Leto I.
V Celju, dne 27. decembra 1906.
St. 10.
Glasilo narodne stranke za Štajersko.

Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. - Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov : ,,Narodni List" v Celju. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. — Stane do novega leta I K.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „Narodni List" v Celju. — Posamezna Številka lista stane 10 vinarjev.
Spoštovani bralci Narodnega lista!
Uljudno Vas vabimo, da se naročite na naš list. Stane za celo leto 1907 samo 4 K. One številke, ki so izšle meseca oktobra, novembra in decembra, stanejo skupaj I K. Prvi številki po novem letu bodemo priložili poštne položnice, s katerimi se lahko vpošlje naročnina. Stopite s tako položnico na Vašo domačo pošto in položite 4 K ali oni, ki do-sedajnih številk še niso plačali, za obe leti skupaj 5 K. Nobeden slovenski časopis, ki toliko ponuja, ni tako po ceni kakor »Narodni list". Še enkrat Vas torej uljudno vabimo na naročbo.
Narodna stranka ob Novem letu.
Božič in Novo leto najdeta letos na Spodnjem Štajerskem nekaj novega: narodno stranko in „Narodni list". Dozdaj na Spodnjem Štajerskem nismo imeli nikakega zastopstva slovenskega naroda, odslej imamo celo Spodnje Štajarsko raz-daljeno na 27 okrajev. V vsakem okraju imamo okrajni odbor narodne stranke, obstoječ iz 7 ali več odločnih narodnjakov, ki prihajajo mesečno ali še pogosteje k skupnim sejam. Tam se razgo-varjajo o stanju narodne stvari, o potrebah prebivalcev, o stanju društev, nedostatkih v uradih in o nevarnosti za narodno stvar itd. Ti možje imajo »a sebi veliko odgovornost, ne samo čast, da so narodni voditelji svojega okraja. Zdaj se ne more več reči, da Slovence vodi le nekoliko prvakov v Celju in v Mariboru. Zdaj se vsak okraj po svojih možeh zastopa. Ti okrajni odbori bodo nekaki govorniki in zagovorniki okrajev v slovenski politiki. Da bodo sjpojim načelom do zmage pripomogli, bodo se poslužili svojega glasila ..Narodnega lista". Ta list ni lastnina ene ali nekaj malo oseb. lastniki so raztreseni širom cele domovine in se lahko reče. da je lastnik lista ves zavedni narod. Ljudstvo pa odslej ne bode živelo v vsakem okraju samo za sebe, ampak bode vplivalo na celo slovensko politiko. Slovenski Štajerci smo si v narodni stranki osnovali glavni odbor, to je nekak deželni zbor za Spodnje Štajersko. Predsedniki okrajnih odborov bodo poslanci za ta narodni deželni zbor. Ne bode se več moglo reči, da sami celjski doktorji ali sami mariborski duhovniki štajerske Slovence zastopajo in vodijo.
V 27 okrajih Spodnje Štajerske gotovo niso doma samo celjski doktorji in mariborski duhovniki. Narod, izvoli si sam iz sebe može, ki te bodo v narodnih rečeh zastopali! Ker bode glavni odbor narodne stranke imel okoli 40 članov, med temi pa 27 zastopnikov okrajev, ni mogoče da bi vse vodili Celjani ali Mariboržani. nekaj več zastop-pnikov mora seveda na sedežu glavnega odbora biti, ker je tu glavno delo, za ktero treba močij.
Glavni odbor ali parlament narodne stranke mora priti skupaj najmanj vsake tri mesece enkrat, | lahko se pa sestane tudi večkrat. Prvikrat ima svojo sejo v nedeljo dne 6. januarja v Celju. Bavil se bode z vprašanjem prihodnjih volitev v državni zbor, posebno bode si izvolil neki urad, ki bode izvršil sklepe glavnega odbora, izvrše-valni odbor in razne odseke, za gospodarstvo, za šolstvo itd.
To je gotovo nekaj novega, kaj sta našla letošnji Božič in Novo leto na Štajerskem. Pred nekaj meseci smo pisali, da bi bilo dobro, če bi na Spodnjem Štajerskem kaj tacega imeli, zdaj pa to že imamo. Treba le. da bode to zastopstvo dobilo pravo kri in meso, da bode delovalo in dvigalo s tem napredek štajerskih Slovencev. Kdor štajerskim Slovencem dobro hoče, bode o Novem letu izrekel srčno voščilo, naj bi se vse to v prid Slovencem v novem letu izpolnilo, kar se je pred Novim letom s tolikim trudom in žrtvami zasnovalo!
Druga novost, ki je z narodno stranko tesno združena, je nov časnik „Narodni list". Izhaja komaj tri mesece in vendar je temeljito izpre-menil politični položaj na Spodnjem Štajerskem. Eni ga z navdušenjem pozdravljajo, drugi ga trgajo in se čezenj iz sebičnih vzrokov hudujejo. List pa vspeva, čita se v 5 do 6 tisoč izvodih in zmaguje z novimi mislimi, načrti in dejanji. Z „Narodnim listom" se je napravila globoka zareza v dosedanje narodno življenje in upamo, da bode naša politika vsled zasluge ..Narodnega lista" morkla trajno stopiti v druge tiri in sicer v prid narodnemu napredku. Mnogo žrtev je stalo glasilo narodne stranke, prestalo je pa srečno vse ognjene poskušnje ter je danes precej trdno ukoreninjeno v narodu. Naloga vseh štajerskih Slovencev je pa, da z vsemi močmi delujejo, da kal semena tudi krepke korenine požene in napreduje, Časopis izdajati ni šala, to stane ogromn^ denarja in naši odjemalci si bodo pač v svesti, da naš list ne bi bil niti tedaj pokrit, če bi vsi prejemniki določeno naručnino plačali. Enkrat in za začetek smo radi velike denarne žrtve prinesli, v prihodnje mora stranka sama gledati, da svoje glasilo vzdržuje. Spoznali ste list in prepričani smo. da se ne bodete brez vzroka od njega ločili, ampak mu ostali zvesti naročniki, sotrudniki in podporniki. Graja lista naj vas ne moti, saj se graja marsikaj, kar je pa vendar dobro in koristno. „Narodni list" naj se v novem letu povsod vdomači. da se bode mogel čim dalje bolj razvijati v korist slovenskega naroda. Letošnje številke so bile nek začetek in priprava, v novem letu mora list na tej podlagi orati ledino naprej. Podpirajte „Narodni list" v drugem letniku, ki se začne s prihodnjim mesecem. Novo leto bodi tudi glasilu narodne stranke srečno in veselo novo leto.
Narodna stranka in šolstvo.
(Poročilo g. Vekoslava Strmška na ustanovnem shodu narodne stranke za Štajersko dne 8. decembva 1906V
1. Š o 1 a pogoj n a r o d n e g a n a p r e d k a.
Že zdavno je vsestransko priznana resnica: „Kdor ima šolo, ima oblast". Vsled tega so se že od nekdaj trudili tako posamezniki, kakor celi stanovi, posebno še pa nekatere politične stranke, da bi dobili "šolstvo v svojo oblast in ga tako uredili, kakor bi najbolj prijalo njihovim osebnim in rodbinskim, ozir. stanovskim ali strankarskim koristim. Dolgo časa se je vršil ta boj bolj prikrito pod različnimi pretvezami, še le v novejšem času stopil je v javnost kot tak in sedaj je že precej navadno, da označi vsaka politična stranka svoje stališče napram šoli. in smelo trdim, da je ta točka v programu vsake politične stranke med najvažnejšimi, če ne najvažnejša. Naravno in potrebno je toraj, da tudi naša stranka takoj jasno izreče, kaj misli ukreniti glede šole.
Naša narodna stranka je po mojem mnenju in prepričanju združitev vseh še duševno mladih narodnjakov, ki še verujejo v ideale in jih negujejo, narodnjakov, ki verujejo v boljšo bodočnost našega naroda in so pripravljeni za isto žrtvovati svoje duševne, telesne in gmotne sile brez ozira na lastno korist ali škodo. Vsi hočemo delati, vsi narodu pomagati in ga dvigati, a nikdo ne misli iskati pod njenim okriljem osebnega dobička.
V tem oziru smo gotovo najčistejši idealisti in toraj tudi lahko in mirno izjavimo: ..Narodna stranka ne bo nikdar izkoriščala šole v strankarske namene".
Kot stranka samostalno-mislečih. svobodoljubnih rodoljubov bo ..Narodna stranka" pač povsod pospeševala splošno naobrazbo, skrbela bo toraj tudi vselej, da se šolstvo primerno razvija, popolni, a na notranjo uredbo šol, na pouk in učiteljstvo pa ona kot politična stranka ne bo vplivala. Šola ima vzvišeno in pretežavno nalogo ter je nje uspeh odvisen od tolikih činiteljev, da je vsako izkoriščanje iste po političnih strankah pravo prekletstvo za isto in za izobrazbo naroda. Šola naj uči vselej resnico, ona naj vzgaja pra-vicoljubne. poštene, misleče in delavne ljudi. In kakor je resnica samo ena, tako more biti prava šola samo ena. Kakšna pa bodi ta šola. to naj odločujejo v to poklicani šolniki.
2. Kaj zahtevamo o d šole?
Zato bo ,,Narodna stranka" delovala na to, da se šolstvo osamosvoji, da se izroči veščim šolnikom in odvzame političnim uradnikom in drugim, ki o njem ničesar ne razumejo. Na ta način bi se uredile šole edino po pedagogičnih (vzgojnih) načelih, kar je edino prav.
Pri vsem tem pa stavi ..Narodna stranka" dva glavna pogoja:
1. Vse naše šolstvo mora biti urejeno na narodni podlagi,
Somišljeniki! „]Varodni List" naj roma od
soseda do soseda!
m
Ustanoviti se mora toliko in lakih šol. da bo mogel vsak Slovenec dobiti svojemu stanu potrebno n a o b-r a z b o 11 a naših domačih šolah.
A. Poseben deželni šolski svet.
V dosego te svrhe zgoditi se pa morajo nekatere važne spremembe. V prvi vrsti se mora ustanoviti za naše slovenske šole posebna deželna šolska oblast, ki bo vodila in urejevala naše šole. kakor je našim razmeram primerno. Sedaj se urejuje šolstvo po celi deželi po enem kopitu, ki je pa mnogo bolj prikladno nemškemu delu dežele, kakor slovenskemu. Naše šolske knjige so sicer slovenske, a se odlikujejo z jako slabim besedilom in so take, da bi na nemško prestavljene čisto lahko služile nemškim šolam. Sedaj se v tem oziru obrača nekaj na bolje, a silno počasi. Dočim smo dobili nove nemške * kvjige tako-rekoč na mah, kuhajo se naše slovenske čitanke že leta in leta in še ne vemo, kedaj dobimo vse. — To in marsikaj bi že bilo drugače, ko bi upravljal naše šole posebni deželni šolski svet, v katerem pa bi seveda morali odločevati iiaši ljudje.
B. Slovensko učiteljišče za Spodnje Štajersko.
Druga važna zahteva pa je ustanovitev slovenskega učiteljišča n a Štajerskem.
