovič sezidati. Lahko trdimo, dn po vseh širnih Združenih državah jw*slej ni bilo taikšnega požara, kakor je bil ia. Ko so čuvaji opazili ogenj v eni izmed velikanskih lop, so takoj uvideli, kakšna nevarnost grozi vsemu mestu. Takoj so poklicali na pomoč ognjegasce iz petih gasilskih domov. Po nekaj urah so prispeli ognjegasci iz vsega Chi-caga. Toda njihovo delo je bilo zaman. Pihal je namreč močan veter, ki je podžigal ogenj. Ob b zvečer so nastopili še ognjegasci iz vseh predmestij. Tudi njihov trud je bil zaman. Okoli ognja se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so delo ognjegascev ovirali. Ogenj se je tako naglo plazil naprej, dn so si ljudje iz sosednjih poslopij komaj rešili golo življenje. Mnogi si niso mogli niti misliti, da je nevarnost res tako velika, in so zapustili stanovanje šele, ko je pričel ogenj lizati njihove domove. Prav ta četrt mesta je silno obljudena in to je seveda še povečevalo paniko. Matere so vjii-le za svojimi otroci in otroci za njimi. Proti večeru so se delavci vračali z dela in obupno pričeli iskati svojce. Po cestah je >bstalo na tisoče avtomobilov, ki so jx>[>oliioma zaprli promet. Tako so imeli ognjegasci še težje delo. Okoli gorečih j>oslopij sc je zbrala ogromni množica. Kmalu bi jo bil zajel >,jenj, rešila se je z naglim begom. Gasilsko akcijo so vodili iz telefonskega [»oslopja, ki je prav blizu. Proti večeru je ogenj zajel tudi telefonski centralo. V njej je delalo okoli 150 telefonskih uslužbencev, ]x> večini žensk. Te niso hotele v prvem trenutku niti zapustiti svojega mesta, češ, da je potrebno, da vztrajajo tam do konca. Končno so jih vendar pregovorili, češ, da je njihovo življenje v nevarnosti. Vei so občudovali njihov pogum. Proti večeru so ognjegasci uvideli, da ne Na čast ameriški materi Kapucinski brat svetnik bodo kos silni nalogi in da se bo ogenj z vso gotovostjo širil naprej v mesto, ako ne ukrenejo kaj [»osebnega. Tedaj so se odločili, da razstrelijo več poslopij, da tako napravijo vrzel med ognjem in poslopji, ki so ostala še nedotaknjena. V resnici so dali takoj sprazniti bližnja jioslopju. Postavili so več min in v kratkem času se je med velikanskim grmenjem zrušilo več krasnih stavb. Ogromne mase zidu so pokopale pod seboj plamene, ki so se že iztego-vali proti njim. Gledalcem se je zdelo, kakor da je vojna. Takšen hrup je bil vse naokoli. Okoli 9 zvečer je bilo to delo dovršeno in ognjegasci so na mestno ž upa nstvo sporočili, da je najhujša nevarnosi odstranjena in da se ogenj nc širi dalje. Kljub temu so morali neprenehoma paziti, da bi veter ne zanesel ognja tudi na osamljena poslopja. Veter je namreč gnal jx) več sto metrov daleč razne goreče pred mete. Medtem je nastopila noč. Nebo je kar žarelo. Neki letalec je pripovedoval, da je opazil ogenj iz daljave 120 km in da se mu jc zdelo, da je ves Chicago v plamenih. Dim se je dvigal tudi do 1200 m visoko. Pogled na razvaline je strašen. Ogenj je temeljito opravil svoje delo. Tri velikanska jx>-slopja, živinska borza, tri velike tovarne konzerv, garaža s 150 tovornimi avtomobili, 2 banki, več glasovitih gostiln, skupno 1000 hiš je ogenj popolnoma uničil. Radi tega jiožara je prišla ob delo ena šestina prebivalstva r Chicagu. Stvarna škoda znaša okoli 40 milijonov dolarjev. V lofmli je zgorelo več kakor tisoč glav goveje živine in 500 konj. — Ognjegasci so izgubili tri tovariše in druge tri delavce pogrešajo. Verjetno je, da je med plameni umrlo več starih ljudi, ki se niso mogli naglo rešiti. Splošno sodijo, da je okoli 1500 ranjenih, med temi 400 ognjegascev. Gasiti so pomagali tudi letalci, ki so metali iz zraka na goreča poslopja jiosebne bombe. Gasitcv je bila toliko bolj težavna, ker je v Chicagu radi hude suše izredno fiomanjkanje vode. Vodovodna . uprava je dala zapreti vse cevi, ki dovajajo vodo v druge dele mesta, samo da bi ostalo ognjegascem več vode. Okoli 1200 ljudi je brez strehe. Na sliki mestna klavnica v Chicagu. vzel, je Anglež odvrnil: »S svojo ženo sem se poročil, ker trdi sam Lamartine, da je ljubka. To jo je napravilo slavno. Jaz sem popolnoma zadovoljen z njegovo ugotovitvijo, da je moja žena res krasotica!« (Tli.) »Čuješ, tvoj šef je te dni imel dolg govor. Povej mi, o čem je govoril.« »lega ni povedal.« Na binkošti je sv. oče proglasil za svetnika Konrada von Parzham, nekdanjega vratarja kapucinskega samostana na Bavarskem. Slovesnosti je prisostvovalo okoli 5000 nemških romarjev. Cerkev sv. Petra je bila polna vernikov. Navzočnih je bilo 19 kardinalov, med njimi monakovski nadškof kardinal Faulhaber, in 60 škofov. Med temi jih je bilo 14 iz Nemčije. Na tribuni za plemenitaše so opazili VVktelsbahovea princa Konrada in Jo-si pa Klementa bavarskega, princa Friderika Leopolda Pruskega, princezinji Ano von Ilohen-lolie in Luizo Bavarsko. Navzočni so bili tudi sorodniki sv. očeta in diplomatski zbor. Slovesnosti je prisostvovalo tudi 5 nečakov novega svetnika. Sv. oče je izvršil običajne obrede, nakar je imel nagovor, ki je značilen za sedanje od-nošajc med Cerkvijo in Hitlerjevo Nemčijo. Med drugim je dejal: »Predvsem naj ta podoba ponižnosti, kakor jo je pokazal ponižni kapucinski brat, pouči vse tiste, ki se trudijo, da bi obnovili navade [»oganstva in zavračajo nauke krščanstva, ki edino lahko vodi ljudi k čednostim, h kulturi in k pravemu napredku.« God novega svetnika je določen na njegov rojstni dan, to je 29. aprila. Dva mešetarja pod ključem Pariška policija je aretirala mešetarja Clii-pota in Renarda. Cliipot je že 1. 