Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm i Leto XIV. - k. 7 (277) rLL_^---------------------- MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI UDINE, 10. APRILA 1963 Sped. in abb. post. 11° gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir . letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir Izhaja vsakih 15 dni NAŠIM EMIGRANTOM One 2S. in 2!). t. m. vsi na volišča, da obnovimo parlament - Posebni vlaki za voli vre v inozemstvu in druge olajšave ina potovanje v Italijo Upoštevajoč, da je skoraj polovica prebivalstva Furlanske Slovenije in Rezije v emigraciji v inozemstvu, je redakcija «Matajurja» smatrala za potrebno — z ozirom na politične volitve za obnovo obeh vej italijanske^ ga parlamenta, ki se bodo vršile v I* o z <11* a v Odbor za preporod Furlanske Slovenije poklanja v tem velikonočnem času prisrčna voščila in tople pozdrave vsem emigrantom, ki so raztreseni po raznih krajih sveta : po Evropi, Ameriki, Avtraliji in drugih deželah in kontinentih. Enako pozdravlja tudi vse vnete čitatelje in prijatelje «Matajurja» ter vse družine naše ljubljene deželice. Odbor ve, da bo mogel samo en del teh emigrantov priti za kratek čas domov, da bodo preživeli v krogu družine in ob pritrkavanju domačih zvonov velikonočne praznike. Emigranti pa, tisti, ki so zaposleni v bližini in ki imajo dobre prometne zveze ne bodo prišli domov samo zaradi velikonočnih praznikov, ampak tudi zaradi političnih volitev, ki se bodo vršile dne 28. in 29. aprila za obnovitev italijanskega parlamenta (za to priložnost bodo za emigrante uvedli posebne olajšave, tako po italijanskih in inozemskih železnicah kot po morju). Pustimo ob strani pomen teh dveh dogodkov, ki je eden cerkvenega in drugi političnega značaja; Odbor za preporod Furlanske Slovenije je izrabil to priliko in bežno pregledal splošno stanje e-migracije, ki je približno takole: V zadnjih desetih letih se je skoraj polovica naših ljudi moralo izseliti v inozemstvo, da so si tam mogli zagotoviti zaslužek za preživljanje. Posledica tega množičnega izseljevanja, ki se še kar naprej nadaljuje, je ta, da slovenski jezikovni skupnosti v videmski pokrajini že grozi velika nevarno-'. za njen obstoj. Številne vasi so že skoraj izpraznjene in še vsak dan sc za vedno zapirajo novi hrami, ker se te družine ne bodo nikoli več povrnile. Breg, Brezje, Platišče, Muzci, Učja, Prosnid, Gimek, Srednje in še dosti drugih vasi je v agoniji, saj ko bodo pomrli tisti stari, ki so ostali doma, bodo izumrle. Do tega pojava je prišlo predvsem zaradi slabe vladne ekonomske politike in slabih upravnikov, ki se niso zanimali, kot bi to bila njihova dolžnost, da bi ščitili pravice — jezikovne, socialne, kulturne in ekonomske — slovenskega prebivalstva videmske pokrajine, ki je bilo in je še zanemarjeno predvsem iz ekonomskega vi-d'ka, kar je tudi povzročilo bedo in potem seveda tudi beg iz ia_ stnih domov v druge dežele. Treba si je enkrat za vselej zapomniti, da je prebivalstvo Furlanske Slovenije edina jezikovna manjšina v Evropi, ki živi v tako slabih pogojih in ji niso priznane niti najosnovnejše manjšinske pravice. Odbor za preporod Furlanske Slovenije podaja iz srca na tem mestu vsem emigrantom in njihovim družinam bratsko roko. jim želi dobrodošlico 'in se obrača predvsem na volivce in volivke v upanju, da bodo oddali svoje glasove takim političnim skupinam in takim kandidatom, ki se resnično bore za pravice delavnega ljudstva in pravice jezikovnih manjšin. Voliti je treba torej preudarno, da se bo pri nas končno stanje obrnilo prej ko mogoče na boljše: časi lepih in sijanih obljub so minuli, sedaj je treba zahtevati konkretnih dejanj. Sc razumemo, prijatelji emigranti? ODBOK ZA PREPOROD FURLANSKE SLOVENIJE dneh 28. in. 29. t.m. — postvetiti posebno številko lista tistim, ki so bili primerami zapadi neznosnih življenjskih pogojev zapustiti domačo vas in iskati vsakdanjega kruha, zase in za svojo družino po širnem svetu. Ni potrebno dosti besedi, da bi povedali kako, je. težko življenje emigranta; ki je posebno v Zapadni Nemčiji in Belgiji primoran živeti v barakah, ki niso nič boljše od barak nacističnih la-gerjev; za zelo srečnega se lahko šteje tisti, ki ima celo'sobo vso samo zase. Ne bomo se ustavlja i :tu pri žalostnih doživetjih emigrantov, ki niso žiti niti ločitev od družine in skrb za najmlajše. Naj