vv St. 11 (1146) Leto XXin NOVO MESTO, četrtek, ★ 16. marca 1972 KRMELJ, SEVNICA: Ljub-gansko mestno gledališče gostuje danes ob 19. uri v Krmelju, jutn ob istem času pa v TVD rartizan Sevnica s komedijo Žar-Petana „Raj ni razprodan". KRŠKO — Danes se bo sestal »tab za sprejem karavane bratca in prijateljstva iz Srbije, ki .P^spela v Krško junija letos. VINICA — Jutri bodo viniško snovno šolo obiskali predstavni ljubljanske armadne oblasti ® Prevzeli patronat nad šolo, ki . J? zelo izkazala v dejavnosti od jesenskih manevrih Svoboda „SEVNICA - Že jutri ob 9 . uri »licuje medobčinski svet ZKS “Posavje sejo komisije za raz-f»i- Kozjanskega. Pričakujejo tudi udeležbo člana predsedstva J^ne SRS Zdravka Krvine. KOČEVJE - Srednjeročni načrt razvoja kulture bodo sprejeli na današnji seji temeljne^ Kulturne skupnosti. SEVNICA - Da bi pojasnil ovi republiški zakon o davkih „•>£anov in davčno politiko sev-niske občine, sprejeto 7. marca, Je strokovni odbor za obrt Krško eraj imel v Sevnici posebno Putovanje z obrtniki. KRŠKO - V hotelu Sremič v Avto-moto društvo jutri zve-cer razvilo svoj prapor in pode- Članom”211^3 najzasIužnej5im “Kurir« novomeških tabornikov y nedeljo, 19. marca, bodo tabor-iKi praktično preizkusili svoje zna-nJeJ terenski igri „KURIR". ski fi ur0 ® kurirjev *usalo neopazno priti iz mesta do Drin v bližnji okolici in odtod Dnč+v mesto pripravljeno &• OBRAMBA, v kattrfbo ide- Sala 'tabornikov, bo sku-nalogg r^em PrePre^^* čvedbo te Sneg in mraz 5 on) prese-^ doli X a^lem srečanju i^OVo^c^ 'BETI“ i" ^Ice r\ i . navdušili g le-l^no smo si zanimivo ^anjce ^ ^on^a*a z zmag° (Nadaljevanje na 11. str.) „Da bi se lahko jugoslovansko gospodarstvo razvijalo še uspešneje ter se uveljavilo pri vseh naporih za stabilizacijo, ga moramo razbremeniti preštevilnih dajatev/4 je med drugim poudaril zvezni sekretar za finance Janko Smole na srečanju z novomeškim gospodarskim in političnim aktivom v prostorih IMV. — Na sliki (od leve proti desni): Boris Šnuderl, Janko Smole in inž. Tone Tribušon. -Foto: Tone Gošnik JANKO SMOLE. BORIS ŠNUDERL IN INŽ. TONE TRIBUŠON V NOVEM MESTU Zvezni sekretar za finance Janko Smole gospodarstvenikom in politikom novomeške občine med obiskom v Industriji motornih vozil: »Novo mesto je prodorno gospodarsko središče, njegov burni utrip je pomemben za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo*« Prostorna jedilnica Industrije motornih vozil ob Zagrebški cesti v Novem mestu je 7. marca popoldne komaj sprejela vse, ki so se udeležili zanimivih pogovorov z zveznim sekretaijem za finance Jankom Smoletom, pomočnikom zveznega sekretaija za gospodarstvo Borisom Šnuderiom in podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta inž. Tonetom Tribušonom o kieditno-denamem sistemu, izvozni politiki in sedanjem gospodarskem položaju v Jugoslaviji in svetu. Direktorji, predsedniki delavskih svetov, sekretarji aktivov ZK in predsedniki sindikalnih podružnic iz podjetij v Novem mestu in novomeški občini ter predstavniki občine in občinskih političnih vodstev so najprej prisluhnili podpredsedniku TribuŠonu, ki je na kratko označil sedanje razmere v domačem gospodarstvu. Dejal j , daje opaziti dve značilnosti: na eni strani so gospodarske organizacije, ki dobro poslujejo in se zavzemajo za sodobno tržno gospodarjenje, na drugi (Nadaljevanje na 6. str.) DBH MLEKA NE PUSTITI: Na cedilu Ob novi politiki cen mleka pričakujemo, tla bodo naše občine podvojile premije Mleko je vir življenja, skorajda nepogrešljiv za otroke. Daje preskrba v negotovosti, da poraba narašča hitreje kot proizvodnja, da je pridobivanje mleka za rejce nedonosno, vse to je vodilo zvezni izvršni svet, da je med prve odmrznjene cene uvrstil mleko, skrb zanj pa prepustil republikam oziroma občinam. Kaj je treba ukreniti, dokler je še čas, o tem smo se kmetijski novinaiji minuli teden pogovarjali s sekretarjem za kmetijstvo inž. Milovanom Zidarjem, inž. Radom Dvoršakom iz gospodarske zbornice, Francem Simoničem, predsednikom kmečke sekcije pri RK SZDL, in Andrejem Petelinom, ki vodi odbor za ustanovitev zadružne zveze Slovenije. Predvsem: predvidena no^a prodajna cena, ki naj bi znašala od 2,7 do 3 dinaije, je za večino rejcev krav molznic sprejemljiva, menijo v sekretariatu za kmetijstvo in v zbornici. Če bodo take maloprodajne cene, (Nadaljevanje na 6. strani) NOVO Misro JE VAŠA BANKA PRAZNE KLJUKE - „Je pa res žalostno, da kupcu postrežemo le s tistim ,nimamo‘,“ pravi prodajalka Tončka Novakova iz Novega mesta. Govejega in telečjega mesa že lep čas primanjkuje in prihodnost tudi ni nič kaj obetajoča. Fotografija tedna — nagrada 100 din. (Foto: Janja Kastelic) TRAGEDIJA V POTOKU: BOJ POD KOŠI — Finalno srečanje med Beti in Novoteksom je navdušilo gledalce. Vse do zaključnega žvižga sodnikov se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Najlepši boji so se odvijali pod košema, saj smo bili priče velike požrtvovalnosti igralcev na obeh straneh. Na sliki: košarkar Novoteksa Počrvina skuša preprečiti met Metličanu Jezerincu. (Foto: S. Dokl) Žalostno darilo za 8. marec V potoku Težka voda je utonil Marko Mavsar, star tri leta in pol: čeprav nista znali plavati, sta skočili za njim sestra Melitka, stara 6 let in pol, in _________________________________ Lenka Cujnik, stara 5 let in pol Kalna in deroča se vije te dni Težka voda pod Regrčo vasjo. Nemo in žalostno gledajo otroške oči v potok, ki je prejšnji torek, 7. marca, pogoltnil malega Marka Mavsarja, starega 3 leta in pol, doma iz Regrče vasi. * Žalosten je bil 8. marec v srcih mamic in žena v tej vasi pri Novem mestu. V torek, popoldne pred praznikom, so štir je. otroci šli na travnik ob potoku nabirat zvončke. V četrtek, dan po prazniku, je bila krsta malega Marka zasuta s temi prvimi znanilci pomladi. Šel je nabirat zvončke, a jih ni nabral. Drugi so jih nabirali zanj, a jih ni več videl. . . Uradno sporočilo pravi: ,,Ko je Marko Mavsar hodil ob potoku in nabiral zvončke, mu je spodrsnilo in je padci v vodo. (Nadaljevanje na 1 2. str.) MFLITKA MAVSAR Po daljšem obdobju nestalnega in toplejšega vremena je prodrl hladen zrak iznad vzhodne Evrope preko Karpatov tudi na Balkan in povzročil izboljšanje vremena. V naslednjih dneh bo prevladovalo sončno vreme. Temperature se bodo posto potna dvigale. Tržni mehanizem z okvaro ni sprejemljiv tedenski mozaik Sloviti filmski igralec Mario n Brando bo odigral te dni eno svojih najtežjih vlog: pred sodiščem v ameriškem mestu Santa Barbari se bo pred sodniki boril, da mu dodelijo trinajstletnega sina Christiana. Christian je iz Marlonovega zakona z igralko Anno Kashfil, igralec pa si že od leta 1959 zaman prizadeva, da bi ga dobil samo zase... Ali bodo sodniki to pot podlegli igralskemu vplivu ...? Medtem pa se v Parizu že pospešeno pripravljajo na letošnjo kopalno sezono. Neki modni kreator predlaga kopalke presenečenja - namreč take, ki bi v nekem določenem trenutku preprosto razpadle! Koliko bo vnetih kupcev, bomo šele videli ... ni pa nobenega dvoma, da bo veliko opazovalcev in gledalcev ... Vdova tragično preminulega ameriškega vesoljca Virgila Gris-soma, ki je zgorel skupaj s Edwardom Whiteom in Roger-jem Chaffeejem v vesoljski kabini Apolla januarja 1971, bo dobila skoraj pol milijarde starih dinarjev odškodnine. Toliko je pripravljena izplačati tovarna North American Rockwell, ki je izdelala kabino, v kateri je prišlo do požara zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Kasneje so kabine izboljšali in so sedaj, kot zatrjujejo, skoraj povsem ognjevarne. Grissomova vdova je tovarno tožila, ta pa je pripravljena plačati pol milijarde, če odstopi od tožbe... kaj bodo pa rekle družine ostalih dveh ponesrečenih vesoljcev ...? Kot je sporočil neki jordanski časnik, so nad slovito džamijo Al Akso v Jeruzalemu izobesili - jordansko zastavo! Jeruzalem je sicer trenutno v izraelskih rokah, toda kot kaže so oblasti dovolile izobesiti zastavo. Džamija AlAksa je tretje najpomembnejše muslimansko versko svetleče. Trdijo, daje od tam poletel Mohamed na konju v nebo... Izraelci so nekaj dali, kaj bodo pa dobili. .. ? KAJ SE DOGAJA NA TR2IŠČU Pozna pomlad za cene Po prvi odjugi (olje, kava, bencin) je spet hladneje - Bodo zdaj zaradi višjih carin zmanjšali prometni davek? - še vedno vztrajajo, da letošnja splošna podražitev ne bi smela preseči 5 odst- kov V zadnjem času smo že nekajkrat poročali o določenem povišanju cen, ki ga je vlada dovolila za posamezne proizvode. Za nekatere veljajo še naprej tudi kompenzacije, večina predlogov za podražitve, ki so jih postavila podjetja, pa še leži v predalih zvezne administracije. Očitno je, da jih bo veliko tam tudi ostalo, če hočemo vsaj približno spoštovati predvideno stopnjo letošnjih podražitev — za 5 %. Vendar je ta meja vse bolj videti rezultat politične zagnanosti kot pa ekonomske realnosti. Razumljivo je, da vsem zahtevam ne bo mogoče ustreči. Za marsikatere artikle oziroma konkretno za ducat najpomembnejših živilskih proizvodov se nam zdi umestno, da bi se za daljši čas dogovorili za nespremenjene cene, četudi bi morali proizvajalcem dajati ustrezne kompenzacije. Za življenjsko raven delovnih ljudi ta cena verjetno ne bi bila previsoka in s tem se tudi ne bi smrtno pregrešili proti vlogi trga, ki naj drugje dobi dejansko veljavo. Marsikatero prošnjo za podražitev se da odkloniti tudi tako, da zmanjšamo uvozne takse in carine, ali pa s korekturo osnovnega prometnega davka. Za zdaj o tem še ni kaj veliko slišati, čeprav je predstavnik zvezne vlade ob sprejemanju proračuna v zvezni skupščini povedal, da zaradi zvišanja carin ob devalvaciji so določene možnosti za znižanje omenjenih dajatev. S tem bi gotovo odprli gospodarstvu nov maneverski prostor. Marsikje, predvsem pa tam, kjer predlogi za podražitve presegajo svetovne cene, bodo morali biti zavrnjeni. Zdaj je zamrznitev cen v bistvu podaljšana za nedoločen čas s tem, da vlada sproti pred- laga korekture za posamezno blago. Zvezni zavod za cene baje pripravlja natančen pregled nivoja cen po posameznih industrijskih vejah, upoštevaje vpliv devalvacije in alternativo, ki bi upoštevala tudi že raven cen, če bi speljali možne olajšave družbenih dajatev in nekatere kompenzacije. Vendar se stvar vleče. Kratka zamuda za administracijo ne pomeni veliko, za gospodarstvo pa, saj mu dohodek odteka iz dneva v dan, v trgovinah pa zmanjkuje raznega blaga. Slišati je, da naj bi bila lede- TELEGRAMI SA1GON - Avstralski obrambni minister Fairbairn je izjavil, da bo 130 avstralskih inštruktorjev in svetovalcev, ki urijo južnovietnamske in kamboške vojake, ostalo v Vietnamu toliko časa, dokler bo to potrebno. BONN - Včeraj so v Zahodnem Berlinu odprli 5 uradov za izdajanje propustnic za potovanja zahodnih Nemcev v NDR in Vzhodni Berlin. BERN - Švicarska vlada se je odločila, da bo priznala Bangladeš. To je izjavil uradni predstavnik vlade v Bernu. BAHREIN - Vlada Bahreina je prepovedala vse demonstracije in uvedla policijsko uro v deželi. Ta ukrep je sprejela po dvodnevni stavki osebja na letališču in v bolnišnicah ter po demonstracijah, med katerimi je bilo ubitih ali ranjenih 12 ljudi. DJAKARTA - Namestnik ameriškega zunanjega ministra Green je izjavil, da ZDA ne nameravajo zapustiti vzhodne Azije in zahodnega Pacifika. ANKARA — Pravosodni odbor turškega senata je potrdil smrtno kazen, izrečeno trem levičarjem, ki so bili obsojeni za sodelovanje pri ugrabitvi treh ameriških vojakov leta 1971. ATENE - Včeraj dopoldne je v grškem glavnem mestu snežilo. Temperatura je padla na -2 stopinji. V mestu piha tudi močan veter. . Devetnajstletna Vera Rimski iz Novega Sada je bila neznansko presenečena nekega dne minuli teden, ko so jo ustavili zgodaj zjutraj na muenchenskem kolodvoru in ji povedali, da je dva milijonti tujj delavec, ki je prišel na delo v Zahodno Nemčijo! Podarili so ji TV sprejemnik in šopek rož ter zažeP prijetno bivanje. Na postaji so jo pričakali med drugim predsednik deželne vlade, muenchenski žup^l in naš konzul. Vera Rimski je prišla k svojemu možu, ki že nekaj časa dela v Muenchnu inje tudi njeJ priskrbel zaposlitev. na doba cen za nami nekako v mesecu maju. Do takrat je treba seveda pripraviti predloge, katere cene bodo še naprej maksimirane in katere pod neposredno družbeno kontrolo, ter jih bo mogoče spremeniti z ustreznimi družbenimi dogovori. Vendar pa so pritiski taki, da bi letošnje podražitve dosegle 25 do 30%, če bi vsem ustregli. Kljub temu zadeve ne gre zavlačevati. Gospodarstvo namreč upravičeno negoduje. Ne zato, ker bi vsakdo upravičeno pričakoval, da bo njegovim zahtevam ustreženo, čeprav povsem človeško vsakdo na to upa. Vendar pa želi vsako podjetje čimprej zvedeti kakšen bo njegov položaj in s čim lahko računa. Ne dvomimo, da je zamrz-njenje cen kot prehoden ukrep nujno, vendar mora biti to obdobje čim krajše, ker poraja nove in nove probleme. Take pa lahko pričakujemo vedno, kadar se bomo odločali za tako popolno, čeprav začasno diskvalifikacijo tržnih zakonitosti. T. K. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Republiška raven notranje-političnega dogajanja v minulem tednu dni je bila posvečena — če lahko temu tako rečemo — predvsem pogledom vnaprej, v petnajst prihodnjih let našega razvoja. Kot smo pisaii že prejšnji teden na tem mestu, je na zvezni ravni sedaj že (slednjič) sprejet ustrezen skupščinski akt (resolucija), ki je dotlej neposredno zaposloval odločujoče duhove, ki so se — predvsem tudi v medrepubliškem dogovarjanju — morali vendarle sporazumeti za vrsto postavk v zvezi s to politiko. Sedaj pa je v republiki prišla na vrsto razprava o RESOLUCIJI O DOLGOROČNEM RAZVOJU Slovenije, torej o razvoju vse do leta 1985, in v tej razpravi so v minulih dneh (prejšnji torek in prejšnji petek) sodelovali tako delegati občin na svojem zasedanju v republiški skupščini kot tudi poslanci gospodarskega zbora naše skupščine. Tako eni kot drugi (delegati občin in poslanci v gospodarskem zboru) so predlaganemu dokumentu izrazili polno podporo — čeravno z določenimi pripombami, in le-te so bile izražene predvsem o tem, češ da je resolucija o dolgoročnem razvoju naše republike morda vse presplošna. Res pa je - in to je na zasedanju gospodarskega zbora tudi poudaril član IS Marjan Dolenc, ki je sodeloval v komisiji za pripravo omenjenega predloga dokumenta — da resolucija o našem dolgoročnem razvoju pač ne more boti nekakšen natančen razvojni načrt za prihodnjih 15 let (česa takega pač ni mogoče pričakovati niti od najsodobnejše ekonomske vede), temveč da je to SKRBNO PRETEHTAN KAŽIPOT, ki nam le nakazuje smeri razvoja, po katerih se moramo spričo naših možnosti in hotenj usmerjati. No, ob vseh teh načelnih ugotovitvah povejmo še nekaj otipljivih številk - predvidevanj torej, ki so uvrščena v predlagano projekcijo našega bodočega dolgoročnega razvoja. Eden osrednjih ciljev predlagane resolucije (ki jo bo, mimogrede povedano, sedaj skupščina dokončno sprejemala - sprejemala jo bosta republiški in enotni zbor delovnih skupnosti) je pač predviden porast DRUŽBENEGA PRODUKTA v prihodnjem dolgoročnem obdobju: povprečni porast družbenega produkta naj bi bil po 6,6 % letno, tako da lahko računamo, da bomo do konca omenjenega obdobja (se pravi do leta 1985 dosegli v Sloveniji povprečen NARODNI DOHODEK nekako 3000 dolarjev POGLED ZA 15 LET NAPREJ Na tokratni seji predsedstva ZKJ so ugotovili, da je bilo doslej v tej smeri narejenega bore malo (vsaj po nekaterih ocenah), čeravno smo ob tem vendarle dosegli tudi mnoge pomembne rezultate. Ugotovitev, da imamo pri nas (v državi) vsega skupaj le še 37 % kmetijskega prebivalstva in da se vas pri nas naglo stara (glede na strukturo svojih prebivalcev), je pomenila veliko opozorilo. Vsekakor bo pri nas treba POSPEŠITI MODERNIZACIJO KMETIJSTVA - so menili na seji predsedstva — da bi s tem povečali storilnost kmetijske proizvodnje, v ta namen pa bodo kajpak potrebne bistveno VEČJE NALOŽBE v kmetijstvo kot doslej. V nasprotnem primeru nam grozi pomanjkanje življenjsko potrebnih kmetijskih proizvodov (saj bomo že letos morali uvoziti več kmetijskih prehrambenih proizvodov, kot pa je bilo v začetku v načrtu). Na seji predsedstva ZKJ so se domenili, da bo posebna komisija oblikovala sklepe v zvezi z uresničevanjem nalog, ki jih bo nujno treba izvesti za izboljšanje stanja v našem kmetijstvu. Iz dogodkov minulih dni samo zabeležimo še nekaj najpomembnejših. Med lc-te uvrstimo npr. podpis pogodbe s predstavniki skupine inozemskih bank (ameriških in evropskih) o dodelitvi posojila naši državi - gre za posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev! - kije namenjeno kot podpora STABILIZACIJSKEMU PROGRAMU jugoslovanskega gospodarstva. Po izjavi predsednika ZIS Džemala Bijedića je to doslej najugodnejše posojilo, ki so ga zahodne banke odobrile kakšni socialistični državi - in pomeni vsekakor potrdilo naši sedanji gospodarski politiki, ki dobiva odločnejše stabilizacijske obrise. Omenimo še, da so prejšnji teden (minuli četrtek) poblaščeni predstavniki v republiki podpisali družbeni dogovor o uresničevanju POLITIKE OTROŠKEGA VARSTVA za letošnje leto - dogovor, čigar težišče je namenjeno odpravljanju socialnih razlik mod otroci, predvsem na področju otroškega varstva tudi na manj razvitih območjih. V minulih dneh je socialno-zdravstveni zbor SR Slovenije tudi sprejel zakon o STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV, kar je pravzaprav kar zgodovinski dogodek, saj je razprava o tem zakonu potekala doslej že več let. Novi zakon bo začel veljati, ko ga bo (te dni) sprejel še republiški zbor skupščine, pa bomo o njem tedaj napisali še kaj več. tedenski zunanjepolitični pregled] Lepi, čeprav velemestno hrupni Milano je gostitelj več kot 1.000 delegatov in gostov na trinajstem kongresu komunistične partije Italije, ki se je začel pred dvema dnevoma. Tisto, kar že na zunaj loči kongres od prejšnjih, je dejstvo, da so ga prvič v zgodovini sklicali ( pred splošnimi volitvami. Kongres bo seveda zaradi tega še bolj pomemben, saj bo moral določiti strategijo za poldrugi milijon komunistov z Apeninskega polotoka (med katerimi je dobra petina žensk) v obdobju, ki prihaja in ki vsekakor ni brez napovedi o možnih razburljivih preobratih. Kongres je sicer odprl Luigi Longo, 71-letni generalni sekretar partije, toda glavno besedo je imel dvajset let mlajši Enrico Ben-liguer, namestnik partijskega šefa. Predvidevajo — v času, ko to pišemo, volitve še niso končane da bo prav Berlinguer novi partijski šef, Luigi Longo pa se bo umaknil na mesto častnega predsednika. Toda sprememba na vrhu zelo verjetno ne bo prinesla nobenih drugih. Pričakujejo, da bo italijanska partija še vedno ostala na tisti liniji, ki jo je začrtal Palmiro Togliatti kmalu po drugi svetovni vojni. To pomeni, da se bodo še naprej opredeljevali za „italijan-sko“ inačico socializma, se pravi delovanje v okvirih demokratičnega parlamentarnega sistema in ne za prevzem oblasti na kak drug način. To je potrdil tudi Berlinguer v svojem uvodnem referatu, ko je dal vedeti, da bi bili italijanski komunisti pripravljeni sodelovati v eni izmed bodočih vlad. To sodelovanje, je dejal namestnik generalnega sekretarja, bi se lahko uresničilo pod dvema pogojema: če bi se partija zoperstavila reakcionarnemu napadu na demokracijo; morala bi obstojati možnost za širok program reform, ki bi ga podprle množice. Italijanski komunisti se bodo še vedno zavzemali za dosledno spoštovanje neodvisnosti in samostojnosti posameznih partij in držav, kar kajpak pomeni, da zahtevajo iste pravice tudi zase. Sicer pa, gledano z očmi italijanskih komunistov, ni in ne more biti popolnega modela družbe, modela, ki bi bil, kot so poudarili, rojen zgolj za mizo, v debatah in razmišljanjih. Prav tako je nemogoče preprosto kopirati tuje izkušnje in jih prenašati na druga tla. Vsak narod, vsaka partija, mora najti svoja lastna pota in jih prilagoditi svojim posebnostim . Kongres se je sicer komaj dobro pričel, toda že sedaj je očitno veliko zanimanje zanj. Zanimanje, ki se kaže tako v italijanskih političnih krogih kot tudi zunaj. Najvišjemu organu italijanske komunistične partije prisostvujejo gostje ali opazovalci kar iz 115 dežel sveta. Mirko Tepavac, jugoslovan^ državni sekretar za zunanje* deve, se je vrnil s kratkega, kot je moč ocenjevati po Pof® čilih, precej uspešnega Pot°v nja po Tuniziji in Alžiriji. P°S . vori, ki jih je imel s svojima * legoma in predsednikoma ov* držav, so potrdili, da so P^ nerji pripravljeni zastaviti , sile za nadaljnjo utrditev na Kongres italijanskih komunistov , _ , p S* neuvrščenostr. Pri tem so a* . posebej zavzeli za mimo ur^'j tev problemov (starih in no' ^ Sredozemlja, kar je razu«1!K spričo geografskega P°j° Alžirije, Tunizije in Jugosla T Jugoslavija in Pakistan S* medtem sporazumela, ^ vita diplomatske odnose, je pretrgal Pakistan zato, k^ jugoslovanska vlada priznala. gladeš. Tako se je srečno čila kratka hladna epizoda nosih med obema državam^ Trenje na mejah med Jemenoma, severnim in Ju (uradna naziva: jemenska ^ ska republika z glavnim Sano in ljudska demokra ^ republika Jemen z glavnl‘jnjil' stom Adenom), so v dneh dosegla vrh. Obe str pfi-medsebojno obtožujeta prave na vojno. Med &tlt sicer nikoli ni bilo P^sf miru, toda v zadnjih je to še stopnjevalo. ko se severni in južni oskrbujeta z orožjem Prl \,1j, viru, Sovjetski zvezi, je m ma vse polno drugih ^ .Jf starih ter neporavnanih u v Sodeč po tistem, kar je?,0} ga, je zelo težko reči, ^ ^ pravzaprav kriv za se^aI pete odnose. Razmeroma p bi bilo reči, da so krJV^fly{j tanci, ki so dolga desetile J < dali na tem delu sveta, ^ bi bila komaj tretjina ^ Dejstvo je, da sta oba tudi pod večjim ati vplivom dveh ve^’1.a[e^ dežel - Egipta in Sauds*^ ^ bije, kar pomeni, da so ^ sporazumi med velikimai F viteljema nujno prcna p na njune male zaščitn* lostna resnica je, da ima svet vse preveč časa m ^ j,0 za medsebojne razprt*) malo enega in drugega^ jf M besede) za spopade s ^ jih označujejo za sv/j u\\)1 sovražnike. V tem sm1: , gotovo tragično, če bi tim nepotrebnim P arabske krvi pridružuj* j||d to pot v Jemenu,ene ge mu. na prebivalca, kar je realna perspektiva spričo predvidene rasti vsega našega narodnega gospodarstva. Toliko torej o naših dolgoročnih načrtih, ki kažejo sicer zadržano, vendar vseskozi napredujočo rast našega družbenega razvoja. Nekoliko manj spodbudne so ugotovitve o trenutnem stanju in o bližnjih perspektivah enega temeljnih gospodarskih