1925. oslejiaril razne zavarovalnice do 20.5 milijona frankov, in sicer nu ta način, da je v imenu drugih in-kasiral zavarovalnine. Prav med preiskavo afere Stavijski se je jx>kazalo, kako je Chij»ot lahko sle paril in ušel sodišču. Chipot je soudeležen pri nekem gradbenem načrtu na Španskem z deležem 600 milijonov. Kakšen kontrast! Goring, pruski ministrski predsednik, na obisku pri grškem ministrskem predsedniku Caldarisu. Če bi človek sodil po zunanjosti: Telesna moč stoji nasproti možganskemu ekstraktu stopenj nižje kakor pod črnim klobukom. V vetru, ki piha 15 metrov na sekundo, ti je petkrat bolj mraz, kakor če ni vetra. Črešnje so zelo zdrav sad. Treba jih je samo pravilno uživati. Jasno je, da ne smeš požirati koščic. Sadje in voda sta nezdružljiva, zato nikar ne pij vode za sadjem, ker se ti sicer sadje v želodcu napihne. To je vaclavska dvorana v Pragi, v kateri bodo danes volili novega predsednika češkoslovaške republike. Izvoljen bo z vso gotovostjo Tomaž Masaryk, ki vodi Češkoslovaško že vsa povojna le' i Oholi sveta na račun loterije Pri loteriji »Osaviohima« (Sovjetskega letalskega društva) je zadel glavni dobitek elek-tromonter Fokin. Glavni dobitek je bilo brezplačno potovanje okoli sveta. Fokin se v najkrajšem času odpravi na jx»t. Iz Moskve odide v Har.kov, odtod dalje do državne električne centrale ob Dnjepru, nadalje v Sebastopol na Krimu, odtod z avtomobilom v Jalto. Iz Jalte odpotuje z ladjo v Odeso, nato v Carigrad, iz Carigrada v Grčijo, Italijo, Francijo. Iz Francije odpotu je iz Le Havre v Ameriko. Odtod se vrne čez Tihi ocean v Sibirijo in Leningrad. Čim starejša in čim bolj suha je cigara, tem manj nikotina se izgubi pri kajenju v dim. JVe vemo ne ure ne dneva... Tudi v Ameriki so jjroslavili materinski dan. Pošta je izdala posebne znamke, katerih izkupiček je namenjen revnim materam. Napis na znamkah se glasi: Ameriška jiošta v sjiomin ln čast ameriški mater. (3 stotinke.) Moč pesnikove besede pričara lepoto Ko je Lamartine na svojem potovanju |м> vzhodu prebil nekaj dni v neznatnem sirskem pristanišču, je obiskal tamošnjega konzula, ki je imel dve hčeri. Vsi so pesnika |>rnv prisrčno »prejeli. Lamartine je, poln bogate fantazije, posvetil tej IjulK-znivi družini kar eno poglavje v -voji znameniti knjigi »Potovanje v orient«. V iciii poglavju je posebno proslavljal čarobno lepoto obeh konzulovih hčerk. V resnici sla pa bili deklici pruv neznatni stvarci brez. posebne krasote in tudi brez premoženja. Zdaj jima je pnsnikova beseda vse to podarila, kajti komaj je izi-la Lamartinova knjiga, je marsikateri evropski popotnik mimogrede obiskal tudi proslav Ijenega konzula in njegovi hčerki. Vsakdo pa je bil razočaran, a si ni upal kritizirati tistega. kar je smatral slavili Lamartine za popolno IcjHito. Naposled stu sc oglasila pri konzulu tudi dva Angleža, ki sta se poročila z njegovima hčerkama. Ko je enega teh novojioročoncev vi>rašal maratonski patrijarli, zakaj jc dekle Pri Langwedc1u jc skočil s tirn hrzi vlak Bremen—Iliinnovcr. Jedilni voz, poštni voz in en potniški voz so sc prevrnili. V jedilnem vozu jc nastal ogenj. Bili so trije mrtvi in 20 ranjenih. Pogled na vlak malo po nesreči. Takote se oblači poleti l Kakor poleti radi uživamo hrano, ki nain hladi telo, kakor na drugi strani skušamo ohraniti telo čim hladnejše s kopanjem, s prho itd., tako moramo gledati, da bo tudi naša obleka primerila j>oletju. Če smo nosili jjozinn toplo obleko, glejmo, da bo [»oletna hladnejša. Vsi vemo, da ne bomo nosili poleti n. pr. volnene obleke, tcinveč platneno in bombažasto. Boni-bažasta in platnena obleka je dvakrat, svilena trikrat boljši prevodnik toplote, kakor volnena obleka. Platno in bombaž vsrkata najmanj solnčnih žarkov in sta zato najhladnejše oblačilo. Poletna obleka naj bo svetla, najboljše bela. Svetlo blago odbija solnčne žarke kakor zrcalo, medtem ko jo temno blago vsrkava in zadržuje. Zaradi tega so temnejše obleke toplejše. Temnejše blago se navzame tudi več hlapov, ki jih izhlapevarno poleti, zato je to blago toliko manj primerno za [x>letno obleko. Izbirati moramo tako blago, ki prepušča zrak m hlapove. Nepropojno blago ui primerno in nosili ga bomo samo v primeru dežja. Poletna obleka nnj bo fx>leg tega čimbolj lahka. Surovo blago je toplejše. Edino pri spodnjem perilu je v jjogledu blaga izjema. S|>odnje perilo se oprijema telesa, ki se |x>leti poti. Pot morn čimprej izhlapeti, zato pa jc zelo primerno luknjičasto blago. Volna je n. pr. bolj luk-njičasta kakor platno in zato je za spodnje perilo tudi bolj primerna. Volna prepušča bolj zrak kakor platno. Platno se kmalu napije potu in postane vlažno. Poletna obleka naj bo ohlapna. Ne nosimo preveč oblačil drugo vrli drugega, ker to |к>-vzroča večjo toploto in ovira dostop zrakn k telesu. Sedanja moda s kratkimi rokavi je gotovo higijenična. Mošiki naj nc nosijo trdih ovratnikov in zapestnic, pač pa so fioleti primerne meh.ke srajce s kratkimi rokavi. Čevlji naj bodo nizki in čc mogoče iz platna. Najboljše jiokrivalo je svetel slamnat klobuk. Če je klobuk iz klobueevine, potem naj Ik> mehak in svetle barve. Dokazano je, da jo temj>cratura j>od belim klobukom dva do sedem * Jahanje je najbolj neprimerno sredstvo za pobijanje dehelušnosti. Neki zdravnik jc nekoč dejal: jx> jahanju shujša kvečjemu konj, ne j>a jezdcc. * »Ali ste razumeli, kako morate voditi voz?«, je vprašal učitelj mladega šoferja. »Da, gosjKKl. Edino šc eno bi rad vedel: Ali vlivate votlo in beuciu v isto luknjo?