NO. 65
AMCMCAN IN,SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
SLOV€N!AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, APRIL 3, 1961
ŠTEV. LX — VOL. LX
Tanganjika postane s koncem leta svobodna
Nekdanja nemška, kasneje angleška kolonija v vzhodni Afriki bo postala v decembru neodvisna država.
DARE ES SALAAM, Tang. — Tanganjika je dežela v vzhodni Afriki. Meji na Kenijo na severu, na Ugando na zahodu in na Rodezijo, Njaso in Mozambik na jugu. V njej živi okoli 9 milijonov domačinov, črncev, 117,000 Azijcev, posebno Arabcev ter 22,000 belcev. Med njimi vlada razumevanje in sloga.
Prav ti umirjeni odnosi so pripravili Angleže, ki upravljajo ozemlje od 1. 1919, ko ga je morala premagana cesarska Nemčija odstopiti, da so sklenili deželi postopno do 28. decembra letos dati polno svobodo.
S 1. majem bo dobila Tanganjika svojo vlado, 28. decembra pa tudi polno zunanjo neodvisnost. Prvi predsednik vlade bo vsekakor 38 let stari Julius K. Nyerere, eden najsposobnejših mladih afriških vodnikov.
Britski kolonialni minister Macleod, ki je objavil sklep o podelitvi neodvisnosti, je izjavil, da bo Vel. Britanija toplo podpirala prošnjo Tanganjike za sprejem v Skupnost narodov, kadar bo dosegla polno neodvisnost.
Pevezava s Kenijo in Ugando
J. Nyerere se zavzema za povezavo Tanganjike, Ugande in 'Kenije v vzhodnoafriško federacijo. Dejal je, da bo te napore nadaljeval tudi potem, ko bo njegova domovina postala neodvisna.
V Tanganjiki je najvišja afriška gora 19,565 čev. visoki Kili-mandžaro. Precejšnje je tudi njeno rudno bogastvo. Znan je rudnik diamantov Mwadui. V njenih gozdovih in na njenih pašnikih žive sloni, žirafe, noso-rcgi, levi in leopardi, v njenih vodah so vodni konji in krokodili. V Tanganjiki so našli nedavno tudi naj starejše človeško okostje na vsej zemlji.
Organizirano delavstvo podpira “iirovni zbor”
Washington, d.c. — George Meany, predsednik AFL-CIO, ie odredil Henrya Pollocka, strokovnjaka vodstva unij za Mednarodna vprašanja, za zve-Zo z vodstvom “Mirovnega zbora”.
Določeno je bilo, da bo Pollock po velikonočnih praznikih delal po dva dni na teden v o-srednji pisarni Mirovnega zbora kpt svetovalec.
Doslej je bilo že več skupnih sestankov med vodniki Mirovnega zbora i n med vodniki AFL-iCIO. Vodniki zbora so po-ndarili, da so za njegov uspeh Prav tako nujno potrebni strokovni delavci in obrtniki kot študentje visokih šol.
Večinoma oblačno in topleje, ožnast dežja. Najvišja temperatura 44.
Novi grobovi
James Macerol
V soboto popoldne je po več mesecih bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici 50 let stari James J. Macerol, rojen v Clevelandu. Živel je na 1156 E. 71 St., kjer je imel zadnjih 12 let gostilno White House Tavern, prej je imel 11 let Rosedale Dairy na E. 68 St. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ in član odbora Ohio Liquor Dealers Assn. Tukaj zapušča ženo Caroline, roj. Smrekar, hčer Carol, mater Rose Urbančič, brata Franka in Louisa Urbančič, sestre Rose. Černe (Lorain, O.), Molly Skrajner, Albino Korab (Lorain, O.) in Dorothy Horvatich (Avon, O.). Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarijo.
Louis Rolih
Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 954 E. 228 St., Euclid, O., Louis Rolih, star 69 let. Družina je dolgo let živela na Reno Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Jelen, brata Josepha ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Matuanu pri Divači, kjer zapušča sestro Karolino Bak, brate Franka, Ru-dolpha, Johna in druge sorodnike. Tukaj je bival 38 let, po poklicu je bil mizar. Bil je član Euclid Loyalites No. 158 SNPJ, Local No. 39 mizarske unije, delničar Slcv. doma na Prince Ave. in v Euclidu, O. Pogreb bo v sredo zj. ob 8:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogieb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9:30, nato na All Soul’s pokopališče.
Harry Freed
Na poti v Florido k sorodnikom je v mestu Starke zbolel in preminul v bolnici Harry Freed, star 78 let, stanujoč na 628 E. 185 St. Bil je vdovec, soproga Anna mu je umrla leta 1955. Zapušča hčere Mildred Mac Ken-zi, v Mentorju, O., Helen Vi-demsek v Willouigby, Alice Puller, dva vnuka, dva pravnuka, brata Elmierja in sestri Coro Kreuck (oba v Floridi) in The-reso. Zaposlen je bil nad 20 let v St. Lukes bolnici. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh v Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavodu na 458 E. 152 St. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 na Crown Hill pokopališče.
Anion Ulčar
Po dolgi bolezni je preminul na domu svoje hčere na 24362 Paradise Ave., Euclid, Ohio, 86 let stari Anton Ulčar. Bil je vdovec, soproga Mary, roj. Žnidaršič, je umrla leta 1955. Tukaj zapušča hčere Mary Elizabeth Plevnik, pri kateri je živel, in Alice Ficke. Rojen je bil v Toplicah pri Novem mestu. V A-meriki je bil 60 let. Bil je ustanovni član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Društva Carniola Tent No. 1288 T.M. in Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Bil je v pokoju, poprej je bil zaposlen 35 let pri White Motor Co. Pogreb bo danes zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Roberta ob desetih, nato na Kalvarijo.
Joseph Kuhar
Po kratki bolezni je preminul v Womens bolnici 58 let stari Joseph Kuhar s 383 E. 156 St. Tukaj zapušča soprogo Ann, roj. Marinčič, sina Raymonds, svakinjo Darlene, vnuka Josepha, brata Johna, sestri Anno
Godlar in Uršulo Mazer in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Ravne na Štajerskem, kjer zapušča sestro Terezijo Kink in več drugih sorodnikov.
V	Ameriki je bil 41 let. Bil je član Društva Carional Tent št. 1288 T.M., Knights of Columbus Ct. 3164, Betsy Ross No. 186 A.F.U., Slovenian Grocers and Butchers Club in Euclid Rifle Club. Bil je lastnik grocerije in mesnice na E. 156 St. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Helen Kocinski
Po treh mesecih bolezni je umrla pretekli petek na svojem domu na 12023 Lakeshore Blvd. (Bratenahl) 55 let stara Helen Kocinski. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila po poklicu knjigovodkinja. Zapustila je sestre, brata in vnuka. Pogreb bo pod vodstvom A. Grdina pogreb, zavoda danes zjutraj ob 8:15 z njenega doma v cerkev sv. Hieronima ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Mary Petrovič
Včeraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici 56 let stara Mary Petrovič, roj. Gersin, z 18601 Underwood Ave. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je imela pred leti trgovino na oglu E. 185 St. in Neff Rd. Zapustila je moža Franka, brate Franka, Pavla, Charlesa, Rudolpha, An-thonva, sestri Ano Richards in Alice Domonkos. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh. Čas pogreba še ni določen.
Kitajska je odklonila pomot v hrani iz ZDA
Združene države so ponudile preko švedske rdeči Kitajski pomoč v hrani, da bi olajšale lakoto zaradi lanske slabe letine.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vlada rdeče Kitajske je zavrnila ponudbo Združenih držav za pomoč v hrani. Predsednik Kennedy je preko Mednarodnega Rdečega križa in preko Švedske ponudil Kitajski večje količine hrane, ki naj bi njenemu prebivalstvu p o m a gala preko sedanjega pomanjkanja živeža. Pri tem je poudaril, da sp pripravljene Združene države nuditi pomoč na tak način, da ne bi pri tem prav nič trpel ugled vlade komunistične Kitajske.
Pomoč bi šla lahko preko drugih držav, čeprav bi dale hrano na razpolago Združene države.
V	Washingtonu so kljub prvi zavrnitvi še vedno pripravljeni pomagati, vendar sodijo tako Švedi, ki so Kitajcem sporočili prvo ameriško ponudbo, kot tudi Mednarodni Rdeči križ, da bo rdeča Kitajska ponudeno pomoč zavrnila.
Komunistični vodniki Kitajske puste raje kitajske ljudske množice stradati, kot pa bi morali sprejeti pomoč iz kapitalistične Amerike, ki jo smatrajo za svojega glavnega protivnika.
Tudi dve v državi Ohio
WASHINGTON, D. C. — Med 70 vojaškimi oporišči, ki jih misli nova vlada v bliznj'i bodočnosti ukiniti, jih je 52 na domačih tleh. Imena teh je Pentagon pretekli teden objavil.
Med njimi sta tudi dve oporišči v državi Ohio. Eno je v Cincinnatiju, drugo v Toledu.
Čombove čete pognale gizengovte iz Kalange
č'ete katanške vlade so pognale Gizengovo vojaštvo iz Manono v severni Ka-tangi.
ELISABETHVILLE, Kat. — Domače čete in beli najemniki Čombove vlade, med njimi tudi precej belcev iz Južno-afriške unije, so pognali vojaštvo A. Gi-zenge, vodnika levičarske vlade v Stanleyvillu, iz Manono, prestolnice Lualaba države, ki so jo gizengovci ustanovili v letošnjem januarju.
Manono je rudarsko mesto s kakimi 20,000 prebivalci. Ima tudi pomembne topilnice. Leži na področju plemena Baluba, ki je že od vsega začetka močno sovražno vladi Čombeja. Gizen-ga je postavil za predsednika vlade države Lualaba nečaka pok. predsednika kongoške vlade Lumumbe nekega Nwambo. To je Čombeja brez dvoma še bolj jezilo. S'edaj je napravil tej državi konec. Njegove čete so jo zasedle brez večjega boja. Kakih 600 vojakov, ki so priznavali oblast Gizenge, se je razletelo na vse strani, ko-se je približalo Čombejevo vojaštvo Ma-nonu.