Sedaj se izobrazuje učiteljstvo skoraj izključno na nemških učiteljiščih, kjer se poučuje slovenščina le po nekaj ur na teden. To je našim šolam na veliko škodo. Ko nastopi slovenski učitelj svojo službo, mora podajati otrokom snov v slovenščini, med tem ko si jo je on prisvojil v nemškem jeziku. Kako težavno je to, ve le tisti, ki je to izkusil. Kolikokrat mora stikati in iskati po knjigah, da najde primerne besede in kako nerodno mu gredo iz ust. Nikakor se ni čuditi, če se bojijo nekateri učitelji napisati par slovenskih vrstic za kak časopis ali za kakšno oblastnijo, ko tečejo nemške besede kot olje izpod peresa. S kakšnim veseljem pa naj poučuje tak učitelj slovensko mladino, kako jo naj uči spisja in kako naj podpira narodno vzgojo?!
Slovensko učiteljišče na Štajerskem nam je toraj neobhodno potrebno.
C. Ljudska šola.
Temelj vsej naobrazbi ustvarja in polaga takozvana ljudska šola. Ona prevzame otroke od starišev, ona jim mora vzbujati in razvijati duševne sile, mora jim uriti razne zmožnosti in jim mora podati one nauke, ki so vsakemu človeku neobhodno potrebni, da postane koristen član človeške družbe. Ljudska šola je veliki večini našega naroda edino izobraževališče in je toraj za nas neprecenljive važnosti. Skrbeti moramo toraj, da se take šole ustanavljajo in popolnjujejo povsod, kjer je potrebno, da bo res mogoče vsakomur obiskovati šolo in da ne bodo posamezni razredi prenapolnjeni.
A zahtevali bomo. da prispevate tudi država in dežela k stroškom za šolske stavbe. Ravno stroški za šolske stavbe, ki jih morajo sedaj zmagovati edino-le občine, so krivi, da še nimamo ljudskih šol povsod, kjer jih potrebujemo in da naše ljudstvo ni bolj vneto za šolo.
Država in dežela ste si pridržali vse za-konodajstvo glede ljudske šole, obiskovanje ljudske šole je ravno tako občna državljanska dolžnost, kakor n. pr. vojaščina in bilo bi torej tudi edino prav, če bi se stroški za isto pokrili, kakor se pokrivajo druge državne potrebe.
D. Druge vrste šol.
Kakor za ljudske šole, hoče narodna stranka skrbeti tudi za meščanske in srednje, pa tudi za obrtne, kmetijske in druge stanovske šole.
Sedaj še nimamo nobene slovenske srednje šole, ker slovensko - nemški spodnji gimnaziji v Celju in Mariboru ste nam le v zasmeh. Mi pa hočemo popolne slovenske gimnazije in realke, slovenske meščanske in druge šole, da si bodo mogli naši otroci v svojem maternem jeziku pridobiti potrebno naobrazbo. Le v takih šolah bodo ostali naši dečki zvesti sinovi svojega naroda, le iz takih šol se bode širila prava naobrazba med narodom. Koliko nadebudnih mladeničev nam danes ubijejo in odtujajo nemške srednje šole!
E. Slovensko vseučilišče.
Če sedaj še reče,a. aa bo zahtevala Narodna I stranka tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani, je to le naravna posledica zgorajšnjih zahtev. Brez vseučilišča narod ne more obstati, ker ono je najvišja šola, največje ognjišče vse znanosti, odkoder se širijo blagodejni žarki na vse strani. Ono nam izobrazuje profesorje za srednje šole, sodnike, advokate, zdravnike itd. Ako hočejo vsi ti svoje službe vestno izpolnjevati, ako hočejo biti dobri prijatelji naroda in ne le njegovi izžemalci in koristolovci. morajo pač temeljito obvladati naš jezik, oni morajo natančno poznati narodno življenje in navade naroda, kratko, njihova naobrazba mora biti skoz in skoz narodna. Kdor toraj pošteno misli z našim narodom, mora priznati, da mu je slovensko vseučilišče prava življenska potreba.
H. U č i t e 1 j s t v o.
V	tesni zvezi s šolstvom je učiteljstvo. Učitelj je duša šole. Narodna stranka bo toraj tudi delovala na to, da dobijo naše šole dovolj dobrih učiteljev. Sedaj se pripeti večkrat, da zapustijo ravno nadarjeni učitelji svoj stan in se posvetijo drugemu poklicu, a splošno se tudi opaža, da starši ne dajo radi svojih dečkov v učiteljišča in tako primanjkuje učiteljev vedno bolj. Naši nadzorniki si pomagajo na ta način, da nastavljajo takozvane pomožne učitelje. Pri nas se uporab- j ljajo za to le razni dijaki, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli nadaljevati svojih študij in pri tem gg. nadzorniki ne zahtevajo ravno preveč. Poznam n. pr. pomožnega učitelja, ki deluje že tretje leto kot učitelj, a je dovršil samo peti razred gimnazija. Najdejo se pa menda tudi taki, ki niso dospeli niti tako daleč. Manjka jim toraj še mnogo splošne naobrazbe in vsa strokovna usposobljenost, in da taki učitelji ne morejo biti najboljši, to je očividno.
Vzrok pomanjkanju učiteljstva pa tiči v slabih plačah. Ni ga stanu, kjer bi se tako naporno delo in pri toliki naobrazbi. kakor se zahteva od učiteljstva, plačevalo tako slabo. Vsled teh neprimernih plač živi mnogo učiteljev, posebno onih, ki morajo skrbeti za otroke, v veliki revščini, drugod se pehajo učitelji za postranskim zaslužkom in nekateri prejemajo celo Judeževe groše od zloglasnega Schulvereiua.
Revščina pa zatira navdušenje, ona podkapa značaje in mori veselje do dela. Taki učitelji ne poučujejo z vnetostjo, oni ne morejo vzgajati zna-čajne mladine in je navduševati za vse dobro, plemenito in lepo. ker česar človek sam nima, tudi drugim dati ne more. Narodna stranka se bo torej potegovala z vso vnemo tudi za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva.
*
S tem bi bila moja naloga pravzaprav končana, a zdi se mi potrebno, da omenim še nekaj. Rekel sem sicer poprej, da se Narodna stranka ne bo vtikala v notranje šolske zadeve, vendar ste dve točki, ki jih ne moremo prezreti, namres: verouk in nemščina.
4. Verouk v ljudski šoli.
Od gotove strani se trdi, da so svobodomiselne stranke brezverske, ki hočejo iztrgati posebno otrokom vero iz srca, ki gonijo verouk iz šole, se bojijo križa itd. Prepričan sem. da bo zadelo tudi nas isto prekletstvo, a gotovo po krivici. Uverjen sem namreč, da lahko izjavim v imenu nas vseh in sploh cele naše stranke: Narodna stranka ne bo nikdar gonila verouka in molitve iz šole. Mi želimo temveč, da se verouk prav pridno in temeljito poučuje, da se goji prava pobožnost in blažijo značaji. In če se bodo naši otroci naučili in navadili izvrševati največjo krščansko zapoved: ,.Ljubi Boga črez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe", bomo stariši dotičnim gospodom katehetom prav od srca hvaležni.
*
5. Nemščina v ljudski šoli.
V	zadnjem času zahtevajo tu in tam stariši in dr. več nemškega pouka v ljudski šoli. Če pa natančneje pregledamo povzročitelje takih klicev, vidimo, da tega ne storijo nikdar dobri narodnjaki. Največkrat so pravi povzročitelji različni
agenti, mašetarji in drueri nemaniči, ki se po krčmah in drugod šopirijo s svojo nemščino ter grajajo učitelje, da oni nočejo učiti nemščine, ker hočejo gospodje pridržati ta blaženi jezik za se. Na lim se jim vsedajo nerazsodni stariši, ki mislijo, da bi se otroci res lahko takoj naučili nemščine in taki, ki bi radi z gospodo kramljali po tuje ter tako pokazali, da so imenitnejši od drugih, potem pridejo še tisti, ki so cesarja služili in še taki, ki imajo mnogo pri sodniji opraviti in prošnja se skuje in podpiše.
A poglejmo si stvar iz narodnega in šolskega stališča! Star in resničen je pregovor: Kolikor jezikov znaš. toliko ljudi veljaš. A to ne velja samo za nas, ampak tudi za druge narode in vendar ne vidimo pri nobenem drugem narodu, da bi se v ljudski šoli učil še tuj jezik. -Naši ljudje večkrat pravijo: Slovenski že otrok tako zna, naj se v šoli nemški uči. Ja, kaj nemški otrok ne zna nemški in vendar se uči v šoli samo nemški, talijanski samo talijanski, madžarski samo madžarski itd. Bi li ne bilo dobro tudi za te, da bi se učili še enega jezika? A tega ne storijo, ker vedo. da se ne da služiti dvema gospodarjema.
Oni vedo. da ni tisti najboljši gospodar oz. delavec, ki zna govoriti nekaj tujih besed, ampak tisti, ki zna dobro in pravilno misliti in računiti. ki zna svoj čas in svoje blago prav obrniti. Oni pa hočejo, da se njihovim otrokom bistri v prvi vrsti um in se jim blaži srce. kar se pa more zgoditi le v maternem jeziku, zato pa nočejo dru-zega jezika v ljudsko šolo. Če vidimo, da se pri nas nekaterim Nemcem bolje godi, kakor Slovencem, ne smemo tega pripisovati nemščini, temveč njihovi boljši naobrazbi. Oni so pač obiskovali boljše šole. Veliko jim pa pomaga tudi naša stara bolezen, da rajše podpiramo tujca kot domačina. Med domačini pa lahko pogosto vidimo, da pride navadno hitreje na boben domačija enega kmeta, ki se zna dobro po uemško odrezati, kakor onega, ki tega ne ume.
Vsaki dan slišimo tožbe, da so sedaj hudi časi, da se ne da več živeti in gospodariti po stari navadi, vse se izpreminja. Živimo pač naglo in vsak dan nam prinese kaj novega. Nove iznajdbe vplivajo odločujoče na naše življenje in le, kdor se bo znal s temi iznajdbami pravočasno okoristiti, bo ostal na površini. Prišel je čas, ko bo moral vsakdo, kmet kakor gospod pazljivo brati časopise in knjige, če bo hotel svoje delovanje času primerno urediti. Naše šole morajo toraj sedaj v prvi vrsti gledati na to, da privedo učence tako daleč, da se bodo mogli potem sami izobraževati, t. j. da bodo mogli knjige in časopise s pridom čitati. To je pa velika in težavna naloga, ki se le tam doseže, kjer je šola v usodnih odnošajih in kjer se ne trati časa z manje potrebnimi rečmi.
Smelo in odločno trdim, da ne more tega cilja doseči nobena ljudska šola, kjer se p o u č n v tujem jeziku. To mojo trditev jasno potrjujejo naše „schulvereinske" šole. Slovenski otroci, ki so jih obiskovali, ne znajo potem ni v slovenskem, ni v nemškem jeziku svojih misllij prav izraziti in ravno tako ne razumejo misllij drueih. njim je toraj pot do lastne nadaljne naobrazbe zaprt.
Ravno tako se godi in se bo godila otrokom na slovenskih šolah, kjer je v najvišjem razredu nemški učni jezik. Oni se bodo pač naučili malo nemški brbrati, a prav razumeli ne bodo nobenega jezika, ker pač tudi mi slovenski učitelji ne znamo čudežev delati.
Bodo pa tem našim otrokom tiste nemške besede res toliko koristile? Sedaj nismo več pod oblastjo nemških grajščinskih valpetov. Oblastni je morajo z nami uradovati v našem jeziku, kupci in prodajalci pa znajo tudi prav dobro po naše govoriti, če imajo le kaj prida od nas kupiti ali če vidijo naš denar. — Kolikokrat pa so te priučene besede ljudem v kvar? Kolikokrat se posamezniki radi njih napihujejo in se celo odtujijo svojemu narodu? Kolikokrat se ž njimi tudi korenito osmešijo ?