področij pri nas — ugotovitve v zvezi s ST AN JE M NAŠEGA KMETIJSTVA, ki jim je bila posvečena seja predsedstva ZKJ v minulih dneh (prejšnji petek). Na tej seji so skušali ugotoviti, koliko je bilo doslej uresničenega od tistih nalog, ki so bile začrtane s sklepi 1. konference ZKJ, torej s sklepi, ki so govorili o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi ter v zvezi s tem o nalogah ZK. ililll Dogovor po tak! Pet dolenjskih občin se je dalj časa dogovarjalo o enotni davčni politiki, ki naj bi jo vpeljali z občinskimi odloki. Šefi davčnih uprav so imeli več sestankov in posvetov, ki so tudi nekaj stali, učinek vsega tega pa je, da je davčne lestvice urezal vsak po svoje. Da ne bi kdo mi-sUl, da se je kaj takega prvič zgodilo in samo nc območju davščin! Sejmišča BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 623 mlajših in 27 starejših prašičev. Prodali so 451 mlajših - zanje so kupci morali odšteti od 15 do 17 din za kg žive teže — in 19 starejših, ki so veljali po 9 din kilogram žive teže. NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so pripeljali 323 prašičev, od tega 32 starejših. Vsega so prodali 260 živali. Za starejše prašiče so zahtevali od 310 do 400 dinaijev, za mlajše pa od 250 do 300. Promet ni bil nevsakdanji, kupci so bili iz domače občine, cene pa so - ker niso zamrznjene - malo poskočile. Kakovost Kmetijski nasveti Zabarsko sezono je v noči od sobote na nedeljo presenetil sneg. Medtem ko nekateri tarnajo, da žab ne morejo ujeti niti za malico, pa so drugim po obilnih lovih vreče pretežke. Naj bo kakorkoli: gostinci so tako iznajdljivi, da prodajajo žabje krake. (Foto: Vesel) Slušatelji tečaja za voznike v Brežicah so imeli minuli petek prvič priložnost videti maketo luči na motornih vozilih in tako dobiti o tem nazor-nejšo predstavo. Uporabil jo je predavatelj avto-moto društva Martin Kolar. (Foto: M. Jaranovič) Mesa primanjkuje, živine pa je dovolj. Vsaj na metliških sejmih je še vedno gneča, toda najlepši voli in krave gredo v Italijo. Nakupovalci živine iz sosednje države so redni gostje, živino pa plačujejo več, kot lahko zanjo dajo domače zadruge. (Foto: R. Bačer) Priletne ženice s suhorskega območja, ki so med vojno nosile glavno breme preskrbe za partizane in so poleg vsega izgubile še može ali sinove, so lepo počastile 8. marec. Podobna srečanja so organizirali tudi v drugih krajih. (Foto: R. Bačer) poročila), kar je skupaj 138 ur ali pribl'žno 20 delovnih dni za enega občana. Čas pa je tudi denar! J. PRIMC Najhujša „tovama“ invalidov je cesta Invalidi V ovojnicah, kijih pismonoše vsakega prvega v mcsecu raznesejo po dolenjskih domovih, je za 3,500.000 din invalidskih dajatev. „To je podatek, ki nas prepriča, da je tudi Dolenjska nekakšna tovarna invalidov,“ so poudarili na nedavni prvi konferenci sindikatov novomeške občine. Denar za „invalidnine*4 ne pade sam z neba, ampak ga je treba ustvariti. Delež bi lahko prispevali sami invalidi, če jih ne bi prehitro odpisali, črtali s seznama še sposobnih za lažje delo za vse večne čase. Zvečine je tako, da sc invalida odkrižajo, še preden pride do tovarniških vrat. Stališča najvišjih organov ZKJ so trdna opora za prelomnico na tem področju. Dosedanja praksa ni več vzdržna in jo je treba odpisati. Večjo podporo družbe pričakujejo zlasti specializirani zavodi za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Nihče pod jugoslovanskim sonccm nima pravice od invalidov zahtevati, da bodo ustvarjali prav toliko kot zdravi. Najrazličnejše oprostitve so nujne in življenjskega pomena. Skratka: kljub stabilizaciji bi morali vsaj v invalidskih zadevah pred bitko za dinar postaviti skrb za človeka. Tudi zaposlovanje za delo še sposobnih invalidov je del te skrbi. Po kakšni ceni bo vozil, ko bo gotov? Kilometrine Vihar okoli kilometrin kot dodatnega vira prejemkov, dosegljivega le ožjemu krogu ljudi, se še ni polegel. Ce hočemo biti pošteni, moramo pravzaprav priznati: vihar okoli kilo‘ metrin je bil na našem območju bolj splošen. Le načelno smo ugotavljali, da ni lepo, ker si nekateri s kilometrinami in dnevnicami služijo cele plače. Izjeme so primeri, kjer so sc v podjetjih .puglobili v izplačila te.. vrste in ugotovili, kaj je narobe in kaj bo treba popraviti. Da bi kdo zaradi tega umrl, ni bilo slišati. Morda bodo v kolektivih o kilometrinah in dnevnicah ter drugih prejemkih slišali kaj več v razpravah o zaključnih računih za leto 1971. ZK, SZDL In sindikati so priporočili, naj o tem ter o delitvi osebnih dohodkov in o delitvi nasploh še posebej podrobno razpravljajo. Ce bo ta nasvet upoštevan, lahko upamo, da bo v bodoče pri kilometrinah in drugih prejemkih več treznosti in da bcra^is^plačila te vrste povsod v razumnmnicjah. Vest, da se je bencin podražil, je pred nedavnim mbčno razburila duhove (tistih, ki im^jo avtomobile). Kilometrine so tako kot razni drugi prejemki obdelani tudi v ftj-moupravnih sporazuriiiij o delitvi dohodka in osebnih doftqdkov. Določene so meje. Podjetja sama teh meja ne morejo prekoračiti, čeprav se je bencin podražiMn so se seveda tudi stroški prevozov. Treba je torej počakati na sporazum in se dotlej, če je predrago, manj voziti! M. J. Povečati živinorejo Pomoč Sklad za pospeševanje kmetijstva v črnomaljski občini bo lptos razpolagal z okoli 100.000 dinarji, Čeprav so planirali 140.000 din, potrebovali pa bi dosti več. Razpoložljivi denar bodo usmerili zlasti v regresiranje semen zasebnim kmetovalcem, da bi kmet lahko začel s povečanjem pitanja živine in proizvodnjo mleka. V tej občini je namreč kmetijstvo usmcijeno v živinorejo. Za seme krompirja bo sklad nudil 50 par prispevka pri kilogramu, za hibridno koruzo pa znaša prispevek sklada 3 din. Razen tega bodo regresirali še nabavo plemenskih telic, in sicer tako, da bo sklad plačal razliko med klavno in plemensko vrednostjo teleta. Predvideni sta še dve strokovni ekskurziji za zasebne kmetovalce, ki se usmeijajo v tržno proizvodnjo. Ogledali si bodo sodobne in urejene kmetije na Štajerskem, kjer so približno enaki talni in drugi pogoji, so . pa v kmetijstvu daleč naprej pred Belokranjci. Računajo, da se bodo zasebni kmetovalci laže odločili za novosti, če bodo v praksi videli, kakšni so uspehi takega dela, kot č: bi jim to priporočili na predavanjih. Precej si obetajo tudi od nasadov hibridne koruze, kajti do zdaj so morali ta pridelek uvažati iz Srbije in drugih republik, kar je bilo drago in je stroške pitanja občutno povečevalo. Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva se je v zadnjih dveh letih dodobra uveljavil. Najbolj pomembno je, da so zasebni kmetovalci začutili pomoč, razumejo pa tudi, da je za malo denarja lahko le malo.muzikc. — ^________ 4 * rredtiole zapisati... Ob koncu lanskega leta je zvezna skupščina proglasila leto 1972 za leto kvalitete v Jugoslaviji in hkrati sprejela resolucijo o kvaliteti proizvodov in storitev. Pokrovitelj te jugoslovanske akcije je predsednik Tito: začetek akcije bo 13. maja, ko se bodo na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu zbrali P gospodarstveniki in politiki, leto 'izvali te te pa naj bi zaključili na Zagrebškem velesejmu, kjer riij bi objavili tudi načrt akcij za nadaljnji razvoj kvalitete. To so zgolj manifestativne oblike te velike akcije, ki naj bi učinkovito pomagala pri uresničevanju sklepov 9. kongresa ZKJ o hitrejšem in kvalitetnejšem gospodarskem razvoju ter drugih sklepov državnih in političnih organov. Ob tako široko zastavljeni akciji je razumljivo, da lahko pričakujemo uspeh le tedaj, če ne bo nihče stal ob strani. Vsak je pravzaprav odgovoren, da bo leto kvalitete v Jugoslaviji letos upravičeno nosilo to ime. K temu lahko potna ga sleherni delavec za strojem v tovarni, kmet na polju, izumitelj v laboratoriju, strojepiska za pisalnim strojem. V vse ostrejši konkurenci na domačem in tujem trgu bodo pač uspevali lahko le tisti, ki delajo kvalitetno. Skrb za kvaliteto zato ni le dolžnost posameznih delovnih organizacij, pač pa vse družbe. Da bi kar najbolj pomagali k uspešnosti „leta kvaliteteso tudi na Dolenjskem začeli preučevati, kako bi izboljšali kakovost izdelkov. V Industriji motornih vozil je resolucija zvezne skupščine pomagala k razmišljanju: da bi zagotovili kar najboljšo kontrolo svojih izdelkov, nameravajo organizirati službo kvalitete kot samostojno organizacijo, ki bo v imenu te največje dolenjske delovne skupnosti opravljala to odgovorno.naloga. _ Perutninarstvo je v zadnjem desetletju v Sloveniji zelo napredovalo in daje boljši kruh tudi marsikateri dolenjski družini. Čutiti pa je, da razvoj po-jenjuje in daje slovensko perut- Padec po vzponu? ninarstvo, kije po svoji dognani tehnologiji na vrhu jugoslovanskega perutninarstva, pred resno krizo — če se ne bo popravilo razmerje cen. V zadnjih šestih letih se je cena, po kateri daje perutnino rejec, po podatkih Staneta Kaluže, direktorja Perutninarskega kombinata Neverke, povečala le za 15 odstotkov. V istem času so se surovine, ki jih perutninarstvo potrebuje, podražile za več kot sto odstotkov. Izkoriščene so glavne notranje rezerve pri reji perutninarskega mesa, saj se naši rejci po prirastku in izkoristku krme lahko kosajo z zahodnoevropskimi. Cene perutnine so vkleščene in težko bo karkoli spremeniti, kot je slišati iz napovedi naših politikov in gospodarstvenikov, ki imajo pred seboj življenjske stroške, stabilizacijo in predvideno letošnje povprečno povečanje cen za 5 odstotkov. Ko gre za podražitev mesa, kruha, mleka, začno vsi hitro govoriti o povečanju življenjskih stroškov, kot da v življenjske stroške šteje samo to. Težko je verjeti, da bomo kdaj dosegli tako želeni skladni razvoj gospodarstva, če bomo imeli dvoje meril, eno za kmetijstvo in njegove proizvode, drugo pa za industrijo in druge dejavnosti. Kot da bi želeli boljše življenje delavcev zgraditi na slabšem življenju kmetov in hiranju kmetijstva kot celote! M. L. Kako prav zasaditi trto? Konec marca in v začetku aprila, odvisno pač od vremenskih razmer, je čas, da posadimo trse vinske trte. Ker na Dolenjskem vinograde precej obnavljajo in ker se tega posla lotevajo tudi nekmetje — lastniki zidanic, spregovorimo nekaj besed o sodobnih načinih sajenja, ki so preizkušeni v praksi. Najprej nekaj splošnih napotkov. Novi nasadi naj bodo sortno čisti, sajeni na vinogradniških legah. Zemljišče mora biti globoko zrigolano, narejene vinogradniške poti, vzgoja trte pa taka, da bo rastlina imela dovolj prostora. Pridelek ni odvisen od števila trt, marveč od števila očes, zato izbirajmo sodobnejše vzgoje na žicah. Razdalje med vrstami naj bo poldrugi meter, v vrstah je trsi 1,20 metra vsaksebi, to se je izkazalo dobro za naše razmere. Za sajenje so primerne le prvovrstne, zdrave cepljenke, vse drugačne je bolje sežgati. Poganki morajo biti krepki in sveži. Pred saditvijo je priporočljivo cepljenke namočiti v „kalež“, zmes ilovice, vode in kravjeka. To pomaga, da se trsi zanesljivo primejo. Jame kopljemo z motikami, še bolje pa je s traktorskim svedrom. Globoke naj bodo 40 cm, prav toliko široke in dolge. Postopek pri saditvi je naslednji. V jamo nasujemo najprej kupček dobre preti ter nanj postavimo cepljenko, ki jo nagnemo proti kolu. Na korenine nasujemo dobro preperel kompost ter ga temeljito potlačimo. Kompost naj zavzame približno polovico jame. Drugo polovico izpolnimo s prstjo ali pa z dobro uležanim hlevskim gnojem, ki pa ne sme priti v neposreden dotik s cepljenko, torej ga moramo poprej obdati s prstjo. Nad jamo naredimo krtino, tako da zemlja povsem prekrije cepič, ki se tako ne mora izsušiti. Če že delamo nov vinograd, ga nikar več ne obnavljajmo „na kolih“, marveč le na žicah, ki imajo vrsto prednosti. Za opore je še vedno najcenejši les. Kostanjev je najboljši, posebno če impregniramo tako, da ga namakamo v 6 do 8-odstotno raztopino modre galice, v vroč katran ali v dvoodstotno raztopino ksilana. Trajnost lesa lahko povečamo tudi z ožiganjem tistega dela, ki pride v zemljo. Inž. M. L. Tudi sedenje je naporno Zastarelo Na nedavnem zboru občanov v Kočevju je inž. Dušan Oražem med drugim opozoril, da selitev mestnega smetišča sem in tja ni nobena trajna niti sodobna rešitev. Smeti bi morali sežigati, kot jih drugod po svetu, za nakup take peči pa bi gotovo prispevala tudi podjetja. Opozoril pa bi še na drugo nesodobnost. Zbor občanov je trajal kar tri ure. Že po dobri uri so začeli odhajati prvi, dokler na koncu ni ostalo v dvorani razen delovnegn predsedstva le nekaj najbolj „zagri-zcnih“ občanov. Zbor občanov bi lahko skrajšali za najmanj uro in pol, kolikor so trajala vsa poročila, če bi prej objavili na kratek in poljuden način napisana poročila v našem listu. Občani bi tako lahko doma v miru vse prebrali in pretehtali naj zanimivejše številke, ki si jih zdaj, med branjem poročila na zboru, gotovo niso zapomnili. Zaradi tega - poročila so bila napisana zadnji trenutek - bi moral biti sicer zbor občanov teden ali štirinajst dni kasneje, vendar to ni tako dolgo obdobje, če upoštevamo, da so zbori občanov v Kočevju običajno le enkrat na leto. Res je tudi, da obveščanje s časopisom ni povsem brezplačno, vendar bi tako prihranili 92 občanom (kolikor se jih je udeležilo zbora) po ..uro in pol časa. (kolikor, so. trajala. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Pomagamo starim in onemoglim Pionirski odred „Frana Lunačka" i osnovne šole Mirna je že septembra sprejel letni delovni načrt. Brez podpisa: dosledno v koš!. Zadnje čase smo dobili več pisem, katerih pisci želijo objavo na strani „To stran ste napisali sami“. Oglasile so se delavke Impe-riala iz Krškega (oddano v Brestanici), kmetje iz Boštaj-na (pismo je bilo oddano v Novem mestu), pišejo nam „Neznani prijatelji" iz Metlike. Oglasili so se tudi naročniki iz Sevnice (z zelo zanimivim in kritičnim pismom, žal pat>rez pravega naslova pisca!), razen tega pa smo dobili tudi nekaj drugih nepodpisanih dopisnic in pisem z izmišljenimi oz. zlaganimi podpisi. Marsikaj v poslani pošti je zanimivo in koristno branje, zlasti še, če zadeva kritične misli in dobre predloge. Še vedno pa upoštevamo zanesljivo načelo: nepodpisana pošta gre v uredniški koš (beri: na Odpad ali k Surovini)! Tudi nepodpisanih pisem načelno ne objavljamo, vsako pismo pa tudi posebej preverimo s tem, da pisca vprašamo, če je res on avtor poslanega pisma. Prosimo, upoštevajte! UREDNIŠTVO LISTA Med drugim se je odločil, da bo pomagal starim in onemoglim ljudem iz oddaljenih vasi. Vso zimo pomagamo starčkom, ki so popolnoma sami. To smo naredili tako, da smo si zbrali najbližje, jih obiskujemo večkrat na teden, prinašamo jim, kar potrebujejo, ter postorimo kaj okoli doma. Pomagamo 35 osebam iz 13 vasi: Stana, Sela, Stare gore, Zagorice, Sevnice in Migolske gore. Vsem varovancem smo prinesli novoletne čestitke. Podobno smo naredili za 8. marec, ko smo ostarelim ženicam poslali čestitke, ki smo jih sami naredili. Večina naših varovancev je zadovoljna s pomočjo, ki je odvisna pač od pridnosti in iznajdljivosti posameznih pionirjev. Z našimi varovanci večkrat posedimo in poklepetamo. Radi nam pripovedujejo, kaj vse so doživeli. Tako nam Julijana Kocjan z Brezovice rada pripoveduje o svojih 10 otrocih, o sinovih - partizanih, Marija Andoljšek z Mirne o tem, kako je osamljena in podobno. Vsakdo je nekaj posebnega. Radi imamo te stare ljudi, ki komaj čakajo, da jih obiščemo. Že ob misli, da smo štorih nekaj dobrega, nam je toplo pri srcu. RENATA MERKAČ, 5. b. razred OS MIRNA 8. marec v Velikem Gabru Družbeno-politične organizacije v Velikem Gabru so 11. marca pripravile proslavo v počastitev dneva žena. V prvem delu so sodelovali učenci osnovne šole „Dr. Petra Držaja", mešani in ženski pevski zbor pod vodstvom predmetnega učitelja Matija Pačnika, ki sta se tokrat prvič predstavila občinstvu. Njun nastop je bil toplo sprejet. To je bila obenem tudi prva nagrada za njuno delo. V drugem delu pa so si udeleženci lahko ogledali slovenski film „Vesna“. P. P. „PLAKATI VABIJO“ - Marsikdo bo dejal, da takšni plakati niso v okras mestu, čeprav so v veselje vseh mladih, ki si želijo plesa. Plakate lepijo organizatorji na neprimernih mestih, večkrat kar na ograje, stene, drevesa itd. — pozabljajo pa na občinski odlok, ki dovoljuje plakatiranje samo v zamreženih omaricah. (Foto: S. Mikulan) V LETU BOJA ZA KVALITETO Dobra prehrana v ustrezni izbiri Kaj vemo in fesa ne vemo o masti in olju, ogljikovih hidratih, pomanjka-; ' ““ vitaminov ter njihovem pomenu za zdravo življenje Masti in olja so najbolj koncentriran vir energije med živili, saj imajo še enkrat večjo kalorično vrednost od beljakovin in ogljikovih hidratov. Tako vsebujejo maščobe 2,3 kalorije, medtem ko vsebujejo ogljikovi hidrati in beljakovine 4,1 kalorije. Vse maščobe so sestavljene iz maščobnih kislin. Po tej oceni je od živalskih maščob najkvalitetnejša maščoba mlečna mast. Rastlinske masti in olja so za človeški organizem neprimerno boljše od živalskih maščob in olj. Rastlinske masti in olja vsebujejo večje količine biološko zelo pomembnih nenasičenih mastnih kislin, medtem ko so živalske masti revne teh kislin. Rastlinske masti in olja vsebujejo tudi vitamine A, E, F, K in D in še nekatere za organizem pomembne snovi. Pri uporabi masti in olja moramo skrbeti, da jih preveč ne segrevamo ali da ne pražimo jedi večkrat v isti masti in olju, ker se pri praženju ustvarja akrolein, ki škoduje organizmu. Z uživanjem masti in olj v prehrani ne smemo pretiravati. Strokovnjaki za prehrano so ugotovili, da človeški organizem potrebuje 40 do 70 gramov masti ah olj na dan, poleti seveda manj, pozimi pa več, glede na potrebe, toploto organizma. Fizični delavec mora zaužiti več masti in olj kakor intelektualni delavec. Z uživanjem maščob ne smemo pretiravati, saj so maščobe v prevelikih količinah poleg ogljikovih hidratov najpogostejši vzrok za človekovo debelost. Spomnimo se samo Slavoncev in Banatčanov, ki uživajo veliko slanine in masti. Odvečne maščobe lahko usodno obremenjujejo. Kaj naj bi vedeli o sladkorju Ogljikovi hidrati so za človeško prehrano najpomembnejši v obliki sladkorja saharoze. Konzumni rafinirani sladkor, ki ga kupujemo v trgovini kot kristalni sladkor, vsebuje 99,8 odstotka saharoze, navadni konzumni sladkor pa 99,6 odstotka saharoze. Tako predstavlja sladkor skoraj čisto saharozo, ki ima visoko kalorično vrednost. To pa je edini proizvod, ki ga uporabljamo v hrani v čisti obliki. Sto gramov slad-koija da 400 kalorij in je poleg kruha najcenejši vir kalorij. Sladkor je izredno lahko prebavljiv in zelo hitro nadomešča izgubljeno energijo v organizmu pri fizičnih delavcih in športnikih ter pomaga hitro okrepiti oslabljen in izčrpan organizem. Vendar ne smemo pretiravati v uživanju sladkoija. Organizem ga pravilno izkorišča le v ustrezni kombinaciji z beljakovinami, mastmi in mineralnimi snovmi. Vse o vitaminih, vse za vitafmine! Poprečni potrošnik ve kaj malo o vitaminih. Običajno jih cenimo ali pa jim pripisujemo napačen ali skupni učinek, dasi so po svojih učinkih sila različni. To so snovi, ki regulirajo biokemične procese v organizmu. Zaradi pomanjkanja vitaminov nastanejo v organizmu hude posledice. Ob pomanjkanju vitamina A otrok preneha rasti, na- stopi poroženenje očesne roženice in nastopi močna slepota. Vitamin A se nahaja v jajcu in rumenjaku, ribjih oljih in zelenjavi. Ob pomanjkanju vitamina D nastopi rahitis zaradi presnove kalcija, zlasti pri otrocih. Ta vitamin se ustvarja tudi v organizmu, če smo izpostavljeni sončnim žarkom. Nahaja se v rastlinskih oljih ter ribjem olju. Ob pomanjkanju vitamina E nastopijo poškodbe vseh mišic: srčnih, gladkih in skeletnih. Deluje proti koronami trombozi, arteriosklerozi in poškodbam jeter ter atrofiji mišic. Veliko ga je v olju pšeničnih in koruznih klic, v rastlinskih oljih, pa tudi v sadju in zelenjavi. Ob pomanjkanju vitamina F nastopijo razne kožne bolezni: furun-kuloze, ekcemi. Nahaja se v rastlinskih oljih ter sadju in zelenjavi. Pomanjkanje vitamina H: ob pomanjkanju tega vitamina nastopijo krvavitve (hemorabije). Nahaja se v vseh zelenih rastlinah, v sadju in paradižniku. Če človeškemu organizmu primanjkuje vitamina B, nastopi obolenje celotnega živčnega sistema, atrofija mišic in pojavi ohromitve. Nahaja se v rastlinskih delih. Vitaminov B je več: poznamo jih pod skupnim imenov kompleks. Vitamin C deluje proti skorbutu, krvavitvam in izpadanju zob ter otekanju členkov. Veliko ga vsebuje limonin sok. Vitamin H je kožni vitamin, bios faktor ali faktor rasti. Ob pomanjkanju tega vitamina se tvori v lasišču prhljaj in nastopi izpadanje las. Inž. JOŽE SKOF 60 prebivalcev novomeškega naselja „V brezov log“ je poslalo uredništvu Dolenjskega lista protestno pismo, s katerim se pritožujejo zaradi slabe oskitoe bršlinskega območja s pitno vodo. Že zdaj, ko je izrazito deževno obdobje, je stanje v naselju nevzdržno. Večina žena iz tega okoliša dela v tekstilni tovarni NOVOTEKS. Tu zaposlene žene so 8. marca na proslavi žena javno zahtevale, da komunalno podjetje Vodovod vendarle že ukrene kaj določenega, da bi se stanje čimprej popravilo. Posebej se stanovalci novega naselja tudi oglašajo zaradi morebitne nevarnosti ob požaru; če bi pri njih začelo goreti, ne bo vode niti za gašenje! Stanovalci naselja V brezov log pišejo: „... obračamo se na Dolenjski list, glasilo občanov, kije že marsikdaj uspešno sodelovalo pri reševanju raznih perečih vprašanj .. Pismo prebivalcev naselja V brezov log, se glasi takole: izčrpalo vse svoje možnosti, da nam zagotovi boljšo oskrbo z vodo. Pri tem seveda ne mislimo na prizadevanja za zgraditev novega vodovoda. Javen odgovor zahtevamo zato, ker se z dosedanjimi pojasnili ne moremo več zadovoljiti! Odgovor pa bo verjetno zanimiv tudi za druge prebivalce Bršlina in okoliških vasi, zlasti še za stanovalce v blokih, kjer imajo z vodo prav take težave. SLEDI: 60 PODPISOV OBČANOV Stanovalci naselja brezov log (Mala Bučna vas), kjer je 63 stanovanjskih enot s pribl. 