Čete ZN v Katango
Ko je prišla v glavni stan čet Združenih narodov vest o zavzetju Manono, je gen. MčKe-own oklical pripravljenost vseh prevoznih letal in lela vojaštva, za morebitni nastop čet ZN v Katangi.
Večji del ozemlja, ki so ga zasedli gizengovci januarja, je bil v nevtralnem pasu med Katango in ostalim Kongom, ki so ga čuvale čete Združenih narodov. Te čete niso ustavile pohoda gi-zengovcev v Katango. Ko so sedaj Čombove čete gizengovce pognale v beg, so pa ZN takoj nastopili. To je lep primer “ne-pristranosti” ZN v Kongu.
V sredo konferenca v Kamini
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Za sredo je napovedan v Kamini, nekdanji belgijski letalski bazi v Katangi, ki je sedaj pod nadzorstvom ZN, sestanek domačih političnih vodnikov o bodoči ureditvi Konga. Na sestanek je bil povabljen tudi Gi-zenga, predsednik vlade v Stanleyvillu, ki jo priznavajo države komunističnega bloka, Egipt, Gana, Gvineja in še nekatere druge.
Konferenca v Kamini je v stvari nadaljevanja konference v Tananarivi na Madagaskarju, kjer je bilo dogovorjeno, naj postane Kongo zveza držav. Njihovo število ni bilo prav določeno. Doslej se je javilo kakih 20 pokrajin, ki žele postati samostojne države. Kasavubujeva vlada, Čombe, Kalondži in drugi vidnejši vodniki so baje pripravljeni pristati na 10 do 12 držav, članic federacije.
------o-----
Avtomobilska industrija kliče delavstvo na delo
CLEVELAND, O. — Pretekli teden je pclklical Ford okoli sto začasno odpuščenih delavcev na delo, ta ponedeljek pa se je vrnilo na delo 125 brezposelnih v Fisher Body tovarno General Motors Corp.
To je prva skupina, ki se je vrnila na delo, odkar so se lani v novembru začeli v Fisher Body odpusti. Doma je še vedno okoli 1,200 delavcev;
ALŽIRSKI UPORNIKI SO "ODLOŽILr RAZGOVORE!
Vodstvo alžirskih upornikov je odpovedalo razgovore s predstavniki francoske vlade o končanju upora v Alžiriji, ki so bili napovedani za 7. april. Na ta način so protestirali proti izjavi francoske vlade, da se bo razgovarjala tudi s predstavniki zmernejše skupine alžirskih domačinov, ki pa dejansko v Alžiriji nima nobene prave opore.
TUNIS, Tun. — Tako težko pričakovani in s tako previdnostjo pripravljanj razgovori med francosko vlado in med vlado upornih Alžircev so v nevarnosti, da bodo odloženi za nedoložen čas. Francoski minister za Alžirijo Louis Joxe je pretekli četertek izjavil v Oranu, da bo postopal v razgovorih z malo skupino umirjenih alžirskih nacionalistov, ki jih vodi Messali, na enak način kot z zastopniki alžirske uporniške vlade. Joxe je bil določen za vodjo francoske delegacije za razgovore z Alžirci, ko bi se imeli začeti v Evian-les-Bains ob Ženevskem jezeru. Omenjena njegova izjava je upornike tako razjezila, da je njihovo vodstvo izjavilo, da “pri sedanjih razmerah ns bo poslalo svojih zastopnikov” k za 7. april določenim razgovo-rom.	---------------------- ~
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
ičlanice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob 2:80 v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Uršulo Trtnik.
Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo v novodnih prostorih. Po seji bo zabava in prigrizek. Asesment bo tajnica pobirala od šeste dalje.
Iz Floride—
G. Frank Gorenc se je vrnil z zimovanja v Floridi. Prinesel nam je pomaranče. Hvala lepa Frank!
Molitev—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob 7:30 v Grdi-
Uporniki smatrajo Messali-jevo skupino za “francoske plačance.” Trdijo, da oni v Alžiriji nimajo nikogar, podpira jih le del Alžircev, ki živi v Franciji. Messalijevo “Alžirsko nacionalno gibanje” je i-melo nekdaj precej opore med domačini v Alžiriji, pa jo je med nad šest let trajajočim uporom skoro popolnoma izgubilo. Upor in vojna sta umirjene skupine na obeh straneh zdrobila, njihove pristaše pa pognala v skrajriejšo “Narodno osvobodilno fronto,” ki jo vodi Ferhat Abbas.
Kljub precej ostri izjavi u-porniške vlade, zatrjujejo v vodstvu uporniškega gibanja, da so razgovori dejansko samo “odloženi.” Zastopnik uporniške vlade je odpotoval v Švico, da se dogovori s 'tamkajššnjo vlado za morebitno posredovanje v sporu.
Informacijski minsiter uporniške vlade Yazid je dejal, da so nove ovire razgovorom posebno “žalostne” z ozirom na umor župana Blanca v Evianu. Sodijo, da so bombo, ki je smrtno ranila župana in njegovo ženo, položili člani Rdeče roke, teroristične organizacije fracoskih narodnih prenapete-žev, ki hočejo za vsako ceno ohraniti Alžirijo Franciji.
------o—
Odgovor Castru
HAVANA, Kuba. — Na Veliki petek se je udeležilo procesije križevega pota skozi sredo mesta okoli 50,000 vernikov. Verniki so napolnili ves prostor okoli cerkve Matere Božje. Tisoči so se vključili v .procesijo na njeni okoli miljo dolgi poti po tesnih ulicah okoli Kapitola.
Ta procesija je bila edina. Vse ostale so bile odpovedane, da ne bi prišlo do nepotrebnih izgredov. Procesijo je vodil pomožni havanski škof E. B. Masvidal, ki je znan kot hud nasprotnik komunizma.
-----o------
Magnetične mize
V	jedilnih vozovih, na ladjah in v letalih je serviranje hrane včasih težavno, ker se krožniki in kozarci premikajo in poskakujejo.
V	Franciji so zato izdelali mize, katerih vrhne plošče so namagnetili. Posoda z vgrajenim kovinskim dnom se trdno oprime mizne plošč-e, tako da se kozarec ne prevrne, četudi se prevozno sredstvo močno ziblje.
Rdeča Kitajska grozi SEAT0 glede - Laosa
Kitajski zunanji minister je napovedal vojaški poseg Kitajske v Laos, če bi se za kaj takega odločila SEA-TO.
DJAKARTA, Indonez. — Kitajski zunanji minister čen Yi, ki je tod na uradnem obisku, je izjavil, da bo rdeča Kitajska poslala svoje čete v Laos, če jih bo preje poslala tja SEATO (Jugovzhodna azijska obrambna zveza). Zatrjeval je, da kitajskih čet doslej nj v Laosu.
Čen Yi je trdil, da je Kitajska posegla v korejsko vojno šele, ko ise ameriške čete približale njeni meji ob reki Yalu. Kitajska meji kot na Korejo tudi na Laos. Včerajšnje svarilo je močno podobno onemu 1. 1950, pred-no je Kitajska posegla v korejsko vojno.
Zopet mir na bojiščih
VIENTIANE, Laos. — Komunistične čete so pretekli petek zavzele mesto Tha Thom, kar smatrajo bolj za moralni udarec vladnem četam kot za vojaško pomemben poraz. Vlada je trdila, da prodirajo komunistične čete v treh smereh v nameri, da presekajo deželo na dva dela. Te trditve so se izkazale za pretirane. Včeraj je vladalo na vseh bojiščih sorazmerno zatišje.
Sovjeti odgovorili
LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska vlada je v soboto odgovorila na engleški predlog za ureditev spora v Laosu. V glavnem je sprejela angleška predloge, le da hoče imeti preje sklicano nadzorno komisijo in šele nato razgovor o 'končanju bojev. Zahodne sile so zahtevale najprej končanje sovražnosti.
Napetost je na splošno malo popustila in prevladuje upanje, da bo laoška 'kriza rešena brez kalkega večjega vojaškega spopada, če seveda ne pride do kakega nepričakovanega preOkreta.
-----o-----
Ker ni plačal, so ga pojedli
PORT MORESBY, Nova Gv. — Tolpa domačinov v džungli zahodne Nove Gvineje je pojedla člana sosednjega plemena, ki naj bi bil s pomočjo čarovnije povzročil smrt neke njihove žene.
Ko imenovani ni hotel plačati odškodnine z zahtevanim številom p r a šičev sorodnikom umrle, so ga ti pobili na mestu na tla in ga — pojedli.
nov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Urško Trtnik.
Pogreb—
Pogreb pok. Uršule Trtnik bo jutri ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. — Pokojna je bila teta Franka Zabnikar in Frances Hribar.
A. Grdina se je ponesrečil—
Anton Grdina, sin pok. Antona Grdine, se je v petek zjutraj zaletel z avtomobilom v drog električne napeljave, ko je za trenutek izgubil zavest. Gasilska reševalna skupina ga je po daljšem naporu spravila iz razbitega avtomobila, nakar so ga odpeljali v St. Vincent Charity bolnišnico. Poškodbe ima na spodnji čeljusti in na prsnem košu.
------o-------
Kaslrovd so hoteli ugrabili - Karolino!
Pristaši kubanskega diktatorja so baje hoteli ugrabiti hčerko predsednika Ken-nedya.
PALM BEACH, Ela. — Člani predsednikove straže so odkrili štiri Kubance, pristaše Fidela Castro, ki so baje hoteli ugrabiti tri leta staro predsednikovo hčerko Karolino. Ker je njihov načrt prišel prezgodaj v javnost, se oblastem doslej ni posrečilo najti dovolj obtežilnega gradiva, da bi kastrovce mogli prijeti.