bežho in mimogrede omenimo še številne mladeniče, ki So jih Svoj čas mobilizirali v Franciji ža tujsko legijo in se jih posluževali, da bi v službi kolonialistov preprečili neodvisnost n zadušili svobodo alžirskega naroda ter drugih narodov Afrike in Azije. Bogati meščani, veliki posestniki, sovražniki delavcev ih prav posebno sovražniki naših ljudi, ne vidijo v emigraciji samo neke vrste «varnostno ekonomsko zaklopko», ampak tudi politično, ker upajo, da so z izgonom to- vedno lepo . Sprejeti, posebno tam, likih naših ljudi odstranili tudi ne- kjer obstojajo rasistični predsodki. V življenju, in 'to naj še enkrat ponovimo, mnogim v barakah ali sobicah s skupnimi ležišči (eden nad drugim) ne preseda niti pomanjkanje, smatrajo ga celo za potrebo, da morejo: poslati domov kako liro; ne smejo jih težiti hiti skrbi Za žene, ki so ostale vse trepetajoče doma, posebno žene in matere tistih, katerih možje in sinovi so primorani delati v nevarnih globinah rudnikov, kakor jih ne sme te- varnost, da bi se Slovenci videmske pokrajine prebudili in da so s tem odvrnili njim nenaklonjene glasove. Če bi bili emigranti doma, bi pri nas ti konservativni in reakcionarni elementi prav gotovo ne imeli političnega monopola. Toda emigracija postaja tudi za te vsak dan bolj zaskrbljeno vprašanje, kajti v teku je avtoniatizacija in povsod tudi velik dotok »panske in grškev T konkurenčne delovne sile. med 111 kandidati 50 Furlanov, 2£ Venetov, nekaj Goričanov, Tržača nov, Dalmatincev, Toskancev, Pie montezov, Emilijanov in kar 6 kandidatov iz lužnih krajev Italije. Čudno, kajne, da pred nosom zapirajo vrata pristnim zastopnikom slo-ì3 venske jezikovne skupnosti vidsmske f JKb pokrajine (7 odstotkov prebivalstva dobro samo za plačevati davke, za emigracijo in za ga pošiljati na razne fronte), in jih premišljeno ter brez težkoč odpirajo ljudem drugih dežel in celo beguncem iz Julijske krajine in Dalmacije, ki so postali komaj pred nekaj leti italijanski državljani. Kaj ni čas, da se preneha zapostavljati delovno, pošteno in do države lojalno prebivalstvo Furlanske Slovenije? V zvezi z našo oceno govora, ki ga Marangone v poslanski je in koliko kandidatov je imel on zbornici med"parlamentarno debato za odobritev Ustavnega zakona ža deželo Furlanija-Julijska Benečija in iz katerega smo povzeli in objavili nekatere stavke, ki se dajo tolmačiti na več načinov, smatramo za potrebno — potem ko smo pozorno prečrtali vsebino celega govora — pojasniti, da je onTMarangone dejansko odločno bra- «MlMaMMMMn'W VWlK Ifc -• » . - -*• nil tudi pravice Slovencev v Italiji in upamo, da se bo tudi v bodoče zavzemat z pravične zahteve naše jezikovne skupnosti. A 'c , 1 1 Vsem bralcem, prijateljem in so-trudnikom, posebno pa našim e-migrantom, katerim ni dana sreča, da bi živeli v krogu svojih dragih, želita uredništvo in uprava « MATAJURJA » veselo Veliko noč z željo, da bi jim kmalu zasijali lepši dnevi. V vsej Italiji je vpisanih v volilnih seznamih 34.433.000 državljanov, vstevši 735.135 najmlajših zadnjega letnika, s poviškom za okoli 2 milijona volivcev z ozirom na leto 1958. Političnih skupin je okoli 30 in so predstavile 311 list (v skupnih 32 volilnih okrožjih) s 5861 kandidati. Nekatere politične skupine, kot na primer «Partito Sardo d’Azione», «Juž-notirolska ljudska stranka» (Sudtiro-ler volkspartei), «Union Valdotaine» (Valdostanška unija) in «Slovenskega skupna lista», se predstavljajo v eni sami deželi ali enem samem volilnem okrožju. List in kandidatov je številčno manj kot jih je bilo v letu 1958. Za enat se je predstavilo 1761 kandidatov v 238 volilnih okrožjih. V volilnem okrožju Videm-Gorica-Belluno (Udine-Gorizia-Belluno). kjer glasujejo slovensko govoreči državlja- ni videmske in goriške pokrajine, je bilo predstavljenih 8 list s 111 kandidati. V volilnih okrožjih, ki se tičejo nas, in sicer v Čedadu in Tol-mezzu, kjer volijo volivci Furlanske Slovenije, Rezije in Kanalske doline, je bilo predstavljenih za senat 13 kandidatov. Medtem ko se med kandidati za poslansko zbornico trije slovenskega jezika iz Goriškega (Jarc Jožef in Selli Marija na listi PCI in Ivan Marinčič na listi PSI), ni med kandidati za senat nobenega. Naj podčrtamo, in to zelo obžalujemo, da med 111. kandidati za poslansko zbornico in med 13. kandidati za senat ni nobenega kandidada slovenskega jezika iz