Ne glejmo toraj v prvi vrsti na to, da bi se naši otroci naučili v ljudski šoli bogve koliko nemščine, temveč zahtevajmo, da si pridobijo tam kolikor mogoče temeljito splošno naobrazbo, ki jih usposobi, da bodo kdaj značajni, samostalao-
misleči, delavni ljudje in trdni gospodarji. To pa se doseže le s poukom v maternem jeziku.
Nikakor pa ne odklanjamo popolnoma pouka nemščine, ampak se naj ista poučuje na slovenskih šolah od slovenskih učiteljev, v kolikor ni na kvar pouku v ostalih pvedmetih. Prepričanje prevladuje, da se da v okvirju obstoječega šolskega zakona na slovenskih šolah tudi glede pouka nemščine doseči popolnoma zadovoljive uspehe. A slovensko deco nemškega jezika učiti morajo samo slovenski učitelji, ki obenem vcepljajo deci narodno samozavest in narodni ponos.
pošiljajo le zaraditega v nemško šolo. ker mislijo, da se tam priuče nemškega jezika; seveda po žalostnih izkušnjah dočakajo ravno nasprotno, zakaj otroci ne le da pozabijo se to. kar so se naučili v prejšnjih letih v slovenski šoli. ampak se še raznarodijo. Ali tedaj ni bolje, da damo takim našim ljudem, ki hočejo, da bi njih otroci znali kolikor toliko nemško, priliko in zagotovilo, da se lahko v slovenski šoli priuče nemščini? In to se v više urejenih ljudskih šolah lakko doseže, čemur pritrjujejo naši najboljši strokovnjaki. Seveda maziljeni mariborski nadvzgojitelji okoli ,,Slovenskega Gospodarja"' hočejo vedeti tudi v tem oziru več.
Z ognjem in mečem! ..Slovenski Gospodar"' se je zaklel nas uničiti, če bode mogel. Menimo, da ne bode šlo. ampak bode morebiti ..Slovenski Gospodar"' imel zaradi svoje bojevitosti enkrat še hudega mačka. Oujmo. Kako nas davi! Uvodni članek ..Slov. Gospodarja"' od zadnjega četrtka se rahlo dotakne ,.Štajerca", z gorjačo pa udari po ,,Narodnem listu", rekoč: ..S temi ljudmi mi ne moremo imeti miru"' in sklepa s pozivom k boju zoper nas. mir pa želi ljudem, ki so dobre volje. Naše stališče v zadevi drugega deželnega jezika pomandra v prah in pravi v posebnem članku, da bodemo mi s svojim postopanjem dosegli, da čez 50 let na Štajerskem ne bode Slovencev. Prizna sicer, da imamo glede nemških in dvojezičnih šol popolnoma prav. vendar smo pa grobokopi. ako pravimo, naj se slovenski otrok, če že hoče nemški znati, poučuje v tem jeziku od slovenskih učiteljev, ne pa od odpadnikov. Potem v posebni notici obdolžuje pripravljalni odbor narodne stranke, da je njegovo delo za narod, in da so njegove več tisočev znašajoče žrtve za narodno stvar, zlasti za ,,Narodni list" — in narodno stranko — baje sebičnost in koristolovstvo. Kdo se temu ne smeje? Spet v drugem članku s strastjo napada slovensko narodno učiteljstvo, ktero je vsa leta strupeno napadal in zoper ktero še zdaj hnjska ljudstvo in deco. Sad bode že žel! Pa še hujše reči se čitajo v ..Gospodarju"', očita nam. da imamo papeža za puntarja. čeravno se to ni pisalo v našem listu. Urednik je le v političnem pregledu kratko omenil boj med cerkvo in državo na Francozkem ter izrekel mnenje, da bode vlada svoje sklepe izvršilo. ker ima moč in zaslombo ljudskega zastopstva na svoji strani. To se pa seveda v ..Gospodarjevem'1 jeziku in v njegovi poštenosti glasi drugače, to se pravi papeža imeti za puntarja in zato je baje odgovoren dr. Kukovec, ki je čital dotično opazko kakor ..Gospodarjev"' urednik šele, ko je bil list tiskan. Pa tako se mora zavijati, kajti to pri ljudstvu vleče. Zbujati sovraštvo zoper slovenske rojake je pa seveda načelo ..Gospodarja"'. ki na drugi strani želi mir ljudem. Nazadnje pa še skuša v konjiškem okraju ostrašiti naše zaupnike, da bi ne sestavili okrajnega odbora. Toliko se za nas potrudi „Slov. Gospodar"' v eni sami številki. Kdor ne veruje, da jt to v korist složnemu dr. Korošcu in sveti veri. pride v vice!
Dr. Korošec mož beseda? Ko je dr. Korošec svoj čas nekaterim mariborskim Slovencem naznanil svojo kandidaturo, obljubil jim je, da bode njegov program edinole program Robičev in Plojev in da bode le to storil, kar se bodejo vsi trije dogovorili. Poslanec Robič je menda vsled tega šel s posebno gorečnostjo za Korošca v volilni boj. Toda Korošec je komaj nekaj dni ostal zvest svojemu programu. Ko je namreč Robič predlagal, naj „Slovanska zveza" sklene izvajati posledice iz tega. če se bode sprejela * določba, da sme le dvetretjinska večina izpremeniti sedanji volilni red, je dr. Korošec glasoval proti predlogu. Za predlog so glasovali Robič, Ploj in Vovšek. A čujte in strmite. „Slovenski Gospodar"', čegar šef je dr. Korošec, pa je v strahu pred volilci prinesel novico in laž. da je dr. Korošec glasoval za Robičev predlog, poslanca Vovšeka pa je sploh izpustil, kakor da ga v seji ni bilo. In še do danes ta laž ni popravljena. Živela Ko-roščeva poštenost!
Dra. Korošca sporazumnost s poslancem Plojem. Torej program dr. Korošca je bil. postopati v vseh javnih slovenskih zadevah dogovorno z Robičem in Plojem. Poslanec Ploj je član na-čelstva ..Zadružne zveze"1 celjske, poslanec Korošec pa načelstva ljubljanske „Zadružne zveze'1 in tako strasten sovražnik celjske zadružne zveze, da celo plačanega inserata od celjske „Zadružne zveze1' ne sprejme. In to je prijatelj slovenskega kmeta in slovenskega zadružništva na Štajerskem!
Ali imamo uzrokov, z našimi poslanci biti zadovoljni? V Mariboru se je pred kratkim pripetil slučaj, da se je polkovni zdravnik dr. Svaton pri preiskavi ustreljenega dragonca Bernekerja tako „zmotil", da ni opazil rane na glavi, ki jo je predrla krogla iz revolverja. Poslanci treh različnih klubov so se zavzeli za slučaj, ker je bil Berneker ..nemške" narodnosti. Izposlovali
Narodna stranka in ljudska šola.
Iz učiteljskih krogov se nam piše: Pod tem naslovom prinaša zadnji „Slovenski Gospodar" zopet bobneč članek o našem stališču glede nemščine v ljudski šoli. Človek že ne ve. ali ti blagoslovljeni sotrudniki in uredniki okoli Slovenskega Gospodarja" gonijo to strupeno gonjo iz same nevednosti in nepoznovanja dejanskih razmer ali iz bore hudomušnosti, le da se kakor onemogli levi zaganjajo v narodno stranko. Mesto, da bi bili ti zavijalci resnice narodni stranki hvaležni, da je spravila to pereče in v sedanjih razmerah zelo aktualno vprašanje na dnevni red že z ozirom na njim najbližji okraj mariborski, kjer je obilo res narodnega dela, da se pouk v ljudski šoli uravna v narodnem zmislu. mesto, da bi priskočili na pomoč narodni stranki in ji pomagali, da se vprašanje, ki je zelo praktično političnega pomena, reši današnjim razmeram prikrojeno, pa ji mečejo polena pred noge z zavijanjem resnice, z neresničnimi navedbami in s smešenjem s strupenimi članki. Ti ljudje ali ne poznajo ali nečejo poznati sedanjih razmer, dejstva, da v nekaterih krajih na Spodnjem Štajerskem, sosebno v mestih, trgih, večjih kakor tudi v obrtnih, industrijalnih in prometnih krajih in njih bližini zahteva ljudstvo ali iz lastnega nagiba ali po pritisku več nemščine. Zavožena je bila dosedanja politična smer, da se v ljudskih šolah ne sme poučevati nemščina. Naši voditelji so vpili: ven z nemščino, ali ljudstvo jo je pa .zahtevalo. Lahko trdimo, da ne bi imeli toliko odpadnikov, Štajerčevcev in strupenih šulferajnskih šol na naših rodnih tleh, ko bi bili naši voditelji ubrali drugo taktično smer in bi se kdaj posvetovali o tem perečem vprašanju z našimi narodnimi strokovnjaki, kar je storila narodna stranka takoj, ko je še bila takorekoč v povojih, uvidevši v srečni rešitvi tega vprašanja močno jez prodi-rajočemu nemškutarstvu. Našteli bi lahko mnogo žalostnih dejstev, ko je ljudstvo zahtevalo, da se njih otroci učijo več nemščine, toda obrniti se do svojih za odpomoč se ni ali upalo iz strahu, da mu ne ustrežejo želji, ali iz nevednosti. Taki ljudje navadno pridejo v roke našim narodnim nasprotnikom, ki pomagajo ljudstvu v tem oziru z vso vnemo. Seveda se sestavi takoj na deželni šolski svet taka prošnja, s koje rešitvijo se zabije žrebelj v smrtno rakev, kamor bi radi naši grobokopi že zdavno položili naš rod. Deželni šolski svet izda seveda z veseljem odlok, da se ima v višjih ali pa v vseh razredih ljudske šole poučevati nemški. Oa takim zahtevam ljudstva deželni šolski svet ni nasproten, ampak da z vso naglico ugodi, je povsem umevno. Da je temu tako. se naj Slovenski Gospodar" ozre nekoliko po svojem najbližjem okraju mariborskem, kjer so Slovenci sami zakrivili dosti, da je toliko nemških in utrakvi-stičnih šol. Takim načinom nastane učni jezik nemški v naših slovenskih ljudskih šolah. Deželni šolski svet in nemškutarski okrajni šolski sveti nastavijo na takih šolah nam narodne nasprotne učitelje in ponemčevanje in narodna brezbrižnost cvete po naših šolah, da boli narodnega Slovenca v srce. Ali tedaj ni bolje takšno stališče, kakor ga zavzema narodna stranka? Ali ni bolje, da poučujejo nemščino naši učitelji? Ali ni bolje, da ohranimo našim otrokom slovensko srce? Ali ni bolje, da se naši otroci priuče nemščini v slovenski šoli? Poznam šole, naštel bi jih lahko še več, ki ima svojih Šolodolžnih slovenskih otrok nad 300 v nemški šoli. Ti otroci so kolikor toliko od zavednih slovenskih staršev — nekaterniki celo načelnjejo našim občinam — ki pa otroke
Iz političnega sveta.
Kaj je z novo volilno postavo?