260 prebivalci, smo prisiljeni opozoriti javnost na to, da smo slabo preskrbljeni z vodo. Stanje se je prav v zadnjem času še močno poslabšalo, čeprav na vodovodno omrežje v zadnjih mesecih niso mogli priključiti večjega števila novih porabnikov. V brezovem logu teče voda le nekaj ur na dan, ponavadi le od poznih nočnih ur pa največ do 10. ure dopoldne - to pa s tako slabim pritiskom, da gospodinjskih aparatov sploh ne moremo uporabljati. Le pomislite: gospodinja si mora naravnati budilko, da ponoči vstane in opere perilo ah posodo tev v stanovanju postori res najnujnejše, za kar potrebuje vodo. Prav ta gospodinja pa mora seveda naslednje jutro na delo! Kako moremo pričakovati od nje običajne uspehe na delovnem mestu, od tega pa je seveda odvisen tudi njen osebni dohodek? Za kuhanje si vsako jutro natočimo vodo v posode. Če se hočemo skopati, se moramo ponoči, pa še to z vodo, segreto na štedilniku, ker iz bojlerjev voda sploh ne teče. Naj tudi za otroke naravnamo budilko in jih sredi spanja odnesemo v kopalnico? Posebno za družine z malimi otroki je Brezov log pravi pekel. Lahko nam verjamete, da se ne pozdravljamo z običajnim pozdravom, marveč z besedami: „Ali pri vas teče voda? “ Navadno dobimo odgovor: „Pri nas ne! Ali teče pri vas? ‘ Kmalu ne bomo mogli zadostiti več niti najosnovnejšim higienskim zahtevam v stanovanjih! Tako stanje je zdaj, ko vam pišemo in ko je padlo veliko dežja. Vprašujemo pa se, kako bo v poletnih mesecih, ko bo suša? Takrat bo voda za nas le še pojem o dobrini, ki je za nas ne bo ... Mar se res ne da nič narediti, da_ bi se stanje izboljšalo še pred zgraditvijo novega novomeškega vodovoda? Morda bi bila rešitev tudi v tem, da bi porabo vode omejili za vse porabnike (z zapiranjem rezervoarja, dokler se ne napolni) ali pa, da bi vsa podjetja, ki jemljejo vodo zdaj iz vodovoda, morala potrebno vodo črpati iz Krke? - Culi smo tudi, da puščajo glavne vodovodne cevi. Prizadeti občani pravzaprav ob tem ugibamo o vsem mogočem; zato pričakujemo, da nam bo tokrat komunalno podjetje Vodovod le povedalo, ah razložilo vzroke za sedanje kritično stanje. Zanima nas tudi, če je podjetje Vodovod res že IZ NASELJA „V BREZOV LOG** »VODOVOD« pojasnjuje Navedbe občanov iz naselja V brezov log so resnične. Žal pa prizadetim občanom ne moremo dati drugačnih pojasnil, kot so jih že dobili v osebnem razgovoru ali po telefonu. Posledica pomanjkanja vode v Bršlinu, Cegelnici, Bučni vasi, zlasti pa v naselju V brezov log, je povečan odvzem vode iz cevovodov, ki dovajajo vodo v bršlinski rezervoar. Nekohko se bodo razmere izboljšale, ko bomo zvezni cevovod Grm-rezervoar Bršlin razbremeniti vmesne potrošnje. To bo urejeno nekako do letošnjega maja. Dokončno pa bo problem preskrbe z vodo na tem področju rešen z zgraditvijo cevovoda za Mirno peč, Gor. in Dol. Kamence ter z izgradnjo novega cevovoda iz Družinske vasi. Omenimo najv da je gradnja dela cevovoda Mirna peč. Dol. in Gor. Kamence predvidena že v letošnjem letu. „VODOVOD** Novo mesto j Pepca Debeljak | 13. marca so ob veliki udeležbi pokopali na pokopališču v Hrovači pri Ribnici znano revolucionarko, voditeljico SKOJ in aktivistko Pepco Debeljak, rojeno Zajc v Kotu pri Ribnici. Bila je iz kmečke družine. V NOB so bili vsi člani družine aktivni. Pepca je bila mladinski voditelj in je opravljala številne odgovorne naloge v partizanskem gibanju na domačem področju, pozneje pa v Notranjskem odredu. Ko je nosila zaupne dokumente spomladi leta 1944 v bližini Sodražice, so jo ujeli domobranci in jo hoteli na hitro likvidirati. Mlado dekle se je zasmililo nemškim vojakom, ki so preprečili namero belogardistov. Nemci so jo internirali v taborišču Auschwitz, kjer je bila do konca vojne. Po vrnitvi v domovino je takoj začela delati kot sekretarka SKOJ za okraj Kočevje in opravljati druge odgovorne naloge. Leta 1958 je odšla za dve leti v Litijo, od tam pa v Logatec. Tudi tukaj je delala v različnih političnih organizaetfah. Njeno delo so zelo cenili v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana, kjer je vrsto let sodelovala v organih upravljanja, bila je tudi član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Zaradi prestanega trpljenja v vojni in taborišču in po plodnem delu v povojnih letih, kjer ni poznala počitka jo je pred nekaj leti napadla zahrbtna bolezen, kateri je v 48. letu življenja podlegla. Partizanka, revolucionarka, aktivistka Pepca, žena z zlatim srcem bo ostala vsem, ki so jo poznali, v trajnem spominu! K. O. UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA LISTA Izvršni odbor republiškega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je na svoji seji v začetku februarja razpravljal o sodelovanju tiska v boju proti alkoholizmu. Ugotovil je, da je vaš list v letu 1971 objavil 21 člankov posameznikov in vaših novinarjev, prav tako pa se je predstavnik uredništva vašega lista udeležil tiskovne konference RKO za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Po sklepu izvršnega odbora RKO izrekamo prisrčno zahvalo za dosedanje sodelovanje in željo, da bi se še vnaprej uspešno razvijalo, zlasti ob uresničevanju akcijskega programa boja proti alkoholizmu na Slovenskem. Hvab! Tovariško vas pozdravljamo! GELI ŠETINA, MARA R UPENA - OSOLNIK, v. d. sekretarja predsednica RKO SRS Pismonoša odgovarja Dolžan sem pojasnilo Niku Jakof-čiču iz Cerkvišč, ki se je v pismu bralcev pritoževal nad slabo in prepočasno dostavo poštnih pošiljk v njegovo vas. Predvsem naj povem, da pot, ki jo Niko Jakofčič smatra za bližnjico, ni to, temveč redna in izmerjena pot za dostavo v vas Cer-kvišče. Je tudi najkrajša pot iz Gribelj, ker pazimo na to, da bi bila pot čim krajša. Da naj to pot plužijo, kot navaja pisec, ni nihče zahteval, temveč sem prosil, naj jo kdo pregazi s konjem, ki naj vleče za seboj poleno. Bilo bi dovolj, da bi se dalo za silo hoditi po gazi v debelem snegu. Ker tega vaščani niso naredili, sem moral namesto 30 minut kar celo uro hoditi brez potrebe naokrog po glavni cesti. Zato je bila dostava seveda poznejša kot običajno. Mislim, da ni prijetno hoditi z nabito polnim nahrbtnikom in polno poštno torbo v slabem vremenu po zasneženi poti ves dan in naslednje dni spet znova. Kako naporno je poštaijevo delo posebno proti novemu letu, menda ni treba posebej omenjati. Pri več hišah v Cerkvišču sem prosil, naj do prihodnjič zgazijo sneg, in povedal, da ne bom mogel hoditi naokrog po glavni cesti. Tudi Niku Jakofčiču sem to omenil, a je nato dejal: „Četudi enkrat ne dobimo časopisov, kaj zato!“ V članku pa navaja, da je dobil dnevnik enkrat za ves teden skupaj, kar ni res. Za Cerkvišče je izostala dostava samo en dan v vsej zimi, in to po krivdi vaščanov, ker je moja prošnja naletela na gluha ušesa. Prizadetim sem sam predlagal, naj se pritožijo na PTT podjetje v Novo mesto, kjer so pristojni za reševanje vseh naših težav, toda te poti se niso poslužili, temveč so me dah v časopis. Zakaj tako? JOŽE HUDELJA, dostavljač GRADAC „MOJSTRI LUTK“ — Člani lutkovnega krožka na kočevski osnovni šoli pod vodstvom tovarišice Olge Lenac sami izdelujejo lutke. V sodelovanju z znanim kočevskim lutkarjem Matijem Gladom bodo v tem šolskem letu naštudirali lutkovno igrico ,Jurček preganja strahove“. (Foto: kino foto klub OŠ Kočevje) RAZUMLJIVO RAZBURJENJE DELAVK IZ N0V0TEKSA »Ali pri vas teče voda?« Prebivalci Male Bučne vasi sprašujejo, če bodo morali še dolgo sredi noči vstajati, streči vodo, prati perilo in kopati otroke takrat, ko je čas za počitek! - Ali res puščajo glavne vodovodne cevi? To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Kolpa meji in združuje Hrvaško in Slovenijo. Pri nas imamo vasi hrvaški in slovenski Kuželj. Prebivalci obeh Kuželjev si vedno pomagamo. Tako smo s skupnimi močmi zgradili vodovod. Udarniško delo nam je šlo hitro od rok in v zelo kratkem obdobju je pritekla iz okoli 1500 m oddaljenega 40.000-litr-skega rezervoarja dobra pitna voda v oba Kužlja. Seveda sta pomagali tudi občinski skupščini Delnice in Kočevje. Zelo delaven je bil odbor, v katerem so bili požrtvovalni Matija Ožanič in Jože Majetič iz slovenskega Kužlja ter Vladimir Crnkovič, Velko Kezele, Stanko Čeme in Drago Skender iz hrvaškega Kužlja. Seveda so tudi sami vaščani dosti prispevali, na kar so danes lahko ponosni. V slovenskem Kužlju smo ustanovili gasilsko desetino, ki je oddelek gasilskega društva Vas-Fara. Letos nameravamo zgraditi še dom za shranjevanje cevi in brizgalne. Delo požrtvovalno organizira Vilim Štanfelj, vodja te desetine. Krajevna skupnost skrbi za popravila poti. Tudi na pokopališče ne pozabi odbor vaške skupnosti. Večkrat na leto vaščani z udarniškim delom popravijo pot in uredijo pokopališče. Zelo pogrešamo mladinsko organizacijo. Mladine namreč v našem kraju ni. Dokler je bila, so mladinci večkrat naštudirali kakšno igrico in spravili v dobro voljo mlado in staro. Z mladino je odšlo tudi veselje. Najštevilnejša je v našem kraju organizacija Zveze borcev. Vodi jo predsednik Anton Škvarč. Ob koncu naj čestitam še našim ženskam za dan žena, čeprav bo ta praznik zelo verjetno minil, preden bo moje pismo objavljeno. JOŽE KRIŽ, Kuželj Moj 8. marec Ta dan je bil včasih tudi moj praznik. Spominjam se leta 1946, ko smo se zbrale ženske, ki smo sodelovale v protifašistični fronti žena, ko so nam pripravili igrico, predavanje in obdaritev. Danes sem stara, nikomur več potrebna, z mnogimi nadlogami v družini, z duševno prizadeto hčerko in si-nom invalidom brez rok. Danes, ko to pišem, je 8. marec. Vstala sem, skuhala družini za zajtrk kislo repo, nahranila vnukinjo, ki si sama ne more, potem pa odšla na delo v vinograd, kjer sem pobirala rezine. Proti poldnevu je začelo deževati. Odšla sem domov in skuhala krompir zcC kosilo. Prišla je soseda in me povprašala, če grem na proslavo. Ne, jaz nisem bila povabljena in tudi šolskih otrok nimam, sem ji odgovorila. Ob tem se spominjam na dneve, ko so bile v naših krajih partizanske brigade. Cankar-jevci so nas dostikrat osrečili, ko so dali tudi mojim otrokom jesti v tistih hudih časih. Zvečer, po skromni večerji z bezgovim čajem in kruhom, sem vzela v roke časopis in poslušala radio. Razmišljala sem, kako mi je spet en dan minil brez vsakršnega veselja. JOŽEFA ŽUŽEK, Rihpovec 14, TREBNJE Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: »Dolenjski list« Kdo pozna Franka Zalokarja? Dragi urednik! V avgustu lani smo bili v Evropi s skupino „Slovenian Picnic Tour“ iz Pensilvanije. Iskali smo sorodnike in zelo bi vam bili hvaležni, če bi dah v vaš časopis to moje obvestilo: Moj oče je bil doma iz vasi Bela cerkev, njegovo ime pa je bilo Frank Zalokar. Ko sem bila v tej vasi, se ni nihče spominjal tega imena niti ni vedel, če živijo tu kakšni naši sorodniki. Rada bi jih našla in se srečala z njimi. Ta objava bi mi morda pri tem kaj pomagala. V Slovenijo pridemo spet 23. maja letos. Hvala! Pozdravlja vas vaša * Mrs. JULIA ZALOKAR STECK, R. P. 3 - Arona Road, Invin, Pa. 15642 USA Trije nasveti kmetom STE TRAVNIKE ŽE POGNOJILI? S travnikom bomo dobili mnogo več krme, če jih bomo pravilno in dovolj izdatno gnojili. S fosforom in kalijem oskrbimo travno rušo vsaj do začetka pomladi, z dušikom spomladi, predvsem pa poleti. Še preden travnik ozeleni, potrosimo na 1 ha 400 do 800 kg ni-trofoskala, ki vsebuje mnogo fosforja in kalija, toda malo dušika. Za to so primerni nitro-foskali z oznakami 4:14:11 ali -9:18:18. Po gnojenju travnik prebranamo, predvsem zato, da razgrnemo krtine. NE POZABITE NA OZIMI NE! - Posevki ozimin so spomladi oslabljeni, zima jih rada tudi razredči. Zato potrebujejo rastline mnogo hrane, predvsem dušikaka, ki ga ne morejo črpati iz tal, ker je zemlja še prehladna. Razumljivo je, da zgodnje spomladansko dognojevanje ozimin z dušičnimi gnojili odločilno vpliva na količino pridelka. Še preden začno spomladi ozimine rasti, potrosimo na hektar 150 do 200 kg nitromonkala ali polovico toliko sečnine (uree) ali pa 200 do 300 kg nitrofoskala 17:8-9. NE ODLAŠAJMO Z JARI-NAMI! - Na pridelek jarega žita, ječmena in ovsa odločilno vpliva čas setve. Pri zgodnji setvi (še pred koncem marca) je pridelek zrna tudi za enkrat večji kot pri zakasneli setvi, ko pride seme v zemljo šele sredi aprila. Jaro žito torej posejemo takoj, ko se zemlja na površini toliko osuši, da lahko njivo z brana-njem pripravimo za setev. _ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Sl. II ;li46) - 16. .norca id/2 Zapreti ali popraviti Cesta Vrtača-Štrekljevec je začrtana v programu javnih del za asfaltiranje v petletnem obdobju. Toda še preden se bodo takih del lotili, bo treba nekaj ukreniti: postaja namreč nevarna za prevoz, kajti jame so tako globoke, da nižji avto nasede. Prav tako ni varen prevoz šolskih otrok, ki se z avtobusom vozijo v Semič. Kar naprej ugotavljati in nič ukreniti je jalov napredek, zato se ni čuditi predlogu enega odbornikov, ki je na občinski seji izjavil: „Samo dvoje je možno: cesto zapreti ali pa popraviti.*4 Nismo pozabljene Prvič po dolgih letih je tovarna BETI povabila nekdanje delavke-upokojenke na počastitev 8. marca. V tem podjetju smo delale 5 do 15 let in mu prispevale velik delež. Nekatere smo bile v tovarni celo od začetka, ko se nam je rezal še zelo majhen kos kruha. Delale smo v zelo sjabih in težkih pogojih, prostori so bili slabi in stroji zastareli. Vedno pa smo mislile, da bo enkrat boljše, kar se je tudi zgodilo. Z boljšo organizacijo dela in pod dobrim vodstvom je BETI v 10 letih zelo napredovala, saj je prehitala že marsikatero moderno tovarno. Me upokojenke smo bile na sprejemu za 8. marec zelo zadovoljne. Vabilo nas je razveselilo, posebno pa topel sprejem, pogostitev in darila. Ob zaključku nam je spregovoril še direktor Peter Vujčič ter obljubil, da se še srečamo. V .imenu upokojenk lepa hvala. SILVA KOČEVAR Loka 83, p. Črnomelj Dan žena v Orehovici Letos smo po več letih ponovno praznovali 8. marec - dan žena. Prosvetne delavke iz Orehovice so se čutile dolžne, da pripravijo ljudem skromno zabavo in jih tako vsaj za trenutek odtrgajo od vsakdanjih skrbi in težkega dela. Organizacijo so prevzele učiteljice, kljub temu, da so na šoli celodnevno zaposlene. Ker praznovanja že leta in leta ni bilo, so se učiteljice same odpravile v bližnje vasi in zbrale seznam udeležencev. Iz oddaljenih vasi pa so se same prijavile. Tako je bilo prijavljenih kar sto ljudi. Dvorana v družbenem domu je bila polna do zadnjega kotička. Proslavo za dan žena so pripravili učenci osnovne šole Orehovica, ki so s svojim pestrim kulturnim programom do solz ganili matere in žene. Učenci in organizacije pa niso pozabile tudi na starejše mamice, ki se proslave niso mogle udeležiti. Obiskali so jih celo na domu in jih s skromnimi darili presenetili in čestitali. Po kulturnem programu so učiteljice pripravile za udeležence zakusko in zabavo s plesom, ki je trajala pozno v noč. Sedaj pa vsi Orehovčani in okoličani čakamo, kdaj se bomo z avtomobili vozili po asfaltirani cesti skozi te kraje pod Goijanci. Ob koncu bi se v imenu vseh organizacij in udeležencev te prireditve lepo zahvalil organizatorjem in želel, da bi to tudi drugo leto ne zamrlo. F. Z., Orehovica 8. marec na osnovni šoli 8. marec je praznik vseh žena. Ta dan praznujejo nekatere veselo, tiste, ki se jih na ta dan nihče ne spomni, pa bolj žalostno. Na naši šoli so pionirji nižjih razredov pripravili svojim materam kratko proslavo in jim podarili šopke cvetja. Pionirji višjih razredov pa smo se za 8. marec spomnili starejših žena iz bližnje okolice. Nesli smo jim skromna darila in šopke zvončkov. Naših čestitk in daril so bile zelo vesele. Njihovo veselje nam bo spodbuda za praznovanje v bodoče. MILENA POPOVIČ, 6. bOŠ „Milka Šobar-Nataša“, ŠMIHEL 8. marec v Knežji vasi Dan žena smo praznovali tudi v naši vasi. V šoli so se zbrali pionirji, žene, babice in matere. Na proslavo smo povabili tudi Justino Novak s Krušnega vrha, ki je bila delegatka na I. kongresu protifašistične ženske zveze v Dobrniču. Marsikatere žene so imele solzne oči, ko so gledale nastopajoče pionirje. Po sporedu so žene obdarovale otroke z bonboni. Nekaj pionirk je obiskalo tudi bolne in stare partizanske matere. Tudi jaz sem svoji mami čestital za 8. marec in obljubil, da bom bolj priden kot doslej. ANDREJ SLAK, učenec 3. razreda, OŠ Knežja vas Kolpa ločuje in združuje Slovenci in Hrvati lepo sodelujemo - Skupaj smo zgradili vodovod - Pridni gasilci in vaška skupnost - Največ borcev, najmanj mladine „PRAPOR SALAM AR JE V “ - Odbor mučenikov in salamarjev v Sevnici se je tudi letos sestal v gostilni Vrstovšek na preizkušnjo salam. Najboljšo je imel znani salamar Rudi Mlinarič. Desetletnico obstoja so počastili z razvitjem prapora. (Foto: Franc Pavkovič) PRIJETNO POROČILO MLADIH RADIOAMATERJEV S KRŠKEGA POLJA Pogum na Prekopi: nov dom LT! Po sedmih letih požrtvovalnega dela radioamaterjev, članov radio kluba na Prekopi pri Kostanjevici - Bodo dobili potrebno pomoč? Predzadnjo nedeljo so se srečali člani radio kluba na Prekopi. Prišlo jih je kar 40 in veseli so, ko lahko sporočijo javnosti lepe uspehe svojega koristnega udejstvovanja. Klub so ustanovili pred sedmimi leti. Z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo mladih je klub uspel in se izredno uspešno razvijal. Vzpostavili smo že na tisoče zvez z vsem svetom v telegrafiji, v telefoniji pa celo z Japonsko. Tu ne bi naštevali vseh težav, ki so bile potrebne za vzpostavitev zvez; pripomnili pa bi radi, da imamo zdravo, čvrsto organizacijo, ki ne pozna ne meja, kot ne nacionalne ali verske nestrpnosti. Imamo svoj oddajnik, vreden približno 10.000 din, dela pa 30 članov, ki so vsi voljni sodelovati. Zadnje čase nas stiska vprašanje prostora, zato smo se odločili, da si zgradimo svoje poslopje. Zavedamo se, da to ne bo lahka stvar, vendar so nam izkušnje starejših občanov, ki so pred leti gradili gasilski dom, vlile toliko poguma še zlasti zato, ker so nam obljubili po- moč. Prepričani smo, da bomo deležni tudi širše družbene pomoči. Sedanji prostor v gasilskem domu je postal premajhen za naše delo; ne vidimo drugega izhoda kot gradnjo svojega doma. Kljub samoprispevkom in lastnem delu vseh članov kluba pa bo zahtevala taka gradnja seveda precej denarja. Zaradi tega smo se odločili prositi za.denarno pomoč vse gospodarske organizacije na Dolenjskem. Letos smo začeli tudi s servisno Zahvala SZDL I. terena Vodstvo krajevne organizacije SZDL I. terena v Novem mestu se lepo zahvaljuje vsem podjetjem in posameznikom, ki so pripomogli, da je letošnja počastitev dneva žena na tem terenu tako lepo uspela. Moraš, moraš... Marjan mora kar naprej poslušati besede: moraš, moraš, moraš... Mama mu ukazuje: , Moraš se učiti! Moraš imeti petice! Moraš biti najboljši Marjanu je tesno. Saj ve, da se mora učiti. In uči se. V sebi je nekam negotov. Strah ga je, a ne ve česa. Kadar je v šoli vprašan, ga nekaj stisne za grlo in komaj spravi kaj iz sebe. Vedno ima pred seboj Tončkovo mamo, njen blagi, nasmejani obraz, njene vesele besede: „Tako sem srečna. Fsz' štirje moji fantje, Mihec, Franček, Roman in Tonček, so izdelali s prav dobrim. “ Njegova mama pa je drugačnih misli: „Prav dober uspeh. Hm, to ni nič posebnega. “ Oče se z njim nima časa pogovarjati. Kar tako mimogrede mu ukaže: , Moraš se učiti. O, da bi jaz takrat imel take možnosti..." Marjana spet zaboli tisti MORAŠ. Stisne pa ga še nekaj drugega. Oče mu ni po pravici povedal. Dovolj možnosti je imel, le učiti se ni hotel. Ko je nekoč brskal po pisalni mizi, je odkril v belem ovitku njegova spričevala. Dvojke so bile v njih, iz matematike enka, iz vedenja pa je imel večkrat prav dobro. Tudi tete je obsedla beseda MORAŠ. , Moraš se učiti, Marjan-ček. Poleti te bomo vzele s seboj na potovanje. Čudovito bo. Ampak - petice moraš imeti. “ Marjan pa ve, da jih ne more imeti. Uči se. Nekaj tudi zna, a ne za pet. Pri matematiki se mu večkrat vse zameša. V njem se spet premakne nekaj težkega kot kamen. V razredu je priden, toda nekateri učenci so še boljši. Ne more jih dohiteti: S svojim uspehom je zadovoljen. Ne zmore več. Zakaj starši tega nočejo razumeti? Marjan spet zagleda pred seboj sosedovo teto in njene fante. Vso Marjanovo notranjost je napolnila velika želja, da bi tudi on doživel vsaj en tak dan kot sosedovi dečki, da bi slišal drugo besedo, saj je toliko lepih besed. Zatopi se v svoje misli: „Zakaj moram sedeti ves čas pri knjigi? Sonce me pa vabi in sosedovi pob je tudi. Ne maram biti velik mož. Rad bi bil avtomehanik. Zakaj nočejo o tem nič slišati? “ ANICA ZIDAR „ŽENSKE V TOVARNI“ — Ko so v krški Celulozi pripravljali 8. marec, so se spomnili tudi na žene -vdove svojih nekdanjih sodelavcev ter partizanske matere iz krške občine. Po prisrčnem sprejemu jim je tehnični direktor opisal delo in življenje v podjetju ter jim razkazal proizvodne obrate. Popoldne pa so se ženske pridružile še ostalim članicam kolektiva na praznovanju. (Foto: T. Zalokar) Zahvalo ob dnevu žena 8. marec je mimo in rada bi se javno zahvalila za praznovanje, ki nam ga vsako leto omogoči odbor Društva prijateljev mladine v Šentjanžu. Že nekaj dni pred praznikom smo žene dobile zelo ljubka vabila, ki se jim večina rada odzove, saj znajo v Šentjanžu pripraviti nam ženam in materam prisrčne sprejeme. Letos smo po končanem nastopu pionirjev osnovne šole vse žene dobile ljubke šopke in čestitke z dobrimi željami za naš praznik. Ob prigrizku smo se zabavale tja v jutranje ure. Še posebej se želim zahvaliti ravnatelju šole Jožetu Bavcu ter vsem drugim učiteljem, tovarišicam in učencem. SANDRA DERMELJ, Hrušice 11^ ŠENTJANŽ dejavnostjo, s katero nudimo občanom razne usluge, hkrati pa je naš obrat tudi Iskrin pogodbeni servis. Letos smo tudi ustanovili sekcijo v Kostanjevici in postavili oddajnik. V načrtu imamo še ustanovitev sekcije v Šentjerneju, vendar je tudi tam vprašanje prostora. Letos moramo zgraditi temelje, naslednje leto pa se bomo udeležili nagradnega natečaja Ljudske tehnike, ki bo prispevala toiiko denarja, kot ga bo dala občina. Tako bo dom Ljudske tehnike na Prekopi zgrajen ob desetletnici kluba. V njem bo dovolj prostora za servisno dejavnost, laboratorij, klubska prostora in manjšo dvorano. V klubu delamo sami mladi ljudje, študentje in tehniki, ki smo polni načrtov in želja po resničnem napredku. Sleherna pomoč bo zato resnično namenjena za dobro stvar, koristila pa bo tudi ožjemu in širšemu okolišu, v katerem delujemo. Ni treba posebej poudarjati, kako koristno in potrebno je naše delo tudi za vzgojo mladine v duhu prizadevanj in načrtov za splošni ljudski odpor. Na Prekopi mislimo, daje mnogo bolje, če najdemo mladi ljudje zaposlitev in sprostitev v pametni interesni skupnosti, kot pa v gostiščih ali kje drugje. JOŽE ZAGORC, Prekopa SPET ODPRTA XXX)OOOOOOOOOOOC xxxxxxxoooooooo „KUPCEV VELIKO - ŽIVINČET PA MALO“. Takole je bilo na Gregorjevem sejmu minulo soboto na Veseli gori nad Šentrupertom. Z vse Dolenjske so prišli, pa so mnogi odšli razočarani, ker ni bilo dovolj plemenske živine. Tudi ,,sivka“ sredi posnetka ni dobila novega gospodaija. (Foto: F. Modic) DANES NA POKUŠINO, JUTRI ZARES: Ribja restavracija v novi izdaji 165 sedežev, prostor z obveznim pogrinkom< izbira menujev, malic in rib ter prenočitvene sobe: glavne značilnosti prenovljene restavracije v Dilan-čevi ulici, ki se bo imenovala Pri vodnjaku Ljupka je lahko samo ena! Prikupna makedonska pevka Ljupka je s svojim nastopom osvojila Novomeščane V novomeškem domu JLA je v petek zvečer ob spremljavi zagrebškega zabavnega ansmambla „Novi fosili" ter pevccv Edvina Fliserja in Pera Dimitrijevića nastopila zvezda jugoslovanske zabavne glasbe, mlada Makedonka Ljupka Dimitrovska. S svojim prikupnim nastopom. lepim glasom, šarmom in neprisiljenostjo je osvojila poslušalce, ki so ji bili iivaležni za lepi in doživeti večer. Mlada pevka, ki je zelo znana doma. morda pa še bolj v tujini, seje rada odzvala povabilu na razgovor. - Kdaj in kje ste začeli peti? ..Nastopila sem na skopskem radiu, ko mi je bilo sedem let. Najprej sem igraJa, nato pa so preizkusili še moj glas. Bil jim je všeč, no, in tako se je začelo. Vedno boljši sprejem pri poslušalcih meje podžigal, začela sem peti na festivalih, snemati plošče (samostojnih imam devet) in se pripravljati za odgovorne nastope v tujini.4* - Kateri nastopi so vam ostali najbolj v spominu? „V glavnem vsi domači festivali in nastopi v Atenah, Tokiu, Malagi in Dortmundu. Najbolj pri srcu so mi skladbe „Zum, zum, zum“, „Čibu-čiba“ in „Adijo“.