“Mi mislimo, da vemo, kdo oni so in jih imamo pod stalnim nadzorstvom,” je izjavil eden izmed članov predsednikove straže.
----o------
Predstavniški dom do 10. aprila na počitnicah
WASHINGTON, D. C. — Med tem ko bo Senat že danes začel svoje redno delo, čeprav ne bo razpravljal o posebno važnih vprašanjih, je Predstavniški dom odložil pretekli četrtek seje do konca tega tedna.
Člani so odšli večinoma v svoje volivne okraje, da ugo-tove razpoloženje volivcev.
Kongres je doslej opravil še sorazmerno malo zakonodajnega dela, glavno je še vse pred njim. Napovedujejo, da bo zasedal skozi vse poletje tja do Delavskega dne.
I
SMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1961
Ameriška Domovina
a /m e nr i	* i o im i
6117 8t Clair A ve. — HEndersoa 1-0628 1— Cleveland I, Ohia
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July FtfeUshsr: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i
'Za Zedinjsne države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za $ mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za $ mezeče Petkova Izdaja $3.00 na leto
zem se je spremenil v državnega, razmere za delavca pa so |pi pritiska proti severu vlažni ostale iste kot preje in v mnogih primerih so se še poslab- lužni zračni tok. Tam od seve-sale.	R. Smersu
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
SUBSCRIPTION RATESt
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 65
Mon., April 3, 1961
Nova pot
Socialni okrožnici “Rerum novarum” in “Quadragesi-mo anno,” katerih 70, oziroma 30-letni jubilej obhajamo letos, sta nakazali novo pot pri reševanju socialnega vprašanja in ustvaritvi socialne, blaginje. V čem je obstojala ta nova pot?
Da to novo pot spoznamo in njeno vrednost pravilno ocenimo, je prav, da v tem jubilejnem letu na kratko ponovimo glavne misli iz obeh okrožnic ter ugotovimo, kakšen odmev sta imeli in kakšne sadove sta prinesli človeštvu. Naj posvetimo danes nekaj misli prvi okrožnici.
Okrožnico “Rerum novarum” je izdal papež Leon XIII. leta 1891, torej pred sedemdesetimi leti. V tem času je bil kapitalizem v najbohotnejšem razcvetu, razvijati pa se je tudi že začel socializem, ki je prav v istem letu izdal svoj erfurtski program. Značilno je, da sta oba miselna tokova — krščanstvo in socializem — opozorila svet na veliki gospodarski boj, ki se je bil pred očmi vsega sveta in na silno bedo delovnih množic. Nista pa si bila oba miselna tokova edina v tem, kako odpcmoči temu stanju. Socializem in njegov naslednik — komunizem sta videla rešitev v netenju razrednega boja, v revoluciji in njej sledeči kolektivizaciji, dočim je Cerkev odklanjala ta nasilna, nenaravna in nemoralna sredstva ter pozivala k mirni rešitvi vseh socialnih problemov v sodelovanju Cerkve, delavcev in delodajalcev.
Leon XIII. ugotavlja v uvodu k svoji znameniti okrožnici za stisko delovnih množic več vzrokov:
1)	Stare krščanske organizacije delovnih stanov so pod vplivom liberalizma propadle in nadomestila zanje ni bilo.
2)	V zasebno in družbeno življenje se je naselil brezverski duh.
3)	V gospodarstvu sta zavladala sebičnost in pohlep.
4)	Zlo je povečalo še oderuštvo v raznih oblikah. Tako se je zgodilo, da je moč nekaterih drugim naložila res suženjski jarem.
5)	V rokah maloštevilnih se kopiči bogastvo, večina pa je v bedi.
In kaj je posledica vsega tega? Posledica je socialni in gospodarski boj, ki more prinesti človeštvu največjo katastrofo. Dočim je Leon XI11. to katastrofo predvideval, smo mi danes žive priče razdejanja, ki je nastalo zaradi omenjenih vzrokov. Ekstremni socializem, ki se je spremenil v komunizem, je iz resnične bede proletarijata koval sebi politični kapital za prevzem politične oblasti nad svetom, pri tem pa je skoraj polovico človeštva pahnil v novo suženjstvo in morda v še večjo nesrečo, kot jo je za delavstvo predstavljal kapitalizem. Ves svet je pahnil tudi v neprestano napetost, v živčno vojno, v oboroževalno tekmo in v neprestane krvave upore in vojne. Ta način borbe s kapitalizmom, ki pa je bil samo maska za prevzem oblasti, ni prinesel človeštvu nobene koristi. Nasprotno moremo ugotoviti, da je zapadni svet, prežet krščanskih socialnih naukov, mirno in brez nasilja obračunal z brezobzirnim in nečloveškim kapitalizmom in brez komunističnih re.volucijonarnih receptov rešil delavsko vprašanje. Starega, klasičnega kapitalizma, katerega bistvena lastnost je bila nekontrolirano izžemanje delavstva, v zapadnem svetu skoraj ni več.
Vsi vidimo, da je v zapadnem svetu v zadnjih sedemdesetih letih nastal na socialnem in gospodarskem področju ogromen prevrat. Delavstvo je postalo enakopraven čini-telj ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem in socialnem življenju. Rekli smo, da o izžemanju delavcev (izjeme samo potrjujejo pravilo), zlasti žena in otrok, o dolgem delovnem času, o prisilnem “prostovoljnem” delu, ni \ eč govora, razen za železno zaveso in v nekaterih še zelo zaostalih pokrajinah. Močni svobodni sindikati ščitijo ko-. ist delavcev, mogočno razvito socialno zavarovanje skrbi za bolne, ponesrečene, onemogle in stare delavce in njihove svojce. Da, lahko rečemo: na zapadu so zmagale ideje okrožnice “Rerum novarum.”
Leonovo priporočilo, da naj se s sodeovanem Cerkve, države, delavcev in delodajalcev ustvari nov red in tako življenje, ki bo odgovarjalo človeškemu dostojanstvu, se je uresničilo skoraj dobesedno. Prav svobodno sodelovanje je bistven znak novega socialnega in gospodarskega življenja na zapadu. Država danes ni več brezbrižni opazovalec gospodarskega in socialnega življenja, kot je bila za časa gospodarskega liberalizma, pa tudi ni vsemogočni lastnik in urejevalec vsega življenja kot je pod komunizmom. Država na zanadu je v splošnem samo kontrolor v medsebojnih človeških odnosih in nastopa zlasti tedaj, kadar se ti odnosi spremenijo v škodo delovnega človeka.
Danes samo še komunisti govorijo, da na zapadu vlada kapitalizem zato, da zakrijejo pravo stanje na Svojem področju. Stari kapitalizem vlada danes samo še za železno zaveso. Spremenil je samo gospodarja. Privatni kapitali-
La Salle, 111. — Dne 14. marca 1960, to je pred dobrim letom je švignila v svet vest o umoru treh žena v Starved Rock State Parlku, ki se razprostira v sltal-natem obrežju na južni strani reke Illinois, blizu Ottawe. O tem procesu se je mnogo pisalo in govorilo. Umor je bil svoje vrste brutalen in kdor ga je izvršil, se ne ve, natančno, ali ga je izvršil radi roparskega namerna, ali radi pohotnosti, ali kaj drugega. Toda umor je bil izvršen in več mesecev zelo pritajen. Lani novemibra je prišlo v javnost, da je zločin izpovedal varnostnim organom, to je policiji, tedaj 21 letni Chester O. Weger z Oglesibya, kakor pravi vest. Menda tam živijo nekje blizu Oglesby a njegovi starši. Sam pa je bival zadnje čase pred aretacijo v La Salle, na četrti ulici.
Prizadeti Weger je lani izpovedal vso krivdo in natančno celo ponovil na kraju mesta, kjer se je izvršil umor, kakor ga je izvršil, kako je pobil prvo žrtev, potem ostale' dve, itd. V laboro-torijih so celo dognali istovest-rost krvi, katere madeže so našli na njegovem jopiču in še mnogo drugega. Tudi izpovedi prič so bile olbtežilne in zelo do-kazilne proti njemu. Po vsem tem je javnost sodila, da je padel v roke pravice pravi krivec, pravi morilec treh žena iz Riverside, II., chicaško predmestje na zapadni strani Chicage.
Ko pa je dobilo v roke ves slučaj sodišče v Ottawi in so naredili načrt, kedaj in kako se bo ves proces obravnaval in ko so določili obtožencu zagovornika, je na enkrat prišla v javnost vest, da obtoženec Chester O. Weger vse zanika in da vse, kar je priznal in izpovedal, da je to storil pod pritiskom oblastnih organov, to je šerifa in njegovih pomočnikov, ki so baje strašili z električnim stolom in drugimi kaznimi.
Naključje pri vsem je tudi bilo, da prav lani I960 v jeseni so bile okrajne volitve za novega državnega pravdnika in druge okrajne uradnike. Zmagali so novi kandidati in tako tudi vodili ta proces. Stari pa so bili že izven svojih služb in pozicij, da-si so oni vodili vsa zasliševanja lani o tem zločinskem umoru.
Kljub temu, pa je državni tožilec le dosegel, oziroma vplival, da je prišel pred poroto ves slu
ima kaznovani pravico do prijave, to je prošnje za pomilostitev po dvajsetih letih. Izjema so le slučaji, kjer porota in sodnik v obsodbo vklučijo, da je izključena vsaka prošnja za kakoršno koli pomilostitev, razen, če bi se dokazalo, da je bil obsojenec res po nedolžnem obsojen.
Nadaljnih obtožb in procesov proti Wegerju morda še ni konec, vsaj ne radi ostalih dveh umorjenih žrtev. Toda kakor že, za enkrat radi te prve obtožbe radi umora Mrs. Getting, je bil obsojen kakor je bil v dosmrtno ječo.