« KULTURNI OBZORNIK 1 Gospodariva Dve nasprotni mnenii Ljubljanska drama (rostovanjc ge. Slive Sevcrjevc v Glcnibujevih. — Slehernik. — Bratje Karamazovi, V soIhiIo je gostovala v Gletnl>ujcvili gu. S.iva Severjevu knl baronica Cuetelli-Glemha-jeva. Glembajevi« še vedno /.»nimajo in so ludi sedaj napolnili gledališče, deloma zaradi prav primernih celi, s katerimi je gledališka uprava v zadnjem času pritegnila marsikaterega obiskovalca, ki navadnih cen ne /.more, predvsem pa je zanimala naša rojakinja, Ljubljančanka gu. Scvcrjeva. ki je po nekaterih poizkusili pred loti nastopila sedaj v težki, pra\ reprezentativni vlogi. Večer je prinesel popolno zadoščenje občinstvu, gledališču, posebno pa gostinji; .saj je s svojim nastopom resnično zmagala, Njeno stališče v miši zasnov i Glom-bnjevihc ni bilo lahko. Naša igra sloni iui močnih, prirodito občutenih podobah, in šele za njimi Ptoji e-1 rast Krleževe dialektike. Iz pisateljevega razunisjsega nutuirali/.nia je namreč Ga \ H lova režija postavila več koi siiiiki vzdušje, v katerem se po tolikih debatah nepričakovano zlomi lažnivo kraljestvo Glcrnbajcvih, ta režija je dala pretresljivo prepričevalnost in grozot 11<кч4. Danes so se lista skrivnosi ne središč«, iz katerih Gavellit tako mojstrsko /jih zaplesti ves oder v živo organsko lelo, v čar višje resničnosti, seveda že prenieknila, iu in tam celo izginila — /lasti v 1. dejanju — ostale pa so v iglavcih usodno strastne, narave, ki s svojo notranjo močjo rastejo daleč preko vseli debat in tragičnih dokazov, /.lasti g. Lcvar in g. Kralj sta v 2. dejanju igrala prizore, v katerih je bil govor kljub besednemu boju samo eno izmed nujnih sredstev, in samo tnujhcu del igre. Zato nam bo takoj jasno, da je igra ge. Sevcrjevc, iz docela druge režije in najbrž tudi po naravi iz docela druge igravske okolice, že prvi hip prinesla drugačen ton v našo igro. Njena podoba baronice CastelLi-Glemba-jeve sloni mi dialogu, iz katerega pa se čuti dobro premišljena označba; vse. kar naj bi se izrazilo / zunanjo igro: vznemirjenje, trpljenje, polioia iu sovraštvo je prešlo v lepo obliko. virtuo/.ne, komaj tu in tam / zavestjo zmage naduh n jenega poudarka. Pod zmagujočiini družabnimi oblikami se skriva gospodujoč razum. ki pa prihaja do izraza samo kol utrujen poraz. Toda v 3. dej. je ga. Scverjcvu pokazala. du je ludi igravku močno zima nje igre, čeprav telesno lega še ne more v toliki meri: prelom v histerični i/.lutili je podala tako svojstveno in močno, da s prepričan jeni ugotavljamo, da na in zori v ge. ševerjevi prava umetnica, /.ato ji i/ srca želimo še več uspehov in zasluženega zadoščenja. Predstava, ki smo jo v glavnem že zgoraj označili, je žela mnogo priznanja. Poleg ga. I.evarja kol starega GleinbajeVa in g. Kralja kot Leona zasluži ponovne omembe še. g. Daneš kot stori Fabricius. Na biiikoštno nedeljo in ponedeljek /večer «.<■ je pred nunsko cerkvijo zopot igral НоГ-inlniistlialov srednjeveški misterij Steber- ii fk. КГјшБ številnim priredil vain j' praznikih je delo. privabilo mnogo posluša vee-'. Žal je v nedel jdiiuda ploha igro onemogočili prav ш sredi, zato se je tem lepše uveljavila drugi večer. Uprizoritev terja tudi velike,; i /iinatijcgu napora, toda naši iglavci se dobro uveljavljajo tudi na leni najveličastnejšem našem ljudskem .'cd iliši u ki mu laje uišuliii.sk i cerkev prelepo narj /ur o/aojc. Pri novi u^riz.iriivi smo opazili nekaj zelo srečnih režijskih sprememb, nujnih zaradi liove kamenile ograje ob stopnišču, pa popolnoma posrečenih, da je igra spet mnogo pridobila. Stebrišče na prizorišču se jo izkazalo kol zelo pripravna prostorninska о|к>-ra igravcem, obenem pa nam je nanj režiser (g. O. Šes-I) alegorične podobe kol Smrt, dobra Deln in Vero v riekili prizorih smiselno dvignil in jili poudaril kol žive alegorije. V igri mi sc odlikovali kakor navadno: g. Lcvar (Slehernik), gu. Nabloeka (nevesta), ga. Marija Vera (mali), ga. šaričevu (dolini Dela), gdč. B.oliarjeva (Vera, g. Kralj (Smrt), g. Skrbinšek (Mamon). Ko govorimo o posameznih dogodkih, je treba omeniti, d« so Bratje Karamazovi še vodno glavna točka letošnjih umetniških prizadevanj. Ob njih najde tudi poročevalec šc marsikaj, kar je ostalo pri pivih predstavah manj opaženo ali pa sc jc pn naslednjih predstavah izravnalo v boljšo skladnost. Dočim so prve predstave v posameznostih še diliulc nemir iu napor študija, se jo sedaj zlila igra v zaokroženo celoto skrajno napornih in tveganih prizorov. Ga. Miru Danilova je / majhno nio-dulacijo svoje skrujne sproščenosti v prizoru z Dimitrijem doseglu mnogo resničnejšo in fcra-gičncji3o G rušenj Ko. /.lasti pa je treba nuglusiti, da je Jekatcrina Ivanovim gdol>c. I K. Galsworthy: Družbe (K današnji premijeri v drami.) Po daljšem presledku bomo, pri nas spet videli eno izmed Galsworthyjcvih dramskih del. Družba« ic drama, v kaleri nam pisatelj prikazuje višjo angleško družbo, njeno konservativnost in njeno okorelost, ki velikokrat sloni na zgolj družabnih, zunanjih principih. V višji angleški družbi sc sredi noči izvrši nenadoma tatvina, Kc-kdo ie okradel mladega bogataša Dc Levisa. Га po raznih indicijah obdolži talvine člana iste družbe in zdaj sc začne divji boj za časi in za izsleditev krivca. Zelo malenkostna indicija, ki nekoliko podpira Dc Lcvisovo obdolžilev. začne počasi vzbujali sum tudi pri drugih, tako da ostane na koncu obdolženi stotnik Dancy sam. Podpirala ga samo šc prijateli major Collord in žena. Sredi pravde radi razžaljenja časti odkrijejo dva bankovca ki potrdita Dc l.evisovo obdolžilev. Dra mit jc ponekod naravnost detektivsko napeta, do kier po usodcpolni izpovedi italijanskega trgovca nc zdrvi v nagel, tragičen konec. Galsworlhy se je v svojem delu dotaknil takozvanega antisemitizma, ker je okradeni Ue Leviš Jud. Toda ni se «au>" izognil cenenega vsakdanjega suviaštva do Ž'-' r/, temveč je obtožil prav ob