videmske pokrajine, čeravno šteje slovenska jezikovna skupnost te pokrajine nad 30.000 volivcev, zmožna torej izvoliti sama enega poslanca. Še težje nam je pri srcu, ko vidimo, da je 111 imamo pravico dolžnost voliti Vsi državljani, moški in ženske, nimajo samo pravice voliti, ampak je to predvsem tudi njihova dolžnost. če kdo torej odreka komu to pravico, naj se ta obrne na lastne sindikalne organizacije in emigranti na konzularne oblasti. Pravico do volitev ima vsakdo ne glede na svoj socialni položaj, demokraciji in svobodi, treba jo Ni dovolj, da se samo govori o Od meje vožnja gratis ■-U G )'■■* *«'»' ’ '" l*»»el»iii vlaki i * Svicc in NeniMje - Volilni koledar in kako «e jglnNii je Emigranti, ki so ,v 'ino: zemstvu iz delavnih razlp-•gov, imajo pravico do brezplačnega potovanja po železnici, v vozovih drugega razreda, od meje do komuna, kjer morajo voliti. Brezplačne vozne listke iž- žigosati ali podpisati svoje volilno potrdilo predsedniku volišča. Vozni listki, ki so jih izdale italijanske obmejne železniške postaje, so veljavni do 8. maja. Vozni listki, ki so jih ižtiale ino- dajajo obmejne postaje na postaje ^ podlagi volilnega potrdila, vabila ali konzularne izjave. Vozne listke lahko izdajajo tudi potovalni uradi ali glavne inozemske železniške-postaje Potnik mora imeti s seboj, veljaven potni list. Za povratek zadostuje, da se da veljajo do mesta, ki je označen na pismenem vabilu. Za prihodnje politične volitve je centralna uprava zveznih švicarskih železnic pripravila za Italijo gotovo število posebnih vlakov. Prenotacija za te posebne vlake je že v teku. Vlaki bodo odhajali iz Zuriga proti Vidmu v noči med 26. in 27. aprilom. Za posebne vlake daje zvezna švicarska železnica popust pri voznih listkih za obe smeri. Za dosego pravice do brezplačnega potovanja po italijanskem teritoriju ie treba predložiti kakšen osebni dokument, ki je lahko volilno potrdilo ali vab’lo za vo- litve, ki ga je odposlala obema ali italijanski konzulat tozadevnega okrožja. Volivci, ki ne bi imeli pravočasno nobene; \ teh listin (kar se prav lanko zgodi zaradi nej avl jene spremembe novega naslova), lahko zaprosijo za posebno izjave, ki jo izstavijo konzularne oblasti. Poleg tega je potreben tudi veljaven potni list, ki služi kot osebni dokument. je tudi spoštovati. Organizacije v inozemstvu bodo stale vedno ob strani delavcev, ob strani vseh delavcev, in zato ni izgovora, da bi izgovora, da bi konzularne oblasti odklanjale svojo pomoč delavcem, ki bi radi izpolnili svojo državljansko dolžnost. Delavci, ki se nameravajo odzvati volitvam, morajo, se razume, obvestiti svoje delodajalce, da bodo odsotni in se tudi dogovoriti za koliko časa, ker bi v drugem primeru lahko prišlo do nesoglasij. Potemtakem ni dopustljivo, da bi obstojale kake ovire za glasovanje. Emigranti, kakor vsi ostali državljani, imajo pravico s svojim glafom odločiti kdo naj vlada v državi. i K !> A 1> Preteklo nedeljo se je vršila v Čedadu slavnostna otvoritev novega sedeža prosvetnega drušstva «Ivan Trinko» in proslava i 'Stoletnice rojstva pesnika in narodnega buditelja, po katerem nosi društvo ime. Ker je bil list že v tisku, nam ni bilo mogoče opisati kako je potekala slavnost in zato bomo poročali obširneje v prihodnji številki. Iz Nadiške MALI OBMEJNI PROMET MESECA MARCA Prejšnji mjesac se je mali obmejni promet skuoz 8 obmejnih blokov, kolikor jih je v Nadiški dolini, znatno povečal. Vsega skupaj so registrirali kar 21.088 prehodov in tuo : skuoz štupco 17.560, skuoz Učjo 166, skuoz Most na Nadiži 928, skuozi Ro-bedišče 647, skuozi Polavo pri Ceplatiščih 521, skuozi Solarje pri Dreki 410, skuoz Most Klinac 296, skuoz Most Mišček 560. MERSIN. Končno so napejal telefon tud v našo zakotno gorsko vas. Za napejat telefon je dala kontribut država. SOVODNJE. Mario Sittaro, star 55 ljet, je takuò neruodno padu v hiši, da se je pretouku čelo. Muo-ral so ga pejat v čedadski špi-tau, da so mu zašil hudo rano. Ozdravu bo v 10 dneh. PODBONESEC. Šestnajstljetni Mario Zorza si je par djelu hudo poškodoval prst čampne roke. Muoru je iskat pomoči par mjedi-hu. DREKA. Pretekli tjedan je par-šlo na kraju Laze do hudega ognja, ki je zajeu več hektarjev senožeti. Vsa vas je gasila ogènj več ur in še pompirje so muorli poklicat na pomuoč. Škoda je velika. STARA GORA. Končno so uša-fale tud hiše, ki so raztresene