Odločitev je padla ! Z veliko napetostjo je pričakovalo vse. kar politično misli v Avstriji, kako neki bo izpalo glasovanje glede splošne in enake volilne pravice v gosposki zbornici. Pojasnili smo svojim čitateljem, da je zbornica poslancev sprejela načrt splošne in e ake volilne pravice. Govorili smo tudi o tem. kako se je gosposka zbornica, v kateri sede zvečine razni plemenitaši, ustavljala nje uvedbi, ker je videla, da bi s tem padle vsaj deloma predpravice raznih stanov. Razjasnili smo. da ostanejo vkljub lepo zvenečemu naslovu ..splošna in enaka volilna pravica" predpravice Nemcev v krivico Slovanov, a računali smo kot realna, t, j. z razmerami računajoča stranka, z novim načrtom volilnega reda kot z dejstvom, s katerim se bo konečno tudi gosposka zbornica sprijaznila. In tako se je zgodilo. Z bombami in granatami so grozili gospodje plemenitaši, nazadnje pa so se morali tudi oni ukloniti ljudski volji pod pritiskom javnega mnenja. Dne 22. t. m. je gosposka zbornica v burni, skoro do polnoči trajajoči seji. pri kateri je bilo navzočih J 70 članov, z ogromno večino sprejela zakonski načrt o volilni preosnovi. Zdaj treba še samo cesarjevega potrjenja in novi volilni red stopi v veljavo.
Volilna preosnova
postane zakon sredi meseca januarja leta 1907
Zakon o starostnem zavarovanju
zasebnih uslužbencev in takšnih v nekaterih javnih službah je dobil cesarjevo potrjenje. Dne 1. januarja 1007 se zakon razglasi in 1. januarja 1909 stopi v veljavo.
Na Moravskem
je postal deželni glavar grof Sterenyi. njegov prvi namestnik dr. Začek. drugi pa dr. pl. Fux.
Črna gora.
Tudi v mali državici slavnih Črnogorcev se je začelo novo narodno gibanje. Nedavno je v skupščini, t, j. državnem zboru, minister za zunanje zadeve Vukovič obsojal dosedajno politiko Črne Gore, ki se je popolnoma od Rusije ločila in je zahteval, da naj bo Črna Gora vedno v najtesnejši zvezi z Srbijo in Rusijo
Volitve v rusko dumo
se bodo vršile, kakor razglaša poseben carski ukaz, dne 19. februarja 1907.
Štajerske novice.
Veselo in srečno novo leto vsem onim, ki gledajo z zaupanjem na naše delo, srečno in veselo novo leto pa tudi onim, ki stoje danes še ne-zaupno na strani ali pa sovražno nasproti nam. Mi sovraštva ne poznamo, poznamo samo vzvišeni cilj nesebičnega dela za vsestranski narodni napredek.
Leto 1907 bodi za štajerske Slovence en dan trudapolnega, organiziranega, smotrenega dela!
Prvo zborovanje glavnega odbora narodne stranke za Štajersko. Kakor smo že zadnjič naznanili. snidejo se načelniki vseh 27. okrajnih odborov narodne stranke prvikrat na redno zborovanje v Celju dne 6. januarja. Začetek zborovanja je prilično ob 10. uri. Zborovanje se nadaljuje tudi po obedu. Dnevni red se zaupno naznani. Naprej, narodna stranka!
so, da je bil dr. Svaton koj suspendiran, da teče proti njemu kazenska preiskava in g. Wastian je celo interveniral pri naučnem ministrstvu, da se dr. Svatonu odvzame doktorsko dostojanstvo. Tako postopajo nemški poslanci, če se gre za j n stično ali zdravniško „zaroto'' v škodo Nemca.
Zdaj pa vprašamo: Kaj so storili slovenski poslanci, združeni v ,.slovanski zvezi" v slučaju Franc Bratuša. ki je bil na vislice obsojen, ker je baje svojo še sedaj živečo hčer umoril in sue-del? V tem slučaju se je dokazalo, da ptujski sodni zdravniki niso znali razločevati človeških kosti od živalskih kosti. Mislite, da se je kateri izmed teh slovenskih poslancev brigal toliko za stvar, da bi zahteval, naj se vsaj za bodoče navedeni sodni zdravniki ne uporabljajo v sodni praksi? Kaj še? Ta dva zdravnika še sta sedaj izključno sodna zdravnika v Ptuju in našim c. kr. deželnim poslancem niti na misel ne pride, izvajati kake posledice iz Bratuševega in drugih sličnih slučajev; saj se ne upajo ministrom se zameriti: menda imajo drugih ..zasebnih" poslov preveč. Tudi preiskovalni sednik, ki je preiskavo proti zakoncema Bratuša* vodil, ni dobil ukora, pač pa je malo potem — avansiral! Pri teh razmerah so pa „Slov. Gospodar", ,.Naš dom" in ljubljanski „Slovenec" še hudi. če se tem c. kr. državnim poslancem ..poslančevanje" očita.
Narodni svet odklanjajo. Ljubljanski ,.Slo-veuec" v dopisu iz Štajerskega izjavlja, da njegova stranka noče narodnega sveta in da hoče pri državno-zborskih volitvah vseh 7 poslanskih mest za duhovniške kandidate priboriti.
Narodne občine! Leto teče h koncu, prišli so božični in novoletui prazniki, čas, ko se dajejo različni darovi. Tudi naša obrambna društva pričakujejo pri tej priliki od svojih ljubiteljev —
zavednih Slovencev.....- posebnih darov, da bodo
ložje vršila svoje važno narodno delo. Tu se spominjamo osobito naše velevažne vseslovenske šolske Ciril-Metodove družbe. Kolikokrat je ista že klicala med drugim tudi slovenske občinske zastope, da jo podpirajo s stalnimi letnimi doneski. Mnogo se jih je že odzvalo, a še veliko več jih je. ki se dosedaj še niso spomnili Cirila in Metoda. Slednje občine kličemo tudi mi, da sedaj, ko bodo sklepale letne račune, določijo majhen dar tudi za našo šolsko družbo! Ciril-Metodova družba je vpeljala narodni kolek, dajte se tega, narodno občine, poslužiti! Sklenite, da se od novega leta kolekujejo vsi naši spisi, kateri romajo k raznim oblastim in drugam, z narodnim ko-lekom! S tem bodete dosegli, da bo vsak, ki dobi tak vaš spis v roke. vedel, s kom ima opraviti, na drugi strani pa bo imela naša družba od tega stalne letne dohodke! Torej,narodne občine, naprej!
Prilagamo današnji številki 1. številko Zadruge", glasila Zadružne zveze v Celju. Prva številka tega izvrstnega strokovnjaškega časopisa prinaša vseskozi zanimive gospodarske članke in bo našim spoštovanim bralcem gotovo z berilom ustreženo. Prilagamo tudi en list »Kmetovalca", kateri vrli časopis kranjske kmetijske družbe vrši s prikodnjim letom že 24, leto svojo gospodarsko nalogo. Oba lista priporočamo svojim premožnejšim bralcem — kmetovalcem v naročbo.
»Slovensko delavsko podporno društvo" priredi v petek, dne 28. t. m. v društvenih prostorih svojima marljivima članoma-peveema gg. Mahorčiču in Sladiču odhodnico ob 8. uri zvečer. Vabimo tem potom vse člane k najštevilnejši udeležbi.
Za Silvestrov večer se vrši zadnja pevska vaja za moški zbor v soboto ob pol deveti uri zvečer.
Nerazdeljeni dopoldanski poduk. Krajni šol. svet za celjsko okolico je naprosil na predlog domačega učiteljskega zbora deželni šolski svet, da upelje na celjski okoliški deški šoli takozvani nerazdeljeni dopoldanski poduk. Ker je ta šolski poduk nekaj novega in bodo ga kmetje gotovo veseli, objavili bodemo v prihodnji številki spis o tem predmetu.
Političnega društva „Naprej" v Celju redni občni zbor se vrši -5. januarja 1907. ob 8. zvečer v prostorih narodne čitalnice.
Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko ima občni zbor v soboto dne 29. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu v Celju.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico
imela je 16. t. m. svoj občni zbor v gostilni g. Sameca na Ložnici, pri katerem je predaval g. učitelj Kurbus o čebeli in delu čebelarja po zimi. g. živinozdravnik Volavšek pa je kazal praktično, kako se ima ravnati s panji s premakljivim sa-tovjem. Zbora se je udeležilo ne samo precejšnje število udov. ampak tudi več kmečkih fantov, kateri so z zanimanjem poslušali poučna predavanja. Zadnje dejstvo nas je posebno razveselilo, ker le v mladem kmečkem naraščaju imamo pričakovati modernih čebelariev.
Ker bo treba kmalu prispevek udov poslati društvu v Ljubljano, da dobimo prihodnje leto pravočasno čebelarja in je nabiranje udnine težavno, ker so udi raztreseni daleč naokrog, prosijo se vsi udi in tisti, ki mislijo pristopiti, naj oddajo udnino ali predsedniku g. Zdolšeku, c. k. avskultantu v Celju, ali blagajniku gosp. Samcu gostilničarju na Ložnici, ali pa tajniku g. Kosiju, poštnemu oficijalu v Celju, kateri zadnji se nahaja do konca tega leta na pošti, kjer se ga tem lažje dobi.
Iz Škofjevasi pri Celju. — Pri zadnjem posvetovanju v zadevi uravnave ali regulacije Hudinje smo imeli mi kmetje zopet priložnost videti v komisiji visoke gospode iz Celja in iz Gradca, ki so prišli k nam, da se dogovorijo z zastopniki našega ljudstva v tej nujni zadevi. Nič nimamo proti .temu. če so Nemci, to pa smemo zahtevati in tir jati. da nam oblasti pošiljajo ljudi, ki razumejo tudi naš slovenski jezik. Ali pa ni tudi skrajna sramota za oblasti, da nam vsiljuje tako visoko učene gospode, ki ne znajo drugega, ko svojo nemščino! To je vnebopijoča krivica, da zahteva oblast od nas priprostih kmetov, da razumemo kar dva jezika, slovensko in nemško. Pa vsaj lahko tolmačimo — tako smo rekli zadnjič. Res je to precej nedolžno, pa če pomislimo in se vprašamo, zakaj nam pošilja oblast samo take uradnike, ki ne znajo slovensko — nato pač hitro lahko odgovorimo, ker naših slovenskih tukaj ni, ker jih vlada prežene na Kranjsko in v razne zakotne kraje po nemškem Štajerskem, pri nas na Slovenskem pa dobijo službe tujci — Nemci, ki ne razumejo našega jezika in toraj nimajo pravice pri nas služiti in odjedati kruha našim ljudem, ki znajo slovensko in nemško, ki razumejo nas in mi nje. Toliko smo povedali danes in upamo, da si pametne slovenske občine ne bodo pustile dajati od oblasti takih klofut; takih uradnikov, ki našega jezika ne razumejo, ne maramo — proč žnjimi!	Eden. ki je bil zraven.
Narodna čitalnica v Vojniku priredi v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih (v posojilnični hiši) domačo društveno zabavo z raznim sporedom. K obilni udeležbi vabi vse Sloveuce in Slovenko društveni odbor.
Nova Cerkev pri Celju. Čebelarsko podružnico želijo osnovati naši vrli kmetje. V to svrho bo predaval v nedeljo dne 30. t. m. g. Fran Ju-rančič o čebelarstvu.
Zaročil se je na Sveti večer gosp. Eduard Kukec z gdč. Fani Senica v Žalcu. Častitamo!
Silvestrov večer »Žalskega Sokola" se vrši v dvorani gospe Hausenbichler; na vzporedu je predavanje o I. Fugnerju in M. Tyršu; po predavanju domača zabava s šaljivimi nastopi, petjem in godbo. Vstop prost.