“ - Večkrat pridete v Slovenijo. Kako vas sprejmejo naši poslušalci? „Zadovoljna sem. Prepričana sem, da imam pri vas veliko oboževalcev. Saj tudi največ pisem dobim iz Slovenije.“ - Kdo je vaš vzornik med pevci? „Vse spoštujem in rada poslušam, zlasti pa tiste, ki pojejo lepo in dobro. Vzornika nimam, ker hočem biti izvirna. Tisti pevec, ki ne posnema nikogar, velja dosti več v očeh poslušalcev. Zadovoljna sem, da je Ljupka samo ena! “ - Kje najraje nastopate in kdo so vaši zvesti poslušalci? „Festivali so mi najbolj pri srcu. Po pismih sodeč, me radi poslušajo mladi in starejši. Obožujem otroke, ti me prevzamejo. Ko sem med njimi, se počutim najbolj sproščeno. Brez otrok si ne morem predstavljati življenja, svojim bom skušala biti dobra mati.“ - Imate svojega konjička? „Zbiram škatlice od vžigalic, seveda pa tudi spominke iz kra- ŽUŽEMBERŠKA AKCIJA: Za grad in muzej NOB Za letos: zbrati vsaj 600.000 din - Prve prispevke zagotovili: KS, kmetovalci in GG Žužemberški grad bi morali uvrstiti med prioritetne republiške spomenike, predvidene za urejanje v letošnjem letu, so poudarili 10. marca na posvetu, ki ga je priredila krajevna skupnost in se ga je udeležil tudi podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. France Hočevar. jev, kjer nastopam. Tudi lutke imam rada." - Kaj pa šport? „Najbolj cenim umetnostno drsanje, rada tudi planinarim, seveda kadar mi čas to dovoljuje." - Kako je z vašimi načrti? „Poleg petja bi še rada diplomirala iz književnosti, sem namreč že dve leti absolventka." - Kaj vas najbolj moti? „Dosegla sem velike uspehe na največjih svetovnih pevskih prireditvah, kot so nastopi v Atenah, Tokiu, za radio Luksemburg in na festivalu „Zlati lev“ v Dortmundu. Povsod sem nastopala kot Ljupka iz Jugoslavije, vendar nekateri naši novinarji in listi niso našli toliko prostora, da bi vsaj v noticah registrirali moje uspehe. Ne vem, kaj sem jim naredila, da me zapostavljajo! - In vaš naslov? „Zagreb, Djordjevičeva 23.“ S. DOKL Tržni mehanizem z okvaro (Nadaljevanje s 1. str.) strani pa so slabši gospodarji, ki jim manj diši tržnost, na površju pa bi se kljub temu radi obdržali. Podpredsednik je poudaril, da si zlasti slednji želijo administrativnih posegov oziroma ukrepov „od zgoraj", ker jih samo ti lahko rešijo. To pa je, je nadaljeval, nesodobno gledanje, saj taki ukrepi bolj škodujejo kot koristijo, s tem, da sposobnim ovirajo prehod na tržno gospodarstvo. Po besedah Janka Smoleta v Novem mestu prav gotovo ni takih, ki bi hrepeneli po ovirah, saj je ta dolenjska metropola v Jugoslaviji znana po prodornem gospodarskem utripu in veliko pomeni tudi v jugoslovanskem gospodarstvu. Da pa se bo to gospodarstvo še bolj in hitreje razvijalo ter uveljavljalo, ga je treba še bolj razbremeniti, je pristavil zvezni sekretar. Poudaril je, da bi morali zlasti zmanjšati prispevek od osebnih dohodkov 'zaposlenih in denar, ki ga „pač potrebujemo", zbrati iz drugih virov. Eden takih virov je prometni davek, to pa seveda še ni vse, kar bi lahko pridobili z urejeno davčno politiko. Janko Smole je zatem udeležencem pogovorov povedal, da so v ZIS že pripravili elaborat, s katerim naj bi odločilno posegli v okvaro#tržne- ta mehanizma, ki se je močneje po-azala v zadnjem času. Hude pomanjkljivosti in razpoke so tudi na področju investicij, zdaj pa je prišel čas, da to popravimo. Investiranja brez kritja bodi konec, banke naj s posojili poslej pomagajo zlasti zdravim, sposobnim in perspektivnim kolektivom T Popravki so potrebni tudi v tako imenovanem režimu sanacij. Znano je, da so podjetja do zdaj krila izgube z denarjem rezervnih skladov in z bančnimi posojili. Zvezni sekretar je v zvezi z novo politiko v investiranju pripomnil, da bi morale del rizika za nove investicije prevzeti banke kot dajalke posojil , del pa tudi dobavijelji. Marsikaj se bo moralo spremeniti tudi v sami politiki kreditiranja, je nadaljeval Smole. Pomeniti se bo treba o tem, kdo bo še lahko deležen posojila. Pametno in gospodarno je edinole, če dobi kredit delovna organizacija z znatno lastno soudeležbo. Kar ni dobrega v našem sistemu zadolževanja, bi morali takoj ustaviti in odpraviti, kar velja tudi za dostikrat neutemeljeno najemanje tujih posojil. Na koncu je Janko Smole poudaril, da moramo imeti pri vsem tem v mislih gospodarsko stabilizacijo. Dejal je, da je uspeh precej odvisen od tega, kako bomo znali „krotiti" osebne dohodke. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi morajo delovati na vseh področjih, kajpak skladno z možnostmi in predvsem v koraku z delovno storilnostjo. S tem bi odpravili tudi kričeče neskladje med dobrimi in slabimi gospodarji, saj ni dopustno, da so npr. osebni dohodki enaki ob različnih vlaganjih v razvoj in različni storilnosti. Boris Snuderl je opozoril, da bi morali izvozniki bolj izrabiti carinske olajšave, ki jih zagotavlja jugoslovanska pogodba z državami Evropske gospodarske skupnosti. Podjetja novomeške občine so se do zdaj na zahodnem trgu dobro uveljavila s svojimi izdelki, tako da je občina lani dosegla iz izvoza 500 dolarjev na prebivalca. Najdlje, v samo zaledje EGS, je posegla Industrija motornih vozil - zlasti še s svojo novo tovarno v Belgiji. IVAN ZORAN ODPRLI OBRAT Na Hribu v Loškem potoku je bila 8. marca lepa proslava. Omenjenega dne so ob prisotnosti predstavnikov delovne skupnosti Predilnice in tkalnice Tržič, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Tržiča in Ribnice ter nekaterih delovnih organizacij odprli za redno proizvodnjo nov konfekcijski obrat „Šivalnica Hrib". Trak pred vhodom novega obrata je prerezal predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg. Po otvoritvi obrata so žene, članice delovne skupnosti obrata, prejele darila. Novi obrat zaposluje 30 ljudi, a jih bo še več. FRANCI ŠALI: Od nekdanje Ribje restavracije je ostal le še spomin: restavracija s prenočišči Pri vodnjaku, ki jo bodo odprli v Dilančevi ulici danes popoldne ob 16. uri, je v bistvu nov sodobno urejen in opremljen novomeški gostinski lokal. Po zamisli inž. arh. Danila Lapajneta je gradbena dela opravilo domače podjetje No-vograd, k sodelovanju pa je Hotel Grad Otočec pritegnil tudi vrsto drugih izvajalcev in obrtnikov. Dolenjski list pred javnega tožilca Dolenjski list se bo, kot je na predlog odbornika Rudija Cim-perška sklenila občinska skupščina v Sevnici na svoji zadnji seji 7. marca 1972, znašel na zatožni klopi zaradi pisanja o delu odbomiške komisije gjede gradnje sevniškega mostu, ki jo vodi omenjeni odbornik. Rudi Cimperšek je na seji 7.3. 1972 v Sevnici trdil, da je pisanje v Dolenjskem listu zanj žaljivo in neobjektivno (glej: Dolenjski list z dne 2. marca 1972, sev-niška stran). Ob tem je odbornik Cimperšek v jezi izrekel na javnem mestu, se pravi na seji občinske skupščine Sevnica, tudi nepremišljene besede na račun Dolenjskega lista in njegovih sodelavcev, vendar ga za to naš časnik ne namerava tožiti, ker nam ni treba dokazovati naše časti pred sodiščem. O zadevi bomo obširneje poročali, ko bomo dobili povabilo javnega tožilca oz. pristojnega sodišča. Novo mesto, 13. 3. 1972 UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA Nova restavracija je od prejšnje/ znatno večja. Število sedežev se je povečalo od 80 na 165, posebna pridobitev pa je restavracijski prostor z ložami in akvarijem v bivši ledenici. S preureditvijo so pridobili tudi 13 sob s po dvema posteljama in kopalnico. V kuhinji bodo pripravljali najrazličnejše domače in mednarodne jedi. Na jedilnem listu bo 38 menujev in 21 dopoldanskih malic: vsak dan bosta na izbiro dva menuja in šest* malic (tri stalne). Poleg tega bodo pripravljali ribe vseh vrst in tako nadaljevali tradicijo prejšnjega lokala. Abonirati se v restavraciji ne bo možno, zato pa bo zagotovljena izbira najrazličnejših jedil.* Veljale bodo dvojne cene s tem, da bio v ložah obvezen pogrinjek. Restavracija bo danes popoldne odprta le simbolično: redno bo začela delati jutri zjutraj ob pol šestih in tako vsak dan do 23. ure. V njej Na cedilu (Nadaljevanje s 1. str.) bo kmet dobil za liter mleka s 3,6 odst. tolšče 1,8. dinaija, če pa k temu prištejemo še premijo, 20 par, bo zanj dobil dva dinarja. To je precej boljše kot doslej, zato računajo, da bo nova cena spodbudila k večji proizvodnji. Predlagano izplačevanje premij, ki naj bi znašale namesto dosedanjih 10 par dvakrat toliko, pa ne bo obvezno. Vsiljuje se vprašanje, kaj bodo naredile občine: ali bodo s premijami podprle pridobivanje mleka ali ne? Želeno je in pričakujemo, da pri nas na Dolenjskem ne bodo obrnile živinoreji hrbet in da bodo s premijami pomagale k napredovanju te za nas tako važne kmetijske panoge. M. LEGAN bo delalo 34 ljudi; poslovodja bo Karlo Zrim, šef strežbe Tone Bučar in šef kuhinje Jože Jeriček. I. ZORAN Veliko vzamejo, bolj malo vrnejo Kdaj čistilne naprave? Za čistilne naprave za Kočevje je Zavod za vodno gospodarstvo Slovenije predvidel v svojem srednjeročnem programu le 2 milijona din. To pa je premalo, da bi Kočevje dobilo v petih letih čistilne naprave. Razen tega je predvidenih letos 200.000 din pomoči za gradnjo kolektorjev na levem in desnem bregu Rinže, za kar bi sicer potrebovali 1,5 milijona din. Kočevsko gospodarstvo plačuje na leto okoli 400.000 din raznih vodnih prispevkov, od tega pa pride običajno nazaj v občino le okoli 200.000 din. Občinska skupščina Kočevje je dala na srednjeročni program več pripomb. Med drugim je naštela, da bi za urejanje samo najnujnejših potreb v kočevski občini morali v srednjeročnem programu vodnega gospodarstva predvideti najmanj 11 milijonov din. Ta denar je potreben za dograditev glavnih kanalizacijskih kolektorjev, čistilnih naprav, za vodno oskrbo in urejanje vodotokov. J. P. Medtem ko poročajo iz raznih krajev, da zmanjkuje tega ali onega in da so ponekod omejili prodajo sladkorja pa v Kočevju stanje ni kritično. Herman Struna, vodja komerciale pri podjetju MERCATOR-TRGOPROMET, je v ponedeljek povedal, da imajo sladkorja morda res nekoliko manj na zalogi kot sicer, vendar stanje ni kritično. Zmanjkalo Za zaščitna dela na gradu in ureditev krajevne muzejske zbirke NOB v Žužemberku bo treba letos zbrati vsaj 600.000 din. Krajevna skupnost je v svojem letošnjem proračunu ga še ni v nobeni trgovini. Od proizvajalcev ga dobivajo redno. Priti mora tudi prva pošiljka uvoženega masla po novi ceni. Živil torej ne manjka. Morda jih trenutno res ne dobe od enega proizvajalca, jih pa zato od drugega ali tretjega. Tudi pralnih praškov je dovolj. Izboljšuje se tudi izbira sezonskega blaga, se pravi obutve in oblačil, j. PRIMC predvidela za ta dela 50.000 din, s 128 kmetovalci pa se je pogovorila o prispevkih v lesu. Z lesom bo pomagalo tudi novomeško Gozdno gospodarstvo. Poleg teh sredstev pričakujejo delež občinske in republiške kulturne skupnosti, pomoč delovnih' organizacij in posameznikov. Muzejsko zbirko bi radi odprli že letos, če pa prostorov zanjo ne bodo pravočasno uredili, bo otvoritev prihodnje leto. Letos pa bodo - ob krajevnem prazniku Žužemberka in 30-letnici njegove prve osvoboditve - zagotovo izdali brošuro z zgodovino tega kraja. Osnutek pripravljajo. M. SENICA CESTE KOMUNALI Bivše ceste III. reda, ki so prekategorizirane v občinske, bo v kočevski občini vzdrževala KOMUNALA Kočevje, ki je bila najboljši ponudnik. Skupno je občina dobila „na grbo" zdaj še preko 28 km cest. Ničesar ne zmanjkuje Sladkorja dovolj - Celo maslo bo spet v trgovinah - če odreče en proizvajalec, dobi trgovina blago pri drugem Koliko in pri kom nastopa zaprto, monopolno dogovarjanje Razlike v interesih ljudi ne samo-združujejo, ampak jih lahko tudi razdvajajo. Cesto se v delovnih organizacijah dogaja, da se nekateri nosilci osebnih interesov obnašajo nedemokratično in s tem vnašajo krizo v odnose med člani kolektiva. V takih primerih opažamo v delovnih organizacijah socialni nemir, pojave molka in prikrivanje stanja, kar kaže, da so v kolektivu v premoči tiste sile, ki s svojimi metodami in postopki vodijo delovno organizacijo v nesamoupravne sotialne odnose. Tako se v delovnih organizacijah včasih dogaja, da se nekateri dogovarjajo med seboj o zadevah, ki imajo pomen za ves kolekUv ali delovno enoto, pa tega ne povedo javno, po redni samoupravni poti, čeprav s tem dogovorom vplivajo na pomembne in celo bistvene zadeve v delovni organizaciji ali enoti. Kaže, da nekateri močno zane- marjajo poglabljanje samoupravne vloge neposrednih proizvajalcev. Podredijo si tudi sistem informiranja. Takšne skupinice ponavadi niso vedno v akciji, aktivirajo se le tedaj, kadar gre za zaščito določenih interesov in posebnih pravic, ki jih ne bi radi izgubili, oziroma takrat, kadar se jim to izplača. Drugače pa raje s svojimi nedemokratičnimi postopki mirujejo ali pa celo delujejo tako, da vzbujajo vtis prizadevnih, spoštovanja vrednih samoupravljavcev. Zmotno bi bilo sklepati, da je metoda zasebnega dogovarjanja pogostna samo med vodilnimi in strokovnjaki, čeprav je res, da je med njimi najboljša. V procesu dela se torej vsepovsod od časa do časa oblikujejo bolj ali manj nevarne skupinice zaposlenih, ki se poslužujejo metod in oblik nedemokratičnega dogovarjanja. Način oblikovanja, sestajanja, vplivanja takšnih zaprtih skupin je še precej neraziskan. Ponav;»di govorimo o osebnih zvezah, zaprtih krogih, monopolnih skupinah, krožkih, klanih, elitah, ki bolj ali manj močno in trajno vplivajo na dogajanja v delovni organizaciji. Velikokrat zaradi površnega opazovanja in prehitrega posploševanja pretiravamo. Zdi se nam že takoj, da imamo opraviti s trdnimi, trajnimi vezmi vde-lovni organizaciji. Pri tem se ne zavedamo, da ni vsako neformalno delovanje, ne glede na to, kako močno samo po sebi je, že tudi negativno. Potrebno je torej opazovati motive, interese, cilje in rezultate takšnega delovanja, da ga lahko ustrezno ovrednotimo. Včasih se niti ne zavedamo takšnih negativnih skupin v delovni organizaciji: Njihovo občutimo šele, ko * ustreznimi ukrepi dregnemo v njihove interese. So primeri, ko v delovnih organizacijah ne morejo uspešno izdelati sistematizacije delovnih mest, pravilnikov o nagrajevanju itd., ker se takoj pojavijo ustrezne skupinice ali posamezniki, ki iščejo zaradi sorodstva, družinskih in ostalih zvez posebno pomoč pri vplivnih članih v delovni organizaciji, da bi tako obranili svoje interese in privilegije. Pod takimi pogoji je vsakai izgraditev na objektivnih merilih in iz dela izvirajočega sistema nagrajevanja zelo težavna naloga. Posledica takšnih odnosov ni le neizdelan sistem nagrajevanja, ampak tudi pojav iskanja najrazličnejših zakonitih in nezakonitih, upravičenih in neupravičenih oblik izplačevanja osebnih dohodkov, kar predstavlja sestavni del bogatitve nekaterih skupin zaposlenih. O takšnih in podobnih zadevah vi organizacije ZK, često tudi občin- ska vodstva seznanjene. Toda stvari se ne obravnavajo. Komunisti v delovnih organizacijah, pa tudi v občinskem vodstvu vse premalo s konkretnimi idejno-političninii akcijami neustrezne pojave razkrivajo in opravljajo. Cesto se ljudje bojijo posledic, nekateri pa so tudi sami vpleteni v razne neprijetne zadeve in raje vse pustijo na miru. Toda komunisti se bomo morali pogumneje spopasti s pojavi izkoriščanja, nesocialističnega, nesamoupravnega ponašanja, če bomo hotgli ostati politični nosilci interesov delovnih ljudi, posebno pa delavskega razreda. Se posebno odločno bomo morali nastopati proti tistim, ki skušajo odnose graditi na osebnih zvezah in poznanstvih, kajti to jim omogoča, da lahko hitreje pridejo do ustreznih materialnih in ostalih koristi, kot bi bilo mogoče, če bi upoštevali samoupravni red. Glede na motive in cilje zapažamo, da si liudj«- ponavadi po- magajo z zvezami, poznanstvi zaradi svojih osebnih interesov alizaradi „in-teresov“ kolektiva. Tako se govori o tem, kako se je nekdo znašel, kako je prekanjen, kako zna ob vsaki stvari še zase kaj „prislužitikako je rešil kolektiv pred polomom, kako spretno je izigral družbo itd. Medtem ko osebni interesi posameznika oziroma skupinice ustvarjajo v delovni organizaciji ustrezne socialne napetosti, ki lahko pripeljejo do konfliktov, pa preko zvez zadovoljeni interesi kolektiva kolektiv umirjajo. S tem ko se ponavadi začasno razrešili svoj problem, so pripomogli k poglabljanju temeljnih problemov v družbi. Sad takšne prakse je sedanje družbeno stanje, sad nove zahtevane družbene prakse pa so večji ali manjši osebni in kolektivni pretresi, ki jih doživljajo nosilci kritizirane družbene praksi sedaj, po 21. seji in 2. konferenci ZKJ. Dober dan, Gastarbeiter..." Piše: TONE GOŠNIK (3. nadaljevanje) V tretjem nadaljevanju potopisa z obiskov pri rojakih, ki delajo začasno v ZR Nemčiji, bi se danes ustavili ob vprašanju, čemu odhajajo naši ljudje na tuje, kako gledajo na zaslužke v tujini in kaj pravijo posamezniki glede svoje vrnitve v domovino. Usode in odgovori skoraj večine naših delavcev so precej enake. Lahko bi jih zvrstili v tri ali štiri osnovne skupine, skoraj večina izmed delavcev na tujem pa sodi v eno ali drugo izmed takih skupin. Tovariša Matjaža Jančarja, vicekonzula na našem generalnem konzulatu v Stuttgartu, sem med drugim prosil, da mi je odgovoril na vprašanje, kakšna je po njegovem mnenju „bitka našega človeka za marko“. Povedal sem mu, da sem med drugim opazil celo to, da nekateri naši ljudje niti časopisa ne naročijo oz. da varčujejo pri vsakem pfenigu. Tudi Jože Cimerman, slovenski župnik v Mannhaimu, mi je mimogrede dejal, da opaža včasih pri naših ljudeh skoraj že pojave skoposti, da si pritrgujejo celo pri hrani in pri obleki. „Mislim, da je to v veliki meri res,“ je odgovoril vicekonzul Jančar. „Ljudje so prišli sem zaradi zaslužka. V glavnem jih zelo malo namerava tukaj ostati, čeprav jih bo verjetno v teku življenja pa le precej tudi ostalo na Nemškem. Reden pojav je, da naši ljudje delajo dostikrat kar po dva šihta, se pravi: v enem podjetju redno, potem pa vzamejo popoldne ali pa zvečer še kakšno dodatno delo, delajo nadure, čistijo prostore ali karkoli že. Tudi trditev duhovnika iz Mainnhaima je treba tako razumeti in kar drži: dejstvo je, 'o, V\- JV % SPET ODPRTA želijo čimprej doseči kakršnekoli osebne načrte in čimveč zaslužiti. Glede tega so naši ljudje skoraj res bolj skopuški kot Nemci, čeprav vemo, da so Nemci zelo skopi. Reči 600 Nemk za Jugoslovane, in 1700 »naših« ženinov Iz »ženitne bilance«, ki jo je pred dnevi izdai zvezni statistični urad v Wiesbadnu za 1970, je razbrati, da so nemške neveste na mednarodnem ženitvenem trgu bolj iskane kot nemški možje. Kar 14.600 žena in deklet iz ZR Nemčije je v letu 1970 sklenilo zakon s tujci, medtem ko se je 10.000 nemških mož poročilo z inozemkami. Največ nemških žena se je odločilo za Amerikance iz ZDA: kar 2800 se jih je poročilo z njimi. Na drugem mestu so Italijani, ki so povečali armado nemških zakoncev s svojimi 2300 možmi, sledijo pa jim Avstrijci (1800) in Nizozemci (1200). 900 nemških žena je podalo roko Francozom, po 600 pa jih je stepito»na matični urad z roko v roki z Jugoslovanom oz. Angležem. Za nemške može pa so bile predlanskim najbolj zanimive Jugoslovanke. Kar 1700 med njimi si je izbralo nevesto med našimi dekleti. 1300 Nemk se se je odločilo za Avstrijce in Nizozemce, 800 Nemcev pa si je izbralo za življenjsko sopotnico eno izmed Francozinj, 450 eno izmed Italijank in po 350 jih je našlo srečo pri nevesti iz Velike Britanije oz. iz Švice. Tudi v gornjih številkah dobimo enega izmed odgovorov, zakaj nekaterih naših fantov oz. deklet iz Nemčije verjetno ne bo nikoli več za stalno nazaj... IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Ali veš, Micka, da se v Ljubljani že pripravljajo na kmečko ohcet? Bi bila za kakšno generalko? 1 ^ TrJ pa moram, da so naši delavci v glavnem bolj varčni.“ Tovariša Jančarja sem med dragim prosil tudi za mnenje, kako gleda na zaslužke naših ljudi v Nemčiji in doma; mnogi delavci so mi ob obisku naštevali prav višino svojega zaslužka v markah kot vzrok, zaradi katerega se „še ne morejo vrniti domov“, saj bi doma zaslužili tri ali štirikrat manj. Kvalificiran delavec resnično zasluži v tujini toliko, da se prav zaradi zaslužka le težko odloči za vrnitev domov, kjer morda niti nima zagotovljenega delovnega mesta. Vprašanje, na katerega odgovarja predvsem dohodek „To je vsekakor točno! Tudi mednarodne primeijave kažejo, da se izseljevanje ustavi, ko doseže realna plača delavca v domovini stopnjo 50 do 60 odst. dohodka v tujini. To je sicer splošna ugotovitev, je pa preizkušena. To vedo dobro tudi Italijani, pa tudi mi že vidimo, da se prav nekvalificirani delavci precej vračajo, saj lahko doma zaslužijo v podjetju kar v redu - ali pa zaslužijo tu tako malo, da se jim ne splača več ostati v Nemčiji. Tak pritisk bo ostajal tudi v bodoče, neglede na perspektivne omejitve ali pa želje ene ali druge države. Dokler imamo tržišče, ko je na eni strani delovna sila, zelo poceni, hkrati pa na drugi strani dohodek za nekatere profile dvakrat ali trikrat večji, je seveda jasno, da to vprašanje na koncu lahko rešimo samo ekonomsko: samo z višjimi dohodki. Pri tem ne gre samo za enako visoke dohodke, z,a ravno prav tako plačo, ker so vmes še drugi činitelji, ki so prav tako važni. Je pa res, da se ljudje v glavnem pripravljajo že leto dni vnaprej, d', se bodo vrnili, pa potem le ne gredo, ker jih drži nazaj višja plača. Nato je vrnitev vsako leto težja prav zaradi osebnih razlogov, ker se tu že vživljajo v nove razmere.