tem problemu v»o družbo, Kakor Dancyjevi prijatelji sovražijo okradenega De Levisa, ker je ?id, prav tako pusle na cedilu nesrečnega Dancyja, ki je storil svoje dejanje v hipni zmedenosti in veliki stiski, ko se začne dvomiti o njegovi neoporečnosti. Oba sia izobčenca družbe in njene morale z vsemi družabnimi predsodki. Družba je pustila De Levisa v svoje ' klube in do raznih družabnih časti samo radi nje- i govega denarja. Dancyju pa, ki je zašel v velike ; denarne ležkoče, pa nihče ue pomaga, Tako je G. i usodo dveh junakov svoje drame povezal in ute- j meljil z razmerami, ki vladajo v današnji meščan- ' ski višji družbi. Za vsem delom se skriva Gals- | worthyju laslna liha obtožba te družbe. Med knjigami Yougosl?vie, napisala Jaques Augardc in l-'milc I igard. Uvod Alcxatidra Milleranda. Izdata Des PQTtiques Pariš 1934. Cena 12 fr. — Knjiga francoskih piscev ima namen zgodovinsko, geografsko, gospodarsko, kulturno in politično sezn.niti Francoze z našo državo. Pisana je v lahkem, časnikarskem slogu in bo nudila litjcu obilo zlasli zgodovinskega in gospodarskega materijala, ki je le žal nekoliko neurejeno podan in se gotove stvari brez potrebe tu in tam ponavljajo. Polilično zagovarja kniiga državni centralizem in nacionalni unitari-;'.em in skuša v tem oziru deroantirati dela nekaterih drugih francoskih publicistov o Jugoslaviji, Knleheze za prvence. Priprava za prvo spoved, za prvo sv. obhajilo in za birnio. — Izdalo Katehetsko društvo. II. izdaja. 1934. Založil škofijski ordinarial v Ljubljani. Cena 12 Din. Prva izdaja te knjižice je /.e zdavnaj pošla. Ker nimamo v slovenskem jeziku nobene knjižice, ki bi v jedrnatih, kratkih katehezah nudila veroučileljem potrebna navodila pri pripravi ne/ne mladine za sve-le zakramente, se jc odločil šk. ordinariat ljubljanski za ponatis teli kalehez, ki so prirejene v soglasju z besedilom novih veronaučnih učbenikov. Nauk za prvo spoved ie obdelan v 6 katehezah, za prvo sv. obhajilo v 5 in za sv. birmo v 3. Knjižica je že dotiskana in sc lahko takoj naroči. Kulturni drobci iz Bclffrada Slovenski umetniki v Belgradu. Na šesti pomladanski razstavi v Belgradu razslavljajo tudi sledeči slovenski likovni umetniki: Nande Vidmar, Rihard Jakopič, Matija Jama, France Kralj, Bruno Vavpotič, Fran Zupan. Ivan Kos, Mara Kralj, Tone Kralj, Josip Tavčar, Avgusta Sanici in Lojze Dolinar (sicer iz Belgrada). Iz Ljubljane je zazname-novana še neka Dana Pajnič (dve deli). O razstavi, zlasti njenem ozadju, v par dneli obširneje Prva bolgarska drama v Belgradu. V torek, 22. t. m. je bila premijera prvega bolgarskega odrskega dela na deskah belgrajskega gledališča. Igrali so s sorazmerno dobrim uspehom znano komedijo Stojana Kostova »Zlati rudnik". Te dni se mudi v Jugoslaviji direktor znane »Revue des beaux arts« z namenom, da prouči možnosti za razstavo sodobne jugoslovanske likovne umetnosti v Parizu. • Kaj dela Nušič? Marsikdo bi v šali de|ai: star je, pa smrti čaka. Pa ni lako! Kljub visokim letom ie se vedno eden najproznejsili ljudi s peresom pri nas. Pravkar je dokončal novo komedijo z naslovom O ž a I o š č e n a p o r o d i c a <. Po njegovih lastnih besedah je lo delo blizu njegovemu znanemu Svetu«. Premijera bo v začetku prihodnje sezone. Razen tega Nušič končuje še eno dramatsko delo s karakterističnim, naslovom »U š a o d a v o u s c I o«. Pri Kohnu bo pa izšla obsežna knjiga o retoriki. Nušič jc bil namreč pred časom profesor govorništva v vojni akademiji, pa bo radi lega to novo njegovo delo, ki bo deloma znanstvenega značaja, zanimivost zase. Г. P. Bolgarski književniki bodo brali svoja dela v Ljubljani. Kakor smo poučeni, bo prišlo 30. t. in. 30 članov sofijskega Pcnkluba v Ljubljano. Isli večer bodo recitirali svoja dela v filharmonični dvorani, naslednji dan pa se bodo odpeljali na Gorenjsko. Tako bodo ostali v vsaki narodni prestolnici v Jugoslaviji po 2 dni. V Belgrad bodo prispeli 26. t. m. F. BODNER > a I n k I a v i r j e T MARIBOR GOSPOSKA L LICA 2 Zastopstvo шт Salonski pianino l>in 13.500 Na mesečne, uliroke l>iu 31W— Rane od dolgega ležania Tako nastale rane imajo močan duh, sc hitro širijo, razpadanje tkiva sc težko ustavlja. V tem slučaju Fitonin« veliko pomaga bolniku in njegovi okolici, /e par dni po uporabi Fitonina« izgine neprijeten d ih, bolečine se zmanjšajo, tkivo se okrepi in rana sc prične celili. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din Poučno knjižico št. 15 pošlje brcznlačno Filon* dr. z o. / . Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.) Iz poslovnega poročila belprajske borze za lelo 1933., ki je bilo objavljeno za občni zbor dne 10. maja, posnemamo o vprašanju bodočnosti našega denarstva tole poglavje pod naslovom Dve nasprotni mnenji : O vprašanju bank je bila v teku lanskega leta živa razprava v javnosti. Zastopani sla bili dve diametralno nasprotni stališči. Ni tu mesto, da razpravljamo o njih upravičenosti niti o argumentih, s katerimi so bila la stališča podkrepljena. Po enem mnenju je bilo Ireba mobilizirati kmetske terjatve, event. s pomočjo ad bor ustvarjenega papirnega denarja, s katerim bi se odkupile od denarnih zavodov kmetske terjatve. Vprašanje likvidnosti bi bilo za veliko številu denarnih zavodov rešeno in ti bi mogli zopet začeti s svojo kreditno funkcijo. Tudi mnogi drugi predlogi, ki s-o jih predlagale zelo avtoritativne osebnosti, so imeli svoj višek v zahtevi znatnega povečanju obtoka bankovcev. Padec produkcije premoga v marcu Kot jc biln pričakovati, je produkcija v marcu radi sezijskih razlogov nadalje nazadovala. Zna šala je v slovenskih premogovnikih lc 95.731 ton (februarja kljub manjšemu številu delovnih dni 104.106 in marca lani 94.56-1 Ion). Produkcija jc le nekoliko višja kot lani iu praktično lahko re četno, da se giblje na lanski višini. Primerno je padla od februarja na marec tudi prodaja in sicer od 96.914 na 84.763. Glavni odjemalci so bili (v oklepajih podatki za lebrtiarj: železnice 35.163 (-12.975), od tega v Sloveniji 16.187 (23.060), brodarstvo 3.940 (1000), industrija 35.714 (38.575), od tega v Sloveniji 23.