Sestavitev okrajnega odbora narodne stranke v Žalcu. V nedeljo, 23. decembra se" je za Žalec, Petrovče, Veliko Pirešico, Gotovlje, Griže, Št. Peter sestavil po zanimivem zborovanju okrajni odbor narodne stranke. V predsedstvo je izvoljen g, župan Josip Širca. V Savinski dolini vlada velikansko navdušenje za narodno stranko, kar z veseljem pozdravljamo z nado, da to pomeni najlepšo bodočnost. Sestanka sta se udeležila tudi dr. Kukovec in dr. Božič iz Celja. Naprej. Savinska dolina!
Ogenj je upepelil dne 23. t. m. v Arji vasi pri Žalcu posestniku Jožefu Bredovniku hišo z gospodarskim poslopjem. Nastal je požar vsled neprevidnosti. V nevarnosti je bila cela vas.
Mozirje. V Mozirju so bile 19. t. m. občinske volitve. Stali sta si nasproti dve stranki in je dobila v tretjem razredu večino stranka z imenom katoliška narodnonapredna stranka tržanor, ktera
je, kakor znano, bolj gospodarstvenega nego političnega značaja. Da bi ta stranka mogla biti protinarodna, kakor ji očitajo ,.SudOsterr. Stimmen", ne moremo verjeti in tudi nimamo vzroka to misliti. Izražamo le željo, da čuva občinski zastop mozirski v vsakem oziru čast tega dičnega slovenskega trga naše narodne Savinske doline.
Šoštanj, 21. dec. Danes se je končala volitev za občino Šoštanj s tem. da se je po posredovanju vlade sprejel kompromis glede delovanja in odbornikov. Županom^ je izvoljen tovarnar Hans W. VVosčhnagg. podžupanom poslanec Ivan Vošnjak.
Poštne novice. S pošte v Mislinjah bo šestkrat v tednu hodil poštni pot v Št. Ilj nad Val-dekom, Št. Ilj pod Turjakom, Spodnje in Gornje Douže. — Na Cvenu pri Ljutomeru dobe samostojno pošto. Poštni pot bo hodil šestkrat v tednu s pošte v Središču v Šalovce in Stari Marof.
V Trbovljah je umrla dne 22. t. m. vrla ro-doljnbka gospa Marija Goropevšek.
Hrastnik. Vse narodno misleče Hrastničaue. okoličane in tudi oddaljenejše prijatelje vabimo, da se udeleže zborovanja Ciril in Metodovih podružnic trboveljskih, ki bo na novega leta ob 4. uri popoldne v prostorih g. Roša v Hrastniku. Vsi so dobrodošli, ki ne morejo pristopiti v podružnico. Pridite, da počastimo g. prvomestnika msgr. Tomo Zupana, ki pride ta dan nalašč iz Gorenjskega! Ob pol 6. zvečer se vrši v telovadnici novega šolskega poslopja božičnica, pri kateri bodo obdarovani oni otročički. ki so bili priglašeni za vrtec". Tndi k božičnici se vabijo vsi. zlasti tudi stariši, da se bodo radovali s svojimi malimi sinčki in hčerkami.
Nekateri g. trgovci iz Celja so poslali precejšnjo zneske za božičnico v Hrastniku. Iskrena jim hvala! Po novem letu se objavijo imena vseh darovalcev!
Bralno društvo za Laški trg in okolico ima
svoj 11. redni občni zbor dne 16. januarja 1907. ob 3. uri popoldne v pivnici na Laškem s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora. 3. slučajnosti. — Pred zborovanjem pobirala se bode udnina in sprejemali novi udje.
Občinski odbor v Rajhenburgu je sklenil v svoji seji dne 17. i. m. enoglasno popolno slovensko uradovanje, za katerega izvršitev je odgovoren župan. Kolekovanje aktov z narodnim kolekom se je z ozirom na gmotno stanje občine za sedaj opustilo. — Umestno bi bilo tudi, da bi občina prosila, oziroma zahtevala od južne železnice dvojezične napise na kolodvoru.
Iz Rajhenburga smo sprejeli daljši dopis o sestavi odbora za okrajno organizacijo. Radi pomanjkanja prostora ga danes ne moremo objaviti. Posnemamo iz njega, da je voljen predsednikom okrajnega odbora vrli in odločni kmetovalec Anton Kunej iz Stolovnika. V celem okraju vlada veliko navdušenje, in narodna stranka si pridobiva dan za dnem novih tal. Odborniki so predsedniku podali roke v sveto obljubo, da hočejo neumorno in neustrašno delovati za narodni napredek. Živeli možje narodne stranke! Naprej!
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima v nedeljo, dne 9. j an nvarja 1907 ob 10. uri dopoldne v šoli na Vidmu svoj občni zbor. Vspored: 1. Odobreje zapisnika zadnjega občnega zborovanja. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju v preteklem letu. 4. Poročilo blagajničarke o gmotnem stanju društva za leto 1906 in pregled računa. 5. Poročilo učiteljskega zastopnika za brežiški okraj o njegovem delovanju v okrajnem šolskem svetu. 6. Iz šolske prakse. 7. Razni nasveti.
Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Brežice. Vojaško veteransko društvo Brežice in okolica priredi v nedeljo dne 6. prosinca 1907. ob 7. uri zvečer v dvorani ,.Narodnega doma" koncert in ples, pri katerem gode vojaška godba c. kr. pošpolka št. 96. iz Karlovca. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Volitve v okrajni zastop brežiški se imajo, kakor poroča „Posavska straža", v kratkem vršiti. Namestnija je rešila razne pritožbe. Slovenci upajo tokrat na zmago. Okrajno glavarstvo je Slovencem po krivici črtalo tri volilce v veleposestvu.
Št. J ur ob južni železnici. Izvrsten užitek smo imeli v nedeljo 16. t. m. v Št. Jurju ob južni želežnici Pevski zbor pod vodstvom neumornega g. učitelja Čulka je izvajal v gostilni pri Nendlu tako krasne ločke, da smo si vsi rekli, da zavidamo Št. Jnr za tak zbor in takega pevovodjo. Št. Jurski pevski zbor je zdaj najboljši na slovenskem Štajerskem. Čuditi smo se morali, da udeležba ni bila še bolj številna. Pa ker vodi petje učitelj, je to razumljivo. Gospodje gospodarjeve" struje odvračajo ljudstvo od vsega, kar ni na njih zelniku zraslo, če je še tako izvrstno. Gosp Kveder in gospica Lojzka Kavčičeva sta žela za svoje točke na goslih oz. klavirju burno pohvalo. Plemenite prijateljice in prijatelje slovenske pesmi v narodnem Št. Jurju moremo le pozivati, da vzdržijo ugled svojega zbora zmiraj na dosedanji višini.
Slovenska kmetijska šola v Št. .Jurju ob južni železnici je konečno zagotovljena. Deželni odbor je kupil od veleposestnika Franca. Pisanca veleposestvo za 50.000 K.
Oramlje. Kakor menda na druge občine, je tudi na našo občino prišel razglas od okrajnega zastopa oziroma c. kr. komisarja v Celju za na-ročeuje modre galice proti peronospori, in letos po taki ceni, kakor še nikdar doslej, namreč po 77 vin kilogram, ki je stal druga leta le po 54 ali 55 vin. Kdo je temu kriv. da se kar tako cena vzdigne?
Velikodušni so nemški mestni očetje v Slovenski Bistrici. Sklenili so, dajati nemškemu narodnemu svetu za Spodnje Štajersko letne podpore kron.
Zaradi škrlatice so zaprli šole v Slovenski Bistrici.
Kako postopajo vojaški zdravniki? V Mariboru se je nedavno zgodil nečuveu slučaj.. Dra-gonec Berneker iz Zgor. Avstrijskega je šel dne 3. t. m. kot ordonanca na pošto in je vzdignil tam večjo svoto denarja. Drugo jutro pa ga je našel neki delavec pri koroškem kolodvoru nezavestnega. Prepeljali so ga v vojašnico. Vojaški zdravnik dr. Svaton je spoznal, da je vojak „pijan"\ zato ga je dal polivati z vodo in ker ni nič pomagalo, pretepsti z jermeni. Na vojakovi glavi je sicer opazil krvavečo rano, a je rekel, da jo je dobil, ko je v pijanosti padel. Ko se vojak čez dva dni še ui zavedel, so poklicali zdravnika dr. Diewalda. Ta je pa spoznal, da ima Berneker kroglo iz samokresa v glavi. Denarjev, ki jih je na pošti dvignil, tudi ni bilo nikjer. Jasno je bilo, da je bil ustreljen in oropan. Berneker je vsled rane uiurl. — Dr. Svaton pa. ki je tako nečloveško in površno postopal z vojakom, je že odpuščen in se je uvedla proti njemu preiskava. — Slučaj je celo javnost silno razburil in je. podana v državnem zboru tozadevna interpelacija. — Upamo, da se bodo tudi vojaške oblasti konečno naučile, da morajo z vojaki človeško postopati.
SraSno in pevsko društvo Pflaribor je priredilo dne 9. t. m. Miklavžev večer v veliki dvorani vNarodnega doiua". Bilo je nepričakovano dosti zabave in lepili prizorov. Predstavljala se je šalo-igra „Boječi Matevž" ter igrokaz ,,Gozdni čar na predvečer sv. Miklavža"; kot igralci so nastopili otroci in izvršili vsak svojo vlogo kakor odrasli igralci. •— Posebno je razočaral občinstvo sijajen nastop sv. Miklavža v spremstvu in nastop treh vil Akoravuo se je vspored Miklavževega večera pravočasno objavil in so se še razpošiljala posebna rabila, bil je obisk vendar slab Pogrešali smo mnogo mariborskih Slovencev, posebno nekaj Todbm, ki se sicer pridno udeležujejo nemšKih prireditev v kazini in v ,,Katholischer Gesellen-vereinu" ter zahajajo v nemško gledališče h predstavam, ponižajo se pa le redkokedaj, da obiščejo kakšno prireditev narodnega društva v „Narodnem domu". Žalibog se nahajajo tudi med zavednimi narodnjaki nekateri, ki imajo ob takih prilikah zmiraj druga pota ali se jim pa zdi bolj požrtvovalno posedati v nemških gostilnah. — To je narodna malomarnost in zaslužili bi dotični gospodje oziroma rodbine v resnici, da se jih javno imenuje; seveda bi nastal potem krik in vik, izgovorov se pa tudi ne zmanjka. A prisegamo, da vedno ne bomo prizanašali.
„Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vuhred in marenberški okzaj" ima svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 30. t. m. v Vuhredu v gostilniških prostorih g. Fr. Sgerma p. d. Kajžer, popoldne ob 3. uri. Na dnevnem redu je vprašanje slovenske šole v Marmeku, radi tega vabimo vse zavedne in rodoljubne Slovence celega okraja, da se tega zborovanja gotovo udeleže! Po zborovanju se vrši ravnotam veselica s tamburanjem in gledališko igro ,.Trije tički". Vstopnina k veselici 40 v. Pridite vsi k zborovanju in k veselici in pokažite s tem zopet, kako lepo napreduje v tem okraju narodna zavest!
Javen shod narodne stranke v Rušah. Narodna stranka je naravnost nepričakovano trdna tla dobila v Dravski dolini. V Rušah je bil na Štefanovo javen shod stranke, kateremu so predsedovali gg. Viktor Glaser. Alojzij Glaser in Fran Pahernik in na katerem sta o narodni stranki govorila dr. Kukovec in dr. Božič iz Celja. Sestavil se je okrajni odbor narodne stranke za Ruše in sosedne kraje. Še t# dni se sestavi poseben odbor za sVuhred, Marenberg, Kaplo itd. Podravčani so navdušeni pristaši narodne stranke in izražamo trdno upanje, da bode novo gibanje rodilo obilo blagoslova za Slovence ob nemški meji. Shod v Rušah je bil vkljub visokemu snegu krasno obiskan, celo Sv. Križ nad Mariborom je poslal 6 zastopnikov. Prišli so Vuzeničani, Vu-liredčani, Mariborčani itd. Po shodu je bralno društvo priredilo igro „Trije tički". ki se je prav izvrstno igrala. Ruše bodo Vedež tamošnjega odbora stranke. Slava Rušam!