po pobočju Stare gore, svoj vodovod. Djelo je koštalo 6 milijonov lir. FOJDA V kratkem bojo postrojih an asfaltiral cjesto, ki peje iz doline v Podklap an Raščah. Ministrstvo za javna djela (Ministero dei Lavori Pubblici) je že dodelilo našemu komunu poseben kontribut za stroške, ki bojo v celoti znašali 14 milijonov lir. Z djeli bojo začel, kar bojo parpravjeni po-trjebni načrti. Sv. Lenart Slovenov NOVA SREDNJA SUOLA Na zadnjem komunskem kon-siliju so med drugim diskutirali tud o šuolskem problemu. Sklenil so ustanovit konzorcij s komuni Grmek, Srednje in Dreko za skupno srednjo šuolo, ki naj bi se odprla v Sv. Lenartu. Do tega sklepa je paršlo zavoj novega šuolskega zakona, ki določa osemletno obvezno šuolo v komunih, ki imajo najmanj 3.000 prebivalcev. Donàs muorajo otroci iz zgoraj povjedanih vasi hodit v srednje šuole v špeter, ki je precej delčč in zatuè je' nižja srednješuolska istrucion omogočena le malo katerim. TELEFON V HLASTI IN HRU-BJI. Zvjedali smo, da bojo v kratkem gor postavli telefonsko linijo tud v naše vasi. Polovico stroškov za tisto djelo bo dala država, ostalo pa bo kril komun. PREDSEDNIKI VOLILNIH SEKCIJ. Za predsednike volilnih sekcij našega komuna je «Corte d’Appello» iz Trsta imenovala tele: za predsednika prve sekcije Scaunich Egidio iz Sv. Lenarta ; druge sekcije šauli Gianluigi iz Vidma; tretje sekcije Moreale Bruno iz Čedada in za četrto sekcijo Bernardino Anton iz Sv. Lenarta. Briška “orihn v r eri arili z naborni Ki iz Praprotnega Porčinjska vaba za Kot znano, Porčinj še zmjeraj nima kolovozne cjeste. Obljubljajo jim jo že 20 ljet an tuo nimar pred vsakimi votacioni. Takrat parpejejo na lice mjesta tud nekaj makin an konstrucijskega materjala, zak> trase so napravili že večkrat, po votacionih pa o delu ni več nobednega govora in tudi tisto malo, ki so napravili pred ljeti, se potlè spremeni v nič. Ljudje so že dougo naveličani tega zavlačevanja an tudi dostikrat so protestiral, da ne bojo plačeval «tasse», če jim ne nar-dijo cjeste, ki bi jih povezovala z ravnino. Tud ljetos so uzdigni-li svoj glas: vsi «elettori» te vasi so zavrnil «certificati elettorali», rjesta sprt glasove češ da ne bojo votai za nobednega, zaki še do donàs ni nobedan izpounil dane obeče. Sevjeda so jim cjesto obečal tud telikrat, a kaj pomaga, ko bojo «votazioni» že ta mjesac an cjeste ne bo muoč nardit u takuò kratkem času. Če bojo ljudje iz Porčinja vjerval obečam, bojo muorali brjemana nimar nosit na harbtu, zaki «votazioni» so usa-kih pet ljet an kaj drugega, buj vabljivega kot je cjesta, jim ne bi mogli obečat. Toda usak začetek ima svoj konàc an takuò bo tud s to rečjo, če bojo ljudje iz Porčinja pametni. Naj se ne dajo zapejat spet od tistih, ki samo obečuvajo. Prejšnji teden so bili domačini v Čedadu priča nenavadnemu dogodku, ki je bil viden in najbolj prepričljiv dokaz izboljšanih odnosov na vzhodni državni meji, kakršnih si pred desetimi leti ni predstavljal niti največji optimist. Med vojaškimi novinci, ki so prihajali na vojaško poveljstvo na pregled, je bila tudi skupina mladeničev iz Praprotnega. Pravzaprav ta skupina ni vzbujala kakšne posebne pozornosti, saj med njo in drugimi novinci ni bilo kakšne večje razlike, pač pa so se vsi radovedno ozirali za godci, ki so jih spremljali. Novinci iz Praprotnega so namreč za to priliko povabili godbo iz Dobro-vega v Brdih, ki je v resnici prišla, jih spremljala v Čedad in i-grala po mestu tako poskočne in domače melodije, da so se vsi s simpatijo ozirali za njimi. Kot smo omenili je to konkreten primer tistega prijateljskega sožitja, ki se je iz leta v leto izboljševalo vzdolž vse meje in je sedaj doseglo tudi na našem področju že tolikšen napredek, da Izpod Kol EMIGRACIJA NIMAR VEČJA Prejšnji tjedan so odšli v švi-cero in Zapadno Nemčijo zadnji emigranti, ki so preživjeli zimske počitnice v krogu svojih domačih. Lanskim se je pridružilo tud dosti novih, ki grejò parvikrat na tisto težko pot. To so predusem mladi puobje in Čeče, dorastli za djelo, a ga na žalost ne morejo ušafati v bližini svojega doma. Več kot kajšnemu se je zasolzilo oko, kar je zadnjikrat vargu pogled po domačih brjegèh, po takuò prijaznem cerkvenem turnu in ko je v duhu zagledu neznano tujo deželo, v kateri se bo muo-ral sada služit trdi vsakdanji kruh. Vsem, starim in mladim emigrantom, želijo vaščani in parja-telji