“ Utapljanje v morju tujega naroda - Tovariš vicekonzul, še vmesno vprašanje: kljub vsem sodobnim pojmom o potrebni selitvi delovne sile, ko državne meje skoraj ne igrajo več nobene posebne vloge - kakšno je vaše mnenje o utapljanju naših ljudi v tuj narod? Opazil sem pri naših delavcih, da še vedno nosijo domotožje v svojih srcih, da pa so mnogi med njimi zaradi poroke, urejenega stirnovar,ja v nar šlci hiši, nakupljene cpre.n? šolaija otrok ali zaradi splošne vživitve v novo okolje kar nekam pripravljeni ostati zunaj tudi št naslednjih 5 ali 10 let. „Za Slovence je glede tega nekaj stvari značilnih: najprej se med ostalimi xnaučijo nemško, marsikdo izmed njih zna ta jezik že od prej ali pa ga vsaj razume. Čeprav so Slovenci bolj prilagodljivi, vendarle ne bo držalo, da bi ostajali tu v večjem odstotku kot tuje narodnosti. Izjema so tisti, ki so odšli od doma že pred 5 ali 10 leti; nekateri so prišli tudi ilegalno v Nemčijo, doma niso odslužili vojakov, nimajo urejenega življenja ali pa so pustili nepreskrbljeno družino in kaj podobnega. Menim, da bo tretjina naših ljudi morda res ostala v tujini, dve tretjini pa se jih bo vrnilo domov, če bodo tudi doma stvari ugodno potekale. Med našimi ljudmi jih je vsaj 90 odstotkov subjektivno prepričanih, da se bodo vrnili domov, ampak v to dvomim. Menim, daje realna meja, da se jih dve tretjini vrne. Določen odstotek naših ljudi pa bo prav gotovo utonil v tujini, čeprav bo to imelo drugačen značaj kot nekoč v Ameriki. Jugoslavija je le blizu, še vedno bodo prihajali domov na obiske, imeli bodo različne stike z domovino, bolje žive kot doslej. Računamo pa lahko, da se bo že druga generacija naših ljudi hitro ponemčila, če ne bo tudi v Sloveniji poskrbljeno z ustreznimi napori, da to preprečimo. So možnosti, da tako ponemčevanje preprečimo, potrebna pa je seveda volja, ki mora izvirati iz ustreznega interesa doma.“ »Ko prebiram ,Dolenjca', pozabim da sem v tujini... Z veseljem mi je odgovoril avtomehanik Franc Pust iz Srednjega Globodola št. 3 pri Mimi peči, ki dela v Schier-steinu pri VViesbadenu že od 1966. leta. Takole opisuje svoje zdomstvo: „Z menoj sta v Nemčiji že od 1966. tudi žena in otrok. Kdaj se bomo vrnili, ne vem. Ko pa se bomo, se bomo za stalno! Zaslužek je za zdaj še kar dober, zato se ne morem pritoževati. Najbolj pogrešam stikov s svojci, pa tudi dogodki doma me zanimajo. Po radiu ne moremo vsega zasledovati. Zato mi je Dolenjski list še bolj všeč, saj sem tudi jaz Dolenjec in v njem zvem marsikaj zanimivega. Moti pa me, da ima včasih po dva do tri dni zamude. Takrat, ko ga moram čakati, mi pa kar nekaj manjka. Pa še tole: morda bi nam lahko kaj pomagali z raznimi nasveti. Tu, kjer delam, sem sam med Nemci, vendarle pa se ne počutim zapostavljenega. Imam iste pravice kot vsi drugi. Tukaj nas je sicer precej, vendar se dobimo bolj poredko. Večkrat se obiščemo ožji znanci in se takrat tudi poveselimo. Kakšnega posebnega kluba tu za nas ni. Veste, je že tako: Dolenjski list mi prinese vsak teden nekaj domačega s sabo in kadar ga prebiram, pozabim, da sem v tujini ... Lepo pozdravljam vse znance v Srednjem Globodolu, posebno pa Jarčevo, Grivčevo in Brezo-vaijevo družino. Vse lepo tudi moji mami in sestram v Ljubljani ter družini Prpar v Šmavru 12!“ »Če bi doma zaslužil le eno če trtino tukajšnjega zaslužka!« V Frankfurtu na Maini dela kot betonski delavec Alojz Kotar, doma iz Velike Sevnice pri Trebnjem. V tujino je šel maja 1968 že drugič. Na kratko in možato je odrezal takole: „Lahko bi marsikaj govoril o zaslužku in vrnitvi, povem pa vam le tole: domov bi se vrnil vsak takoj, če bi doma toliko zaslužil, da bi lahko v redu vzdrževal to, kar že ima in kar je nujno potrebno za današnje življenje. Domov bi se vrnil, če bi tam lahko zaslužil le eno četrtino tukajšnjega zaslužka ... Z zaslužkom sem zelo zadovoljen, to pa je tudi vzrok, da se ne morem vrniti v domovino. Začasno se srečamo vsakih nekaj mesecev. Res je, da zelo pogrešam stikov z domačimi ljudmi, čeprav nisem bil še nikoli vajen drugega, kot trdo delati, zato pa tudi vse nekako premagam. Treba bi bilo nekje zapisati Moram vam povedati, da se počutim enakopravnega z nemškim ali z drugim delavcem, tu, kjer delam. Naj dodam še, da niti jaz niti moji delovni tovariši, saj nas je kar precej domačih skupaj, ne iščemo kakšne družbe, včasih pa se le dobimo na stanovanju in se poveselimo pri dobri pijači in prigrizku. Kaj mi pomeni domač časopis? Dolenjski list je zame toliko kot domače pismo, zato ker je pol novic in ga preberem do zadnjega članka! Prosim, pozdravite doma vse sorodnike, znance in druge prijatelje, posebno pa tiste, katerih za novo leto nisem mogel obiskati ter jim izreči dobre želje. Vse zdaj lepo pozdravljam in jim želim še mnogo lepDi, zdravih in zadovoljnih let!" »Vsak petelin je na svojem dvorišču močnejši!« Anton Saje je bil rojen v Berači vasi pri Suhorju onkraj Gorjancev, zdaj pa dela kot tesar pri gradbenem podjetju B. Ginzel, Hoch-Tiefbau v Ludwigsburgu. Takole pravi o sebi in svojem življenju: „Šel sem po svetu, da bi si izboljšal življenjske pogoje, se pravi, zaradi zaslužka. Kot tesar delam pri nemškem gradbenem podjetju blizu Stuttgarta od 30. maja 1961. Podjetje zaposluje nad 70 Jugoslovanov in 35 Nemcev. Mesto Ludvvigsburg ima nekaj čez 75.000 prebivalcev: od tega je kakili 16 odstotkov tuje delovne sile, med njo pa je tudi 3600 Jugoslovanov. Kolikor poznam gradbena podjetja in tovarne, so kot dobri delavci Jugoslovani na pivem mestu, zato jih zelo radi sprejmejo v službo. Tujine mi je že dovolj, vseeno pa bi rad ostal tu še 4 do 5 let. da bom imel 180 mesecev delovne dobe, kar se mi potem šteje v boljšo stopnjo pokojnine. Z zaslužkom sem zadovoljen; kot staremu delavcu pri podjetju se mi vsako leto izboljša plača oz. urna postavka. V tem času, kar sem tukaj sva si z ženo v Domžalah dogradila hišo. Nem ško marko je lahko zaMužiti. toda težko jo je prihraniti! V Nemčiji sem se kar privadil po tolikih letih, grem pa domov tri ali štirikrat na leto pogledat, saj se človek vse drugače počuti v domačem kraju. Stanujem v bloku podjetja, kjer nas je nekaj več kot 55 delavcev. Tisti, ki imajo družine, stanujejo zasebno. Največ je delavcev s hrvaške strani onkraj Kolpe, Belokranjcev ter iz okolice Zagreba in iz Banata. Domačini pridemo vedno skupaj ob sobotah in nedeljah, zlasti mi iz Semiča, Črnomlja, Vinice, Metlike in Suhoija. Znancev iz vseh krajev širom po Sloveniji je precej; dolgčas nam ni, samo v domačem kraju pa le nismo! Dolenjski list dobivam redno odkar sem tu, prav tako dobivam Rodno grudo in Naš dom iz Maribora. Težko čakam petka, ko dobim Dolenjski list, da zvem novice, zlasti tiste iz domačih krajev, pa tudi drugo čtivo, kar je bolj zanimivega, bodisi za šalo ali pa resne članke. Priporočal bi še kakšne novosti o carinskih predpisih, kar nas kot rojake v tujini še najbolj zanima! „SMO ENAKOPRAVNI, VSAK PETELIN PA ...“ Ce smo enakopravni, vprašujete! Po zakonu smo enakopravni z nemškimi in drugimi tujimi delavci. Po drugi strani pa, saj veste, kako je: vsak petelin je na svojem dvorišču močnejši! Odkar so urejeni diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo, se je stanje za našega delavca izboljšalo za 50 odstotkov glede osebne zaščite, socialnega zavarovanja, otroškega dodatka itd. Dovolite mi še, da prisrčno pozdravim vse sorodnike, prijatelje in vaščane Bereče vasi in okolice, pa tudi vse bralke in bralce našega lista v ožji domovini in po svetu!“ »Morda se vrneva čez tri leta...« V Reutlingenu dela tudi Milena Zupančič kot delavka v tamkajšnji tekstilni industriji. Takole je povedala o sebi: „Moj mož dela v kovinski industriji, jaz sem pa tekstilna delavka. V Nemčijo sem šla novembra 1968, mož pa leto dni pozneje; oba sva doma iz Gradišča pri Šentjerneju. V Nemčiji sva prvič in dela do danes nisva prekinila. Domov se nameravava vrniti mogoče čez tri leta in potem ostati za stalno doma. Kako je z zaslužkom? Še kar zadovoljna sva, ker se da tukaj le malo več prihraniti kot doma. Seveda v tujini zelo pogrešava stikov z domačimi, rada pa bi tudi več novic od doma. Z Dolenjskim listom sva zelo zado- voljna, saj nama vedno prinese kaj novega. V listu pogrešam samo še kakšne gospodinjske nasvete. Tukaj, kjer sva z možem zaposlena, se počutiva dobro, sicer pa vendarle ne tako, kot bi se morala.. . Meni Dolenjski list veliko pomeni, saj zveva precej novic, ker od doma bolj redko pride kakšno pismo. Zato nama Dolenjski list nadomesti tisto praznino ... Z možem pozdravljava družini Fabjan in Zupančič iz Gradišča, kakor tudi vse sorodnike in va- ščane. Povejte jim, da vse lepo pozdravljata Milena in Alojz Zupančič!” malo več o gospodarstvu, kaj vse že imamo. Piše, da je pri nas visoka proizvodnja tako v industriji ali v kmetijstvu. Z zaslužki ali življenjskim standardom pa se še ne moremo tako pohvaliti. Zato bi bilo treba zapisati: toliko imamo doma, toliko pa nam še manjka in povedati, kaj je še treba narediti. Dolenjske novice me zelo razveselijo zato, ker na hitro veliko zvem. Ce bi bil jaz urednik časopisa, bi še malo več zapisal o pravicah in dolžnostih našega človeka. Ker že govorimo, da si narod piše sodbo sam, bi dal temu narodu nekaj takega na vpogled, da bi lahko že sam prebral: aha, tole je pa moje! da postanejo naši ljudje v tujini zelo varčni, gledajo vse skozi marko, za to varčnostjo pa stoji dejstvo, da si Sodobno upravljanje Določila novega zakona o bankah usklajajo tudi namene sedanjih dopolnil zvezne in republiške ustave. Gre za tako vsebino in obliko upravljanja nad presežnim delom, da bodo pravice in interesi delavcev v združenem delu kar najbolj neposredno izraženi. Ko pripravljajo banke svoje nove dokumente, morajo pri tem zagotoviti take odnose, da bo predvsem doseženo upravljanje z družbenim, ne pa 3 bančnim kapitalom! Pri tem seveda ne gre za to, da bi spreminjali družbenoekonomsko funkcijo banke kot organizacije posebnega družbenega pomena. Spremeniti pa je treba družbenoekonomske odnose v upravljanju s sredstvi. Oblike upravljanja v banki morajo biti zato spremenjene, prilagojene novi vsebini ekonomskih odnosov, ki jih določata XXI. in XXII. dopolnilo k ustavi SFRJ, pa tudi ustrezna dopolnila v slovenski ustavi. ZAPIS NA ROB RAZPRAVLJANJ OB 8. REDNEM ZBORU DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Kaj prinaša novi zakon o bankah - DBH bo verjetno do jeseni pripravila vse potrebno za podpis pogodbe o ustanovitvi banke po določilih novega zakona - Glavna naloga: doseči upravljanje z družbenim, ne pa z bančnim kapitalom, pri čemer bodo odločali predvsem interesi samoupravljavcev v gospodarstvu - Po novem: banka je organizacija združenega dela za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov Na 8. rednem zboru DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu so 25. februaija 1972 razpravljali tudi o poslovni politiki banke za letošnje leto. Čeprav predstavljajo temelji družbenogospodarskega sistema in razvojna politika odločilen napredek za uresničevanje družbeno sistemskih dogovorov in s tem tudi politike bank, pa so pravzaprav šele začetek novih sprememb. Treba bo sprejeti še dodatne predpise, zlasti za zunanjetrgovinski in devizni režim, ki bodo hkrati tudi določali ravnanje za gospodarstvo. Poslovna politika, ki so jo sprejeli na 8. rednem zboru DBH, je zato letos predvsem izhodišče, ki pa bo med letom prav gotovo doživelo dopolnilne spremembe. Zaradi tega so se na zboru banke tudi seznanili predvsem s številnimi novostmi, ki jih prinaša novi zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Ivo Novšak, direktor Dolenjske banke in hranilnice, je ustanovitelje banke seznanil z nalogami, ki čakajo tako zbor banke kot samoupravne organe delovnih organizacij, ko bo že v bližnji prihodnosti treba uresničevati nove predpise v zvezi z novim zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Novi zakon o bankah uzakonja mnoga načela, ki določajo novo družbeno in ekonomsko vlogo bank v samoupravnem socializmu, usklajeno z določili dopolnil zvezne in republiške ustave. Zakon ne prinaša samo novih načel, temveč tudi na njih temelječe konkretne in praktične rešitve, hkrati pa na novo ureja odnose med gospodarstvom in banko, kot tudi številne odnose v samem bančništvu. Tako gospodarstvo kot dosedanji organi banke se bodo morali v sorazmerno kratkem času seznaniti z vsebino, pa seveda tudi z uresničitvijo novih zakonskih določil, da bi tako uskladili medsebojne odnose, glede katerih je določen enoletni rok. Banka: organizacija združenega dela za kreditne in druge bančne posle Prejšnji zakon je štel banke za gospodarske organizacije, katerih dejavnost je posebnega družbenega pomena. Novi zakon jih opredeljuje kot organizacije združenega dela za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov. Osnovni namen ustavnih dopolnil kot novega zakona o bankah je v tem, da se morajo dosedanje banke - kot ločeni centri finančne moči - prilagoditi novim družbenoekonomskim in samoupravnim odnosom, pri čemer naj dobi združeno gospodarstvo odločilni vpliv na poslovanje in delo bank. Novi zakon o bankah zato ne loči več investicijskih, investi-cijsko-komercialnih in komercialnih bank, temveč postavlja za ustanovitev banke enotne pogoje. Posebej obravnava novi zakon hranilnice ter banke s pooblastili za zunanjetrgovinske posle. Za ustanovitev banke je potrebno zdaj najmanj 25 ustanoviteljev, ki vložijo v sklad vlagateljev najmanj 50 milijonov dinarjev. Banke lahko ustanavljajo podjetja ter temeljne in druge organizacije združenega dela, katerih lastnost pravne osebe je vpisana v register organizacij združenega dela, kakor tudi interesne skupnosti ter družbeno politične skupnosti. Posebnost novega zakona je v tem, da je treba banko ustanoviti s pogodbo o ustanovitvi. To je pogodba posebne vrste, s katero ustanovimo novi subjekt gospodarstva kot posebno organizacijo združenega dela. Družbeno pravne osebe postanejo ustanovitelji banke, ko podpišejo pogodbo o ustanovitvi in plačajo - takoj ali v obrokih -delež v sklad vlagateljev. Ustanoviteljska pogodba dobi veljavo s podpisom o ustanovitvi banke. Že v tem vidimo poglobljeno vsebino pri razvijanju samoupravnih odnosov ob usta- navljanju banke. Pred 1. 1965 je lahko ustanovila banko druž-beno-politična skupnost, po 1. 1965 pa zbor banke s sklepom, ki je bil hkrati že akt o ustanovitvi. Po prejšnjem zakonu so imele tudi delovne organizacije položaj ustanovitelja že z oro-čitvijo določenih sredstev ali celo na podlagi sredstev na vpogled. Novi zakon teh pravic ne daje, saj pozna le ustanovitelje banke, ki združijo svoja sredstva v banko s pravico do udeležbe pri delitvi dohodka, ki ga banka doseže s svojim poslovanjem; tu pa je tudi obveznost za riziko njenega poslovanja. Tisti, ki vlagajo sredstva v banko brez obveznosti, da bi trpeli riziko za njeno poslovanje, ali pa so udeleženi pri dohodkih banke le v obsegu pravic, ki so določene med njimi in banko s posebno pogodbo, so po novem le deponenti banke. Nihče izmed ustanoviteljev ne more imeti na zboru več kot 10 odst. glasov, družbeno-poli-tične skupnosti pa ne več kot 10 odst. skupnih glasov. Delovni kolektiv nima več pravice do glasov na zboru banke, nima pa tudi pravice soudeležbe pri organih banke. S posebno pogodbo določi zbor banke tisti del iz doseženega dohodka, ki izbira iz bančnega poslovanja, s katerim upravlja delovna skupnost. Delovna skupnost banke je v mejah svojih s pogodbo in statutom določenih pravic ter obveznosti organizacija združenega dela. Novo: neomejeno jamstvo za obveznosti banke Za vplačane deleže v sklad ustanoviteljev bo izdala banka certifikat. Ustanovitelj banke sme prenesti to listino proti nadomestilu ali pa brez njega na drugo družbeno pravno osebo, ki je po zakonu lahko ustanovitelj banke. Družbeno pravna oseba, na katero je certifikat prenesen, pridobi vse pravice in obveznosti, ki so pripadale prejšnjemu imetniku. Ustanovitelji banke imajo prednostno pravico pri odkupu certifikata ob enakih pogojih, če ga katerikoli izmed ustanoviteljev prodaja. Ustanovitelj banke lahko prenese svojo ustanoviteljsko vlogo tudi z ene banke na drugo, pri DELITEV DOHODKA V DBH ZA 1971 Na podlagi določil 64. in 82. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju in 47. člena statuta Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto sprejme zbor banke naslednji SKLEP I. O delitvi dohodka za redno poslovanje po zaključnem računu za leto 1971: dinarjev 44,014.838,98 32,785.388,24 11,229.450,74 1. Od skupnih dohodkov banke v znesku | po odbitku skupnih izdatkov v znesku predstavlja doseženi dohodek 2. iz doseženega dohodka se izloči znesek 8,801.761,64 kar predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke. 3. 0,4 % od stanja kreditov per 31. 12. 1971 za posebni rezervni sklad 2,427.689,10 4. Delovnim in drugim organizacijam -ustanoviteljem banke, ki so vložile svoja sredstva v kreditni sklad banke, bodo na izrednem zboru banke, ki bo v roku, ki ga določa novi zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju, razdeljena sredstva kreditnega skiada iz ustvarjenega dohodka banke po določilih 99. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančne poslovanju. 5. Del dohodka, ki predstavlja kompenzirani saldo pozitivnih tečajnih razlik, ki so nastale ob spremembi paritete dinarja v letu 1971, v znesku din 3,960.303,25 se prenese v kreditni sklad iz ustvarjenega dohodka. II. O delitvi dohodka posebnega kreditnega sklada za stanovanjsKO in komunalno izgradnjo za leto 1971; 1. Od skupnih dohodkov banke v znesku po odbitku skupnih izdatkov predstavlja doseženi dohodek banke 2. Iz doseženega dohodka se izloči znesek 60 % kar predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke. 3. Po odbitku posebnega rezervnega sklada t. j. 0,4 % od stanja kreditov 31. 12. 1971 se ostanek vloži v posebni kreditni sklad za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. III. O delitvi kazenskih obresti za leto 1971: Dohodek Od tega: a) del za kreditni sklad banke b) za posebni kreditni sklad banke Novo mesto, 25. februaija 1972 627.696,25 103.594,96 524.101,29 314.460,76 93.216,60 116.423,93 314.260.90 313.303.90 957,00 Predsednik zbora: ZDRAVKO PETAN čemer določa statut banke pogoje, roke in način za tak prenos. Ustanovitelji lahko tudi umaknejo svojo vlogo iz sklada ustanoviteljev. Pomembno je neomejeno jamstvo ustanoviteljev za obveznosti banke, pri čemer pravi zakonodajalec, da za obveznosti banke jamčijo njeni ustanovitelji tudi s sredstvi, ki jih niso združili v banko, če sredstva, ki so vložena v banko, ne zadostujejo za ooravnavo njenih obveznosti. Čeprav ni treba precenjevati bremena te odgovornosti, moramo vendarle dopustiti možnost, da gre v danem primeru za spremembo statutarnih določil tudi v statutih ustanoviteljev banke, ki pa je več ali manj psihološkega pomena, ki lahko vsebuje seveda tudi stvarne finančne materialne posledice. Na tak način pa bo delo zlasti v manjših bankah bolj pod družbeno kontrolo, riziko v njih pa bo manjši. Osnovni dokument: pogodba o ustanovitvi banke Pogodba o ustanovitvi banke je osnovni dokument, ki ureja medsebojne odnose ustanoviteljev z njihovimi pravicami in obveznostmi, hkrati pa je tudi regulator pravic deponentov. Zakon predvideva, da mora pogodba vsebovati zlasti naslednje: — glavne smotre, za katere je banka ustanovljena; — kreditne in druge bančne posle, ki jih bo banka upravljala; — znesek sredstev, ki jih ustanovitelji združijo v banko, ter roke in način za njihovo vplačilo v bančne sklade; — znesek dela družbenih sredstev, ki ga je treba vložiti v rezervni sklad banke; — obseg pravic, ki jih imajo ustanovitelji banke glede upravljanja njenih poslov; — odgovornost ustanoviteljev banke za njene obveznosti; — organe banke, njihove pravice in dolžnosti ter odgovornost do ustanoviteljev banke; — pravice ustanoviteljev banke do sredstev, združenih v banko; — način določanja števila članov v zboru banke in način odločanja. Že vse našteto samo potrjuje, da je treba v pogodbi zagotoviti osnovne namene zakona, ki izvirajo predvsem iz večjega vpliva gospodarstva na banko. Seveda pa mora pogodba vsebovati še druge elemente, ki sicer niso taksativno našteti, so pa nujno potrebni, da bi dosegli osnovna načela ustavnih dopolnil. Pogodba o ustanovitvi banke bo torej v prihodnje odločilnega pomena. Zato bodo morali ustanovitelji praktično povedati, kako bodo uveljavljali svoje pravice in obveznosti do banke. To pa hkrati pomeni, da bo odločilno, kako bodo organizirani znotraj banke in kako jim bo ta organiziranost omogočila, da dosežejo pri odločanjih vplive tistih, ki pripravljajo strokovne predloge za odločitve. Slednje pa seveda nikakor ne velja le za delitev dohodka, temveč tudi za vso drugo dejavnost banke. Zbor banke in izvršilni odbor: najvišja organa upravljanja Zbor banke je najvišji organ banke, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev banke. Iz vrst predstavnikov ustanoviteljev banke bo sestavljen tudi njen izvršilni odbor. Naloge zbora so tudi zdaj naštete v zakonu, vendar pa je po sedanjem zakonu ustanoviteljem dana možnost, da v skladu z ustavnimi dopolnili razširijo svoj vpliv na poslovanje banke. Delovno področje izvršilnega odbora banke je prepuščeno določbam ustanoviteljske pogodbe in statutu banke. Izvršilni odbor je izvršilni organ banke, direktor banke pa je individualni izvršilni organ banke. Banka bo po novem lahko imela tudi več kreditnih odborov. Ustanoviteljem je prepuščeno, koliko bo kreditnih odborov in kako bodo sestavljeni. V njih bodo lahko ali le predstavniki gospodarstva ali pa morda samo delavci banke, ali pa eni in drugi. Novi zakon ne določa več, da bi morali biti kreditni odbori sestavljeni samo iz vrst delavcev banke. Banka bo lahko imela tudi druge organe s pravico odločanja ali dajanja mnenj, kar bo natančneje določeno v pogodbi o ustanovitvi. Kreditni in rezervni sklad bosta razdeljena med dosedanje ustanovitelje Pomembna novost novega zakona je tudi v tem, da banka ne bo več formirala kreditnega sklada, dosedanji kreditni in rezervni sklad, ki je bil ustvarjen iz dohodka do 31. 