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je nabral v veseli družbi g. Oskar Slemenšek. učitelj na Runču. 2 kroni.
Sv. Tomaž nad Ormožem. V nedeljo, dne 6. januarja 1907 popoldne se vrši v naši šoli ustanovni shod čebelarskega društva. Čebelarji, pridite polnoštevilno, da si ustanovimo svoje lastno čebelarsko društvo. Združimo se! „V slogi je moč" — to velja tudi čebelarjem! Znani strokovnjak. g. Jurančič je obljubil nas obiskati, da pomaga našemu društvu na noge.
Sv. Rupert v Slov. gor. Tukajšnji diletantje ponove dne 30. grudna igro „Cvrček'1 v prid dijaški kuhinji v Mariboru. Ker je namen tako lep, pridite, prihitite, prijatelji mladine, v velikem številu. da položite tako mal dar domu na oltar.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koi»oško.
V	občini Rikarja vas so pri občinskih volitvah dne 18. t. m. zmagali Slovenci v vseh treh razredih.
Kpanjsko.
Zadružna tiskarna v Krškem. V „Posavski
i
straži" čitamo nekako pojasnilo zadružne tiskarne v Krškem zaradi preselitve ,,Narodnega lista" v Celje. Da bi ne bilo nesporazumljenja, še enkrat omenimo, da se nismo preselili v Celje zaradi nezadovoljnosti s tiskarno v Krškem, ampak iz drugih že večkrat omenjenih vzrokov. Priznati moramo, da se je krška tiskarna izredno potrudila za naš list in se bode narodna stranka za Štajersko gotovo zmiraj spomnila, da je tekla zibelka ..Narodnega lista" v Krškem. Tiskarno našim prijateljem priporočamo.
Gregorčičeve ulice se bodo odslej imenovale po nesmrtnem pesniku dosedanje podaljšane Hilšerjeve ulice od Gradišča do Bleiweisove ceste.
Volkovi se klatijo baje po notranjskih gozdih in so napravili že veliko škode med divjačino.
Novo mlekarsko zadrugo so osnovali pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem.
V	javno ljudsko knjižnico spremene čitalniško knjižnico v Kranju.
V	Zagorju ob Savi je ponesrečil v rudniku 22 letni premogar Frančišek Sovrašek dne 24. t. m. Šel je namesto tovariša na delo, padel več metrov globoko in obležal mrtev.
Ppimopsko.
Zveza bolniških blagajn v Trstu. Pri občnem zboru dne 23. t. m. so Slovenci in Hrvati propadli s 16 glasovi proti Italijanom združenim s socijalnimi demokrati, ki so dobili skupaj 18 glasov.
Na japonski način se je hotel usmrtiti v Trstu 56 letni brivec Anton Gregoretti. Japonski način samomora je takozvani „harakiri". t. j. pre-rezanje trebuha. Gregoretti si je res prerezal trebuh in tudi vrat, a nobena rana ni smrtno-nevarna.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Za 29. december 1.1. so razpisane volitve v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice v Trstu, v kateri zavaruje 5000 podjetnikov iz Kranjske, Primorja in Dalmacije svoje delavstvo. Dasi je med podjetniki 3600 Slovanov in le 1400 Italijanov, je uprava zavoda v laških rokah. Uradniki so sami Italijani. Važna točka našega narodnega programa je vsekakor, da se pridobi ta važna postojanka; zato upamo, da bodo dne 29. decembra slovenski podjetniki in slovenski delavci storili svojo dolžnost. - V Ljubljani se je sestavil iz zastopnikov obeh slovenskih strank poseben odbor, katerega naloga je delati na to. da dobe Slovenci primerno zastopstvo pri upravi zavarovalnice.
LISTEK.
Slike iz vzgoje.
Piše A. P.
3. Dobro naložena glavnica.
(Božična sličica.)
(Konec).
Bilo je na sveti post zvečer. Mati in otroci so bili v kuhinji okoli štedilnika, v katerem je veselo plapolal ogenj, ki je po knhinji širil blagodejno toploto. Zunaj je bil mraz in sneg in vsak je hitel, da je prišel v toplo sobo. Otroci so napeto poslušali mater, ki jim je v mraku po večerih, ko so čakali na očeta, rada pripovedovala pravljice. Znala je dosti in kaj lepo pripovedovati. Izdati menda že smem, da ji je gospod učitelj večkrat posodil, ko ga je prosila, kako knjigo, v katerej so bile mične pravljice in pripovedke. Prebrala jih je ter jih potem otrokom potem otrokom pripovedovala o zakletih kralji-činah. o pedenjčloveku — laket braki. o smešnem Pavlihi itd.
Nocoj na božični večer so otroci s posebno pozornostjo poslušali, mama je namreč pripovedovala o božičnem drevesu in detetu Jezuščku. ki baje prinese na božični večer v vsak hram, kjer so pridni otroci, krasno božično drevesce, s cvetjem in svečami okrašeno hojko in lepimi darovi za otroke.
Ko je mati končala, so se živahno razgo-varjali o božičnem drevescu in ljubem Jezuščku ter nestrpno povpraševali, ali bo tudi k njim Jezusček kaj prinesel. Komaj jim je mati odgovarjati utegnila, ker vsak je hotel govoriti. Slednjič reče mati: „Le potrpite, oče morajo priti vsak čas in potem gremo večerjat in po večerji bo prišel Jezusček".
,.Da bi že le skoraj, skoraj prišli ata, tako se že veselim božičnega drevesca," vsklikali so otroci drug za drugim.
,,Bo meni tudi kaj prinesel Jezusček?" vprašal je Ladi.
„Bo, bo, seve. če boš priden," ga je potolažila mati.
„Meni bo prinesel," je dejal sedaj Ladi jako važno in pogledal vse po vrsti, ki so se mu nasmehnili, ter je pritavil.
„Pa Miliki bo prinesel, pa Stanku bo prinesel, pa mami tudi, pa ateku tudi."
„0 seve, mami tudi in ateku tudi", sta potrdila Milika in Stanko.
,.Ladi", vprašala ga je mati, ,.ali pa še veš križ narediti, ali še veš do pet šteti? Kaj? Sicer ne vem, če ti bo Jezušček kaj prinesel.
„0 znam, znam", se pogumno oglasi Ladi. „Ko bodo atek prišli, bom pokazal, da vem, vse
u
Zaslišali so se koraki, težki koraki. Takoj so spoznali, da prihajajo oče, ker nikdo ni tako trdno stopal po stopnicah kot oče s svojimi velikimi usnjarskimi črevlji.
Prišel je Zupančič. Veseli so ga pozdravili in Ladi je hitel: „Atek, atek. jaz že znam križ narediti, že znam do pet šteti, pa peti tudi znam tisto pesem, veš tisto ,.Vrabček potepuh'1, z mamico, pa z Milico in Stankom smo jo peli. Nocoj pride Jezušček in mi bo nekaj prinesel."'
,.Tako?" vprašajo oče.
,,0 ja" nadaljuje Ladi ter pokaže na vsakega s prstom. „Pa vam ata tudi, pa mami tudi. pa Milici bo nekaj prinesel, pa Stanku bo prinesel."
Vsi so se mu smejali, ko je tako hitel praviti in kazati od enega do drugega.
,.Tako, tako", reče oče ter vesel poljubi Ladeka. ,.Bo ti prinesel, bo, če le znaš že križ narediti in drugo. Bomo koj videli, če je res."'
„Oče. to imate hlapca", reče Stanko ter postavi pred ateka velikega lesenega hlapca. Milica pa prinese volneno obutalo, da bi se oče preobul. Vsak dan, ko je prišel oče domov, sta otroka gledala, kako in s čim bi mu ustregla ter sta tekmovala med seboj, kateri bo očetu več pomagal.
Ko se je atek preobul in preoblekel, so večerjali kar v kuhinji kot navadno. Da otrokom nocoj ni posebno dišalo jesti, se lahko razume, ker so imeli polno glavo misli o božičnem drevesu in o Jezuščku, ki jim bo nekaj prinesel. Sobi so bili okrasili z bršljanom, in pomito in pometeno je bilo vse snažno, ker v grdo nečedno stanovanje ne gre Jezušček.
Po večerji reče oče: ..No. Ladi. če res znaš, pa pokaži."
In postavil se je Ladi pred ateka, položil levo roko lepo na prsa, a z desno je delal križ po čelu in nosu, po ustih in prsih dol. Pravi križ še pač to ni bil, a pravemu precej sličen, križ je pa le bil in molil je Ladi važno: ..'Meni očeta, sv. Duha - amen."
„Oho Ladi!" smejali so se oče in vsi drugi tudi. „Kje si pa sina pustil, že spet ne veš. nič ti ne bo Jezušek prinesel."
Boječe in proseče je pogledal Ladi k mami, kot bi hotel z očmi reči: sedaj mi pomagajte, sedaj mi pomagajte, za božjo voljo, pomagajte mi!
„0j, ti dete, ti", ga je pokarala mati, ..kolikokrat še ti bom pokazala in povedala. Na čelu se reče „v imenu očeta", na ustih „in sina" in na prsih „in sv. Dnha, amen."
Stanko se mu je smejal ter mu od strani kazal: ,;Vidiš, tu na ustih se reče: ,.in sina. Veš, na čelu je oče, na ustih sin in na prsih sv. Duh."'
Tudi Milici se je smilil ter je kazala na usta ter pravila Ladeku: Tu liam. tu sin, tu ham, ta sin."
Pripognila se je mati k Ladeku, ga z levo roko objela, z svojo desnico pa je prijela Lade-kovo desnico ter mu delala križ na čelo, na usta in prsa ter mu govorila besede, ki jih je Ladi govoril za njo.
„Zdaj se pa sam križaj", dejala je mati. „saj si že prej znal, pa si zopet pozabil."
In Ladi se je prekrižal ter lepo povedal: ..'Meni očeta in sina in sv. Duha. amen."
..Zdaj si pač priden", so ga pohvalili oče in še enkrat se je moral prekrižati in tudi tokrat se mu je posrečilo.
„No, kako pa znaš kaj šteti?" vprašajo oče.
„0 to pa znam", je veselo dejal Ladi ter štel: „Ena, dve, tri. štiri, pet."
„Ladi, koliko prstov je to?" vpraša ga mati ter mu pokaže dva prsta.
,,To sta dva prsta", se je odrezal Ladi.
„To je lepo", ga je pohvalil oče ter mu pokazal 4 prste in ga vprašal: ,.Koliko jih je pa to?"
To je pa bilo Ladeku preveč in boječe je dejal: „Čakajte, atek, imate tako velike prste, da jih ne morem prešteti, sem držite, da bom preštel."
Vsi so se mu smejali in oče mu je pomolil roko s 4 prsti bliže. Hitro je preštel Ladi ter veselo vskliknil: „To so 4 prsti."
Veseli so bili vsi Ladekovih uspehov, najbolj pa Ladi in mati.
„Ladi je skušnjo dobro prestal", de oče. „kaj pa vidva. Stanko in Milica? Ali že znaš. Stanko, poštevanko s šestimi ? Ali že znaš. Milica, brati pri r?"