dosti sreče na djelu in srečno vrnitev. Vso našo okuolico je globoko prizadela noticija, da je par djelu v hosti zadela srčna paraliza našega vaščana Evgena Drešči-ča, ki je bil star komaj 33 ljet. Mož je šu sjekat drva in ko ga pozno zvečer še nimar ni blo domov, so postali njegovi domači zaskrbljeni in so ga šli iskat. U- šafal so ga šele drugo jutro v bližini cjerkve Sv. štoblanka na kupu komaj posječenih vej. Šobit so poklical na lice mjesta mje-diha, ki je konstatiral, da .je Dre-ščiča zadela srčna paraliza še prejšnji dan in zatuò ni bluò zanj nobene pomoči. Ranki Dre-ščič je biu zlo parljubljen med svojimi vaščani, zaki je bil djela-ven in pošten mož in zatuò ga ne bojo pozabil. Iz Idrijske IZ KOMUNSKE SEJE Naš komunski konséj je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se odpusti komunski mje-dih in da se ustanovi konzorcij s sosednjim komunom Dolenje. Smatrajo, da je zadost en sam mjedih za oba komuna in se bo takuò zmanjšalo tud brjeme komunom, ki oba, več, ali manj, težko izhajata. Komunski svet je potlè tud imenoval fajmoštra iz Kodermacev Attilo Balbussa za člana administrativnega komi tata E.C.A. tako združevanje mladine z ene in druge strani meje ni več nobena posebnost, saj tudi mladina iz Praprotnega, Dolenj in drugih obmejnih krajev hodi zlasti ob nedeljah v Brda, kjer se seznanja na plesih in drugih prireditvah z mladino iz teh krajev. Prav ob takih srečanjih so se seznanili tudi z godci iz Dobrovega, ki so jih povabili na svoj nabor. Tako se vedno bolj uresničuje tista želja, ki jo je grof Sforza, še ko je bil zunanji minister, izrazil, da naj bi postale državne meje ne neka nepremostjiva pregrada med narodi in državami, ampak naj bi bila mejna črta potegnjena s svinčnikom, torej bolj formalnost zaradi upravnih potreb. »J- CENTA. Provincialna administracija je s posebnim dekretom prepovjedala lovit ribe v Teru od Sv. Osvalda do Kruož, zaki so tam zasjali več taužent iker. FOJDA. Angelo Trinko si je par padcu iz motoraja zlomu desno roko. Zdravi se v čedadskem špitalu. ČEDAD. Kanonik monsignor Ivan Petričič je slavil pretekli tjedan svoj 92. rojstni dan. Okuol jubilanta so se ob tej priliki zbrali vsi ožji sorodniki, prijatelji in stanovni tovariši. GRMEK. Prejšnji tjedan so spet odprli obmejni prehod v Skalah, skuoz katjerega lahko hodijo dvolastniki, ki imajo posebno «tessero». Zaprli ga bojo spet prihodnjo soboto ob 18. uri. m . .... % rStstaliSM, Pogled na zgodovinsko cerkev v Mjersi, kjer se je zbirala pri kamenin mizi pod lipo znana « Mjerska Banka », ki so jo sestavljali današnji komuni Sv. Lenart, Dreka, Grmek in Srednje. m*?. -> V ■ NEME. Zaprli so za 10 dni vse šuole, zaki je nek šuolar zbolù za meningitisom. Zaki je ta bo-1 jezen huda in nalezljiva, so bou-nika parpejal v videmski « lazaret», v vasi pa vzeli vse sanitetne | ukrepe. RAMANDOL. Preteklo nedejo smo mjeli tradicionalno «sagro» radiča anu jajc. čeglih ni biu prav sončen dan, te bò dosti judi iz usjeh kraju okuolice, iz Vidma, Gorice in Trsta. NOVA ŠUOLSKA OPRAVA. Naša šuola prav nič ne zaostaja za mestnimi. V tjeh dneh je komunska administracija poskrbjela za nakup novih šuolskih tabel. AH TEN Z OKOLICO. To je dvojezičen komun, ki leéi deloma na ravnini, deloma v bregu. Nad Ahtnom je Porčinj, ki še vedno nima ceste, ki bi ga vezala z dolino. Obljubljajo jim jo že dvajset let in vedno tik pred volitvami. Jim jo bodo tokrat zares zgradili? NOVA FABRIKA V TOLMINU V delu provizorija na Brajdi v Tolminu, v katerem je imel sedež nekdanji okrajni ljudski odbor Tolmin, pozneje pa je služil podjetju Avtoelektro, je začel z delom nov obrat. Proizvajal bo mrežaste izdelke raznih vrst iz plastične mase oziroma iz plastične »žice«. Obrat je organiziral Zavod za zaposlovanje delavcev v Tolminu, delal pa bo v okviru Zavoda za priučevanje in zaposlovanje delavcev »Matajur« v Starem selu, kjer že obstaja podoben obrat. S tem je dobilo zaposlitev okoli 50 delovnih moči iz Tolmina in okolice, predvsem žensk. Delo je ročno in je zanj potrebna le določena spretnost. Da bi šlo priučevanje hitreje izpod rok, so že prej poslali v obrat v Starem selu nekaj žensk, ki zdaj uvajajo v dalo ostale. Novi obrat oziroma zavod »Matajur« sodeluje s tovarno vezalk in trakov »Totra« v Ljubljani. Lata skrbi za dobavo potrebnih su- j rovin in za prodajo izdelkov, kar je za mlada obrata, ki