-110 (25.722). za hišno porabo 4.507 (8.724), razne stranke 4.828 (4.467), izvoz 610 (1.173). deputati 2.701 (2.964) in laslna poraba 4.791 (5.652). Ob takem odjemu bi sc zaloge morale v marcu povečali, loda ta mesec so znašali odpisi na zalogah rekordno vsoto 14.761 ton (doslej najvišji odpis je bil aprila lani s 7.628 tonami). Zaradi lega so nujno morale zaloge izkazati znatno zmanjšanje v leku meseca od 76.100 na 64.826 Ion. število zaposlenega uradništva sc je v marcu v primeri z februarjem povečalo od 214 na 217. število paznikov pa od 194 na 197. Pač pa jc ostalo skoro neizpretiienjeno število delavstva s 5.808 (v februarju 5.810, v marcu lani 6.211). Tudi število šihlov sc jc od februarja na marec zmanjšalo od 122.953 na 119.096 in ravnotako izplačane mezde od 5.640.000 na 5, 492.000 Din. Iz leh številk je razvidno, da je poraba in odjem industrije koiikortoliko stalen, dočim zelo varita poraba državnih železnic, ki so poleg industrije najvažnejši odjemalce, v nekaterih mesecih odjem državnih železnic celo prekaša odjem industrije. Baš porabi železnic pa je tudi pripisovali največje izpreniembe v produkciji, ker niso dovolj stalen odjemalec. V naslednjem prinašamo pregled produkcijc iti zalog ob koncu meseca: 1933 1934 l<»33 1944 produkcija zaloge januar 115.333 133.938 137.739 77.497 februar 94.155 104.166 141.231 76.109 marec 94.564 95.734 150.944 64.820 Skupno jc znašala v prvih treh tnesccili t. I. 333.838 ton, v prvih 3 mesecih lam pa 304.052 ton, v prvih 3 mesecih 1932 pa celo 360.673 ton. Ugoden rezultat v tekočem letu jc pripisovali predvsem rekordno visoki januarski produkciji. Kaj je z nemško pogodbo? Dne 1. junija I. 1. ima stopiti v veljavo nova trgovinska pogodba med naso državo in Nemčijo, kalere teksl do danrs š« ni bil objavljen. Sedaj po ročajo nemški listi, (la jo tekst pogodbe in spremnih pisem objavljen v Reiclisanzeigerju, torej v nemškem službenem lislu z dno 19. maja. I/ neznanih razlogov pa 90 jc objava pri nas zavlekla, pa pričakujemo čimprejšnje objave, ker smo na pogodbi izredno interresirani in jc sedanja iicizvestnost zelo škodljiva. Islo velja ludi za neke pogodbe z Avstrijo. Avstrijski listi so pisali žc o zakljtičenju in da so jugoslovanski delegati odpotovali v Belgrad. da obveste oblasti o sklepih, toda nikjer ni bilo ničesar, lako stanje jr zelo škodljivo za razvoj trgovine in vnaša zastoj, ki je tem težji v današnjih težkih časih. Iz belgrajskega bankpisiva. Obe banki Matr jičevega koncema: Eskontna banka in Opsta pri-vredna banka sklicujeta za 27. junij popoldne obč. zbor delničarjev. Na diievneii] redu je sklepanje o prošnji za odložitev plačil, o prečiščeni bilanci, zmanjšanju glavnice in odpisih. 1'oleg lega predlaga upravni odbor s|iojitev obeli bank v eno. — Eskontna banka se je kol »Opšta privredna banka« poslužila zaščite po čl. 5. Njena glavnica znaša 10 milj., rezerve 4.1 milj., tuja sredstva 104.2, od tega reeskonl 15.44 milj. konec leta 1032. Glavnica druge banke je znašala 6 milj., rezerve 1.37 milj., tuja sredstva 18.3 milj. Din. Potrjena poravnava: Flora Lagcr Neckermaiin v Celju za 50% v 16 mesečnih obrokih. 1'rolia Medved Frančiška v Ljubljani Cesta ua Kodeljevo št. 21. Odprava kotikurza: zapuščina po g. Tratniku Mirku, bivšem gostilničarju v Ljubljani. Rimska cesta 4. ker ni kritja za stroške postopanja. Važno /a poselnikr letošnjega Ljubljanskega pomladanskega velesejma. Posctniki velesejma imajo 50% popusta na železnicah. Za izrabo tega |xi- Drugo stališče je odklanjalo vsako misel i takozvanem socializiranju izgub (neposredno po državi kot predstavnici celote ali v obliki nadulj-nega razvrednotenja denarja). Zalo se ne sme od države zahtevati nobenih žrtev in jc Ireba pustiti, da se izvrši proces izbire, ki bo izločil one zavode, ki niso sposobni za življenje. Zadostuje, če se ugoiove nnr.nie za tiho likvidacijo slabili nli nezdravih tvorb v dcitarslvu in gospodarskem življenju vobie. Po tem mnenju je Izključeno vsako angažiranje emisijske banke v smeri povečanja likvidnosti pri denarnih zavodih, da bj sp preprečila netnobilnosl. (ilede novih uredb od novembra lanskega lela pravi poročilo, dn v neki meri dajejo možnost za temeljilo prve i srenje bilanc pri bankah m za sivo-ritev boljšega odnosa med lastnimi in tujimi sredstvi. Tod« to še ne zadostuje zu vzpostavitev nor i malnega poslovanja. tOd '»Mk'A^*-«* 'hUHM^ BBS* M fe—— Brez posebnega obvestila. Potili Javliamo, da nas jc danes, dne 23. mnja 1934 po daljši, mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena stara mama, mama in se»tra TEREZIJA ŠEVAR vdova K večnemu počitku jo bomo položili v clrlek, dne 24 maja 1954 ob 17 ns domače pokopališče. Prosimo lihega sožalja. Rakek, dne 23. maja 1934 Gornik, Lavrič, Ševar. pusta je izdala železniška uprava posebne želez niške izkazincc, ki jili izdajajo blagajne vseh železniških postaj po i Din zu komad. Vsak posetnik kupi na odliodiu postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karlo do Ljubljane. Slcvilko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in islo žigosa. Uprava velesejma polrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico šc blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši poti. /'elez niška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopolovanje v Ljubljano od 28. maja do 10 junija zaključno, /a povratek pa od 40. maia do 12. junija t. I. zaključno. Naš kliriug - Svic«. Do 7. maja je bilo vplačanih /a švicarske upnike v Belgradu 15.5 milij. fr. (do 4. aprila 14.05 milij.), švicarski upniki pa š« niso od lega zneska prejeli 0,0 milij. (0.506) milij. za blagovne in 0.04(5 (0,01) niilij. /.a ostale terjatve, nadalje je prijavljenih ;e terjatev za 3.08 (3.26) milij., neblagovnih pa za 0.03 milij., lal.45 denar, v Zagrebu 6.40 6.50 ( 6.