In oba sta hitela očetu pokazat, da znata. Stanko je brž povedal poštevanko s šestimi, 1 X 6 = 6, 2 X 6 = 12, itd. Da. še več! Znal je celo že 6 v 6 = 1 krat. 6 v 12 = 2 krat itd. in tudi šestine je že znal.
„ Včeraj smo računili pri 60 in gospod učitelj so me pohvalili, ker sem dobro znal", pripovedoval je Stanko ter proseče pristavil: „Je-li atek, da se bova sedaj v božičnih počitnicah učila računiti pri 70, da se bova učila poštevanko s sedmimi."
,.Da, če boš le ubogal", je odgovoril oče.
Milica je prišla med tem z začetnico ter rekla: „0 znam brati, prav gladko brati, sva prej z mamo trikrat pri r brale." In brala je lepo glasno in gladko r.
Med tem, ko se je oče bavil v kuhinji z otroci, je mati tiho smuknila v drugo sobo ter hitro okrasila majhno smrečico, ki jo je kupila za božično drevo, razdelila je darove na mizo pod smreko ter užgala svečice na drevesu. Stopila je v kuhinjo ter dejala: ,,Otroci. Jezušček je prišel, nekaj je prinesel." Vsem so srčica zadrhtela hrepenenja in vsi so hiteli v drugo sobo, kjer je stalo krasno se bleščeče božično drevesce. Ni bilo veliko, a veselje, ki so ga imeli otroci z drevescem in z darovi, je bilo neizmerno. Ladi je dobil lepega velikega konjička, kakršnega si je že dolgo želel, Milica krasno punčiko, Stanko pa lepo novo zimsko čepico. Tudi na ateka in mamo ni Jezušček pozabil. Mami je prinesel lep zimski robec in nov predpasnik, ateku pa toplo zimsko suknjo. V grofovski palači, kjer so imeli krasnejše drevo in obilnejše darove, menda ni bilo takega neskaljenega veselja, kot je vladalo v tej sobi. v tej siromašnej delavčevej rodbini.
Vesele urice božičnega večera so jim hitro potekle, minila so pa tudi leta hitro. Ker sta Zupančičeva svoje otroke skrbno odgojevala. ker sta vsak novčič dobro porabila za vzgojo otrok, so ti napredovali, da je bilo veselje. Stanko je postal inženir. Ladi pa učitelj. Ker je bila Milica čednostno izobraženo dekle, je dosti ženinov povpraševalo za njo. Omožila se je z nekim pekovskim mojstrom.
Ko so otroci, prišli do svojega kruha, so podpirali svoje stariše. da so jima tako vsaj nekoliko povrnili njiju ljubezen in skrb. Na stare dni se je Zupančičema dobro aodilo in vsa srečna sta pestovala Miličine otroke, svoje vnuke. Stari Zupančič je dostikrat zabičeval svojim otrokom in pravil tudi vsem znancem: ,.Prosti čas. ki ga ima kdo. najbolje uporabi za vzgojo svojih otrok, z dobro vzgojo se največ zasluži; zasluži se svoja lastna sreča in sreča svoji otrok, in to je pač najbolje naložena glavnica ali kapital."
Zimska pravljica.
Spisal Vojeslav Molž.
Daleč na severu je živel ob velikem morju kralj. Njegovo kraljestvo je bilo prostrano in bogato, veliki gozdovi so se širili po njem, v primorskih mestih je cvela kupčija, prihajale so ladje od vseh strani in nakupovale in odvažale vsakovrstno blago.
Večji del leta pa je bila v tem kraljestvu zima, sneg je pokrival vsenaokrog polja, gozdove in mesta. In vsakokrat, ko je zapal prvi sneg, je postal kraljev mladi sin žalosten, ogibal se je družbe in ni bil več vesel, dokler ni zopet skop-nela snežena odeja in je prišla v deželo pomlad. Hodil je okoli po gozdovih, ali pa posedal ob morskem obrežju. Zbežal bi bil rad iz te zime in odšel kam daleč.
In bilo je nekoč v zimi. ko je naletaval sneg in zagrinjal svet s svojo odejo. Kraljevič je hodil zamišljen po bregu, kar priplove po morju ladja in se ustavi ravno pred njim. Kraljevič se je začudil in je stopil nanjo, da bi si jo ogledal. Nikogar ni bilo na njej. In sedaj je šele videl, da so bila njena jadra srebrna in je bil krov ves pozlačen. In vse je bilo okovano z biseri.
Medtem ni niti opazil, da se je ladja sama obrnila in zopet odplula na širno morje. In ko je videl, da je suha zemlja že daleč za njim. je bilo že prepozno. Ladja je plula z neznansko hitrostjo tri dni in tri noči in med vsem tem časom ni videl kraljevič nikjer nobenega obrežja, niti solnce na sijalo na nebu. vse obzorje so zakrivali temni oblaki.
Šele četrti dan zjutraj je ugledal v daljavi velik gozd, pokrit s snegom. Ladja se je ustavila ob gozdu in kraljevič je izstopil Komaj je stopil na obrežje in se ozrl na ladjo, že je bila daleč na morju in mu izginila izpred oči.
Obrnil se je proti gozdu in ugledal pred seboj pedenj velikega pritlikavca.
,.Kraljevič", ga je nagovoril. ..pojdi po tej poti vedno na desno. Ne obrni se pri nobenem križpotu na levo, sicer greš v svoje pogubljenje."
Komaj je izrekel te besede, je žp izginil.
Kraljevič je postal žalosten. Kam je prišel? Kake čarobne oblasti vladajo nad njim?
Šel je po naznačeni stezi in mislil na svojo usodo. In ko je prišel do prvega križpotja, je bil tako zamišljen, da je pozabil na pritlikavčeve besede in jo je krenil naravnost na levo. Dolgo je hodil, gozd je postajal vedno divjejši in naenkrat je zmanjkalo poti.
Spomnil se je pritlikavčevega opomina in se je obrnil nazaj, a sled v snegu je zginila. Dirjal je na levo in desno, iskal steze, a vsf1 zaman. Vedno gostejše grmičevje ga je obdajalo in moral si je delati pot s svojim mečem. Truden in zmn-čen je že bil. ko je začel padati mrak na zemljo in le ni jenjalo snežiti. V daljavi je začni tuljenje divljih zverin, volkovi in medvedje so se klatili po gozdu in si iskali plena.
Nastala je noč. Z velikim trudom je lazil naprej. Tu je ugledal v daljavi luč. Zbral je svoje zadnje moči in prišel pred malo kočo.
Potrkal je.
Odprla mu je mlada, lepa žena in ga pozdravila.
„Dobrodošel, kdorkoli si!"
A komaj je vstopil v hišo. ga je udarila z zlato palico in dejala:
,.Zaklet bodi v laboda! Kakor sneg bodi belo tvoje perje. Tvoja bolest naj bo nema. nikomur je ne boš mogel izdati!"
In kraljevič je čutil, kako se mu spreminjajo roke v peruti, kako mu raste vrat. glava mu manjša. Hoče krikniti. pa ne more. Nem je, n<-m labod. Zletel bi. dvignil krila, pa jih np more. v železni kletki je.
In zunaj se mu smeje ona žena. Pa ni več mlada in lepa. Stara je in grda. oči ima vse rd^če in izbuljene, velik zob ji štrli iz ust . . .
Kraljevič bi bil rad zaplakal, a ni imel glasu. Premišljeval je svojo usodo in si ni vedel pomagati. Kesal se je. da ni poslušal opomina in ni šel po desni stezi, a sedaj je bilo prepozno.
Ko je šla babura spat. je začul naenkrat v zemlji neko škrtanje in praskanje. In kakor da je zrasel iz zemlje, je stal oni mali pritlikavec pred njim.
.,Kraljevič", je zašepetal. ..zakaj* me nisii ubogal? Glej, kam te je privedla lastna nepremišljenost! Prišel si v roke zlobni čarovnici. In dokler se ne izpremeniš zopet v človeka, bo zunaj na svetu večna zima in sneg ne bo skopnel na poljih in led se ne stopi na rekah. Pomagam ti. a težko bo moje delo!"
Tiho je zažvižgal in naenkrat je bila vsa izba polna majhnih pritlikavcev. Vsak je imel s seboj malo pilo in vsi so se spravili na delo. da bi podpilili težke železne droge v kletkini steni. Pilili so celo noč do jutra, a ko se je začelo svi-tati, so vsi izginili.
Ko je nastal dan. je prišla čarovnica, in se zlobno nasmejala:
„No, labod moj, kako se ti godi? V kletki je prijetno, kaj ? Ni je sile. ki bi te rešila!"
Cel dan je hodila okoli kletke in se mu ro-gala, a ko je zvečer zaspala, so zopet prišli pritlikavci in pilili celo noč do zore. Tako je minulo devet dni in devet noči; čez dan je moral poslušati kraljevič čarovničino roganje, po noči pa so prihajali k njemu pritlikavci in pridno delali.
In ko so bili deseto noč vsi drogi podpiljeni. so splezali pritlikavci ob vratih drug drugemu na

rame, tako da je prišel eden do kljuke in odprl vrata.
Tedaj je zopet stopil oni, ki je bil opominjal kraljeviča, k njemu in mu dejal:
„Leti odtod proti jugu, in kjer ugledaš kočo ob malem potoku, se ustavi in stopi h koči!"
Pri teh besedah je zginil s svojimi pritlikavci, labod pa je zletel visoko v zrak in letel daleč proti jugu. Letel je vso noč in bil je že svetel dan, ko je uzrl pod sabo malo kočo ob potoku sredi gozda. Spustil se je k tlom in se ustavil. Vse okoli je bilo v snegu, gozd, mali vrtec in koča: in potok je bil ves zamrznjen.
Tu so se odprla kočina vrata in na pragu se je prikazalo krasno kmečko dekle in stopilo k labodu. Pobožala ga je po vratu.
„Ah, labod moj. si vendar prišel!" ga je ogovorila. ,.Že sem mislila, da te ne bo!"
Sklonila se je k njemu in ga poljubila — in v tem hipu ni bil več labod, bil je zopet kraljevič. Zahvaliti se ji je hotel in jo je poljubil na belo čelo. In ko jo je poljubil, ni bila več kmečko dekle, bila je kraljična, zlati lasje so se ji vili do do pasu, nad čelom ji je lesketala zlata krona. Snežnobela obleka je bila vsa iz srebra in svile.
Kraljevič je ostrmel in se ozrl okoli. Nič več ni bilo snega naokrog, stal je s kraljičino v lepem vrtu, polnem dehtečih rož; kjer je stala prej kmečka koča, se je dvigal bogat grad. kjer je bil prej le zamrznjen potok, je sedaj tekla mogočna reka in ob vrtu je stala na valovih ona ladja, ki ga je vozila tri dni in tri noči po morju, in pred njo je bilo vpreženih troje labodov.
,,Čudiš se, kraljevič", je dejala kraljičina. „Rila sem zakleta, kakor ti. Ti si me rešil in v zahvalo sem vsa tvoja in vsi moji zakladi so tvoji!"
„In ti si rešila mene", je odvrnil on. „In v zahvalo sem tudi jaz ves tvoj. Pojdi z mano in bodi moja kraljica!"
Poljubil jo je na čelo. In stopila sta na ladjo, Labodi so zapluli in po bliskovo je plula ladja mimo gozdov in poljan. Zima je bila izginila, nebo je bilo jasno in povsod sta zrla rože. same lepe, rdeče rože. Iz reke je prišla ladja v morje in po morju sta se približala kraljeviče-vemu rodnemu mestu.