nimata ne j sredstev ne lastnega finančno ko- j mercialnega kadra, zelo ugodno. Po mrežastih izdelkih je veliko povpraševanje doma. Zanje se za-nimajo tudi v Avstriji, Zapadn» ■ Nemčiji in v drugih evropskih državah. Perspektive so torej u-godne. To pa odpira možnosti, d» bi pozneje zaposlili še 100 drugih delavcev. POSEBEN DOPIS NAŠEGA UREDNIKA IZ DOLINE Italijani v Sloveniji Popolna enakopravnost zajam- IiMliiMtrijski in turistični razvoj in tani zaposlena naša delovna sila - Artistična obrt - Manjšina v manjšini Polej»'italijanščine poučujejo povsod tudi francoski jezik cena tudi v občinskih statutih Ko smo se poslovili od veselih potujočih brusačev iz Rezije, ki kažejo kjerkoli se nahajajo veliko navezanost na svojo rodno zemljo, se je naša pozornost obrnila na velikanske napredke, ki jih je dosegla Dolina Aoste, potem ko je prevzela deželno upravo avtonomistična skupina « Leva ». Krščanska demokracija, kot smo omenili že zadnjič, je vedno očitno sabotirala deželno ustanovo in koristi, ki jih more in mora ta prinašati, saj še danes, ko je v opoziciji, vpliva, če le more, na rimsko vlado, da bi ta zavrnila kakšen koristen zakon, ki ga je odobrila dežela. Pa se zadržimo, kot smo obljubili, pri naših delavcih in delavkah, ki so zaposleni v lokalnih industrijah ter pri industrijskem razvoju dežele, ki ustvarja pravo čudo s svojimi očarljivimi gorami — najvišie v Evropi —, bogate , nei giorni di domenica 28 e lunedì 29 corrente in quanto in queste due date in Italia si procederà alla votazione per il rinnovo dei due rami del Parlamento. A parte l'alto significato dei due avvenimenti — il primo religioso e il secondo politico — in questa favorevole circostanza il Comitato di Rinascita della Slavia Friulana non può esimersi dall’operare uno sguardo, sia pur rapido, sulla situazione generale emigratoria. Questa situazione cosi si può riassumerla: nell'ultimo decennio ben la metà della popolazione della Slavia Friulana ha dovuto recarsi all'èstero in cerca di lavoro onde poter sopravvìvere, determinando con ciò uno spo- polamento che ancor oggi continua e minaccia dì rendere deserti del tut- IL COMITATO DI DELLA SLAVIA FRIULANA Alle urne il 2H e SO corrente per 11 rinnovo del Parlamento - Treni straordinari per le elezioni - Facilitazioni di viaggio - C alendario elettorale - t ome si vota La Direzione del «Matajur», in considerazione che quasi metà della popolazione della Slavia Friulana e della Val Resia risulta emigrata all’estero, ha ritenuto opportuno — in vista delle consultazioni elettorali politiche per il rinnovo dei due rami del Parlamento italiano che avranno luogo nei giorni di domenica 28 e di lunedì 29 aprile corrente — dedicare un numero speciale del giornale a coloro che spinti dal bisogno, a causa delle impossibili condizioni di vita locali, sono stati costretti ad abbandonare il proprio paese e cercare altrove il necessario per vivere e aiutare un po’ la propria famiglia; e non c’è proprio bisogno di spendere molte parole per avvertire quanto sia dura la vita dell’emigrante spesso costretto, specie nella Germania occidentale, a vivere in baracche; e fortunata quella famiglia che può avere tutta una stanza per sè! Ma non indugeremo qui sulle dolorose vicende degli emigranti, non sempre bene accolti, specie là dove sussistono influssi razzisti ; nella vita, ri- petiamo, per tanti di loro nelle baracche o in stanze con i letti a castello (uno sopra l’altro), nè le privazioni non solo del superfluo, ma del necessario per mandare qualche soldo a casa; nè la somma di sofferenze per le donne rimaste sole e trepidanti a casa specie le mogli ed i congiunti di coloro che sono costretti a lavorare pericolosamente nelle viscere delle miniere, le separazioni dalle famiglie, i pericoli per i giovanissimi. Anche dal punto di vista di chi da tempo non ha più cuore — i girassi borghesi, gli agrari, i nemici dei lavoratori che nell’emigrazione vedono soltanto una «valvola di sicurezza» non solo economica, ma politica in quanto spedendoli questa gente fuori del territorio nazionale confidano con ciò di aver allontanato il pericolo di un voto sicuramente sfavorevole il problema dell’emigrazione assume aspetti particolari, anzi preoccupanti per l’automatizzazione in corso e l’afflusso ovunque di manodopera spagnola. gli Quali ti elettori sono e quanti i