-15). Ljubljana. Amsterdam 2311.79 2323.15, Berlin 1340.14—1350.94, Brusjlj 796.63- 800.57. Curih 1108.35—1113.85, London 173.14—174.74, Nevvjork 3368 3390.26. Pariz 225.15 226.27, Praga 141.90 do 142.76, Trst 289.46 291.86. Promet na zagrebški borzi 60.526 Din. Curih. Pariz, 20.315. London 15.65, Nevvyork 306.75. Bruselj 71. 925, Milan 26.16, Madrid 42.125. Amsterdam 208.625, Berlin 121.05. Dunaj 73.04 (57.40). Stockholm 80.65. Oslo 78.60, Kopenhagen 69.00, Praga 12.82, Varšava 58.10, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. V red iiosln i papirji Tendenca jc bila danes čvrsta, vendar znat uejsih izpreuieinb v tečajih ni bilo. Izjemo tvorijo Blcrova |Xisojila. ki gredo krepko gor in ic tudi v njih znaten promet. Na zagrebški borzi jc znašal promet: vojna škoda 100 kom.. 8"/. Blcr. pos. 1000 dol. in 7% Bler. pos. 800(1 dol. Nadalje je bilo zaključenih 5 delnic Narodne banke in 600 delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 7",; inv. pos. 70 71. agrarji 36 37 vojna škoda 307 309, begi. obv. 53.50 54.50, 8% Bler. |tos. 56.50 den., 7% Blcr. |xjs. 52 den. 1'}. pos. Drž. hip. banke 67 l>3, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |x>s. 70.50 den.. agrarji 56.50 den.. vojna škoda 308 100 (308), 8. 308 den.. 9. 108 '509. 6% begi. obv. 53.75 den.. 8% Bler. pos. 57 57.50 (57). Blcr. pos. 52.50 do 52.62 (62.37, 53). 7% pos. DHB 65 66. Delnice: Nar. banka 4100 -4200 (4150), 1'riv agr. banka 214—216 (215, 216), Gultinann 80 bi., Osj. sladk tov. 110 160, Union 50, Isis 20 bi., Trboveljski 85 00 (20 po 90). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. |>os. 71 71.50 agrarji 37- 38. vojna škoda '507 308, <». 308.5< zaklj.. 12. 307.50 - 308.50 (308,25), 6% begi. obv 54 54.30, 81; Blcr pos. 56.50 den., 7% Blcr. pps 52.50 53. 7% pos. DIIB 66 bi. Delnice: Nar. ban ka 1060 4090 ( 4070), Priv. agr. banka 215 21" (217). Žilni trjLE Budimpešta javlja danes izredno tendenco in skoro viharno Itoso, ki ni oslala brez posledic ludi pri nas. Cene so nadalje narasle. Pri Koruzi pa je nastopilo pomanjkanje blaga, ker so dovozi sploh izpadli radi rezerviranosli kmetov. Radi tega so cene koruze nominalne iu so znašale: banalsko blago 80. Sisek 102. Pšenica stane danes baška 80 kg \"o 155, prekmurska pa 140. Moka je oslala /a enkrat v ceni neizpretnenjena 225 235, bo pa 1110 rala slediti p»enici. lz poročila bor/, agenlure Balabušič Kom p, posnemamo, da deževje zadnjih dni ni bilo za doslno. ker so bile Ic kratkotrajne |>loltc Povoljno pa vpliva hladno vreme. Donos v Bački sc cetii na 6 -8 met. slotov na oral. kar |ximcni slabšo srednjo želev. V Banalti sc pričakuje slaba žetev z don<> som 4 :5 met. stolov po oralu Na več krajih v Banatu jc padel de/, loda prišel je dcioma prepozno. Letošnja žetev se lxj začela 10 14 dni pre;, kot lani. (Novi Sad. 20. maja.) Živinn Dunajski prašičji sejem 22. maja 1034. Piipe Ijanili je bilo 10.916 pršutarjev in 3002 špeh.-trja skupno 18.948 glav. Cene -in bile lele (v Sil. za kg Žive leže): špeharji I. 1.13 1.17, stari 1.04 1.12 kmelski 1.13 1.21. križani 1,10—1.18, pršutan 1.05 1.30. P romet je tiil ž.ivalien in so se težki poljski pršutarji podražili za 3—4 groše, srednje ie/.Ui so bili Irgovani po cenah prejšnjega ledna, dočim sn I. pršutarji ležko vzdržali cene prejšnjeg. ledna Prvovrslni madjarski veleposestniški pra -ičt so se podražili za 2—3, ostali pa za 3 5 grn -ev. 'tarl pa 'r bolj, križani -peharji -:o obdržal čvrste cene prejšnjega ledna. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; zenitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba prlloiitl znamko. Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica •r. Natakarica išče službo samo v dobro gostilno ali vinotoč. Položi lahko nekaj kavcije. Nastop takoj ali pozneje. Poizve se: Žibertova ul. št. 26, II. nadstr. desno. (a) 1 iluibodobe Hotelska perica lahko tudi začetnica, srednjih let — se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Hotelska perica« 5866. _(b) Inkasant-sluga z desettisoč gotovine, se sprejme. Stalna služba. Plača in oskrba. Točne ponudbe upravi »Slov.« pod »Lahko začetnik« št, 5842,_(b) Prodajalko pošteno, verno in pridno, sprejmem v mešano trgovino na deželi. Ponudbe upravi »Slov.