Ko se je približala nenavadna ladja s tremi labodi obrežju, se je zbrala ob morju velika množica ljudstva. Z veselim vriskom so pozdravili kraljeviča, o katerem so že mislili, da se je izgubil in kje ubiš, in le bolj so bili veseli, ko so izvedli, da je pripeljal s seboj svojo kraljičino.
Po vseh cerkvah so praznično zazvonili in obhajali so veselo svatbo.
Stari kralj je prepustil kraljevanje svojemu sinu, kjer je vladal s svojo kraljico dolgo in srečno. V njegovem kraljestvu je bila večna pomlad, nikdar več se ni vrnila vanj zima.
Poroka pri različnih narodih.
Pri raznih divjaških narodih, pri katerih možje svoje žene kupujejo, obstoji poroka v bistvu v tem, da ženin ali s silo ali na videz ugrabi dekle iz rodne hiše. Temu ropu sledi navadno velika pojedina, katere se vdeležijo vsi sorodniki in znanci. Blagoslavljanje sklenjene zaveze po duhovnikih pojavlja se pri vseh narodih še le na višji stopinji omike.
Pri starih Hebrejcih so sklepali zakon sta-riši ali bližji sorodniki, čestokrat v odsotnosti ženina ali neveste. Ženin je moral plačevati nevestinemu očetu kupnino, katero so revni morali odslužiti z večletnim hlapčevanjem (n. pr. Jakob.) Ženitna pogodba se je sklepala ustmeno pred pričami; še le po povratku iz babilonske sužnosti delale so se pismene pogodbe. Na dan poroke je odpeljal ženin nevesto popolnoma zagrnjeno na svoj dom, kjer se je obhajala svatba. V časih po Kristusu je bil zakon še le sklenjen, ko je ženin pod poročnim nebom nataknil nevesti prstan z besedami: „S tem prstanom si mi posvečena (kot žena) po postavi Mojzesovi in Izraelovi".
Pri starih Grkih ovenčala sta se ženin in nevesta na dan poroke s cvetlicami in trakovi. Na večer je prišel ženin po nevesio na njen dom ter jo odpeljal na vozu, v katerega sta bila vpre-
žena dva vola. Deklice, ki so nosile rešeto in kolovrat, so šle v sprevodu; nevesta sama je držala v rokah posodico ječmena, znak, da donese kruha k hiši. Pri vstopu v ženinovo hišo obsuli so prijatelji novoporočena s figami in drugim sadjem v znamenje prihodnjega blagostanja. Nato se je slovesno sežgala svora nevestinega voza. češ, da nevesta ne bode mislila na vrnitev k starišem. Pojedina s petjem in godbo je celo slavnost končala.
Znamenito je, da so Špartanci moškim pred HO. in ženskam pred 20. letom zabranili zakon.
Pri starih Rimljanih je nevesta dan pred poroko odložila svojo deviško obleko ter jo darovala boginji deviške sreče. Na dan poroke je oblekla obleko zakonskih žen, se opasala z volnenim pasom in si zakrila obraz z rumenim paj-čolanom. Darovalo se je bogovom zakona, v prvi vrsti boginji Junoi in na to je odvedel ženin nevesto na svoj dom, spremljan od bakljonoscev. Na ženinovem domu vprašali so nevesto, kdo je. Ona je ogovorila, obrnjena k ženinu: ,.Kjer si Ti gospodar, tam bom jaz gospodinja", ter ovila okoli podbojev hišnih vrat volnen trak. Sedaj so nevesto vzdignili in jo nesli črez prag, ter ji stoječi na ovčji koži izročili hišne ključe. Samo-obsebi umevno je tudi pri Rimljanih zaključila celo slavnost pojedina z godbo, plesom in petjem.
Pri starih Germanih je bil zakon pod 20. letom in zakon med sorodniki strogo zabranjen. Pri njih je bila glavna stvar zaroka, pri kateri je ženin nevesti izročil kako darilo, katero je v poznejših časih nadomestil prstan. Ostanek te šege najdemo še dandanes pri Angležih, pri katerih daje samo ženin nevesti zaročni prstan.
Zaroko se je sklepalo pri Germanih v pričo štirih mož, ter se je končala s tem, da so ženina in nevesto peljali trikrat okoli domačega ognjišča. Nekaj časa po tej zaroki je odvedel ženin svojo nevesto na svoj dom v spremstvu sorodnikov, prepevajočih ženitovanjske pesmi.
Enake obrede imeli so tudi naši pradedje, pri katerih je ženinov prijatelj odvedel s cvetjem okrašeno nevesto na ženinov dom, kjer so sprejeli nevestin voz z vodo in bakljami ter so jo z raznimi obredi odvedli v hišo. Po zmagi krščanstva upeljali so se pri poroki cerkveni obredi, ki obstoje v bistvu nespremenjeni še dandanes.
Pri prvih kristjanih so šle neveste brez venca k poroki, ker so ga smatrali kot pogansko šego in še le v stoletju po Kristusu se je nevestin venec zopet udomačil. Zakonski prstani so se uvedli še le v 10. stoletju.
Dandanes so se nekateri starodavni običaji pri žeuitvah ohranili deloma le še na deželi, dočim jih po mestih ne najdemo več.
Razne novosti.
Sej m z dekleti v Kazanu. Med Tatari vlada strašna beda. Da se ognejo preteče lakote, poslu-žili so se zopet sredstva, ki je bilo že v starih časih v navadi, otvorili so v Kazanu sejm z dekleti. Stariši vlačijo svoje hčere, največkrat deklice od 12 15 let stare, v mesto na prodaj. Cena je okoli 150 rublje v. V Kazan se je pripeljalo mnogo turških in kavkaških agentov, ki kupujejo deklice za javne hiše in za harem, Baje se je prodalo že 200 deklet. Ruska policija, ki dosedaj ni posegla vmes, .se je jela brigati za to stvar, da omeji trgovino s človeškim blagom.
Vezuv. Kakor javljajo iz Napolja. je Vezuv zopet začel delovati. V Napolju samem pada dež drobnega pepela, drugod pada debelejši.
Pasje meso. Radi pomanjkanja mesa se koljejo na Nemškem psi. Leta 1905. zaklali so 6158 psov. Letos bo število še večje, ker se je meso že priljubilo.
Na Ruskem trpi lakoto, kakor je izračunal poseben odbor, 60 milijonov ljudi.
Cesarske vojaške vaje se prihodnje leto, kakor so sporoča, ne bodo vršile.
Pozor! Času primerna knjiga. V zalogi tiskarja Iv. Pr. Lampreta v Kranju izide prihodnje dni poljudno spisana brošura o ,.novem državnozbor-skem volilnem redu", s statičnimi tabelami ter zemljevidom volilnih okrajev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem in člankom o
določbah za varnost volilne in zborovalne prostosti. Knjižica bo stala 70 vinarjev in se naroči že sedaj lahko pri založniku ali v domačih knjigo-tržnicah.
Vsem cenjenim odjemalcem voščim
srečno in Veselo noVo leto.
Obenem se zahvaljujem ob koncu leta vsem onim, ki so vsled svojega rodoljubjaz agitacijo in posetom pripomogli do procvita mojega narodnega podjetja ter se priporočam tudi v bodoče v blagohotno naklonjenost.
JOSIP STELCER Z mesar.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tijdrone top« hranil
1 v Pragi VIII. Cenili zastonj.
Veselo
noVo leto
želim vsem cenjenim odjemalcem s toplo prošnjo, da mi še v tem letu 8kažejo v toliki meri zaupanje kakor v preteklem in jaz se bodem potrudil, kar je v mojih močeh, da bode vsakdo vedno strogo solidno postrežen s svežim blagom in nizkimi cenami.
I Stertncclfi,
manuf aHturna in y
modna trgovina
| Otvoritev!
P. n. slavnemu občinstvu u šojam si uljudno naznanjati, da bode na Silvestrov večer slovesna
otvoritev mojega
novozl-
danega,lepo urejenega
salona.
Z odličnim spoštovanjem priporoča ze za mnogobrojen obisk
Janko Fopte
posestnik, gostilničar in mesar v Trbovljah na Vodi.
Ppiliono
3—3
15 — 20 metrov dolgih na rasti, proda
Jože Ogorevc,
Mali vrh pri Brežicah.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
r
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni,
dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčnfl(i peresa peresnimi radirke HamencHi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige v VReh velikostih črtane
—	8 7. eno ali dvema kolo-
nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol zVezKoV in risani;.
Panirnatp vrana vseh velikosti po origi-rapirnaie vreče nalnih tovarniških cenah
Štambilie Pečatn'ki- vignete, (Siegelmarken) "c za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
DotlisniCP umetne, pokrajinske in s cvetlicami " ® oc od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. 8
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Cplliki za ^kovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
KletarsHo drnttfo V Ormožu
vpisana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnega ljutomerčana
iz najboljših vinogradov ormoško - ljutomerskih goric.
Pošilja se od 56 litrov naprej. (22)
Cene nizke. Vzorci zastonj in iranko.
Občinski odbor je v svoji seji dne 4 hato-pada sklenil, da bode dal občinsko hišo po dražbi dne 2. prosinca 1907 v najem: hiša obstoji h dvefe sob. kuhinje, kleti in vrta.
Kdor bi želel hišo vzeti v najem, n* »e oglasi na licu mesta 2. jan. 1907.
Kapele, dne ]. grudna 19u6.
3-3
And. Požap,
Kupujte narodni kolek!
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da bodem od sedaj naprej
dalmatinsko črno in opol~vino
M>— 9
katero se je tukaj že uiite priljubilo, prodajal tuctt na veliko od 56 litrov naprej po nizki cetv.
Vino kupujem izključno le na mestu v Dalmaciji in morem, raditega jamčiti za čisto naravno blago in ga tudi najbolje priporočati vsem bolehavim, slabokrvnim ter vsem od kake bolezni okrecajočim; raki, !*<* gostilničarjem. — Priporočam svojo trgovino z mešanim	.
blagom. Blago imam solidno, cene zmerne, postreibo točno. JOSID ClZCl na Polzeli (Štajersko).
Bt
JHSa5ESHSH5a5ESHSH5ESH5H5H5HSHSa55SH5ESESHSHSBSSSSSHSHSESHSS5H5EHE5E5H
Rafko Salmič, Celje, Narodni dom
prva narodna, najcenejša in največja trgovina \l urami, zlatnino, srebrnino, optičnimi predmeti. Jedilne onrave, nastavki itd.
Bogata zaloga daril
za Božie in Noto leto.
Za vsako jdelo. kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno. .
m
Zahtevajte moj cenik,
kateri se razpošilja zastonj ;in poštnine prosto!

Prosim, oglejte si zalogo.
mojo božično izložbo in
n
K5
Različne tehtnice.
Izdelujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
Mina ognjišča,
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in priprosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska-.dela z jamstvom dobrega izvršila. — Šbedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
m
C

n

Vsa)(oVrstne VodoVode,
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravlični vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
Prevzamem popolno
napraVo Kopališč,
najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetličnjake. verande, stopnjice, ravne ali okrogle.

(tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše. — Železna vrata
VsafoVrstne železne ograje
za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v __ ^ •• i , a "m f mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. — ^VOJI K SVOJIM .
9—9
n
Priporočam se za — obilno naročbo
IVAN REBEK
stavbeni in umetni kljncalničar
Celje, Poljske ulice 14.
Lastnik in izdajatelj: konzorcij ^Narodnega lista".
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.	Tisk ,.Zvezne tiskarne" v Celju.