Ta proces je našel mnogo odmeva širom dežele in tudi še v zunanjem svetu. V illinoiški zakonodaji v Springfieldu je zadnji teden predložil posebni predlog državni senator Robert Can-field iz Rockforda, kateri je bil odobren, da zanaprej v nobenem državnem paiku, takšnem, kakor je Starved Rock, ki je na razpolago za izletniške in druge obiske javnosti, ne smejo najemati nobene osebe, ki je bila kedaj obtožena radi kakega krimimalstva. Ta postava bo preprečevala, da bi se vsilili v take službe kake osebnosti z zločinskimi nameni. Obtoženi Weger, kakor so omenjali pri opisovanju njegove preteklosti, je bil baje že obtožen preje radi napadov na dekleta z nameni posilstva.
Pač žalosten slučaj, ki še dolgo ne bo pozabljen. Prav senator Canfield iz Rockforda je izjavil, da je rad posečal Starved Rook State Park in hodil tja vsako leto z ženo jn otroci na izlete. “Zdaj,” je povdaril, “pa ne bom šel več.”
* NAS KONGRESMAN MASON, ki zastopa v zveznem kongresu naš 15. kongresni district, je te dni izjavil, da nima več namena kandidirati leta 1962. Kongresniki (to sb poslanci) v zveznem kongresu so voljeni vsake dve leti. Kongresnik Noah Masen je zdaj star 78 let. V javnem življenju je že dolgo. Preje je bil dolgo časa mestni svetnik na Oglesby in tudi šolski nadzornik, pozneje nekaj let državni senator v illilnoiški zakonodaji:	Leta
1936 pa je bil prvokrat izvoljen v zvezni kongres kot zastopnik 15. distrikta in je od tedaj ves čas kongresnik tega distrikta. Lani je zgledalo, da mu bo v volitvah maip nevaren protikandidat iz Lockiporta pri Jolietu, a Mason je dobil večino in zopet čaj v taki luči, kakor je zaslužil sedi v kongresu. Njegovo izja-
in porota, je obtoženca obsodila v dosmrtno ječo, misleč, kakor so potem izjavili nekateri porotniki in porotnice, da so obtoženca ostreje kaznovali, kakor če bi ga obsodili na smrt.
Ves slučaj v vseh svojih podrobnosti pa še ni razčiščen. Namreč, kakor je omenjeno, zdaj je bil tožen le za umor ene žrtve to je Mrs. Geo. Getting, za umor ostalih dveh žrtev Mrs. Robert Murphy in Mrs. Robert Lindjuist pa to pot ni šlo. Ali pride slučaj ostalih dveh še na vrsto, tudi ni nikjer povedano, le omenja se tu in tam. Vendar pa so bile umorjene vse obenem istočasno iiv pri prvi izpovedi lani je povedal, kako je tudi druge dve ugonobil.
Obtoženec je zdaj pri sodni obravnavi vse tajil in zanikal. Okoliščine in njegova prejšna izjava pa svoje dokazuje in radi teh je padla porotna obsodba kakor je, da je obtoženec bil obso-je na dosmrtno ječo. Težko je st diti, ker za točno resnico, kdo je morilec, ve seveda le Bog, pa t sti, ki ga je izvršil. Morda še iride kaj drugega na dan. Vse lahko. Včasih se dogodi tako.
Porotna obsodba na dosmrtno ječo je sicer ostra, toda prizanesljiva, če je krivec res kriv. Kajti v Illinoisu je zakon, ki določa, da v slučajih dosmrtnih obsodb,
vo je vzeti na znanje, bo veljalo, če se ne bo premislil, kar politikom rado večkrat pade v glavo. . .
* PREKO OSREDNJEGA IN JUŽNEGA DELA ILLINOISA je tekom marca in v začetku tega meseca divjalo več viharjev, ki so povzročili precejšnje škode. V začetku marca je v svojem zaletu diVjal skozi južni del Chicage in povzročil okrog šest milijonov dolarjev škode. Moj sosed, poljsko narodnosti, se je prav tisto nedeljo mudil na obisku v Chičagu in je dejal, da vihar je bil tolik, da je nekje na 79. cesti s praznih lot, kjer so imeli nekaj stotin rabljenih (used) autov razstavljenih za prodajo, jih dvigal in prenašal po več sto čevljev proč in mnoge seveda popolnoma razbil pri premetavanju.
Skozi Kansas, preko Missouri, preko našega južnega in mnogokrat tudi osrednjega in severnega dela Illinois, ter skozi Indiano, v teh pomladnih mesečin in dneh radi nastanejo in divjajo vse vrste viharji, ki vsako leto povzroče miljbhiške škode.
Klimatologi! (proučevalci in veščaki za podnebna ozračja) pravijo, da že od nekdaj po
južni
ro zapada iz zapadne Kanade, potem od držav Washington in Montane in deloma od Dakot pa pritiska doli mrzel severozapad s svojim mrzlim hladnim ozračjem. Tu nekje v mississipskih nižavah, včasih malo bolj južno, včasih malo bolj severno ta dva toka trčita drug v drugega in demonski ples viharjev se prične š silovitimi vrtinci. Pritisk od se-vero-izaipada in od jugo-zapada ju potiska proti vzhodu in mešajoč se med seboj to je mrzli in gorki vlažen val iz mehiškega zaliva, začneta demonski ples s silovitimi vrtinci, ki rušije vse na svojih potih. Zato je toliko škode vsako leto. Posebno radi nastanejo taki viharji v zgodnji pomladi, kadar toplejše vreme zgodaj nastane, kakor n. pr. letos, ko je bila zadnja polovica februarja sko-ro prav pomladanska. Potem se pa zaleti doli proti jugu mrzli demonski sever in vse zmeša.
* NEKAJ O TEM IN ONEM:
— Ne vem, če ste že slišali ke‘-daj ali ne vprašanje, če ima polž zobe?
— Poznavalci polžev pravijo, da ima polž tisoče zelo tankih zob, skoro nevidnih s prostim očesom. Toda kadar sb lačni neprestano žvečijo in ujedo solatno perje do reber čez noč.
— Kaj je najnižja, to je najbolj mrzla temperatura v Ant-artiki, ki so jo kedaj zaznamovali in zapisali? — Najbolj mrzla temperatura v Antartiki je poznana po zapiskih in sicer 125.3 stopinj pod ničlo. Brr . . . to je pa že precej mrzlo.
— Kdo je doslej najdalj govoril v zbornici zveznega senata? — Zapiski senata kažejo, da je najdalj govoril v senatu doslej zvezni senator J. Strom iz North Caroline, ko je govoril 28. in 29. augusta leta 1957 kar 24 ur in 18 minut skupaj.
— V katerih državah izrede in pripravijo največ perutnine, kokoši za trg? — Prva država v tem oziru, ki prekaša vse druge, je država Maine na Vzhodu, ki zredi in pripravi za trg okrog 145 milijonov funtov perutnine, za trg. Druga država je država Arkansas, ki zredi okrog 132 milijonov funtov perutnine letno. In kje so še vse ostale države? To kaže, da Amerikanci povžijemo silno veliko dobrega.
— Ali je Zapadna Nemčija go. sto obljudena dežela? — Zapadna Nemčija je v primeru zemeljskega prostora z zemeljskim prostorom Združenih držav, najmanj enajstkrat bolj gosto obljudena kakor pa Združene države,
Za danes bo dovolj, pa še drugič kaj. Vsem pa iskrene pomladne slovenske pozdrave!
Matevž.
■ IMJJ.HM
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOPflOOg.OO
Dospel sem do Krznarjeve hiše, kjer napravi cesta ovinek. Ko stopiš mimo hiše1, se ti umakne naš glavni trg izpred oči. Tukaj bi torej kazalo, da bi se ustavil, pogledal nazaj gor po vasi in zavriskal na vise strani, da bi leš-čertbe po hišah pomežiknile in bi se ljudje izpraševali: nekoga čr-viči, pa ki ni sobota večer. Blažen ova Mica, ki kraljuje v hiši onkraj Krznarjeve, bi se prekrižala in vzdihnila: še en oče-naš za tisto dušo, ki se zdajle martra po vasi. Fantje v senu po kozolcih bi se sklonili in prisluhnili, da bi posneli, čigav glas da je, domač ali kateri iz sosednih vasi, ki si drzne kihniti naglas v tuji vasi.
Pa bi me bil takrat lahko kdo še tako brcnil, ne bi dal glasu iz sebe. Celo nekaj me je začelo tiščati v grlu, da sem moral par-krat prav globoko požreti, da sem potlačil. Zbogom, draga vas domača, sem dahnil in se naglo obrnil od nje. Ves svet puščam za seboj, sem si dejal, in stopam v novega, ki mi bo tuj in morda celo sovražen. Zamahnil sem z roko, kot bi odganjal sitne muhe, se lepo odkril pri Bogcu, ki je toliko let čuval nad našo vasjo, se za hip ozrl še v visok zvonik sv. Jernejja, ki se je jasno oblikoval pod zvezdnatim nebom. Naše zvonove bi še enkrat rad slišal v soboto popoldne ob treh, ki tako radostno in u-bra-no naznanjajo nedeljo, ko bo počivalo delo. Se enkrat bi postal rad pod lipo v nedeljo po
SSov. drisšfvo Triglav v iilwaiskee vabi na veseloigro Svojeglavoak
Milwaukee, Wis. — V nedeljo, 9 aprila ob 3:30 popoldne bo slovensko društvo Triglav vprizo-rilo v dvorani sv. Janeza na 1028 S. 9th St. veselo igro Svojeglav-ček v režiji g. Lojzeta Galiča.
Petje bo vodil Ernest Majhenič, igrali bodo pa: Rudi Kotar gostilničarja Potokarja, Dolores Ivančič njegovo hčerko Polonco “Svojeglavoka,” Ivan Bambič hlapca Jožeta, Zofija Rifelj deklo Čilo, Janez Kotar gorskega vodnika Toneta, Lojze Galič pa turista Izaka Kohna.
Po predstavi bo večerja in zabava s plesom.
Vsi prisrčno vabljeni! Vsi dobrodošli!	Odbor.