12. 1971, pa bodo razdelili dosedanjim ustanoviteljem sorazmerno s sredstvi, na podlagi katerih so imeli pravico upravljati banko. Pri tem bodo upoštevali čas, v katerem so ustanovitelji doslej uveljavljali svoje pravice; stvar bo izpeljana tako, da bodo ustrezno povečali ustanoviteljske vloge. Kreditni sklad stanovanjsko-komunalne izgradnje bodo zadržali še naprej, dobil pa bo novo vlogo, združeno z novimi zakonskimi določili, ko bodo verjetno že letos uveljavili vsa določila novega republiškega zakona. Novi zakon o bankah prinaša tudi novo kvaliteto glede sredstev, saj ne ločuje več sredstev na kratkoročna in investicijska. Določa le, da morajo biti plasmaji usklađeni z ročnostjo sredstev, pri čemer je mnogo večji pouddarek na likvidnosti banke. Iz nje naj bi izvirala temeljna razmerja med roki za kredite in kvaliteto sredstev za kreditiranje. Nič manj niso pomembna tudi določila o opustitvi načela za limitiranje obrestnih mer kot pravila. Prednost bo dobilo samoupravno sporazumevanje oz. samostojno odločanje. — Med novosti sodijo še: ustanovitev rezervnega sklada, izločitev sredstev odpravljenih družbeno investicijskih skladov iz kreditnih bilanc, banke, prenehanje jamstva zveze (federacije) za hranilne vloge itd., ki pa bodo^ terjala še podrobnejšo obravnavo. Banki mesto in vlogo, ki ustreza odnosom med samoupravljavci! Že gornji kratek pregled, ki v zgoščeni obliki govori o številnih novostih, izvirajočih iz ustavnih dopolnil, ki jih izraža novi zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju, govori o izjemnem pomenu za nadaljnje razvijanje družbenih, ekonomskih, samoupravnih in ustavnih odnosov tudi na tem območju. Zares bo potrebna široka in poglobljena razprava celotnega gospodarstva, pa tudi drugih činiteljev, da bi dosegli namene zakonodajalca. Marsikaj bo treba znova pregledati in iskati najboljše rešitve, saj gre za docela nove kvalitete v odnosih med gospodarstom in bankami. Sedanji banki v pokrajini bo treba zagotoviti tisto mesto in funkcijo, ki ustreza današnjim sodobnim družbenim odnosom med samoupravljavci, organiziranimi v samoupravnem socializmu. Na zboru banke so zato pravilno podčrtali, da bi na hitro sestavljena in premalo dogovorjena pogodba o ustanovitvi ter statutu banke predstavljala degradacijo tako pomembnih dokumentov. Nikakor ne gre pri tem le za formalno plat v normativnih aktih banke. Gre predvsem za to, da bomo zagotovili take odnose, da bo „v resnici doseženo upravljanje z družbenim, ne pa z bančnim kapitalom. Pri tem gre za spremembo družbenoekonomskih odnosov v upravljanju s sredstvi, kar narekujejo spremenjeni in prilagojeni novi ekonomski odnosi, ki ustrezajo tudi vsebini sprejetih ustavnih dopolnil.. kot so to pravilno poudarili na zboru DBH. DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Slavko Modic, doma iz Novega mesta, je v tretjem letniku strokovne šole za miličnike - kadete: „Od začetka je bilo morda težje kot je zdaj. Novo- okolje, nove navade, povrh vsega so v prvem letniku pretežno splošni predmeti in šele pozneje prihajajo do izraza strokovni, ki me bolj veselijo in ki jih je za moje pojme laže obvladati. Kljub temu se ne morem pritoževati, saj sem bil v prvem in v drugem letniku prav dober. Letos bom šolo končal, želim pa se zaposliti v takem kraju, kjer je več življenja. Ob službi nameravam nadaljevati tudi šolanje, in sicer na višji pravni šoli.“ »Kjer je več življenja« i Jože Perko je v drugem letniku, doma je iz Dragatusa v Beli krajini: „Poklic me je veselil že od nekdaj, zato sem se odločil za šolo v Vikerčah. Seznanjen sem bil tudi z možnostmi za nadaljnji študij. Šolanje mi ustreza tudi zaradi pogojev: je brezplačno, imamo dovolj časa, da se posvetimo študiju. Dve uri potrebujem na dan, da se naučim vse, kar je potrebno, da sem naslednji dan pripravljen. Medtem ko sem bil v osnovni šoli odličen, sem bil v prvem letniku te šole »Poklic me veseli!« »Toko, kot sem si predstavljal« r Srečko Taljan je doma iz Murske Sobote, obiskuje pa prvi letnik: „Po prvem polletju, ki sem ga preživel v tej šoli, lahko povem, da so izredno ugodni pogoji. Veliko je rekreacije.. Kaj bi govoril: tako je, kot sem si predstavljal. Resje tudi veliko učenja, a ga zmagujem. V prostem času berem. Za šolo sem izvedel iz časopisa, poklic pa me je veselil že prej, všeč so mi tudi možnosti za nadaljnji študij. Zato se mi zdi, da sem se pravilno odločil, ko sem izbral šolo za miličnike — kadete.“ »Da bi bil blizu Maribjra...« Koloman Pintarič, Matjanci pri Murski Soboti, drugi letnik: ,,Ko bom končal to šolo, si želim zaposlitev v bližini Maribora ali Murske Sobote, ker mislim nadaljevati študij na višji pravni šoli v Mariboru. Na šoli sem predsednik mladinske organizacije: lahko rečem, da imamo razvejeno izven-šolsko dejavnost. Za šport pozimi res nimamo pravih možnosti, ker je telovadnica premajhna. Naslednje generacije, mislim, bodo že na boljšem, ker bomo kmalu dobili novo in večjo telovadnico.’14 . jr Drago Cimeša iz Zaloga pri Novem mestu obiskuje prvi letnik: „Poklic se mi je zdel vedno privlačen, dokončno pa sem se odločil zanj že v sedmem razredu, ko so nas o delu miličnikov in šole seznanili miličniki iz Dolenjskih Toplic. Zelo je lepo v Tacnu, všeč mi je tudi kraj. Pogoji za delo so odlični, le prostega časa je malo premalo. Učenja je namreč dosti, in če štejem še delo v krožkih, potem časa pravzaprav že zmanjkuje.“ »Miličniki so me seznanili« »Dober časovni razpored« Igor Bavčar je Novomeščan, hodi pa v prvi letnik: „Vstajamo ob tri četrt na šest, potem pa imamo eno uro časa za zajtrk. Ob sedmih se začne pouk, ki traja do 12.30, potem je kosilo, za katerega imamo odmerjeno eno uro. Do treh popoldne je prosto, potem pa se zberemo, poslušamo dnevno povelje, razdelimo dežurstvo in stražarjenje. Po zboru imamo do šestih učne ure, ko se pripravljamo za pouk, od šestih do sedmih zvečer pa večerjamo. Od večerje pa do 21.30, ko gremo spat, imamo prosto. Tak razpored našega časa se mi zdi dobro odmerjen. Marsikdo si bo sicer mislil, daje premalo prostega časa, toda zaradi obsežnega učenja kaj več ni mogoče pričakovati.** »Za službo ni problem« Čez nekaj mesecev se bo izšolala tretja generacija miličnikov - kadetov. Približno 150 kadetov bo šlo iz šolskih klopi in učilnic med ljudi. Nekateri med njimi bodo postali prometni miličniki. Takih srečanj, kot jih prikazuje našajotografija, bodo imeli vedno veliko. (Foto: Ivan Zoran) »Imamo rokometno ekipo« Ivan Hočevar iz Krmelja je v tretjem letniku: „Precej se udejstvujemo tudi v izvenšolskih dejavnostih. Sodelujem pri rokometaših. Na šoli imamo svojo ekipo, igrali smo tudi na srednješolskem prvenstvu - tako, tako s srednjim uspehom - dvakrat pa smo se udarili tudi s podobno šolo v Sremski Kamenici in maja bomo šli spet tja. Sicer pa sem član Zveze komunistov in sekretar aktiva za kadete. Vsi člani ZK delamo tudi v mladinski organizaciji in v šolski skupnosti. Na partijskih sestankih pa največkrat govorimo o šolskih problemih in o tem, kako bi pomagali slabšim kadetom/1 Za učinkovito ukrepanje so potrebne dobre zveze. Kadeti se že v šoli izurijo na najrazličnejših radijskih sprejemno-oddajnih zvezah. (Foto: M. Moškon) Branko Lutarič iz Tišine pri Murski Soboti je v tretjem letniku šole za miličnike kadete: „Pogoji so v primerjavi z dnigimi srednjimi šolami odlični. Srednješolsko izobrazbo pridobimo z brezplačnim šolanjem. Za službo tudi ni problem, vojske ni treba služiti in tudi delo po končani šoli na terenu je zanimivo. Na osnovni šoli sem bil dober; v tej šoli sem bil v prvem in drugem letniku prav dober, ob polletju v tretjem letniku pa odličen. Po končani šoli bom šel v službo, ob tem pa bi rad študiral. V Murski Soboti se ne bi rad zaposlil, ker je preblizu domačega kraja, z veseljem pa bi šel v Radgono ali Maribor.“ „Osip na naši šoli je majhen, trdi ravnatelj, višji inšpektor Antoji Zupančič. „Odkar je uveden kadetski način šolanja miličnikov, je razred ponavljalo le 1,5 odstotka kadetov, zaradi slabega učnega uspeha pa jih je šolanje končalo 1,7 odstotka. Po socialnem sestavu so večinoma iz delavskih družin, manj jih je iz kmečkih, uslužbenskih, upokojenskih in drugih.“ Ravnatelj poudarja, da daje šola velik poudarek tehničnemu znanju: kadeti se naučijo fotografirati in izdelovati slike, ravnati s pripomočki za zveze, smučati, plavati in reševati utopljence, voziti moped, težja motorna kolesa in avto — vsi narede tudi vozniške izpite. Šola je samoupravljavska, to lahko zapišemo brez težav. Kljub obsežnemu delu imajo močno razvejano izvenšolsko dejavnost. Kar 16 sekcij in klubov dela pod okriljem kadetnice. Za življenje kadetov je poskrbljeno do podrobnosti: šolanje je brezplačno. To pomeni, da dobijo zastonj tudi svinčnike. Hranijo se v samopostrežni restavraciji, ki bi jo zavidala tudi manjša mesta. V Vikerčah imajo bazen: pokrit je in v njem je tudi pozimi več kot toplo. Stanujejo v prijaznem naselju, v katerem v eni sobi ne spijo več kot štirje kadeti. Če prištejemo še to, da dobe dijaki vsak mesec tudi manjši znesek denarja za svoje potrebe, potem je jasno, da šola skrbi zanje — popolno! Tisti, ki se zanimate za vpis v to šolo, preberite: začetek novega šolskega leta bo 4. septembra letos. Kadeti, ki bodo sprejeti v šolo, bodo brezplačno dobili obleko in obutev, stanovanje in hrano, perilo in učne pripomočke. Imeli bodo zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Tisti, ki končajo šolo, so oproščeni služenja vojaškega roka, v organih za notranje zadeve pa morajo delati vsaj 6 let. Po končanem šolanju imajo priznano srednjo strokovno izobrazbo. Na večer, preden smo slovenski novinarji obiskali kadetnico, vzgojitelje in kadete, so Lrpeli v Vikerčah obisk: pelje Oto Pestner, igrali so Unioni. Za dobro počutje skrbijo na vse mogoče načine; med najbolj učinkovitimi je gotovo ta, da so učilnice in kabineti svetli in moderni, pouk sodoben, tovarištvo med kadeti zavidanja vredno. Zato ni čudno, da je število kadetov, ki padejo, tako majhno. In končno tudi ni čudno, da vsi po vrsti govore: „Odlično je, tako je, kot smo si predstavljali ...“ In tega ne govore zgolj zato, ker so v kadetskih uniformah in ker jim je tako pač potrebno povedati - kdo pa prizna, daje kaj storil, kar se mu ne zdi dobro? — tega tudi ne govore le zato, ker jim ni treba k vojakom. Kdor se odloči za to šolo, postane namreč njen sestavni in njen samoupravni del. Postane kadet in pozneje miličnik z vsem srcem! J. SPLICHAL Hitra akcija in presenečenje sta nujna sodobna prijema pri delu milice, ki si tudi pri nas že pomaga z najmodernejšimi sredstvi. Na sliki: patrola v helikopterju YU-HAK. (Foto: M. Moškon) kultura in izobra- ževanje ŠOLA MED KLADIVOM IN NAKOVALOM: Zidati na znanju, širšem obzorju Učiteljem omogočiti, da bodo izredno študirali ob večjih ugodnostih Srednjeročni načrt razvoja kulture Danes, 16. marca, ob 9. uri bo v Domu telesne kulture v Kočevju seja skupščine temeljne kulturne skupnosti. Na njej bodo razpravljali o poslovnem poročilu in zaključnem računu za lani ter sprejeli delovni načrt za letos in srednjeročni načrt razvoja kulture do leta 1975. »Klopotci« v Krškem Satirično lepljenko Vladimira Bajca „Klopotci1* bodo jutri videli tudi v Krškem. Novomeški gledališčniki so to delo v režiji Francija Čučka za to prvo gostovanje še bolj izpilili. V ponedeljek, 20. marca, bodo „Klopotce44 ponovili na novomeškem odru, kasneje pa gostovali še v drugih dolenjskih občinah.' KONCERT V ŽUŽEMBERKU Pevsko društvo „Gorjanci44 iz Straže je 12. marca nastopilo v Žužemberku na prireditvi, ki jo je v počastitev dneva žena organizirala tamkajšnja Iskra. Na koncertu so gostujoči pevci pod vodstvom Borisa Plantana,. ravnatelja vavtovške osemletke, zapeli 18 slovenskih narodnih in umetnih pesmi. REŽISER PRI ZKPO Marjan Kovač, poklicni režiser v Novem mestu, bo poslej delal kot režiser pri Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij oziroma pri DPD Dušan Jereb. Pričakujejo, da se bo njegovo delo še bolj obrestovalo kot do zdaj, ko je bil član kolektiva v Zavodu za kulturno dejavnost. Marjan Kovač naj bi bil v prihodnje zlasti mentor dramskim skupinam v občini, in ne samo v Novem mestu. KULTURNA ODLIČJA Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije je prisluhnila željam kulturnih delavcev in predlagala ustanovitev republiških odličij za uspešne organizatorje kulturne dejavnosti. Predsedstvo ZKPOS je imenovalo komisijo, ki bo predlagala, kakšna priznanja naj bi uvedli in kaj bi z njimi dosegli. V komisiji so: Janez Gartnar, Gregor Kocijan, Miloš Mikeln, Andrej Pavlovec in Miha Mate. RAZISKAVE Inštitut za narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je lani začel obširnejše znanstvene raziskave z nalogo: proučiti življenjske razmere in ideološke, sociološke in estetske pojave od srednjega veka do danes. Trenutno obdelujejo ženitovanjske šege in običaje. Vprašalnik obsega 828 vprašanj. Institut je za delo na terenu poiskal informatorje - za brežiško občino pet ljudi. Njihova naloga je spremljati načine ljudskega življenja, hkrati pa bodo pomagali sodelavcem inštituta na terenu. Izvršni odbor brežiške kulturne skupnosti je privolil v to, da kulturna skupnost sohonorira te informatorje. Samo učitelj, čigar obzorje ni omejeno le na predmetnik, se lahko vključi v sodoben učno-vzgojni proces brez manjvrednostnega kompleksa. Zato si mora vsak kdor se poti in trudi za šolskim katedrom, strokovno znanje razširiti. dolenjskih osnovnih šol v Šmar jeških Toplicah predlagal, naj bi že v izobraževalnih skupnostih izdelali tako imenovani minimalni načrt družbeno-strokov-nega izobraževanja. Ravnatelj šole v Velikem Gabru Slavko Kržan je dejal, da si učitelji znanje lahko pridobijo z izrednim študijem na višjih in visokih šolah. Kajpak bi morali tam „študentom“ priznati še več ugodnosti: zmanjšati jim je treba učno obveznost, omogočiti še več izrednih dopustov (zlasti tedaj, ko se pripravljajo na izpite in na diplomo) itd. Nadalje predlagajo, da bi morali v vseh šolah razpravljati o vzgojnih smotrih pouka s posebnim poudarkom, da je treba tak smoter iskati pri vsaki učni uri pri vsakem predmetu. Poleg tega je treba pouk aktualizirati: za učitelje učne ure ne bi smele biti končane s tem, da „vzame naprej“ snov, ki jo predpisuje predmetnik. Vsaj malce tistega iz sodobnega življenja, kar razvnema tisk, radio in televizijo, bi moral dodati, to pa učencem posredovati tako, da v znanja želnih glavah ne bi bilo nejasnosti. Šola je pomembno vzgojno središče, zato se mora še bolj kot do zdaj zavzemati za idej- nost pouka. Kot je dejal Boris Lipužič, direktor Zavoda za šolstvo SRS, danes ne bi smelo biti nejasnosti glede idejno-politič-nih izhodišč pri našem načinu vzgoje in izobraževanja. „Zato", je poudaril, „svetovnonazorsko šola ne sme biti nevtralna. Prav tako v šoli ni pro-, štora za tako imenovani vzgojni pluralizem, kar pomeni več vrst vzgoje, več pristopov k temu področju. Religiozni in drugi vplivi na naši šoli nimajo kaj iskati.“ Večjo pozornost bi morali posvetiti tudi šolskemu samoupravljanju. Roman Ogrin je poudaril, da je naloga šolskih skupnosti med drugim tudi vzgajati mlade samoupravljavce. Učenec bi moral iz osnovne šole „odnesti“ vsaj osnovne pojme o samoupravljanju in poznati vsaj najpomembnejše njihove oblike. Marsikdo se namreč že po nekaj tednih, ko dobi ' v roke spričevalo o končni osemletki, znajde kot samoupravljavec v podjetju. Velik križ bi bil, če bi mu bilo samoupravljanje španska vas. Sodobna vzgoja in izobraževanje — trd oreh? (Foto: I. Z.) Koncert v Karlovcu V Zorinem domu nastopila domači in Dolenjski oktet Nedavno sta v karlovškem Zorinem domu nastopila na skupnem koncertu pesmi skladateljev minulega in sedanjega stoletja domači in Dolenjski oktet iz Novega mesta. Spored sta zbora izvrstno izvedla in ju UČENCI MATERAM - Kulturni krožki v bršlinski osnovni šoli so pripravili skupno prireditev za dan žena: dramski je nastopil s krajšim prizorom, recitacijski z deklamacijami, lutkovni pa je prikazal igro „Težave Peteršiljčkove mame44, poleg tega je ubrano zapel otroški zbor učencev iz nižjih razredov. Šola je izdala drugo številko glasila „Iz naših logov44, posvečeno 8. marcu. KNJIŽNA RAZSTAVA - Ob 50-letnici pisateljice Ele Peroci so priredili prejšnji teden v avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu knjižno razstavo njenih del. Poleg samostojnih knjig obsega razstava tudi publikacije, v katerih Slike 18 slik, delo udeležencev prve slikarske kolonije ob Krki, so iz Novoteksa, kjer so bile razstavljene v počastitev slovenskega kulturnega praznika, prejšnji teden (za 8. marec) prenesli v bršlinsko šolo. Razstava v avli te šole bo odprta do konca letošnje slikarske kolonije, ki jo bo najbrž podobno kot lansko, spet plačal Novoteks. Novoteks je šoli, ki so jo sezidali na njegovo pobudo in z večjim delom njegovega denarja, dal v „uporabo44 za stalno razstavo dela iz zbirke, ki jo je od udeležencev lanske slikarske kolonije odkupil. Zbirka vsebuje slike vseh udeležencev razen del Božidarja Jakca, ki seje koloniji priključil zadnje dni. Za razstavo bodo poskusili dobiti vsaj eno l delo tega znanega umetnika. so natisnjene zgodbe znane slovenske mladinske pisateljice. AFRIŠKI AKVARELI - V galeriji v Mestni hiši v Kranju razstavlja akademski slikar Peter Adamič, pobudnik lanskoletne slikarske kolonije ob Krki, akvarele z afriškimi motivi in panoramske poglede na domače Sorško polje. Razstava bo odprta še jutri, 17. marca. GODČEVE KRAJINE - France Godec, čigar dela so na razstavi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici pred dvema letoma vzbudila pozornost pri dolenjskem občinstvu, je izbor svojih krajin pred kratkim pokazal tudi gorenjskim obiskovalcem. Razstava del oziroma krajin tega znanega slovenskega umetnika je odprta v Prešernovi hiši v Kranju. RAZPISI - Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije je razpisala nekaj tradicionalnih prireditev, na katerih bodo sodelovale kulturne skupine iz vse republike. Od 26. do 28. maja bo v Zagorju ob Savi revija mladinskih pevskih zborov, 14. in 15. oktobra v Mariboru drugo tekmovanje moških, ženskih in mešanih pevskih zborov, 25. maja v Ljubljani pa finalno tekmovanje šolskih in predšolskih folklornih skupin. Do 31. marca morajo poslati Mladinskemu pevskemu festivalu v Celje svoja dela udeleženci natečaja za nove skladbe za triglasne in večglasne mladinske zbore. KJE BO XV. SREČANJE? - 10. marec je bil rok za ponudbe za XV. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Katera občinska Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij se je prijavila, še ni znano, zato tokrat še ne moremo sporočiti, kje bo tradicionalna gledališka revija. RADA BI SE UMAKNILA: Naj mi že odzvoni! tarna stara šola v Dolenjskih Toplicah - Za resničnost odgovorov jamči podpisani Vrata so zaječala kot v Hichkockovi grozljivki, sicer se pri vstopu v šolo v Dolenjskih Toplicah ni zgodilo nič nenavadnega. Res je, da je bil sprejem malce hladen, brž pa sem se potolažil, ko sem ugotovil, da šola nima centralne kurjave. - Nisem prinesel najnovejših obljub, le pogledat sem prišel, ali je res tako, kot govorijo. - Seveda je in še huje bo, če me ne bodo resneje obravnavali, je zastokala, da so se v nekem razredu premaknile klopi. - K?j je tako hudega? - Pravijo, da v meni ni varno biti. Stropi v učilnicah so slabi in lahko se zgodi, da kateremu popusti ogrodje. Kdo bi bil kriv za nesrečo? Poleg tega imam učilnice še v dveh hišah, ki soju sezidali v prejšnjem stoletju. - Kaj pa učitelji, učenci, starši, javnost? - Učitelji so sklenili, da bodo nehali poučevati, če občinska skupščina ne bo zagotovila, da bodo lopate za novo šolo zasadili letos. Tak sklep podpirajo vsi. - Pa si že kdaj prej potarnala in opozarjala, da ne vzdržiš več? - Ne samo enkrat! Zadnja leta ni sestanka, na katerem me Vse odslužene šole so si podobne ne bi „premlevali44. Ljudje so plačevali samoprispevek, samo da bi dobili novo šolo in bi se me od križali. - Ti si seveda to želiš? - Čimprej naj bi se zgodilo! Kadar koli je kaj narobe, sem jaz kriva. Jaz grenim življenje učiteljem in jemljem voljo do učenja učencem, trdijo. Stara sem, betežna, ne zmorem več zahtev, ki so jih prinesli novi časi. - Si torej odslužila? - Že zdavnaj. Vprašanja ostarelih in onemoglih ne gre tako malomarno reševati, kajne? Na to vprašanje topliške šole sem ostal brez besed. Zapisal sem ga zato, ker sem prepričan, da zna kdo drugi odgovoriti nanj. J. JUST OB GIBANJU »ZNANOST MLADINI«: Dolenjska brez tekmovalcev? Za republiško tekmovanje se dolenjski srednješolci do zdaj še niso prijavili - šole in aktivi ZMS bi morali spodbujati dijake Zakaj tako, se vprašujemo, ko smo pregledali prijave slovenskih srednješolcev za letošnje tekmovanje v okviru gibanja „Znanost mladini" 20. maja v Ljubljani: med tekmovalci ni niti enega dolenjskega srednješolca! Res je, da je precej dolenjske ljena v razpisu. Pri delu se lahko srednješolske mladine v šolah od omeji na snov, ki se je uči v šoli, le Ljubljane do Maribora, res pa je da jo mora razširiti, tudi, da je na Dolenjskem kljub Zaključno delo za tekmovanje bo temu še vedno mnogo dijakov, ki so test 20. maja v Ljubljani. Snov zanj jim biologija, fizika, kemija, geogra- bo sicer iz razreda, ki ga tekmovalec fija priljubljeni predmeti. Neodziv- obiskuje, dodana pa ji bo splošna nost ima lahko korenine le v ne- razgledanost dijaka. Tekmovalci se poznavanju tekmovanja. bodo na mestih razvrstili na podlagi Kdor se odloči za tekmovanje, se mora najprej prijaviti prireditelju: republiškemu odboru gibanja „Znanost mladini44 v Ljubljani, Lepi pot 6, nato pa opraviti pismeno nalogo po lastni izbiri iz snovi, ki je objav- točkovanja, najboljši pa bodo poleg nagrad in priznanj pridobili pravico sodelovati na zveznem tekmovanju take vrste. Mentorje, vodje izvenšolskih dejavnosti in srednješolce, ki „ustre- . } zajo44 razpistf? bi morale vodstva šol in še posebej mladinski aktivi seznaniti s pomenom tekmovanja ter jih spodbuditi, da bi se prijavili. Še je čas, da na Dolenjskem zamujeno nadoknadijo in dokažejo, da gibanje „Znanost mladini44 ne gre mimo. BOŠTJAN NOVŠAK r je bilo užitek poslušati. Prireditev je bila tudi pomemben družben dogodek: spet so se srečali prebivalci dveh sosednjih republik in še