g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 Ljubljansko geografsko društvo je v sodelovanju z Založbo ZRC izda- lo leta 2007 vodnik po Cipru z ma- loprodajno ceno 12,50 €., ki ga je v celoti napisala Monika Benkovič Krašovec. Zbirka nastaja kot plod pr- vomajskih društvenih ekskurzij v raz- lične države. Tako so pred tem izšli že vodniki po Irski, Bolgariji, Maroku, Siriji, Iranu in Kirgizistanu. Broširana knjiga ima 96 strani, na katerih najde- mo atraktivne barvne priloge (7 kart, 56 fotografij, 13 tabel in 4 grafe). Knjigo je uredil Drago Kladnik, kar- tografske prikaze je pripravil Boštjan Rogelj, fotografije pa je prispeval Andrej Kranjc. Po uvodnem poglavju, kjer se bra- lec seznani s temeljnimi podatki o Republiki Ciper in Turški republi- ki Severni Ciper sledi prikaz narav- nogegrafskih značilnosti. Ciper, ki meri nekaj več kot 9000 km2, leži v Sredozemskem morju na pragu azij- ske celine z izrazitim sredozemskim podnebjem, skromno rečno mrežo in pravim rajem za botanike ter šte- vilnimi zavarovanimi območji. V poglavju o zgodovini otoka izve- mo, da ima Ciper velik pomen v zgodovini vzhodnega Sredozemlja. Otok je bil naseljen že pred 10.000 leti in je po legendi tudi rojstni kraj prelepe boginje Afrodite. Poseben poudarek je na predstavitvi kore- nin dolgotrajnega etničnega kon- flikta med grško in turško narodno skupnostjo in prikazom sedanje po- litične ureditve. zadnjih desetih letih, ko so pomemb- no vlogo dobile zlasti ekološke, bio- diverzitetne ter biogeografske študije. Inštitut je obenem sedež nacionalne mreže dolgoročnih ekoloških in socio- ekonomskih raziskav, ki deluje pod okriljem mednarodne mreže ILTER (International Long-Term Ecological Research). Kras doživlja s strani človeka čedal- je večji pritisk. Z razvojem tehnične mehanizacije, prometnih sredstev ter spremenjenimi poselitvenimi težnja- mi postaja vse bolj obremenjen ter s tem tudi ogrožen. Na IZRK se že vse od leta 1970, ko se je pričel gra- diti prvi avtocestni odsek v Sloveniji (Vrhnika-Postojna), ukvarjamo s kraso slovno spremljavo gradbenih del na avtoces tah, v novejšem času pa tudi pri posodobitvi železniškega omrežja. Delo ob tako velikih grad- benih posegih je prav gotovo dober trenutek za poglabljanje temeljnega znan ja o krasu ter podajanje pred- logov za izboljšanje prometne varno- sti (npr. odtok meteorne vode daleč stran s ces tišča) ter zaščite krasa (npr. ureditev vodnih zbiralnikov za čišče- nje vode z cestišča). Poseben izziv predstavljajo tudi načrtovane nove obrtno - industrijske cone ter nova poselitvena območja, ki v kras vnaša- jo nove pritiske ter ga hkrati tudi in- tenzivno vizualno spreminjajo. Podpora pri odločanju pri posegih v kras so seveda v preteklosti zbra- ni podatki in izkušnje, ki smo si jih raziskovalci pri proučevanju krasa pridobili. Brez slednjih strokovno utemeljene odločitve niso možne, zato posvečamo posebno pozor- nost tudi poglabljanju temeljnega znanja o krasu. V skladu z interdis- ciplinarno usmerjenostjo Inštituta se ukvarjamo zlasti s področji kraške geomorfologije, speleologije, kraške hidrologije, geologije krasa, fizikalno- kemičnih procesov v krasu, speleo- biologije ter zgodovine krasoslovja. Nadgradnja znanja poteka tudi ob znatnem sodelovanju s tujimi kraso- slovci in se redno objavlja v tujih in domačih revijah, posebej pa v Krasoslovnem zborniku oz. njego- vem bolje prepoznanem imenu Acta Carsologica. Leta 2007 je ta publikacija dobila tudi pomemben mednarodni indeks citiranosti, t.i. SCI Expanded. Sočasno z razisko- vanjem se opravlja tudi pedagoško delo na treh slovenskih univerzah kar predstavlja dober prenos znanja iz raziskovanja v izobraževanje. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici je bil ustanovljen tudi podiplomski program Krasoslovje. Ob navedenem lahko ugotovimo, da IZRK nadaljuje leta 1947 začr- tano krasoslovno pot sočasno pa se z razvojem krasoslovja in drugih sorodnih ved uspešno nadgrajuje in vpeljuje nove metode raziskovanja. Ogromno število mednarodnih sti- kov ga postavlja tudi v močno med- narodno vlogo. Omeniti velja vsaj lanskoletno že 15. mednarodno krasoslovno šolo "Klasični kras" in dejstvo, da je od leta 2002 na IZRK sedež mednarodne speleološke zveze (UIS - International Union of Speleology). Mitja Prelovšek recenzija Vodniki Ljubljanskega geografskega društva: Azija, Ciper Poštna znamka, ki je bila izdelana ob 60. obletnici Inštituta. g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 V poglavju o prebivalstvu bralec spozna starostno in etnično ses- tavo otočanov ter zlasti selitvene značilnosti druge polovice 20. sto- letja. Na otoku, ki šteje nekaj manj kot 800.000 prebivalcev, živi 78 % Grkov (99,5 % jih je v južnem delu otoka), 18 % Turkov (98,7 % jih je v severnem delu otoka), preosta- nek pa sestavljajo pripadniki dru- gih skupin. Ciprsko gospodarstvo je še krep- ko v 20. stoletju temeljilo na pol- jedelstvu in živinoreji, v sodobno- sti pa je prevladalo tržno gospo- darstvo, osredotočeno v mestih in njihovi okolici. Najpomembnejši gospodarski dejavnosti, zlasti gr- škega dela, sta turizem in finanč- ne storitve. Ljubljansko geografsko društvo pri- poroča pot, ki so jo člani izvedli v de- vetih dneh. Ogledali so si Nikozijo, Lakki, Pafos, gorovje Troodos, Kourion, Kolossi, Limasol, Akapnou, Larnako, Agia Napo, Kirenijo, Famagusto in polotok Karpas. Knjiga je bogata tudi z navedbo šestdesetih virov in literature, ki jih je avtorica uporabila pri pisa- nju vodnika, pri čemer prednjačijo spletni viri. Vodnik pritegne bralca s strnjenim podajanjem temeljnih značilnosti otoka, ki je razdeljen na dva dela in je z enim delom z vstopom v Evropsko unijo politično že trdno zasidran v Evropi in nam je nekako bližje ter dodaten motiv, da spoznamo to po- krajino in ljudi, ki vsaj deloma živijo v naši širši domovini. Knjiga je namenjena tako zahtev- nejšim popotnikom, ki se odprav- ljajo odkrivati ta del Sredozemlja, kakor tudi onim, ki potujejo le s pr- stom po zemljevidu. Zbirka je z vod- nikom Ciper pridobila še eno kako- vostno delo. Aleš Smrekar Ljubljansko geografsko društvo je skupaj z Založbo ZRC izdalo leta 2007 že četr ti vodnik po Sloveniji in tudi tokrat ga je uredil Drago Kladnik. Broširana knjiga ima 128 strani, 87 barvnih slikovnih prilog (zemljevidi, skice, fotografije, grafiko- ni) z maloprodajno ceno 12,80 €. V njem so opisane društvene eks- kurzije po Sloveniji, ki so bile izve- dene jeseni 2005 in jeseni 2007, do- dana pa je še ekskurzija, ki so jo pri- pravili v okviru znanstvenega posve- tovanja Melikovi dnevi. Blaž Komac, Matija Zorn, Miha Pavšek in Primož Pipan z Geo- grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so pripravili ekskurzi- jo o naravnih nesrečah v Posočju, na odseku med Kobaridom in Ajdovščino. Prispevek nas sezna- ni s prazgodovinskim drobirskim tokom, posledicami potresa, po- potresno obnovo vasi, pobočni- mi procesi nad poseljeno vasjo ter snežnimi in z zemeljskimi plazovi. Branko Pavlin s Statističnega urada Republike Slovenije nas seznanja s pomenom naravnih virov za go- spodarski in prostorski razvoj na primeru Goriškega polja, Renških dobrav in Goriškega krasa. Avtor si je za predstavitev pokrajine izbral lokalne naravne, prebivalstvene in ustvarjene vire kot predpogoj traj- nega regionalnega razvoja. Saša Jereb z Lokalne turistične organizacije Blegoš je pripravi- la prispevek Po sledeh Rupnikove linije. Avtorica nas je popeljala v pokrajino, ki sta jo zaznamovali 830-letno obdobje loškega gospo- stva in Rupnikova linija na Rapalski mejni čr ti iz časa med obema sve- tovnima vojnama. Jernej Klemen s Srednje zdravstvene šole Ljubljana je pripravil prispevek o Savski ravani, kjer nas seznani s prepletanjem različnih interesov več možnih rab prostora, kot so kmetij- stvo, vodno gospodarstvo, promet, energetika in turizem. Mar tina Pečnik, s. p. je vodila po- hodno ekskurzijo od Ljubenske Rastke do Belih Voda v Smrekovškem pogorju. Območje je posebno, ker je iz vulkanskih kamnin. Najdemo številne ogrože- ne rastlinske in živalske vrste, člo- vek pa je in še vedno izkorišča po- vršinsko rečno mrežo. Vodniki Ljubljanskega geografskega društva: Evropa, Slovenija IV recenzija