« pod štev. 5851. (b) 1ЕШШ311 Učenka fz boljše kmečke hiše, zdrava, močna, s primer-ao izobrazbo, se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5856. (v) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) V vseh zadevah glede hranilnih knjižic in posojil posreduje Augu-stin, Ljubljana, Aleksandrova 4. (d) Stanovanja Prazna soba s posebnim vhodom - se odda. Orlova ulica 17. (s Razno Pozor! Sprejmem več abonentov na prvovrstno hrano, 12 Din dnevno. Restavracija »Pod Skalco«, Mestni trg št. 11, pri Cigliču. (r) Fotoamaterji! Lepi posnetki zimskih motivov — v velikosti 10x15 ali 9x12 — se dobro honorirajo. Informacije: papirnica M. Ti-čar, Ljubljana. (r) Posestva Enonadstropna hiša s tremi stanovanji, v Vod-matu, nova, naprodaj. — Plačljivo delno z vložni-mi knjižicami tukajšnjih hranilnic. — I. Oražem, Moste. (p) Posestvo 70 oralov, 7 km od Maribora, gozd, sadonosnik, lep razgled, 2 zidani poslopji za bivanje in gospodarsko poslopje. Idealno za letno bivanje mladine — se proda po ugodnih plačilnih pogojih. — Marstan, Maribor, Slovenska 22. (p) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po na:višjih cenah ČERNE, juvelir, Ljub! ana Wolfova ulica št. 3. »It LLUJ 1ШШШШМШ11Н1ШШШШ11Ш11111111 Če avto svo/ stan proda/ai aF motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prizent Sloveniev na/maniš' inserat MIIIIMIIMIIIIMIIIIIMIIIMIIMIMIIIIIIIMII Lepa košnja v bližini dolenjskega kolodvora - se ceno odda. Povprašati: K. Čeč, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 6. (1) Domače salame priznane najboljše ter polemendolski sir nudi delikatesa I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo_Ш Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14. Volna, svUa, bomba: stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ul. m Stari trg. VINU prvrstna. bela >n črna Vam ugodno nudi od 50 l naprej Belokranjska klet vinarska zadruga LJUBLJANA VII Gasilska ulica 3 Kolesarji! — Pozor! Vsa popravila koles vam točno in poceni izvrši specijalna delavnica. Nadomestne dele in dobro pnevmatiko vam hitro vstavijo pri: S a v n i k Franc, Gosposvetska cesta 16, na dvorišču restavracije pri »Levu«, (t) ^ ^ Telefon 2039 ✓4 PREMOG KAKB0PAKETE DRVA. KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š}. 5. Dražba košnje sena in otave, na parcelah Kmetijske družbe — Cesta v mestni log — bo v nedeljo, dne 27. maja ob 3 popoldne. Kupci se vabijo. (lj Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6, KOSTANJEV LES kupuje celo leto proti takojšnjemu plačilu Zlatko Krali, Zagreb Gjorgjičeva ulica 6/iU Občutila sem hude bolečine v nosi... Obuti sem morala copate, kadar sem šla na trg Ljudje so se mi smejali, ko so me videli. Imela sem kurja očesa in trdo kožo, noga pa je bila otekla in tako me je boleh' ua nisem mogla obuti čevljev. Samo oni. ki je isto pretrpel kakor jaz, lahko razume moje veselje, ko sem našla enostaven in lahek način, da se rešim vseh teh muk. Neka prijateljica mi je pripovedovala o sijajnem učinku kisikove kopeli s Saltrat Rodellom Poizkusila sem to in po treh minutah so popolnoma izginila vnetja in otekline, kurja očesa pa so se omehčala v toliki meri, da sem iih lahko odstranila s koreninami vred Sedaj spet nosim lepe in elegantne čevlje in ves dan lahko hodim brez vseh težav Saltrat Rodell se prodaja po ugodni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Gospodinje! Malo truda in stroškov, a mnogo uspeha pri pranju perila, podov, stopnic itd., boste imeli, če se odločite za tekoči pralni lug „PERIC A" ki ga poznajo kot najboljše sredstvo za pranje zlasti močno umazanega perila že vse praktične gospodinje in perice. — Dobi se po izredno nizki ceni 4.— Din steklenica v drogeriji R. HAFNER, Ljubljana VII., Celovška cesta št. 61. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod Pavčlč Lovrenc tesarski mojster včeraj po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zatisnil oči v starosti 75 let. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek 24. t. m. ob 18 iz hiše žalosti, Dobrunje št. 28, na farno pokopališče v Sostro. Dobrunje, dne 23. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Zelo ugoden nakup Hotela I Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 Ob 9. uri pri tamkajšnem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel „Vila Lucija" v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposrednji bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti „Hranilnica kmečkih občin" v Ljubljani Poštni predal 297. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš nad vse dobri soprog, atek, gospod MAJHENlC ERNEST trgovec in posestnik danes, dne 22. maja 1934 ob pol 9 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 53. letu starosti, umrl. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 24. maja ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Vida. Maša zadušnica se bo služila v petek 25. maja ob 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Vida. P o b r e ž j e , dne 22. maja 1934. Marija, soproga, Josip, Beti, otroka, Pepo Ilovšek, zet in ostalo sorodstvo. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 22. maja 1934 ponoči nenadoma, a dobro pripravljena, zapustila naša predobra, od vseh spoštovana in ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Terezija Balon posestnica v Beligorici, Bizeljsko Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 25. maja ob 9 dopoldne iz hiše žalosti. Vsem, ki ste poznali njeno blago srce in jo ljubili, jo priporočamo v blag spomin! Bizeljsko, dne 23, maja 1934. Žalujoče rodbine: BALON, ŠEKORANJA, HUDINA. Rekordna vožnja 17 Ko je označil mesto, kamor so postavili bojo, Je vnesel še običajne znake za moč njene luči. »To je zgodba, ki bo navdušila Mino,« si je mislil. »To ji bo všeč, njej, kii vedno toži, da si vsa moja pisma sličijo in se čudi, da se na morskih vožnjah ne pripeti nič izrednega. Kakšna vprašanja bi mi zastavljala! Kakšen je ta Ilervvick? Kaj si mu odvrnil? Si mu verjel?« »Ne, draga, še za hip ne!« »Se boš tudi ti lagal? — So tudi drugi na krovu vedeli za to?« »Saj res, ve li še kdo na brodu kaj o tem?« Zvonček z mostišča ga je j>ozival na stražo. Spravil je zemljevide, misleč, da bi pozneje nadaljeval začeto delo in se podal na zapovedišče, kjer ga je sprejel Gerard. Ob prevzemu straže je vselej pogledal na ma-gnetnico, zemljevid, v ladijski dnevnik in beležno tablico, ki je kazala smer vožnje. Zatem se je ozrl na levo in desno, ni-li morda ladja na vidiku. To se je godilo med tem, ko si je tesno zapenjal svoj topli volneni plašč — zakaj bil je občuten mraz — In ko je poslušal Gerarda, ki mu je predajal povelja. »Ničesar posebnega?