Smo ža davno imsši
Cleveland, O. — V AD je bilo pretekli mevsec objavljeno, da bo založba EURAM BOOKS v kratkem izdala Sedem postnih podob
Izdala jo je celovšlka Mohorjeva leta 1957 kot ponatis iste knjige izdane pri Mohorjevi v Celju leta 1938. V ceniku, ki ga je CMD priložila koledarju za leto 1961, je navedena tudi ta knjiga. Stane pol dolarja.
Z. N.
Nova fakulteta na katoliški univerzi v Rio de Janeiro
Na katoliški univerzi v Rio de Janeiro v Braziliji so odprli novo fakulteto za inženirstvo, za kar je dala pobudo Zveza katoliških podjetnikov, ki je tudi poskrbela za potrebna finančna sredstva. Poleg strokovnega pouka bodo na fakulteti tudi predavanja o krščanskem socialnem nauku. Pri otvoritvi je bil prisoten apostolski nuncij Lombardi.
Japonska katoliška enciklopedija
Izšel je zadnji zvezek japonske katoliške enciklopedije. Delo je trajalo 25 let. Enciklopedijo je pripravljala katoliška univerza v Tckiu v sodelovanju z založbo Herder v Nemčiji. Zadnja svetovna vojna je dovršitev enciklopedije zakasnila za celih deset let.
Indijske sončne peči
Skupina indijskih znanstvenikov namerava obiskati Lah, glavno mesto pokrajine Ladak, kjer bodo v starem budističnem sahioištanu uredili eksperimentalni center za uporabljanje sončne energije kot goriva. Razen tega bodo delali poskuse z napravami, podobnimi mlinom na ve Jer, da bodo dajale potrebno energijo.
Ladak je med naj slabše razvitimi indijskimi pokrajinami; večinoma je visclka planota brez cest, naselja so redka.
S. Finžgarja. Iz tega bi kdo
osrednjem zapadu rada nastaja-1 lahko sklepal, da sedaj v
jo pomladi neurja. Vzrok bd, venščini te knjige nimamo. Pa leto $1-170,000,000 zavarovalnine
- Lastniki motornih vozil v sip- j Združenih državah plačajo na
ker po nižavah ob reki Mississip- jo imamo.
za svoja vozila.
maši, kjer postajajo gospodarji v eni gruči, fantje v drugi in si izmenjavajo novice in primere zadnjega tedna.
To je zdaj vse za menoj, to je že zapisano preteklosti, sem si dejal, ko sem stopal po cesti ob naši senožeti-. Ko so enkrat pokosili otavo, sem tukaj pasel vse do pozne jeseni. Lahko delo sem imel, ker je bila senožet obgra-jena. Imel sem samo dvoje skrbi: ali bi šel klatit v Vikleče ci-bore na oni strani senožeti, ali bi raje naše, ki so me vabile na tej strani ob cesti, če sem mogel katerega mojih vrstnikov izvabiti k sebi, sva si nabrala divjih kostanjev, ki jih je stala cela vrsta ob cesti in se igrala ž njimi.
Mimo naše hiše sem šel. Oče in sestra, Francka sta že spala, ker je bila hiša temna. Poslovili smo se že prej, torej je oilo najhujše že preistano. Hišo in kozolec, kjer sem v poletnih večerih tolikokrat sanjaril in strmel v temo, poslušal petje fantov na vasi in žago doli ob potoku, ki je naprej in naprej pela isto pesem: rzz, rzz, rzz. . .
Oj, hišica očetova . . . Bog živi te! A tega nihče ne pove, al’ te kdaj bom videl še ... S silo sem prestavil noge naprej po cesti. Da bi bil le že enkrat s teh krajev, mimo hiš in zunaj v samoti! Lažje mi bo, ko mi ne bodo hiše in bajte in naše ograde in naše njive od vseh strani klicale: ne hodi, fant, od nas! . . .
Kar bo, pa bo, sem si dejal, kot sem si tisti večer tolikrat, da bi potlačil v sebi kes, da sem se odpravil na pot. Pa je bila trma močnejša in pa fantovski ponos ni pustil, da bi snedel besedo in se skesal. Strahopetec je, bi rekli ljudje, ne upa si po svetu. Kdor ni za drugo rabo, naj varje dom in babo, bi mi norčavo sponašali in vso veljavo bi izgubil. Kot Podlipcev Lovre, ki si ni upal brez matere nikamor. Enkrat so ga poslali po opravku v bližnji Selšček. Pa je pribežal domov, ker je videl pred neko hišo ležati psa in ga ;c pes zvedavo gledal.
Pod Vrtačo sem zavil po stari poti na Rakek. Vedel sem, da je tukaj ponoči pusto in dolgočasno. Nekateri si še podnevi niso prav upali tod, ker pelje grampava pot vse do Rakeka po samoti. Tod je bila svoje čase glavna cesta na Rakek in pred davnimi leti So tukaj roparji prežali na pozne popotnike. Celo ubili so jih nekaj tukaj, kar je pričala božja martra med o-gradami.
Le nocoj še, lunca mila,
razsvetljuj mi pot temno. . .
Tako sem jo navil polahko, da bi samemu sebi dokazal, kako da sem pogumen. Glas se mi je nekoliko tresel, sem uvidel, kaj vem, zakaj. Saj bi šel okrog po cesti čez Cerknico, pa je bilo predaleč za peš hojo. Nisem šel prvič ponoči po tej poti in vselej sem prišel z vsemi udi, sem si govoril. V dobri uri bom na Rakeku, če malo hitreje stopim. In priznati moram, da nisem hodil počasi.
Ko sem stopal -med tesnimi živimi mejami ograd, sem si potlačil klobuček trdo na glavo, da bi ga ne izgubil, če bi jo kazalo vliti. Tam, kjer je stala božja martra, kot spomin na roparski uboj, se nisem prav nič obotavljal. Take korake sem delal, da bi me vsak kaprol pohvalil pri vojakih, če me je na ozkem prehodu udarila vejica po obrazu, sem naglo odskočil in komaj' sem si upal dihati. Toda bilo je tiho, vse mirno in dejal sem si, da sem koncem konca zelo pogumen fant, ki si upam ponoči po taki samoti, pa ki se mi nič ne primeri.
Ko sem koračil čez Kamno gorico, sem uzrl pod seboj trg Cerknico, ki je pokojno spala. Par lučk sem razločil in kopo hiš.
Da bi bil enkrat le mimo kapelice, sem si mislil, pa bom na Rakeku. Da bi jo Id tam mimo še srečno prerinil!

JOSIP STARE:
Lisjakova hči
Za svoje izprehode sta si volili Klotilda in Brigita odslej le take kraje, kjer se je zbirala odlična ljubljanska gospoda. Največkrat si jih videl v “Zvezdi”, zlasti kadar je bila tam vojaška godba. Tudi sicer sta radi hodili on-dot, zakaj v vsaki dnevni dobi sta srečavali zanimivih ljudi, moških in ženskih; kadar pa ai bilo drugih, rožljali so častniki s sabljami okoli kazine. Lepa ženska ni mogla iti mimo the Martovih sinov, da bi je ne bili pomerili od nog do glave in si tudi kaj ne zašepetali. Klotilde to nikakor ni motilo, ampak celo ugajalo je njenemu srcu, kadar je čutila, da jo kdo opazuje. Rada je torej hodila mimo kazine, in kadarkoli je šla po opravkih z doma,vselej je hodila tako po naznih ulicah, da je naposled krenila tudi v “Zvezdo”. Po malem se je privadila pohajati brez tete, zlasti po mestu, kjer to ni bilo nič nespodobnega; saj si videl tudi druge imenitne gospe brez druščine.
Ko se nekega dne predpoldne Mrakova žena in njena teta zopet brez pravega namena izprehajata po “Zvezdi”, prijaha z Dunajske ceste visokorasel, vitek častnik. Na iskrem konjiču dirja proti nunski cerkvi, ondi pa krene na levo proti gledališču.
“Kdo pa je to?” vpraša Klotilda vsa nemirna svojo teto; “pojdiva tja, da ga bolje vidiva. Le poglejte, kako okretno brzda konja; sedaj Poskakuje, sedaj stopa mirno, kakor on hoče. Ne vem, komu bi se bolj čudila, ali konju ali jahaču. Sedaj ga je obrnil in jaha v kolobar, čemu neki?” “Izkazuje se lepi škrbinki; ali je ne vidiš na oknu, kako zadovoljno gleda svojega kavalirja?”
V tem prideta do vzhodne “Zvezdine” ograje. Klotilda gleda kar uprtih oči zanimivi Prizor in se le časih zavidno ozre na okno.
“škrbinki se izkazuje?” re-oo teti, miluje lepega jahača, “ali ni mogel najti nobene boljše?”
“Kaj hočeš, takšni gospodje niso izbirčni,” opravičuje ga Brigita; “gospodičnam se ne smejo preveč dobrikati, da bi 8e ne morali ženiti; izmed £°sPa pa je bogata škrbinka ^ajljubeznivejša in za sedaj tudi najbolj slavljena, dokler Se na ženskem obzorju ne prikaže nova zvezda, ki jo zatemni z večjim sijajem.” Mrakova žena je hotela teti ^okaj zavrniti, toda ugriznila Se je v ustna in zamolčala be-spde, ki jih je mislila izgovorili toda njena spremljevalka Je bila v takšnih rečeh prežvečena, da bi ji bil ušel naj-manjši migljaj mlade tovari-'vice. Ugenila je natanko, kakšna misel ji je šinifa v gla-v°> toda ni je hotela motiti ^movanju. V tem se Klotilda Ltro pritaji in vpraša mirno: Teta, ali poznate jahača?” “Ko obrazu ga poznam Nadporočnik Ahnenfels je generalov adjutant. Sploh ga Cemjo, da je najlepši častnik
Vse posadke.”	-
'Ali je imenitnega rodu?” Je in tudi ni, kakor hočeš Pravijo, da je nezakonski sin NNenitnega češkega grofa ali eelo kneza.”