okrepili medsebojne vezi. Zborovsko petje je pomembno glasbeno področje, enako področje splošne človeške kulture. Najprej je bilo izraz obredij, ki so jih gojili ljudje, potem je čedalje bolj osvojilo množice. Od sredine prejšnjega stoletja je bila zborovska pesem pri nas tudi sredstvo za boj proti izkoriščevalcem. Skozi tisočletja je to lepo glasbo prevevala ljubezen do ženske, človeka, izražala je hrepenenje po osvoboditvi njegove osebnosti itd. Pesmi s tako vsebino smo slišali tudi na odru v Zorinem domu. DRAGO PASSEK SKRB ZA GOSTOVANJA V Črnomlju sta se kulturna skupnost in ZKPO zavzeli, da bi domače amaterske skupine gostovale na festivalih in pomembnejših srečanjih zunaj občine. Pri kulturni skupnosti bodo za taka gostovanja pripravili poseben denar. Poslej bodo na stroške kulturne skupnosti gostovale zunaj po ena glasbena, dramska in folklorna skupina. T. L. LEPO, A DOLGO Pevski zbor novomeškega društva upokojencev, ki je skupno z osnovnošolsko mladino organiziral proslavo v počastitev 8. marca, se je pod vodstvom Toneta Marklja zelo izkazal. Zbcfr je ob tej priložnosti počastil 15-letnico delovanja kul-turno-prosvetne sekcije. Poslušalstvo v dvorani je pevec toplo sprejelo, naštudirani program pa bi bil popolnoma dovolj za samostojen koncert. Prireditev je bila predolga, to je vse, kar ji je mogoče očitati, sicer pa sta bila oba dela, pevski in otroški, lepa in dobro pripravljena. Osnutek novega slovenskega predmetnika, ki predvideva, naj bi postali likovna in glasbena vzgoja v osnovni šoli izbirna predmeta, je pri Zvezi kultumo-prosvetnih organiizacij naletel na „mino44. Trdijo: nobenega razloga in opravičila ni za to, da bi Osnutek zgrešen ? na račun prostih sobot okrnili še ta minimum estetske vzgoje, ki ga šolarji dobivajo pri lilcovnem in glasbenem pouku. ZKPO se zavzema za to, da bi to vzgojo nadaljevali tudi po končani osemletki v vseh srednjih šolah. Zaskrbljenosti ZKPO, da bi otrokom v osnovnih šolah „vzeli44 še tisto malo estetskega pouka, velja pritrditi. Kajpak s tem še ni rečeno, da bi z uveljavitvijo predlaganega predmetnika naredili križ čez likovno oziroma glasbeno vzgojo. Ta se mora - naj obvelja tako ali drugače - nadaljevati v krožkih. Sole za takoimenovano izven-razredno dejavnost niso imune, kar dokazujejo številni in delovni krožki na vsem našem ob močju. Kulturni dnevi, ki naj bi jih uvedli v šolah — podobno kot športne dneve in za kar se ZKPO tudi zavzema - niso mišljeni kot zamaš za „praznino44 prostih sobot. Postali naj bi oblika za nenehno prisotnost šole v kulturnem življenju okolja. Tako bi, pravijo, ob kulturnih dnevih učenci obiskovali likovne, glasbene, gledališče in druge prireditve (z razlago), hkrati pa tudi sami pripravljali kaj pametnega za občinstvo. V* zrelo osebnost sc človek razvije le tedaj, če mu je omogo čeno vsestransko negovati vse umske razsežnosti, kultura v tem gotovo ni zadnji čas v verigi. ^_______________________ J. JUST m Ančka Gošnik-Godec: POD KOZOLCEM, ilustracija DOLENJSKA GALERIJA: Ilustracije Razstava »Podobe iz naših knjig«: do 20. marca Dolenjski muzej je pripravil v prostorih Dolenjske galerije razstavo originalnih knjižnih ilustracij slovenskih avtorjev pod naslovom „Podobe iz naših knjig44. Na razstavi, prirejeni v počastitev slovenskega kulturnega praznika (odprta je vsak dan od 8. do 14. ure - do 20. marca), so zastopani slikarji: Birolla, Borčič, Debenjak, Gaspari, Jakec, Kobe, Pirnat, Podrekar, Smrekar, Šantel in Vavpotič. Razstavljena so tudi knjižna dela, iz katerih so prikazane ilustracije. Tako jc razstava tudi lep prispevek k prireditvam ob mednarodnem letu knjige. Priporočajo, da si to lepo prireditev v galeriji ogledajo zlasti šolarji, saj so razstavo odprli predvsem zanje. Poleg šolaijcv, učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev pa vabijo na ogled tudi druge obiskovalce: vse ljubitelje slovenske knjige in likovne umetnosti: POSAVSKI MUZEJ: Nič odloženega Lani: posebna skrb gradovom in obnovam Posavski muzej v Brežicah v minulem letu ni „prigospodaril44 odloženih nalog, čeprav živi še vedno samo od občinskega proračuna. Obnovili so tri arheološke razstavne dvorane, nadaljevali raziskovalna dela pri zgodnjesrednjeveški zanimivosti na Svetih gorah in poročali v strokovnih glasilih o odkritih dvanajstih slovanskih pokopih. Poleg arheološkega oddelka so v muzeju obnovili tudi razstavne prostore, povečali narodopisno zbirko z novimi predmeti in pomagali pri raziskovalnem delu Slovenskega etnografskega muzeja na temo „Panonska hiša44. Lepo število dragocenih predmetov so zbrali tudi za oddelek NOB (zlasti dokumente in predmete o taboriščih), pomagali pri izdaji najrazličnejše literature itd. Oboga tila seje tudi galerijska zbirka. Posebej velja poudariti skrb Po savskega muzeja za ohranitev brc žiškega in bizeljskega gradu te publikacijsko delo. V glavnem je šl< to delo preko ravnatelja muzej piof. Stanka Škaleija. IZ VSEH STRANI METLIKA - Mladinski aktiv v podjetju KOMET bo še ta mesec ustanovil športne sekcije za odbojko, namizni tenis in streljanje. Anketa med zaposlenimi je pokazala, da je za tako dejavnost v kolektivu veliko zanimanja. (R. B.) KRŠKO - Te dni je začel z delom drugi oddelek mladinske politične šole, ki ga obiskuje nekaj več kot 40 mladincev in mladink iz krških delovnih organizacij. Mladi bodo 10 dni poslušali zanimive teme iz našega družbeno-političnega življenja. (R. S.) BLANCA - Mladinski aktiv tesno sodeluje z mladinskim aktivom Arto iz krške občine v pravem tekmovalnem vzdušju, kdo bo imel več aktivnosti in prireditev. Mladi z Blance pripravljajo Goldonijevo komedijo „Krčmarica". (A. Ž.) NOVO MESTO - Na ekonomski srednji šoli je začel delati marksistični krožek. Imeli so že prvo predavanje, govorili so o religiji. (M. H.) BEOGRAD - Predsedstvo srbske mladine se je zavzelo, da v letošnjem letu ponovno oživijo mladinske delovne akcije, ki so v zadnjih letih zamrle. Mladi utemeljujejo poživitev akcij s tem, da te vzgojno vplivajo na mlade ljudi. (M. V.) TREBNJE - Predstavniki občinske konference ZMS Trebnje in Go-liovega akademskega kluba študentov so se dogovorili za nekatere skupne akcije med študenti in ostalo mladino. Poudarili so, da je treba v občini sklicati posvet, na katerem bi se dogovorili o štipendiranju in zaposlovanju mladih v trebanjski občini. Razen tega bodo pripravili tudi literarni večer v spomin rojaka Go-lie, organizirali bodo obiske v delovnih organizacijah v občini in pripravili razgovor o možnostih šolanja na višjih in visokih šolah za maturante srednjih šol. Udeležili se bodo tudi pohoda mladinske brigade na Trebelno, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Šentrupert - v Šentrupertu so v nedeljo, 5. marca, zaigrali tro-dejanko „Očetovi srčki“. Mladi in režiser zaslužijo vse priznanje, saj so imeli trdo delo z igralci, ki so bili večinoma prvič na odru. Tako so šentruperško mrtvilo, ki se vleče že več kot eno desetletje, le pretrgali mladi fantje s svojo dejavnostjo. Prizadevnim mladim igralcem lahko čestitamo! (M. K.) ČRNOMELJ - kvalitetnega in zanimivega predavanja Zdenka Ro-teija o „Socialističnih silah, religiji, cerkvi in pojavih klerikalizma44 se je ,9. marca udeležilo lepo število mladih, med katerimi je bilo največ gimnazijcev. (R. B.) VINICA - Člani mladinskega aktiva in učenci osnovne šole na Vinici so v počastitev dneva žena priredili prisrčen enourni program. Dvakrat so imeli polno dvorano, gledalci pa so bili na moč zadovoljni. (R. B.) Črnomelj - Na območju črnomaljske občine je čez 2000 pionirjev, ki imajo dobro organizirano dejavnost. Sredstva, ki gredo v te namene iz proračuna, pa so zelo pičla in tudi letos ne kaže nič bolje. Ce bo obveljal sedanji predlog, bo prišlo na pionirja 1,5 dinarja dotacije. (R. B.) nasi znanci Mamica je kakor... Mariborski pevec zabavne glasbe Edvin Fliser, ki je pred dnevi pel v Novem mestu, mi je povedal, da bo v kratkem prišla na trg njegova plošča „Mamica je kakor zarja44, ki jo je posnel z otroškim pevskim zborom Pionirskega doma v Ljubljani. Ideja je vzeta po narodni pesmi, sodelujejo pa tudi „Crne vrane44. Edvin je omenil, da je to nov poskus, da se še boli obogati naš glasbeni trg, ki hoče nekaj novega, izvirnega in, razumljivo, tudi dobrega. Da bo plošča šla, je ^rnladi pevec prepričan. Še bolj naj zažive tradicije Skrb za negovanje revolucionarnih tradicij je skrb vse slovenske skupnosti, ne pa samo borčevskih organizacij Ohranjevanje, razvijanje in prenašanje revolucionarnih tradicij je čast in dolžnost vseh občanov, mladine, družbenopolitičnih organizacij in naroda v celoti, so poudarili udeleženci skupne seje predsedstva republiške konference ZMS in republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, kije bila pred dnevi. Za ohranjevanje revolucionarnih tradicij je do zdaj v glavnem skrbela borčevska organizacija, čeprav gre za nalogo, ki je najtesneje povezana z življenjskimi cilji slovenskega naroda in utrjevanjem njegove narodnostne in družbene zavesti. Revolucionarne tradicije ne pomenijo le oboževanje najpomembnejših bitk, osebnosti, krajev, ampak precej več, to je nenehen boj proti nečloveškim razmeram, ki se danes pojavljajo v raznih oblikah razčlo-večevanja človeka. Vse to pomeni močan vzgojni faktor, ki ga moramo prenašati najnlade ljudi. Ohranjevanje vrednot revolucije mora pomagati tudi današnji razvi- jajoči se samoupravni družbi. Vse to pomaga h krepitvi zavesti občanoy in spodbuja njihovo družbeno udejstvovanje. S tem se krepi tudi moč vseljudskega odpora in samoupravne skupnosti. Veliko več skrbi bo potrebno posvetiti vzgoji mladine, tako v šolah, delovmh organizacijah, društvih, JLA in drugje. Negovanje revolucionarnih tradicij je v teh sredinah naša skupna skrb. Mladi pričakujemo, da bo III. konferenca ZKJ, ki bo spregovorila o mladini, poudarila vrednote revolucije tudi v današnjem trenutku. L. RATAJC MLADI IN SVET Martin ne orje več ledine! Republiški prvak v oranju s traktorjem Martin Godler iz Brezine pri Brežicah ni samo dober traktorist, ampak tudi vzoren kmetovalec Martina Godleija, 25-letnega kmetovalca iz Brežine pri Brežicah, cenijo vsi kot sposobnega mladega človeka, ne manjka pa mu še posebnih spretnosti, saj je lani osvojil naslov republiškega prvaka v oranju s traktorjem. Na zvezni preizkušnji je bil četrti. Martin seje v zadnjem času posvetil vzreji prašičkov. Imel sem občutek, da je z dušo in srcem pri svojem delu in da žanje uspehe. - Kako to, da si se odločil za vzrejo prašičkov? „Imel sem možnost dobiti dobre nemške plemenske svinje, poleg tega pa je pogodbeno sodelovanje s kmetijskim posestvom Dobravica vzorno. Cene prašičkom so ugodne, poleg vsega pa dobim še premijo.44 - Vsi se ne pohvalijo s takšnimi plemenskimi svinjami. Kako je pri vas ? „Ta pasma je zelo občutljiva, potrebuje najboljšo nego in zelo zahtevne svinjake. Kdor nima tega urejenega, je res lahko razočaran.44 - Kako ste zadovoljni z zaslužkom? „Zračunal sem, da imam premalo plemenskih svinj. Potrebujem jih še nekaj, potem se bo zaslužek precej dvignil nad mesečno poprečje 2000 dinarjev.44 - Kako to, da nekateri kmetje tako tarnajo zaradi neurejenih cen? „Pri drugi živini je precej drugače. Saj tudi pri nas ne bi bilo nič boljše, če ne bi Dubravica vodila umne politike. Vsega so krive neurejene cene. Saj kmet res ne ve, česa bi se lotil.44 - Kaj pa davki? „Niso ravno majhni, precej denarja je treba odšteti, vendar ne gre drugače.44 - Kaj pa vaše izpopolnjevanje? „Končal sem nižjo kmetijsko šolo na Grmu. Trenutno nimam časa niti potrebe, da bi se učil. Mnogo dam na izkušnjo in prakso, ki je veliko vredna. Spremljam vse zanimivosti iz kmetijstva ter tako sledim napredku.44 - Kaj pa tekmovanja? „V Brežicah imamo dobro ekipo, lepo se razumemo, zato še ne mislim prenehati tekmovati. Vsak nastop je posebno doživetje, ki me spodbuja.44 - Ali imate poleg tega še kakšnega konjička? „Imam tudi vinograd, tam najdem veliko razvedrila.44 - Kako gledate na nadaljnji razvoj našega kmetijstva? „Boljše bo!44 S. DOKL Pred korakom v življenje Komunalni zavod za zaposlovanje v Novem mestu je izdelal posebno analizo, ki prikazuje vsa prosta mesta za uk in možnosti štipendiranja . Komunalni zavod za zaposlovanje v Novem mestu je pripravil izčrpno analizo, ki prikazuje možnosti štipendiranja na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah ter vsa prosta učna mesta. Zajeli so delovne organizacije in ustanove iz občin Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Vsako tarnanje je odveč. Štipendijo se lahko dobi, ravno tako ni težko najti učno mesto. Največ štipendij imajo razpisanih v novomeški občini. Podjetja bodo vzela nekaj več kot 200 štipendistov, veliko sta jih ponudila Pionir (48) in IMV (42). V novomeški občini je najlažje dobiti denar za študij na tehnični srednji šoli (gradbeni in strojni oddelek) ter na strojni fakulteti V črnomaljski občini nudijo 45 štipendij, prednost pa imajo tisti, ki se bodo odločili za metalurške tehnike. Podjetja v metliški občini so razpisala samo 9 štipendij, najbolj . pa iščejo strojne, ekonomske in pre-• dilske tehnike. V Krškem imajo na voljo 27 štipendij, najbolj iskani pa so konfekcijski in paoirniški tehniki. Podjetja iz ribniške občine so ponudila 20 podpor, 10 strojnih tehnikov pa bodo štipendirali v kovinarskem podjetju RIKO. V Trebnjem so razpisali devet štipendij, največje povpraševanje je po strojnih in ekonomskih tehnikih. Torej je na območju Komunalnega Zavoda Novo mesto na voljo 328 štipendij (236 za poklicne in srednje šole ter 92 za višje in visoke šole). Možnosti za trdnejši življenjski korak obstajajo! Kako je s prostimi mesti za uk? Učne možnosti lahko dobi 709 učencev, v glavnem so prosta mesta v družbenem sektorju. Največje potrebe izkazujejo v novomeški občini (391), sledijo Krško (136), Črnomelj (77) itd. Veliko mladih ljudi potrebujejo pri Pionirju (127). Povpraševanje je zlasti po zidarjih, tesarjih in strojnih ključavničarjih. Sledi IMV, ki bo vzel v uk 63 mladeničev. V Krškem ima največje potrebe Kovinarska, vzela bo 20 ključavničarjev, 10 prodajalcev pa vzame v uk krška Preskrba. V črnomaljski občini je na prvem mestu Belt, ki potrebuje 20 livarjev, in Belokranjsko gradbeno podjetje; le-to potrebuje 10 zidarjev. Analiza kaže, da so precej slabše možnosti za dekleta (prostih mest je samo nekaj več kot 100), najlaže pa pridejo do kruha tisti, ki se bodo odločili za gradbeništvo, strojno industrijo, trgovino in gostinstvo. Vsi podatki so na voljo. Mladi in njihovi starši imajo vse možnosti, da se še pred koncem pouka pozanimajo za najprimernejše pogoje. Prepričani smo, da vsa prosta mesta ne bodo zasedena. Najtežje bo pri gradbincih, ki nimajo nikoli dovolj ljudi. K. T. Oto med Novomeščani Mladi slovenski pevec Oto Pestner in pevka Andreja Zupančič sta ob spremljavi zabavnega ansambla Orioni, pripravila pretežni del koncerta, ki so ga izvajali za Novome-ščane v ponedeljek, 13. marca zvečer. Oto je pel tudi v sestavu kvarteta, ki se je predstavil s črnskimi duhovnimi pesmimi. Nekaj točk pa sta prispevala tudi gost - pevec iz Sarajeva Zlatko Hodnik in kom^j 13 let stari Celjan Franjo Bobinac. Dvorana v novomeškem domu kulture je bila polna. METLIČANI SO PORAZILI N0V0MEŠČANE Pokal odnesli čez Gorjance Pokal Dolenjskega lista so letos osvojili košarkarji metliške BETI, ki so v finalnem srečanju presenetljivo porazili Novoteks (Nadaljevanje s 1. str.) V predtekmovanju je navdušila ekipa Partizana iz Kočevja, ki se pripravlja na tekmovanje v II. republiški ligi; lepo košarko pa so pokazali tudi igralci Partizana iz Črnomlja, ki so nastopili z mlado ekipo. Med ekipe presenečenja štejemo tudi brežiške gimnazijce, ki so v predtekmovanju izločili ekipo Novoteksa II. V polfinalu so Belokranjci prekrižali kopja s Kočevarji, Novomeščani pa z Brežičani. Čeprav so se kočevski in brežiški košarkarji srčno borili, niso bili dorasli prekaljenima ekipama Beti in Novoteksa. Gledalci so z veliko nestrpno sljo pričakovali finalno srečanje, saj so tekme med Belokranjci in Novomeščani gledalce vedno navduševale. Že na začetku se je pokazalo, da bo boj težak, saj so si kljub vodstvu Novomeščanov Metličani prizadevali rezultat izenačiti. V prvem polčasu se jim to ni posrečilo, zato pa so imeli več sreče proti koncu srečanja, ko so Novoteksovce ujeli in celo prehiteli za eno samo točko, ki pa je odločala o prvem mestu na tem zanimivem turnirju. Metličani so si zmago priborili z veliko požrtvovalnostjo, Novomeščanom pa se je poznalo, da so se izčrpali prejšnji vfečer, ko so katastrofalno premagali svoje tekmece v republiški ligi Lesonit iz Ilirske Bistrice z razliko 41 košev. Če bi Novomeščani igrali tako tudi v nedeljo, potem bi Beti doživela hud poraz. Belokranjci so se zelo razveselili nepričakovanega uspeha, saj je bilo po končani tekmi igrišče njihovo. Objemanja in poljubovanja ni bilo konca. Rezultati: Rod (Radeče) : Partizan (Semič) 15:17, Partizan (Kočevje) : Partizan (Straža) 33:19, KK Vidovo : Partizan (Črnomelj) 11:19, gimnazija Brežice : Novoteks II 19:15, Partizan (Semič) : Partizan (Kočevje) 17:26, Partizan (Črnomelj) : gimnazija (Brežice) 17:19, Beti : Partizan (Kočevje) 51:37, Novoteks I : gimnazija Brežice 49:24, finale: Beti : Novoteks 62:51. Končni vrstni red: 1. Beti (Metlika), 2. Novoteks I (N. m.), 3. Parti- Za stopničko više Ob zaključku jesenskega dela moške rokometne republiške lige so si brežiški rokometaši prigarali drugo mesto. V nadaljevanju tekmovanja pa ne skrivajo želja, da bi osvojili celo naslov republiških prvakov in se za nagrado uvrstili v II. zvezno ligo. V razgovoru s Slavkom Bosino, ki je eden stebrov ekipe in „topničar44 iz prve napadalne linije, sem imel občutek, da je tempera- la primerni višini, zato lahko pričakujemo vse najboljše. - Kako ste se pripravljali za nadaljevanje tekmovanja? „Čez zimo smo vadili v telovadnici, igrali pa smo tudi nekaj prijateljskih in prvenstvenih tekem. Imam občutek, da smo dobro pripravljeni!44 - Kakšne so možnosti za osvojitev prvega mesta? „Doma bomo igrali z vsemi neposrednimi tekmeci za najvišjo lovoriko. Upam, da bo šlo vse po sreči, lahko smo prvi! Če nam letos ne uspe ta tako zaželeni podvig, potem se ne bo tako’ kmalu spet ponudila priložnost.44 - Kaj pa ekipa? „Precej nas je starih igralcev, vendar mlajši, kot so Štangelj, Blatnik in Lukež, že rastejo.44 - Kako je z razvojem rokometa na Dolenjskem? „Vesel sem izredne razgibanosti, saj igrajo rokomet že skoraj v vsaki vasi.44 - Kako je z ženskim rokometom v Brežicah? „Tudi dekleta imajo lepo priložnost, da se uvrstijo v višjo ligo.44 - Česa si najbolj želite? „Da bi naša klubska uprava pod vodstvom presednika Žabkarja še tako zagreto delala in da bi prišli do športne dvorane.44 T. KOREN zan (Kočevje), 4. gimnazija Brežice, 5. do 6. Partizan (Črnomelj) in Partizan (Semič) itd. Turnir je potekal brez zastojev. Organizacija tekmovanja je bila vzorna, ekipe se niso pritoževale nad sojenjem, saj sta delila pravico v odločilnih srečanjih tudi dva republiška košarkarska sodnika iz Ljubljane. S. DOKL Pride »Triglav« V pripravah na bližnje republiško košarkarsko prvenstvo bodo košarkarji Novoteksa v nedeljo, 19. marca, ob 10. uri v bršlinski telovadnici odigrali prijateljsko tekmo s Triglavom iz Kranja. Vstop je možen samo v ^copatah!