« je pobaral. »Ne, Simon. Med mojo stražo smo srečali tovornik, nedvomno švedski. Bil je globoko pogreznjen, valovi so se zaganjali vanj. Dal sem znamenje spoznanja. Ni odgovoril. Vendar eden, ki ga gmota ,Morske zvezde' ni prevzela.« »Dobro, Gerard. Izjemnih ukazov ni?« »Ne. Natančno slediti smeri. Ce možno povečati brzino ...« Tedaj so jima obvisele oči na nizkem in svin-čenosivem nebesu. »Hml... Bojim se, da se ne razjasni.« »Ne,« ga je zavrnil Simon! »In megla je v daljavi sto ali stopetdesel milj pred nami. Ne bomo mudili. .« »Na svidenje, Simon!« »Na svidenje, Gerard k Nekaj časa, ki mu dolgosti ni meril, je stal v kotu poveljniškega mostu in sledil igri valov, ki jih je rezal in drobil v biserne kaplje kljun ,Morske zvezde'. Valovi so se pa zabavali z rahlim po-zibavanjem broda z boka na bok. Gledal je na vhode v stražišče moštva in sobe Holmesa, pod-mojstrov in sobe tesarjev, ki so bile spredaj na samem kljunu ladje. Sedaj je eden, sedaj drugi mirno prečkal krov. Vsi so si že uredili življenje, bili so v sebi uravnovešeni. Da si na straži dobro razpoložen, moraš dobro jesti in dobro spati. Bili so molčeči in vse svoje sanje, vse svoje upe so obdržali v sebi, in godilo jim je, da so jih vedno iz-nova prerešetavali. »So tudi drugi na krovu vedeli?« Da, sničava in zvedava Mina se temu vprašanju ne bo izognila. »Pa ne, niso vedeli! Kako bi mogel misliti, da bi tem tako umirjenim ljudem bila znana Hervvieko-va izmišljena zgodba?« »Kako nevarno igro igra! Hotel me je vznemiriti in jaz bi bil lahko enega ali drugega povprašal. Lahko ne bi niti za hip dvomil o tem, kar mi je pravil. Od svoje strani bi bil lahko vznemiril Gerarda, zinil besedico miinoidočeniu mornarju. Ta bi povedal tovarišu. Kaj bi storili, če bi se zgodba raznesla po stražnici? Hervvick, Hervvick, niste si predstavljali dule-kosežnosti te laži!« Dasi ga je stalo mnogo premagovanja, d-i ni koga povpraševal, je sklenil, da obdrži v duhu to-j vanštva zgodbo zase. Medtem pa, ko je pazil na morje ln severnico in op.rezoval za jasnino na ne- bu, se je vendar vmišljal v posledice, ki bi jih mogla imeti. Predstavljal si je opozorjenega mornarja. Povest je predobra, da bi o njej molčal. Pove jo prijatelju. Pri mizi so govorili o njej in jo pretresali. »Pravi to komu drugemu!« Ta, ki je zgodbo prinesel, se noče udati. Pove jo ponovno, potrjuje, razlaga, tolmači podrobnosti. Razpravljanje zavzame resnejšo obliko. Mornarji se ločijo napol sprti. Vsak odnese s seboj dvom, ki bj se ga rad iznebil, zato zagrabi prvega, ki mu pride na pot: kurjača, slonečega na vogalu hodnika, kuhinjskega pomočnika, polnečega četrtinke in skledice, in ga obvesti. Laž se širi v globinah liki požar. Kurjači, mazači so opozorjeni. Zadevo vzamejo resno. V slučaju nesreče bi bili prve žrtve. Bilo bi presenetljivo, da ne bi kdo izmed strojnih častnikov vjel besedice,"da ne bi klepetavi strežnik v sobici povedal novice komu izmed potnikov. Nemudoma bi pograbili Graysona, potniki bi zahtevali pojasnil. Lahko bi se izcimila iz tega panika. Davisa, ki bi bil zadnji obveščen, bi naskočili z vprašanji. Potniki bi hoteli biti pomirjeni, posadka prepričena. Ves parnik bi bil v zmedi sredi Atlantika in vse to radi Herwickove laži. »Ni preudaril. Svoje mesto postavlja v nevarnost. Kam ga privede ta strast laganja? In zakaj govori neresnico?« Simon je bil tako zatopljen v svoja razmišljanja, da ni takoj čul Davisa, ki je prišedši iz svoje sobe koračil po zapovedišču. Tri- ali štirikrat je šel Daviš mimo njegovega hrbta, preden ga je slišal. Obrnil se je in pozdravil. »Pozdravljen Simon,« je odvrnil Daviš. »Opazovati niste mogli?« »Ne, poveljnik, sonce se ni pokazalo.« »Bojim se, da ga ne bomo lako kmalu videli.« Simon je rekel samo besedico: »Megla.« Da, je pritrdil Daviš majaje z glavo. Iznova je začel korakati, bolj odljuden in polarni ptič bolj kot kdaj. Vendar je za hip postal in vprašal Simona: »Ste bili dolgo na ,Mount Everestu'?« »Trinajst mesecev.« »Dober parnik je. Tega je... tega je štirinajst let, kar sem mu poveljeval. Dober, trden trup. Vozi še vedno svojih sedem vozlov?« Oba sta istočasno mislila, da je zabavno govoriti o ,Mount Everestovi' brzini, ko sta imela pod seboj najhitrejšo potniško ladjo sveta, in se nasmehnila. Daviš se je nanovo oddaljil. Prišla je noč, mrzla in vlažna. Nobena zvezda se ni prikazala na nebu. Ob devetnajsti ga je prišel nadomeščat Hervvick. Iz ljubeznivosti. »V častniški sobi vas pričakujejo, pojdite,- mu je dejal prvi poročnik. »Kdo neki?« »Strojniki so.« Simon je okleval, ne vedoč. naj bi se dotaknil ponudene desnice, pa jo je prijel in stisnil »Lahko noč, Herwick.« Ko je Simon stopil v častniško sobo, mu je strežnik snel z ramen težki plašč, pripravil mu prostor na koncu mize in postregel z obedom, ki ga je bil hranil na toplem. V sobi so bili pijoč čaj ali zvrhane čaše vhiskija, še Haynes, Gerard, vodja radiotelegrafične pošte in dva mehanika, ki ju je omenil Hervvick. Ti so šli med dvema službenima rokoma, da si ogledajo brod in se ustavili v častniški sobi, želeč spoznati Častnike poveljstva. Spoznati so jih nameravali, pa so se naglo prepričali, da so si že izdavna znani. »Haynes. kako dolgo ste že pri Družbi?« »Prvega januarja je minilo osemnajst let.« »Vkrcali ste se najprej na ,Uranijo'?< »Da.< Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Lojze Golobift.