Gotovo da je,” pritrdi Klo-1 da. “Ne more tajiti,da se mu k’° žilah pretaka plemenita G; le glejte, kakolično in nhko sedi na lepi živali kakor Pristen vitez!” To rekši umol-ne tu se ozira po vitkem čast-uiku, ki je konju popustil brz-Pogladil ga po vratu in
počasi odjahal dalje. Ko izgine okoli ogla, vzklikne Klotilda žalostna:
“Teta, zakaj jaz ne znam jahati! Dirjala bi kakor vila, da bi se kar prašilo za menoj!
“Toda kaj bi ljudje rekli?” vpraša Brigita in se zlobno nasmeje.
“Ne bilo bi mi do tega, kaj poreko ljudje, ako bi le imela vojaka za moža, ne pa kramarja!” zavrne bratiranka bridko in nagrbanči gladko čelo. —-
Prišedši domov je bila Klotilda slabe volje. Po stari navadi je sedla v naslanjač in pomišljala svojo usodo. Po sobi je starinsko pohištvo še zmiraj stalo prav tako kakor za pokojnega njenega očeta, in tudi hišni red se ni kar nič izpremenil od njegove smrti. Vse to ji ni več ugajalo, dasi je bila rajši Lisjakova hči nego Mrakova žena. In Lovro, njen mož? Prej ni premišljala nikdar, ali ji je po volji ali ne, ali ga lj.ubi ali ne; vzela ga je, ker je oče želel, toda takrat ji je bila pokornost do roditeljev sveta dolžnost, kakor ukazuje četrta zapoved božja. Sedaj pa je bilo drugače. Sedaj je primerjala Lovra drugim možem, zlasti tistim, ki jih je videla na izprehodih in gledališču, in je umovala sama pri sebi tako-le:
“Kako so ti gospodje zmiraj veseli! Kako lično in okretno se sučejo okoli gospa in gospodičen! Vedno se jim smehljajo in dobrikajo ter jim kaj pripovedujejo, da se morajo smejati. Ti gospodje nimajo drugih skrbi, nego kako si kratkočasili ženska srca in jih razveseljevali. Kako dobro vedo, kdaj naj se izprehajajo po Latermanovem drevoredu in kdaj po Zvezdi; celo to vedo, kdaj se jim je treba postavljati pred nunsko in kdaj pred škofijsko cerkvijo, da ne zgreše svojih izvoljenk. In kako so zmiraj lepo oblečeni; zrak je poln prijetne vo-
APRIL
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
9..—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher A ve.
9.—Korotan priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
15.—Družabni klub Baragovega doma priredi “Družabni večer”. Ob sedmih večerja, po večerji ples. Igrajo Dušan Žitnik, Tone Nemec, Peter Ose-nar.
23.—Pevski zbor Jadran poda
Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples. Igra Urankarjev orkester.
23.—Prosveta Baragovega doma ima kulturno prireditev s pestrim sporedom v dvorani pri sv. Vidu. Pričetek ob treh pop. Po sporedu ples. Igra Tonklijev orkester.
30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška tekma v Grdino vem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATERINSKO PROSLAVO.
mačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester.
JUNIJ
3.—Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti žalno komemoracijo. Začetek ob osmih zvečer.
4.	—Zveza slov, protikomimistič-J nih borcev priredi romanje na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce.
JULIJ
9.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake.
12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-nival pri sv. Vidu.
23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. NOVEMBER
5.	—G1 a s b e n a Matica priredi
opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11.—Korotan priredi izredni
koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
18.—Čtajerski klub priredi martinovanje za svoje člane.
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert.
Indijsko vrhovno sodišče in sveiosi živine
Vrhovno sodišče Indijske unije, ki se kakor podobna sodišča v drugih deželah ukvarja predvsem z ustavnostjo posameznih zakonov in sklepov zakonodajnih in upravnih zastopstev, je moralo odločati o nenavadno kočljivem sporu. Trije mesarji, vsi muslimani, so se pritožili pri Vrhovnem sodišču, da jih krajevne oblasti ovirajo pri opravljanju njihovega poklica.
ČL 19 indijske ustave jamči pravico do svobodnega in neoviranega poslovanja in opravljanja poklicne dolžnosti ter prepo. veduje v tem oziru vsakršne omejitve. Parlamenti v državah Utar Pradeš, Bihar in Maja Pradeš so sprejeli zakonske predpise, ki so skoro popolnoma onemogočili gospodarsko in poklicno delavnost mesarjev, s čimer je bil prekršen čl. 19. državne
14.—Slovenska šola pri Mariji ustave.
Vnebovzeti priredi 'V Slov. domu na Holmes Ave. Materinsko proslavo.
27,—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in do-
do,
ves
njaVe, kadar gredo mimo tebe. A Lovro?” Tu je globoko vzdihnila kakor vselej, kadar je mislila nanj in ga primerjala drugim. “Oh, Lovro! Brez pomena ni, da se zove Mrak. Vedno se drži resno in ves božji dan ga ni iz prodajal nice. In kadar pride k obedu in k večerji? Vse vonjave raznega prekomorskega blžlga se vlečejo za njim, kakor bi se držale njegovih misli, ki so vedno le pri blagu in trgovini. In, kakšna mu je tedaj oprava? Prodajalniški prah se drži njega sive suknje. In kroj in vse ostalo? To je grozno! To sodi v proso vrabcem za strah, ne pa med ljudi. In kaj ve povedati? Ničesar. Trgovina in' zopet trgovina, to so pomenki pri obedu; in kadar kdo pove kaj novega, tedaj je zopet kaj takšnega, da utegne zanimati preprostega, neotesanega človeka, nikakor pa ne izobražene in nežno čuteče gospe.” Tako in podobno je premišljevala ih trapila Klotilda samo sebe, kadar je od dolgega časa posedala in držala roke križem, nikar da bi se bila lotila kakega dela. Niti gospodinjstva je ni bilo skrb; čemu, saj je šlo vse samo po starem tiru kakor dobra ura, kadar jo naviješ. Posli so bili stari, in vsak je vedel sani, kaj mu je storiti. Ista kuharica je kuhala in sg sukala okoli ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala, vse si je preskrbovala sama. Saj tudi ni mogla drugače. Ako je kdaj vprašala: “Gospa, kaj naj pri nesem s trga?” Zavrnila ji je gospodinja skoro vselej ne-
voljno; “Lenka, nikar me ne nadleguj s takimi skrbmi! Na pet goldinarjev in nakupi, česar veš, da je treba, saj si pametna in tudi stara dovolj.” (Dalje prihodnjič)
V Indiji je krava sveta žival in je zaščitena tudi z ustavo. V takih okoliščinah se krava ali tele ne smeta zaklati in se ljudje po vsej Indiji točno ravnajo po tem. Krava je pogosto simbol največje svetosti, še danes ji izkazujejo veliko pozornost in tudi časti.
Na najbolj prometnih ulicah in trgih se tudi v velikih mestih potikajo krave leno brez cilja.
Če zagleda kravo, ustavi vsak prometnik motorna vozila, da bi ji omogočil neoviran prehod. Pogosto se vidi, kako leži krava sredi najbolj prometne ulice, nihče pa se zaradi tega ne razburja. Šoferji se ji oprezno izogibajo, da bi jo ne vznemirili.
Tako je bilo od nekdaj in Indijec ima to za sestavni del svojega vsakdanjega življenja. Res je, da velja to Indijo vsako leto ogromne milijone, težko pa si je zamisliti, da bi lahko to stanje v kratkem spremenili, vsaj ne, kar se tiče krave, ki uživa status nedotakljive svetosti.
Zadeva z biki, voli in bivoli je nekoliko drugačna. In prav te živali so bile predmet spora med mesarji in parlamenti omenjenih držav. Ko je vrhovno sodišče leta 1958 sklepalo o ustavnosti popolne prepovedi klanja živine, je odločilo, da bi bilo “nerazumno,” če bi s to ustavno določbo zajeli bike, vole in bivole, kadar postanejo te živali neko-riistne in so v breme skupnosti. Ob tej priliki je bilo objavljeno tudi mnenje strokovnjakov, da po pravilu postanejo te živali nekoristne po končanem petnajstem letu življenja. To je bila obenem tudi indirektna pobuda, da lahko vole, bike in bivole neovirano koljejo po končanem petnajstem letu starosti, ko postanejo nekoristni.
Sklep vrhovnega sodišča ni bil posebno ugodno sprejet, ker je prizadel verska čustva več deset milijonov Indijcev, ki toliko spoštujejo te živali, da nikdar ne jedo mesa in se hranijo izključno z vegetarijansko hrano. Da bi razveljavili to pobudo vrhovnega sodišča, so parlamenti v državah Utar Pradeš, Bihar in Maja Pradeš sprejeli zakonske predpise, ki so poleg drugega prepovedovali, da bi vole, bikeiin bivole klali pred njihovim 20. oziroma 25. letom starosti. Razen tega so predpisali, da je treba za vsako klanje take živine dobiti potrdilo krajevnih oblasti, da je živina postala nekoristna, od veterinarja pa, da je učakala določeno starost. Dejansko je to pomenilo popolno prepoved klanja vse živine, ne samo krav, kajti v indijskih klimatskih okoliščinah živina ne more živeti 20 ali celo 25 let.
Mesarji v omenjenih treh državah, nič bolje pa se jim ne godi v drugih državah, so se znašli v težavnem položaju. Dvomljiv je postal sam obstoj njihovega poklica. Obrnili so se na vr-lovno sodišče in zahtevali uveljavitev ustavnega jamstva o svobodnem in neoviranem opravljanju poklicne dolžnosti. Vr-lovno sodišče je obravnavalo te pritožbe in odredilo trem omenjenim državam, naj razveljavijo zakonske predpise, ki posredno povsem prepovedujejo klanje vise živine. To pa vendarle ne-pomeni, da bodo mesarji lahko sedaj bolj svobodno opravljali svojo poklicno delavnost, ker so predsodki in verska čustva pogosto odiočilmejša kakor vsa druga zagotovila.