candidati to interi villaggi: Pers, Monteaperta, Prossenicco, Canebola, Platischis, Ori-macco, Stregua e via dicendo. Tale esodo che non fa certo onore ad un paese civile è dovuto soprattutto alla cattiva politica economica del governo e delle classi dirigenti i quali si,’ sono ben guardati dal tutelare com’è loro dovere i diritti delle popolazioni della Slavia Friulana che è stata soprattutto, e in continuità, trascurata dal lato economico determinando uno stato di miseria che sta appunto alla base del doloroso fenomeno emigratorio. Ed è bene si sappia, una volta per tutte, che la popolazione della Slavia Friulana in Europa è Tunica minoranza linguistica ridotta in tali condizioni e misconosciuta! A questo punto il Comitato di Rinascita della Slavia Friulana ben volentieri rivolge agli emigranti e alle loro famiglie, con l’abbraccio più caloroso e fraterno, il suo benvenuto ma in par ticolar modo si rivolge alla coscienza degli elettori e delle elettrici affinchè la scheda che loro caleranno nell’urna contenga i nomi di coloro che veramente si battono per la causa di tutti i lavoratori e nel contempo dgi diritti delle minoranze linguistiche. Votare quindi con saggezza affinchè una buona volta le cose da noi cambino finalmente in meglio e il più rapidamente possibile: il tempo delle belle e pompose promesse è passato, ora bisogna pretendere i fatti. D’accordo, amici emigranti? RINASCITA Il corpo elettorale comprenderà al-l’incirca 34.433.000 cittadini, compresi i 735.134 giovanissimi dell’ultima leva, con un aumento di circa 2 milioni di elettori sul 1958. Le formazioni politiche sono una trentina e presentano 311 liste (nel totale delle 32 circoscrizioni) con 5861 candidati. Ma alcune formazioni come il Partito Sardo d’Azione, il Partito Sud-Tirolese, « L’Union Valdotaine » e « L'Unione Democratica Slovena » si presentano in una sola regione o circoscrizione. Liste e candidati sono inferiori di numero a quelli del 1958. Per il Senato si presentano 1761 candidati in 238 collegi. Nella, circoscrizione elettorale Udine-Gorizia-Belluno, dove votano le comunità linguistiche slovene del Friuli e del Goriziano, sono state presentate otto liste con complessivi 111 candidati. Nei collegi ohe ci interessano, e precisamente quelli di Cividale e di Tolmezzo dove votano gli elettori della Slavia Friulana, della Val Resia e della Val Canale, per il Senato, sono stati presentati tredici candidati. Ad ogni modo mentre tra i candidati ajla Camera dei Deputati figurano tre rappresentanti di lingua sloveno di Gorizia (Jarc Giuseppe e Selli Maria nella lista del PCI e Marinčič Ivan nella lista del PSI), tra i candidati al Senato invece non vi figura nessuno. Va sottolineato, e ce ne rammarichiamo, che tra i centoundici candidati alla Camera dei Deputati e i tredici candidati al Senato non vi è alcun nominativo che rappresenti la comunità linguistica slovena della provincia di Udine pur contando questa comunità oltre trentamila elettori, capace cioè di dare da sola un e-letto. E questo se si considera che dei centoundici candidati 50 sono friulani, una buona parte sono veneti, una parte sono goriziani ed un’altra parte ancora sono triestini, dalmati, toscani, piemontesi, emiliani, e perfino, si noti bene, meridionali: ben sei. Strano, nevvero, che si chiuda la porta in faccia ai rappresentanti della comunità linguistica slovena del Friuli (il 7 per cento della popolazione solo buona a piagare le tasse e per fornire « alpini » ed « emigranti ») e la si apra invece deliberatamente e senza alcuna difficoltà,' a rappresentanti di altre regioni e perfino ad e-suli giuliani e dalmati da poco divenuti cittadini italiani! Ma che non sia ora di finirla di tenere del tutto in disparte la laboriosa, onesta e leale popolazione della Slavia Friulana? Circa un nostro precedente giudizio su un intervento alla Camera dell’on. Marangone sulla legge costituzionale per la Regione Friuli-Venezia Giulia, e dal quale ne abbiamo riportato una frase che dava e dà adito a varie interpretazioni, dobbiamo onestamente convenire’ dopo attenta lettura del testo integrale, che l’on. Jdarangone ha sostanzialmente , ed energicamente, difeso anche i diritti degli Sloveni in Italia; e ci auguriamo che egli anche in avvenire continui a farsi paladino dei giusti diritti della nostra Comunità linguistica. Ecco