O sklepu vrhovnega sodišča je Pilo precej poročil in člankov v mnogih indijskih listih. Večina listov se je omejila samo na objavo sklepa vrhovnega sodišča, zelo majhno število pa je bilo takih, ki s o ga kakor “Times of India” pozdravili. Sklep vrhovnega sodišča, je pisal “Times of India,” ne bi smel prizadeti verskih čustev ljudi in zasluži, da ga pozdravi “vsakdo, ki sta mu pri srcu korist in blaginja dežele.”
Koliko čaja na sekundo?,
Statistiki so zbrali podatke o svetovni potrošnji čaja. Izračunali so, da ga popijejo ljudje po svetu povprečno po 14 skodelic na sekundo, in sicer Angleži — pri njih je to tradicionalna pijača — povprečno po šest in Nizozemci po eno.
Zanimivo je, da pride na Francoza povprečno le 18 skodelic čaja v letu dni.
Euclid — lastnik
E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Colonial hiša, 3 spalnice, poploščena kopalnica, jedilna soba, sončni porč, 1^ garaža, krasno zasajeno. KE 1-4622.
(66)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St.	(x)
SMOLA IN SREČA
Nekega stockholmskega profesorja medic inske fakultete so pozno ponoči poklicali k pacientu. Ker se je profesor komaj nekaj minut poprej vrinil z banketa, je bil precej v rožicah, ven-dra je izpolnil svojo zdravniško dolžnost.
Štet odkop, s katerim je hotel prisluhniti delovanju bolničine-ga srca, pa mu je kar naprej uhajal iz rok. “Prekleta pijača!” je v zadregi zabrundal predse.
Pacientka je njegovo izjavo pojmovala drugače. Skušala je vstati, potem pa je pošepe-tala zdravniku: “Res je, napila sem se vendar vas prosim, ne povejte tega možu!” ,	,	^
-------o-------
Banka za žito
Tako svojevrstno banko je organiziral v Indiji misijonar Bern. hard Pet er smarm v mestu New Delhi. Člani banke prejmejo brezplačno semensko žito, ki ga potem v enaki količini po žetvi vrnejo banki.
Kmetje tudi prodajajo svoje žitne presežke banki, ki si je tako zagotovila zadostno količino za slučaj slabe letine. Banka tudi pospešuje namakanje polj, da tako prepreči škodljive posledice suše.
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal Št. Clair Ave. in E. 68 St.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Stanovanje
Starejša ženska bi rada delila svoje 8-sobno stanovanje z žensko ali zakonskim parom. 864 E. 73 St.	—(65)
Sobe se odda
6 sob se odda na 6205 Carl Ave.	(65)
Sobe se odda
4 sobe se oddajo za dve odrasli osebi na 1026 E. 68 St. Kličite UT 1-7846.	(65)
Dvodružinska 6-6
Idealno za pripravnega moškega, na E. 77 St., blizu St. Clair Ave. $12,800.
FRANCES HROVAT REALTOR EV 2-4535
(3, 5 apr)
GRKLJ1VA — V akvariju na Coney Island imajo posebno redko vrsto ribe iz Južne Amerike. Predno se ujeta riba loti kake jedi, jo mora varuh malo žgečkati po trebuhu.
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JO3. SMIBKAil
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Kupim
eno ali večdružinsko hišo v fari sv. Vida med 60. in 68. St. Kličite HE 1-0628 in pustite naslov.
(67)
ZDRAVlOŽATfARE IN MLADE
Gospa Anna Marsoun iz Santa Ana, California, piše:
Gospodje: — Že večkrat sem či-tala, kako Tatra čaji pomagajo ljudem. Sedaj verjamem, da je to resnica, ker so ti čaji izvrstno pomagali tudi vsej naši družini, starim in mladim. Zaradi tega zavzemajo že več let prvo mesto v moji medicinski omariči. če se slabo počutim, ali trpim zavoljo zaptrja, vetrov, nespečnosti, itd., si skuham malo Tatra čaja št. 1 in ta mi hitro pomaga. To je moja oblažitev in res uživam v tem prijetnem čaju. Stara sem že 76 let, bila sem dolgo časa bolna in poskusila sem vsa mogoča zdravila; toda ta izvrstni — dobro delujoči čaj mi najbolj pomaga, da izčistim svoje telo. Prepričana sem tudi, da je vaš Prsni čaj za kašelj od prehlada boljši in cenejši nego zdravila. če bi dobila zaradi krvi po telesu neke vrste kožne izpuščaje, kar srbi in peče, pomaga v tem slučaju Ematea čaj. Vsakdo se laiiko z zaupanjem obrne na Tatra zeliščne čaje.
Vas pozdravlja rojakinja
ANNA MARSOUN.
•
AH TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki povzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo In da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, I. za 60 skodelic, $1,00
PECTORAL — PRSNI ČAJ št, 2, Znan-st vena mešanie.a najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00,
• • •
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št, 3, Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.00,
• • •
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preisku4enih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi itx čiščenju; zavitek $1,00
RENEX ZELIŠČNI ČAJ it. 3. Izvrstea zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodns dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00,
Vsak zavitek <'aija stane $1,00, ŠEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, 12 za $10.00. Pri ysaki škatlji čaja dodajte lOc za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole:
Tatra Oompany, Dept. 10
Box 60, MorrUville, Pa.
AMERIŠKA DOMOVINA.
Jcsenski dnevi s° ^ nagnm
v zimo. V jutrih je bila megla
|
I
is
i
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
1
I. del
gosta kot mleko, mraz je bil z ^ vsakim dnem ostrejši.
•I Mariji ni odleglo. Tudi v ro-g čice je shujšala. Obrazek je po-rumenel, nosek zvoščenel in v trudnih gibih je bilo komaj še | za konec življenja.
Usmiljenka je previdno nape-Sflljavala pogovor na božjo voljo.
ftmmmmmmmmmmmmmGt so« je vedeb, da * »*> kon.
lezen potrla. Otroka ni upal <-rano’ izgubljeno, da je poraže-vzeti v naročje. Samo gledal ga r13 v zadnh borbi, ki jo je skuje, kakor na smrt obsojenega	zase. Otrok bo umrl.
pred slovesom.	Andrej je ni mogel potolažiti.
“Silva, nesi jo v bolnico. Tam ^arnemu ic ^1° težko, da bi bo nemara zanjo najbolje.” najlažje planil v jok, toda zma-Oprijela se je tega upanja.	g°val se je.
“Misliš, da bi ji tam poma-	“Ni še vse izgubljeno. Ne o-
gali?”	bupuj, Silva. Včasih se čez noč
Hvaležna mu je bila za mi- obrne.” sel.	“To je upanje obsojencev, ki
“Upam. Otrok bi bil pod stal- ze stoJe Pred zidom, pa še čaka-nim nadzorstvom.”	jo na pomilostitev. Andrej, vse
Ni se mogla odločiti. Ponoči Ne izgublieno> vse< upanje v meje premišljevala, toda koj ko je ni ie zdrknilo kot utež pri uri.” otrok pričel ječati in ga je vzela I	odhodu ji je stisnil roko,
na roke, se je znova vzbudilo u- kar ze dolgo ni storil, panje, ki je zraslo ob Andreju. Na zdravnikovo priporočilo je “V bolnici bi ga nemara po- vzela otroka domov. Kazno je zdravili. Bi ga.”	bilo, da so mu ure štete. Zdaj
Pribila je misel, da bi je o- je tudi Andrej obupal. Otrok ni bup ne izruval.	hotel več jesti.
Koj zjutraj se je odločila. Ko “Morda je tako dobro zate,' ga je zavijala, je kar naprej ve- Silva. Danes ne vidiš naprej.” kala. Ni se mogla prepričati. Skušal je najti besede, ki bi po-Kot da smrt že stoji pred vrati, menile vsaj nekaj.
Ko je odhajala od njega, z o- “Poslednji pogledi so se za-dejo pod pazduho, ni zajokal, meglili. Tudi za prst jasnine ne Silvi je bilo težko, da bi najraje vidim več.” na glas zakričala. Usmiljenka, Jerovšek je videl, da tolažiti ki jo je spremila do vrat, jo je ne more. Bolečina se bo morala tolažila. Silva jo je komaj sli- sama obleteti, ko bo prišel čas šala. Bolečina v njej je prišla za to. do vrha, butala v sencih in v o- Tako sta čakala, čeh, v zadnji žili na tresočih se Štirinajst dni pred božičem je rokah.	Marija ugasnila. Silva jo je dr-
“Zdravniki se bodo potrudili, žala za ročice in natančno je verjemite, gospa.” Usmiljenkine čutila, kako življenje odhaja iz oči so toplo gorele izpod kor- presušenega tdlesa. Potlej so ro-neta.	čice obmirovale . in mrtvaška
“Hvala, sestra, hvala.”	bledica se je zlila od čela do
Kar tako so prišle besede na bradice, usta. Silva ni Vedela, da jih jel Mrtva.
“Povem ti, otrok je samo pre-mražen.”
“Da bi bilo samo to,” trepeče iz Silve. “Bojim se, da je v otroku smrt. Zapisana in določena, kakor kletev na meni. in Bog ve, če ni oboje v zvezi. Mogoče bom morala žrtvovati poslednje, da osamim v grehu in da do kraja vidim svoje razrušeno življenje. Do kraja, do poslednjega ovinka.”
“Ne govori tako. Oprimi se življenja in veruj. Žalar bi te preklel zavoljo malodušja, ne zavoljo padca. Kdor nosi težo, je kakor tisti, ki ni grešil.”
“Mogoče imaš prav. In če nimaš, verujem zato, da bi mogla upati.”
Tablete niso pomagale. Silva je skoraj vse noči prebedela. Po stokrat v eni noči vzela otroka v naročje, ga zibala in se z za-breklimi očmi tiščala hladnega otrokovega lica.
Marija!
Otrok je gledal z motnimi očmi vanjo. Samo za čas, kakor da bi rad uganil, odkod je prišel glas. Potlej je spet pričel ve-kati.
Revica! Z dlanjo je gladila drobno čelce. Med laski je stal pot.
Potlej je Silva nenadoma za-vekala še sama. Kot da je nekoč že sama obsodila otroka na smrt in da te sodbe v srcu ni nikoli preklicala. Zdaj se je začela iz polnjevati. Počasi, da se bo razločno razvila pred njo, samo zato, da bo bolj bolela in žgala.
Tudi Andreja je Marijina bo-
Telesce je ležalo zleknjeno v košari. V sobi je bilo toplo in tiho, kakor da je nekdo od zunaj zaklenil vrata.
Silvi so se sprostile solze. Bilo je zgodnje dopoldne, na oknu mlečna svetloba, ki je pršela od snega.
Sama.
Marijine ustnice so bile temno modre, skoraj črnikaste, kakor gnila voda.
Silva je čakala na Jerovška.
Ropotuljica je ležala na mizi, kakor da je pravkar padla od drobnih prstkov, ki so hladni ležali na odejici. Prve igrače, ki se jih je Marija dobro dotaknila. Punčka, ki jo je bila sama napravila iz živobarvnih cunjic, je sedela na polici.
Budilka je tiktakala v tišino.
Silvo je zapustila poslednja
CHICAGO, ILL.
EASTER GREETINGS
EASTER GREETINGS to our many friends
Kuhn's Food Shop
3053 Lincoln Ave.—LA 5-9019
BUSINESS OPPORTUNITY
Owner leaving city. GROCERY STORE — Real money maker Priced right for quick sale. A wonderful oppty. for the right party. Well estab. DI. 2-2219.	(65)
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER FOREST — BY OWNER 6 rm. face brk. res. Lge. living rm. & lge. sep. din, rm. 2 twin size bdrms. cer. tile bath. Enel, summer porch; expandable attic. 6Vfe ft. stockade fenced yd. St. Luke’s Par ish and Washington schl. — Mid 20’s or make offer — FO 9-7852.
(62)
BY OWNER IN CHICAGO RIDGE. 2 Bdrm. expand, house. Att. gar.. completely finished, gas h't. S & S. Cyclone fence, lot 60x132. Floored attic. GA. 5-3110 NE 6-1281.	(62)
GLENVIEW — Golf Miill Area — By owner. 3!& old. 3 Bedroom, Ranch. IVi baths. 85’ Lndscpd lot. Reduced to $20,900, 4l/2% mortgage available. PA 4-8982.	(65)
STONE PARK — By owner. Ideal home for photographer, chemist, TV repair man. Expandable brk. bi-level. 2 bdrms., den or 3rd bdrm. Tile bath & kit. Bsmt. Alum. S & S. 2 car gar. with patio. Conv. schls., churches, transp. Almost new w-w crptg., drapes. Many extras. Can be purchased by qualified buyer with low dn. pymt. $18,950 or best offer by appt. 1812 - 33rd Ave. FI. 4-5310.
(65)
P RIPRAV A — L a o š an praži kavo v veliki ponvi nad odprtini ognjem v Moung Kassy v Laosu v upanju, da bo skoro lahko odprl svojo “kavarno,” ki jo je moral zapreti, ko je prišlo v bližini do bojev med vladnimi in uporniškimi četami.
izrekla.
Potlej se je znašla na ulici. Bil je lep jesenski dan, eden takih, ki so pogosti pred zimo. Nebo je jasno, sonce sije, toda gorkote ni. Kakor da je zmrzlina v nebu in na soncu.
Silva je zavila v jezuitsko cerkev. Sedla je v klop prav spredaj, položila odejo predse in zavila glavo vanjo, kot da iz odeje še vonja po otroškem telescu, po mladem trpljenju, po nečem grenkem, ki mu ne veš imena. Tako je ob smrti ljubljenega bitja.
Praznota, ki boli do obupa.
Skušala je moliti. Trdo je stiskala prste, toda molitve ni bilo iz srca. Kakor da je srce izven nje in namesto njega v prsih topa bolečina, ki kljuje kot gnoj v otiski. Pritegneš sapo in poslušaš. V ušesih boli, v rokah, v nogah, kakor da si noč prespal na žebljih.
“Moj Bog, da bi Marija obstala!”
Prošnja je prišla prek ustnic in težko padla v odejo.
Potlej je Silva bruhnila v krčevit jok.
Vsak dan je šla v bolnico, včasih tudi Andrej z njo. O-trok se ni popravil.
“Se ti zdi kaj boljša, Andrej?”
“Ne vem, kako bi rekel.”
“Potlej misliš kakor jaz. Zapisana je in nihče je ne reši.” Silvi se trese glas.
“Ne smeš biti tako nepočaka-na. Bolezen pride s senenim vozom in odhaja po bilki. Tako je vselej rekla naša mati.”
“Kar sem sama, dvakrat več premišljujem. Bojim se noči. Zdaj vem, da je v materinstvu več grenkobe kot v pelinu. Vse ai dala, ko bi otrok ozdravel. Tudi živeti bi začela znova.” “Morda je moralo tako priti. Da se boš spet našla, Silva.” Andrejev glas je mehak.
“Tako bi se rada, Andrej, ti ne veš. Danes mislim, da bi bila zdrava od tistega hipa, ko bi me Marija poklicala za mater. Bog-ve, če me bo kdaj.”

moč. Čutila je samo solze, ki so kar naprej polzele po licih. Same od sebe, kot da se nikdar ne mislijo ustaviti.
Marija ni več dihala. Razmr-šeni kostanjevi laski so ležali na blazinici. Rob vek je pomodrel, da so črne trepalnice še bolj odsevale od mrtvaške bledice.
Okoli enajste je potrkal Andrej. Tiho, kot da že sluti, da je smrt za vrati.
Prsteno rumen je vstopil. Samo gledal je proti košari in koj vedel, da je otrok umrl.
“Kdaj je izdihnila?”
“Pred' dobro uro, Andrej. Poglej, greh v meni je ostal, kar pa sem ljubila, mi je bilo odvzeto. Ni sreče, ki bi hotela stati pri meni.”
Rame so se ji stresale v joku.
Tudi Andrej je jokal. Tiho, da bi ne zbudil žalosti, ki vpije, ko se prav zave.
Marija v košari je spala naprej. Ročice so ji ležale na prsih. Andrej jih je videl skozi roso v očeh. Dve pomladni vejici, ki nista mogli zacvesti.
“Silva, Bog je tako hotel. Ne moreš ubiti tega, kar je določeno. Pride, pokaže obraz in zareže. Potlej se zaceli in ostane o-brunek. Toliko, da veš, da si bil ranjen.”
“Da, Andrej. Vedela sem, ko ti niti slutil nisi. Moralo je priti. Si bral kdaj Cankarjev Križ na gori. Jaz sem ga pred dobrim tednom. Nikdar ga nisem še tako razumela.”
“Ne zbujaj preteklosti, Silva. Cankar ni za žalost. Preveč jo je sam poln. Žalosti in žolča.”
“Preteklost je sedanjost. Samo čas loči oboje, Andrej. Kako je govoril Mate? Se spomniš?”
“Preteklost! Umrla! Zakopal sem jo v velik grob, nasul nanj gomilo do neba!”
“Prav tako je govoril. Spomnim se.”
“In ni veroval. Preteklosti ne moreš zakopati, ker je seda-
■■•...i i ‘ .rt 4,',. m .,■*	r.
-i—i-
AMERIŠKO DOMOVINO
NAROČAJTE
AMERIŠKI DOMOVINI
njost. Tudi Mate jo je poiskal v Hanci.”
“Pusti vse to, Silva. To te boli.”
“Vse me boli, Andrej. Tudi, kar je bilo lepega, danes boli. Zato, ker ni ostalo.”
(Dalje prihodnjič)
OBIŠČITE SVOJO LEPO SLOVENIJO! Najboljše boste potovali, če se pridružite eni od naslednjih skupin, katere organizira slovenska potniška pisarna
AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU
6419 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio
Skupine z letalom: V Ljubljano
PAN AMERICAN “JET”—29. maja, 15. julija—skupino vodi g. John Sušnik
AIR FRANCE “JET”—1., 2., 3. junija—S.N.P.J.
SABENA “JET”—27. maja—Progresivne Slovenke SWISSAIR “JET”—16. junija—Glas naroda AIR FRANCE—17. junija—skupino vodi August Hollander TWA “JET”—28. junija—skupino vodi August Hollander SLOVENSKO ROMANJE, Lurd, Fatima, Rim, Ljubljana. Romanje vodi Rev. Francis Baraga—30. junija.
Cena romanja je S778.00 Za rezervacije kličite eimpreje: HE 1-4148 St priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj
>■
i
X
X
X
H
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4 5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
HAVE YOU PAID YOURSELF____yf y

0
\

. . . ond have you paid yourself first . . . before you started spending? Saving a portion of all you uarn is a major stop toward success and a secure future. St. Clair Savings will help you plan for your future by providing a safe place for your savings while paying you a generous return ... 4% interest . . . computed quarterly and paid twice each year.
Ifi/ee
Convenient
Locations...
T. CLAIR AX/IIMGS
813 East )8Sth St. < 25000 Euclid Ave. I 6235'St/Clair Ave.
MIMOGREDE — Labod v Hampton Court na Angleškem je že hotel mimo 7 let stare Jennifer Pearce, ko mu je ta ponudila prigrizek.” Ne da bi se obrnil je stegnil proti njej glavo in segel po ponudeni hrani.
VELIKANSKO VEDRO — Na sliki vidimo velikansko jekleno vedro, del stroja, ki so ga izdelali v Danville, III., za kopanje premoga na površini v Braziliji.