in quali condizioni vivono i nostri minatori all'estero: queste baracche si trovano in Belgio nel bacino carbonifero di Charleroi VOTARE E’ UN DIRITTO MA ANCHE UN DOVERE Per tutti i cittadini, maschi e femmine, l’esercizio del voto non è soltanto un diritto ma anche e soprattutto un dovere. Se in alcuni ambienti padronali non si è ancora convinti dei vantaggi della democrazia e del suffragio universale, e si contesta tale diritto agli immigrati, i lavoratori debbono rivolgersi alle proprie organizzazioni sindacali, ed anche alle autorità consolari, che non possono rifiutare un loro intervento. Perchè non basta parlare di democrazia e di libertà: bisogna anche farle rispettare. Le organizzazioni allo estero saranno sempre a fianco dei lavoratori, di tutti i lavoratori, e non vi è ragione che le autorità consolari si sottraggano a quello che è un loro preciso dovere. I lavoratori che intendono usufrui- re del loro diritto di voto, debbono e-videntemente, per avitare ogni difficoltà, avvertire della loro assenza i padroni, e stabilirne la durata d’accordo con loro. Pertanto, nessun intralcio all’esercizio del diritto di voto può essere ammesso. Gli emigrati, al pari di tutti gli altri cittadini, hanno il diritto di esprimere al propria volontà su come deve essere governato il Paese. UNA NUOVA SEDE PER IL CIRCOLO DI CULTURA « I. TRINKO » Ireni straordinari dalla Svizzera Dal con viaggio Per il viaggio (li ritorno bawlu far bollar«* e tiriiiarr il proprio certificato elettorale Gli emigrati per ragioni di lavoro hanno diritto al viaggio gratuito per ferrovia in seconda classe dal confine sino al Comune in cui debbono vo tare (andata e ritorno). I biglietti gratuiti sono rilasciati dalle stazioni di confine su presentazione del certificato elettorale, oppure di una cartolina d’invito o anche di una dichiarazione consolare. I biglietti possono essere rilasciati anche dalle agenzie di viaggi o dalle principali stazioni ferroviarie estere. Il viaggiatore deve essere munito di passaporto valido. Per il viaggio di ritorno basta far bollare e firmare il proprio certificato elettorale dal presidente del seggio in cui si è votato. I biglietti rilasciati dalle stazioni di confine italiane sono validi fino all’8 maggio. I biglietti emessi da stazioni e agenzie estere valgono per le località figuranti sulla cartolina-avviso. Quelli emessi dalle agenzie all’estero abilitate alla vendita di biglietti del servizio interno italiano, valgono per la stazione delle Ferrovie dello Stato di destinazione o di transito con linee di ferrovie concesse a società private, tranvie extra urbane e scali di navigazione interna e marittima. Per le elezioni politiche italiane del 28 e 29 corrente l’Amministrazione centrale delle ferrovie federali svizzere allestirà un certo numero di treni speciali per l’Italia. La prenotazione per detti treni speciali è già iniziata. Essi muoveranno da Zurigo, con meta Udine, la notte tra il 26 e i‘l 27 aprile. Nei treni speciali le ferrovie federali svizzere concedono una riduzione di prezzi sia per l’andata che per il ritorno. Per poter aver diritto al viaggio gratuito sul territorio italiano si deve e-sibire un documento personale. Esso può essere il certificato elettorale o la cartolina di invito a votare ricevuta dal Comune o dal Consolato italiano della propria circoscrizione. Gli elettori che non’ avessero avuto in tempo utile nessuno di questi documenti (e questo può avvenire oltre che per negligenza da parte degli enti preposti al lavoro anche per non dichiarato cambiamento domicilio del-l’avente diritto) possono farsi rilasciare una apposita dichiarazione da parte delle autorità consolari. Sarà inoltre necessario avere il passaporto valido che serve come documento di legittimazione. Per mancanza di spazio siamo costretti a rimandare al prossimo numero la pubblicazione della: cronaca dell’inaugurazione della' nuova sede del Circolo di Cultura «Ivan Trinko» avvenuta il giorno 7 corrente e durante la quale: venne degnamente commemorato, per il centenario della nascita', il poeta e scrittore della Sla-f via Friulana monsignor Ivan Trinko. I m svojo vrednost ! industria orologun»* »peci«! e apparecchi elettromrrcanici UDINE Via Chimaforn-Tol 54 551 2 3 M DOBRNA SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Vi ridona salufe vigore giovinezza