__________________^ V Sisku zmagala MLADOST - Novomeške odbojkarice so sodelovale na odbojkarskem turnirju, ki ga je v počastitev 8. marca priredil odbojkarski klub METALAC iz Siska. Novomeščanke so malce razočarale, saj so zasedle komaj tretje mesto. Zmagala je ekipa zveznega ligaša MLADOSTI iz Zagreba, ki ni imela enakovrednega nasprotnika. Novomeščanke so dosegle naslednje rezultate: METALAC : Novo mesto 2:0, MLADOST : Novo mesto 2:0 in Baranja : (Glina) : Novo mesto 0:2. Končni vrstni red: 1. MLADOST (Zgb.), 2. METALAC (Sisak), 3. Novo mesto in 4, Baranja (Glina). S. T. Tri zmage Škafarjevih , V nedeljo je bilo na Ravnah mednarodno mladinsko plavano prvenstvo, na katerem je nastopilo tudi pet mladih krških plavalcev. Posebno sta se odrezala brat in sestra Škafar, ki sta osvojila tri prva mesta. Branka Škafarjeva je zmagala na 50 metrov delfin v času 46 sekund, enako tudi na 50 metrov prosto (39,3), na 50 metrov hrbtno (47,7) pa je bila druga. Brat Andrej je zmagal na 100 metrov delfin (1:28,6), na 200 metrov mešano, vendar je bil zaradi napačnega obrata diskvalificiran. Mlada krška plavalca sta kljub nezadostnim pripravam izredno lepo uspela na Ravnah. Ž. S. Novoteks : Lesonit 92:51 Novomeški košarkarji v pripravljalnem obdobju močno nihajo v formi: v soboto zvečer so igrali nad-poprečno, v nedeljo dopoldne na turnirju Dolenjskega lista pa slabo. Proti Lesonitu so zmagali brez težav in gostje iz Ilirske Bistrice, sicer člani slovenske A lige, niso mogli uiti katastrofi, čeprav so poskušali s consko in posamično obrambo. Za Novo mesto so igrali: M. Špi-ler, Pirc, Splichal 16, Z. Kovačevič 18, Počrvina 11, S. Kovačevič 16, Ivančič 6, Šepetave 12, B. Špiler, Piletič 3, Papič 1, Šobar 9. Veljko tretji v Sloveniji Mirenčan Veljko Kolenc je v nedeljo skakal na republiškem prvenstvu za starejše mladince v Planici in na 60-metrski skakalnici zasedel odlično tretje mesto. Dosegel je 193,4 točke in skočil 55 in 56,5 metra. S tem, je mladi Mirenčan ponovno dokazal, da je eden najbolj nadarjenih mladih jugoslovansjih smučarskih skakalcev. Robi Peric in Rog Na Golteh je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v veleslalomu za mlajše in starejše pionirje ter pionirke in cicibane ter cicibanke. Nastopilo je 307 smučarjev iz 21 slovenskih klubov. Nastopili so tudi smučarji novomeškega Roga in dosegli vidna mesta. V konkurenci cicibanov je Robi Peric zasedel drugo mesto. V ekipni razvrstitvi pa so tekmovalci Roga zasedli tretje mesto in zbrali 234,4 točke. O uvrstitvi drugih smučarjev bomo pisali prihodnjič. R. V. Sevničani zmagali v Gradcu Prejšnjo soboto so rokometaši sevniškega Partizana gostovali v Gradcu in pred več kot 400 gledalci porazili z rezultatom 30:20 ekipi POSTA. V vrstah Sevničanov sta bila najboljša Šilc in Trbovc, ki sta dosegla tudi največ zadetkov. Naši in Avstrijci so se dogovorili še za tesnejše sodelovanje. J. H. MOKRONOG - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za februar je sodelovalo 21 šahistov. Zmagal je Frane Videčnik (18,5). Sledijo: Zutič in Hočevar (18), Lavrinšek (14,5), Nada Peterle (14), Dvornik, Preskar in Darka Zajc (13) itd. V skupni uvrstitvi vodi Videčnik z 39 točkami. Sledijo: Zutič, Hočevar, N. Peterle, Lavrinšek, S. Gačnik itd. ti ! i I I k 'S, SENOVO - Senovški mladi nogometaši so v nedeljo premagali mladince Krškega 4:2. V članski tekmi pa je Rudar porazil nogometaše Metalne iz Maribora 4:3. (Z. Š.) SEVNICA — V prijateljskem kegljaškem srečanju je kegljaško društvo Sevnica premagalo ekipo Partizana (Sevnica) s 651:646. Pri zmagovalcih je bil najboljši Abram, pri poražencih pa Lavrenčič. (J. R.) NOVO MESTO - V nedeljo je bilo odigrano občinsko košarkarsko prvenstvo za pionirke, na katerem je sodelovalo 6 ekip. Najboljšo igro so pokazale pionirke z Grma, ki so zasluženo osvojile naslov občinskih prvakinj. Rezultati: Vavta vas : Grm 6:9, Grm : Stopiče 10:2, Vavta vas : Stopiče 8:7, Šentjernej : Bršlin 2:5, Bršlin : Katja Rupena (N. m.) 8:14, Šentjernej : Katja Rupena 7:8, Vavta vas : Bršlin 19:6, Grm : Katja Rupena 14:2. Končni vrstni red: 1. Grm, 2. Katja Rupena, 3. Vavta vas, 4. Bršlin, 5. in 6. Stopiče in Šentjernej. (M. H.) SEVNICA - Na tekmovanju 4-članskih mladinskih šahovskih ekip je zmagala ekipa občine Sevnica (Prosenik, Šibilja, Pompe, Primožič) s 7 točkami. Sledita Hrastnik in Trbovlje. Po tekmovanju so odigrali hitropotezni turnir, na katerem je zmagal Murn iz Trbovelj, sledijo: Šibilja, Prosenik itd. (B. D.) ČRNOMELJ - V prijateljski rokometni tekmi so Novomeščani premagali BELT : COSMOS z rezultatom 27:21. (T. L.) KOČEVJE - Košarkarji Kočevja so odigrali prijateljsko tekmo z ekipo biotehnične fakultete - oddelka za gozdarstvo iz Ljubljane. Tekma se je končala z zmago Kočevja z 79:46. Pri domačinih so nastopili Kersnič 19, Štemberger 14, Smola 10, Papež 9, Gergar in Sterle 5, Smola, Dejak in Dekleva 4 ter Vu-kelja 3 koše. (A. A.) NOVO MESTO - V propagandne namene bodo te dni telovadke Novega mesta obiskale Črnomelj in Krško. Obisk sodi v priprave mladih telovadcev, ki bodo v kratkem nastopili na medobčinskih tekmah v gimnastiki. (C.) CERKLJE - Rokometni ekipi Cerkelj iz Leskovca sta se prejšnjo nedeljo srečali v prijateljski tekmi. Ekipi sta pokazali dober rokomet, zmagali pa so domačini z 21:18. Za domače so bili uspešni: Bevc 6, Pucko 5, Srbčič 1 in Zlobko 8, za goste: N. Mlakar 6, Kovač 5, M. Mlakar 3, L. Šribar 3 in Radi 1. (S. Z.) KRMELJ - To nedeljo je bila odigrana prijateljska tekma v rokometu z BELTOM iz Črnomlja. Domačini, ki so nastopili brez Zamana in Papeža, so srečanje izgubili 14:10. Gostje so igrali borbeno, domačini pa so bili zelo neučinkoviti. (B. D.) BRŠLIN - Na novomeški osnovni šoli v Bršlinu so v torek ustanovili športno šolsko društvo, ki že uspešno nastopa. (S. A.) VINICA - Prejšnjo nedeljo je bila na malem viniškem igrišču odigrana prijateljska nogometna tekma med Severinom in Vinico. Domači nogometaši so pokazali dober nogomet in zmagali s 5:4. (V. R.) ČRNOMELJ - Na turnirju v malem nogometu so nastopile 4 ekipe, ki so bile sestavljene iz igralcev Bele krajine. Zmagala je ekipa „Neože-njeni“, ki je v odločilnem srečanju premagala „Poročene14 z 2:0. (T. L.) ČRNOMELJ - V prijateljskem rokometnem srečanju je COSMOS-BELT premagala v nezanimivi tekmi oslabljeno ekipo Laboda iz Novega mesta s 30:25. (T. L.) BREŽICE - V prijateljskem rokometnem srečanju je mlada ekipa Brežic premagala Artiče z 31:16. (V.P.) ČRNOMELJ - Nogometaši Bele krajine bodo v pripravah na spomladanski del tekmovanja odigrali 4 tekme. Dve bodo igrali z nogometaši Duge Rese, eno z garnizijo Črnomelj ter z Elanom ali z Mimo. (T. L.) Na zadnjem občnem zboru novomeškega Partizana, ki ie bil vsebinsko bogat in razgiban so najbolj pogrešali starše otrok, ki obiskujejo ure telesne vzgoje. Čeprav so bili starši vabljeni, smo jih lahko prešteli na prste ene roke. Takšen odnos do vodstva Partizana in telesnovzgojnih delavcev, ki nešteto ur prebijejo v telovadnicah, je vreden obsojanja. Če ne drugače, se bi jim ,.hvaležni44 starši lahko oddolžili za njihov trud in prizadevnost tako, da bi prišli na občni zbor in vsaj enkrat od blizu videli tiste, ki se ukvarjajo z njihovimi otroki. Delavci in delavke, ne nasedajte govoricam! Med našimi delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, so se zadnje tedne marsikje razširile govorice, da bodo »... v. domovini zaprti vsi devizni računi s prihranki delavcev, ki delajo v tujih državah, da bo prišlo do nove nacionalizacije...«. Podobnih nesmislov je še več, njihov namen pa je kajpak zelo prozoren: odvrniti naše delavce, da bi svoje prihranke (devize) vlagali v domače denarne zavode in s tem pomagali svojim krajem pri razvijanju gospodarstva. Za takim šušljanjem in beganjem ljudi vedno stoje sile, ki nam hočejo škodovati. Zato moramo jasno povedati vsem našim rojakom v tujini: nobenega brskanja po tujih žepih ne bol Težko prislu-ženi denar v tujini je vaše pošteno pridobljeno premoženje. Če ga zaupate domačim bankam in hranilnicam, s tem izdatno pomagate pri razvijanju podjetij, pri izgradnji cest, vodovodov, šol, bolnišnic, zdravstvenih domov itd. Domače banke lahko en del naloženih vlog tudi posojajo našim podjetjem ali ustanovam v obliki posebnih kreditov. Ne dajte se zato begati, dragi rojaki - zaupajte svoje prihranke domačim bankam in hranilnicami S tem boste pomagali sebi in skupnosti že zdaj, ko še delate v tujini, zlasti pa potem, ko se bost^ vrnili domov. Z novimi obrati, s tovarnami in z razširjenimi podjetji boste pomagali odpirati nova delovna mesta, na katerih boste delali vi ali pa vaši otroci rojaki, prijatelji, znanci in sosedje. Prosimo vas, obvestite o tem tudi svoie nriiate-lje in sodelavce, kier ste začasno na delu! Svetujte jim dobro - hvaležni vam bodo1. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA HMArMA „Nehaj se že plaziti po kolenih! Ko bova poročena, si zlepa ne boš mogel privoščiti nove obleke! “ „In tu, gospod kolega, imamo tipičen primer poljuba pri brzini 100 kilometrov! “ „Hej... vi... pst...!' „Kdo izmed vas, bratje, je pa tole tu naročil? “ •••••••••••••••••••• TRAGEDIJA V POTOKU: Smeh v NOVOTEKSU .in ko vam še enkrat čestitam za 8. marec, hkrati opravičujem vaše može: zaradi pomanjkanja vode vam danes dopoldne niso mogli oprati perila, umiti posode od zajtrka niti skuhati kosila... “ se je predsednik sindikata v tekstilni tovarni NOVOTEKS tovariš Ivkovič prejšnjo sredo pošalil med sporedom v veliki sejni dvorani Na proslavi zbrane žene in dekleta so se nasmejale, hkrati pa s ploskanjem zahtevale, da njihovo protestno pismo s 60 podpisi, zaradi stalnega pomanjkanja vode, objavi naš časnik. Sodobni Ponciji Pilati Franc Ilaš, zelo aktivni odbornik z Bučke, nima dlake na jeziku, kot temu pravimo. Ko je prejšnji teden sev niška občinska skupščina obravnavala predlog za izjemno oddajo stavbnega zemljišča, je temu odločno nasprotoval. Komisije, ki lahko pri uveljavljanju predpisov pri nas delajo izjeme, je ocenil, da se obnašajo kot Poncij Pilat, ki si je z umivanjem rok hotel izbrisati krivdo. Franc Lipovšek, načelnik za gospodarstvo, je k tej njegovi misli, ki je med odborniki zbudila smeh, dodal, da v sevniškem primeru ni predvidenih nič mrtvih. Besede, ne dejanja! Na zadnji seji sveta za urbanizem novomeške občinske skupščine se je* 15 navzočih soglasno odločilo za popolno podporo blokovski gradnji. Soglasne podpore jim ni bilo težko dati: od 15 jih ima namreč 13 lastne hiše, 1 pa jo gradi. Kako je že rekel župnik o grehu? Da, „ne glejte mojih dejanj, verniki, poslušajte in ubogajte moje besede/“ Ampak: za blokovsko gradnjo smo tudi mi! Odbornik dokazuje Cesta med Kanižarico in Dobličami je vedno slabša, pritožbe občanov tudi niso zalegle, zato je prizadevni občinski odbornik Janko Horvat iz Blatnika hotel cestarju dokazati, kako se z dobro voljo krpajo luknje. Po šihtu je vzel lopato in iz jarka raz trošeni gramoz nasul na cesto. Tako je zakrpal že več jam, ko ga je sosed opozoril: „Nehaj, brate, saj te lahko primejo! Mar je cesta tvoja? To je motenje posesti!“ Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice. Nov denar — zlat denar! (Naša država) misli nov denar vpeljati ♦ — in sicer zlat denar! Doslej imamo pri nas srebrno veljavo, sosednje države pa večinoma zlato. Od tod prihajajo velike sitnosti na mejah, pri trgovini itd. Tudi govore, da se bode uvedla mesto sedanje manjša enota — mesto goldinarja, pol goldinarja, ki se bode imenoval krona. Posebna komisija na Dunaju se o tem posvetuje. Doslej še kaj gotovega niso določili. (Francozi) imajo nove ministre. So pa le nova imena — s starimi mislimi. (Angleška) vlada ima doslej primeroma najmanj vojakov, ker jo stane vsak vojak kacih 600 gld. ali vendar vse kaže, da se tudi ona pripravlja na to, ako bi se vtegnila vneti vojska. (Proslava). Naši vrli gimnazijalci so napravili „Muzikalično - deklamatorično akade-mijo“ v korist dijaškemu podpornemu društvu. Od nekdaj je v Novem Mestu med vsemi ta zabava vselej najbolj obiskana, in smemo reči, da ni za drugimi zaostala. (P r e m e m b a) posestva. Neki dunajski bogatin, je baje kupil posestvo „Ruperč Vrh“ za 96.000 gld. (P o p r a v e k) . V zadnjih „Novicah“ je bilo Žalostno darilo za 8. marec LENKA CUJNIK (Nadaljevanje s 1. str.) Sest let in pol stara sestrica Me-litka je skočila za njim in ga skušala rešiti, a se je še sama začela utapljati. Na suho jo je potegnila Alenka Cujnik, stara 5 let in pol. Gasilci so iskali Marka pozno v noč, a ga niso našli. To jim je uspelo šele naslednje dopoldne.44 ,Kdo sta dve dekletci, ki sami nista znali plavati, pa sta brez strahu skočili v vodo, da bi rešili otroka, ki se je utapljal? Melitka Mavsar pripoveduje še vsa iz sebe: „Štirje smo šu nabirat zvončke: midva z Markom pa Alenka in njen brat Aleš. Na Dularjev travnik smo šli, tam jih je vse polno. Za osmi marec sem jih hotela nesti v malo šolo. Nenadoma sem videla, da je Marku spodrsnilo, naslednji hip je bil že v vodi -kar na sredi potoka. Potopil se je in samo roke je še držal iz vode. Skočila sem za njim, mislila sem samo to, kako bi ga rešila. Nič nisem mogla narediti, za vejo sem se prijela in po- Zaščitena Kolpska dolina Prepovedana začasno vsaka gradnja, predvsem pa taka, ki bi onesnaževala vodo Levi in desni breg Kolpe sta v poprečju 500 m daleč. Tako so sklenili 10. marca v Kočevju na sestanku skupnosti Obkolpja, ki jo sestavlja 21 občin ob Kolpi in njenih pritokih. Na tem sestanku so sprejeli posebno odločbo, ki bo začasno nadomeščala prostorski načrt urbanistične ureditve Obkolpja. Odločba o zaščiti se ne nanaša le na Kolpo, •••••••••• OPIČJA navada Pred kavarno „Zvezda1* v Kočevju je tulil, nato pa splezal na drog ■ javne razsvetljave in ga majal Borivoj Ljujič, ki stanuje v gostilni „Ribni-čan“ v Ribnici. To je počenjal ob 1.30, 5. marca. Ko je opazil miličnika, je zbežal, a so ga prijeli. Potem je dal miličniku lažne podatke. Zaradi vsega tega so ga miličniki prijavili sodniku za prekrške. ampak tudi na njene pritoke Ca-branko, Kupico, Kupčino, Korano, Mrežnico, Dobro, Glino in njihove pritoke. Zaščitni pas ni širok povsod 500 m, ponekod celo samo 100 m, drugod pa tudi do 800 m. V zaščitenem pasu v načelu ne bi smeli dovoljevati nobenih gradenj. Vendar odločba dopušča nekatere izjeme. S sprejeto odločbo je prepovedano tudi vsako onesnaževanje voda in okolja, gradnja objektov, ki bi onesnaževali vodo ali zrak, vsaka nenačrtna gradnja, razen tega pa odlok strogo prepoveduje tudi kakršnokoli drugo spreminjanje in skrunjenje narave. Sklenili so tudi, da je treba čim-prej izdelati prostorski načrt tega območja, ki bo usklajeval vse oblike ljudske dejavnosti z okoljem. Ta načrt sta dolžni financirati razen prizadetih občin tudi obe republiki. Končno odločitev o izdelavi prostorskega načrta bodo sprejeli predvidoma na naslednjem zasedanji! ob- kolpskih občin, ki bo 10. aprila v Sisku. V skupnosti obkolpskih občin so razen hrvatskih še občine Kočevje, Črnomelj in Metlika. J. PRIMC Najprej k frizerju, potem na delo V obratu novomeške tovarne IMV v Brežicah in v Obrtnem kovinskem podjetju v Dobovi niso naklonjeni dolgim lasem. Fantom so povedali jasno in glasno, naj hodijo na delo kratko postriženi. Delodajalcev tudi napovedi prizadetih, da se bodo pritožili na občinskem sindikalnem svetu, niso omehčale. ćem me je Alenka potegnila iz vode ...“ Pa jo vprašam: „Melitka, znaš plavati? 44 S široko odprtimi očmi odkima . .. Alenka Cujnik je stara pet let in pol, njen brat Aleš je še za leto dni mlajši. Alenka se spominja: „Marko je padel v vodo, potem pa je še Melitka skočila za njim'. Tudi ona je bila čez glavo mokra. Videla sem, kako se drži za vejo, pa sem še jaz stopila v potok, voda mije šla v škornje in mokra sem bila. Me-litki sem dala roko in jo potegnila na suho.44 In vprašam: „Lenka, znaš plavati? 44 Počasi odkima z glavo: „Ne, ne znam . ..“ Mali Aleš, star štiri leta in pol, pa doda: „Če bi jaz znal plavati, bi skočil v vodo in rešil Marka!44 Na travniku ob potoku je zjutraj deževalo. Dopoldne se je pokazalo sonce. Vrbe so se v starosti globoko sklanjale nad vodno gladino, kot bi hotele dobro pogledati, kaj se je zgodilo pred dvema dnevoma. Kalna voda je drla mimo vasi. Zvončki so neugnano rasli po vsem travniku — tudi ob potoku, tam, kjer jih je skušal trgati Marko. ^ In popoldne so bili tudi na njegovem grobu. Beli in nežni. J. SPLICHAL naznanjeno, da je novi župan g. J. Žan, po domače Penca. V imenih je pomota: Novi župan je gosp. Ivan Penca, po domače Žan s Težke vode. (Kje je?) ženska z imenom Marija Štajer. Že leta 1890 je odšla v Ameriko, toda podpisani ne more poizvedeti za njo. Ona je majhne postave, črnikasta in stara okoli 27 let. Ima podolgovat obraz, črne oči in dolge lase ter ni posebno jasne pameti. Prosim če kdo kaj o njej izve, naj mi to naznani. Jože Štajer, Ely Minnesota, Amerika. (Lep zaslužek). Osobe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti lep zaslužek, ki se spreminja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora do-tičnik znati razločno slovenski pisati. Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestaiji, dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. Z. 3144 poste restante v Ljubljano. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, Novo Mesto, 15. marca 1892) Zaradi lizike ob 4 zobe Alojz Skoliber, poslovodja metliške samopostrežbe, je bil tarča užaljenega očeta Kar se je pred kratkim zgodilo poslovodji metliške trgovine, je za las podobno obračunavanju iz filmov na Divjem zahodu, le da tokrat nasilnež ni nosil kavbojskih oblačil, temveč je imel slu- čajno gasilsko uniformo. Napadeni je dogodek sam opisal tako: „Sedel sem v pisarni in skoz okence opazoval stranke v trgovini, kar je moja dolžnost. Zapazil sem 10-lctnega fantiča iz Krivoglavic, ki je v rokah vrtci liziko, nato pa jo spravil v žep. Pri blagajni sem ugotovil, da lizike ni plačal, zato sem dečka pred pričo Matjašičem povabil v pisarno. Ne gre mi za 30 par, temveč za poštenost. Deček je rekel, da mu je liziko kupil stric. Povedal je njegovo ime, toda izjavo sem hotel preveriti. Končno je tak ukrep za otroka vzgojen. Strica poznam, in ker sta- nuje v bližini smo ga poklicali. Takoj ko je potrdil, da je liziko res kupil, je bila zadeva končana. Zmotili smo se, a to se dogaja v samopostrežnih trgovinah. Pri nas imamo precej nepoštenih strank, zato smo toliko bolj previdni in dosledni. Dva dni zatem je prišel dečkov oče k meni, češ da smo otroka pri pregledu tepli. Razložil sem mu, da o tem ni bilo sledu in da sem imel priče, nato smo se mirno razšli. Zadeva pa še ni bila končana. Čez nekaj dni sem tega človeka spet zagledal v našem bifeju. V gasilski uniformi je vinjen slonel ob pultu. Cim me je videl, se je zakadil s pestjo vame z besedami: „Ti fašist, belogardist, zaklal te bom ...“ in me s pestjo močno mahnil po zobeh in v trebuh. Opotekel sem se in padel na radiator. Nasilneža je odpeljala milica, toda čez čas se je spet vrnil. Tedaj je bil skesan, toda obžalovanje je bilo malce pozno. Mene je v ustih vedno bolj bolelo, zato sem šel k zobozdravniku. Ugotovil je hudo poškodbo in mi dejal, da moram dati štiri zobe izdreti. Zdaj sem brez njih. Koliko potov imam, bolečin in sitnosti. Tudi ne morem preboleti, da me je razjarjeni oče zmerjal s fašistom, saj sem tri zime nosil partizansko puško po Beli krajini.“ Verjetno bo imelo z zadevo opraviti še sodišče, toda ne gre za formalno zadoščenje. Če takih sporčkov med ljudmi ne bomo znali urejati brez pesti in nasilja, se bo miroljubna Metlika spremenila v Teksas. R. B. H ~ '*v 'V Aleš in Lenka gledata v potok, kjer je 7. marca utonil mali Marko. (Foto: J. Splichal) ... Direktor Delavske restavracije v Novem mestu Ivan Zorc nadaljuje z razvojem samoupravljanja: namesto z metanjem telefonov se izpolnjuje z nožem! ... Potem ko je Kićo Slabi-. nac v Novem mestu dobil jajce v glavo, je na podobno nagrado upal tudi Edvin Fliser. Ampak kaj, ko so uspele Klopotce odigrali že pred dnevi... ... Direktor Otočca Jože Lampret je od neučakanosti že skoraj postal vodnjak - preden so obnovili restavracijo Pri vodnjaku! ... Košarkarji novomeškega Novoteksa so izgubili z metliško Beti. Kolikor vem, prva oblika konkretne pomoči nerazvitim ... Za 40 mučenikov se ni nič podražilo. Stari ljudje pravijo, da je potem 40 dni enakih temu. Bomo videli, če to drži samo za vreme! ... Cigani so začeli borbo za socialno enakost: najprej je Hudorovac v Velikem Gabru ukradel gostilničarju 12.500 mark.. . ... V novomeškem Mesnem podjetju nova kriza. Pred meseci je odstopil direktor, zdaj primanjkuje mesa! Reševal tovariša in se ponesrečil Drog je padel, ker se je zlomil trhli les pri vijaku Drog električne napeljave, ki ga je podirala ekipa Elektro Kočevje, je padel na 33-letnega delavca Draga Grila iz Kočevja in ga hudo poškodoval. Nesreča se je zgodila v soboto, 11. marca, okoli 13. ure, ko so pri tovarni Tekstilana v Kočevju podirali drog električne napeljave. Drog, id je bil na betonskem podstavku, je ekipa, ki je bila vajena takega dela, podirala po vseh predpisih, pravijo pri Elektru. Ko so drog spuščali postopoma z vrvjo proti zemlji, se je zlomil trhel les droga pri nekem vijaku in drog je začel padati proti 19-lentemu monterju Jožetu Petelinu. Drago Gril je to opazil, stekel proti Petelinu in vpil nanj, naj se umakne. Nekateri vedo celo povedati, da ga je odrinil izpod padajočega droga. Naj bo tako ali tako„ drži, da je padajpči drog Petelina le nekoliko oplazil po hrbtu, padel pa je na Draga Grila, ki je s svojim posredovanjem rešil Petelina, in mu zlomil nogo. V bolnišnici ugotavljajo, če nista zlomljeni tudi druga noga in roka. J. PRIMC KRPANOV KOTIČEK Ubogi mučeniki Bliža se pomlad. Zemlja in orodje kličejo, kajti pripraviti se je treba na kmetovanje. Hodil sem po Mišjem dolu, se oziral, pa nikjer ni bilo žive duše. Okoli hlevov, skednjev in kozolcev je ležalo vse, kar se je nabralo čez zimo. Povsod je bilo nastlano s senom, slamo in koruznico. Tam v kotu so ležale zlomljene grablje, drugje pol roglja vil, k steni je bila prislonjena zarjavela kosa in še kaj. Preveč bi bilo dolgčas, da bi vse to gledal in popisoval. Kaj sem hotel? Odpravil sem se v krčmo, kamor hodijo popotni, kadar se nimajo kam dati. Notri se je trlo starih nadušljivih dedcev, pa tudi mladi so bili zraven in popivali. Pomešani so bili z deklinami, ukali so, plesali in s petami tolkli ob tla, kakor bi kačam glave trli. „I, kaj pa delate? 44 povprašam starega znanca pri mizi, kamor sem prisedel. Dvignil je polič in pomežiknil: „Praznujemo. Na, pij - **_ „Živeli mučeniki!44 je še pritaknil drugi. „Kako vendar? Videl sem že reveže in mučenike, ki so stokali in vpili na pomaganje, ali takih, ki bi se veselili in še vino pili povrh — nak, kaj takega se mi pa še ni primerilo, kar tlačim zemljo na tem svetu.44 „Martin, ti tega ne razumeš, ker nisi oženjen. Mi trpimo, mi. Dopoldne se mučimo z delom. Le po kosilu se malo odpočijemo, da lahko proti večeru stopimo med prijatelje v krčmo in se kaj pogovorimo. Kajpak, tudi spijemo nekaj zraven, vendar ženske kar naprej sitnarijo, da nič ne delamo. Tako gre celo leto, pa smo se domenili, da bomo imeli možje današnji dan za praznik.44 „Je že prav, kaj si pa silil v zakonski jarem!44 mu oponesem. „Kaj pa tvoja žena? Ravno tako se muči z delom za novce, potlej pripravlja južino in večerjo zate in za otroke, pere, pomiva, pospravlja, kuri in še kaj. Čemu ji ne pomagaš? 44 „Ne boš me dobil! Vse to je žensko delo. Ako bi ženi le malo popustil, bi za prvim' delom prišlo drugo tako gotovo, kakor pride petek za četrtkom. Še kozjih molitvic bi mi napela, ako bi kaj napak naredil. Ne maram biti ata copata. Mi moški smo zato, da smo glave pri hiši; ženske naj pa delajo. Saj bi se mi vsi smejali, ako bi zvedeli, da pomivam posodo, ribam ali otroka pitam po žlički. Na, Martin, ga boš še? 44 „Ne maram piti od vas, mučenikov. Ženske vam strežejo kakor čebele trotom, kadar se k roju pripravljajo, vi pa popivate tukaj. Sram vas bodi! Za delom se raje ozrite,44 jim zabrusim in se zasukam na peti ter odidem. r Nagrada za Kastelčevo Tudi ta teden je bil odziv na naš nagradni razpis „Fotografija tedna“ dober. Med najboljšimi je bila fotografija Janje Kastelic iz Novega mesta, ki je v eni novomeških mesnic posnela prazne kljuke, ker mesa ni. Za posnetek bo dobila nagrado 100 dinarjev. Med boljšimi so še „Mojstri lutk“ - avtor kino-foto krožek na osnovni šofi v Kočevju; „Ženske v krški Celulozi", posnetek je poslal Tone Zalokar iz Krškega; „Plakati vabijo", avtor Sandi Mikulan iz Novega mesta, in Pavkovičevi „Salamarji iz Sevnice". Vse te posnetke bomo tudi objavili. Posnetki Zdravka Kramarja z Mirne so tehnično nesprejemljivi, ker so vsi pretemni, Mikulanov „Kuharček“ premalo pove, M. Jaranovič iz Brežic pa je s svojimi posnetki nekoliko zakj Če hočete, da bo fotografija prišla tedna", mora biti posneta v pretekle slika tehnično zadovoljiva in nareje: 200 kvad. centimetrov za druge fo vsaj v ponedeljek do 12. ure (za t< zamudile ta rok, bomo upoštevali v pošljite tudi primeren (kratek) opis z obvez o ste v u za otografija iti izviren , (ali vsaj ora biti ki bodo . S sliko Za vsako objavljeno fotografijo d obl ^vt ofnaj 50 dinarjev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervlrane-flSgrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 20. marca 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA \AB) . BREŽICE cvetlicami ****** I GROSUPLJE mTREBNJE & & : vam nudita: rezano cvetje in lončnice cvetlična semena in gomolje — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obisk, naročila in nakup se priporočamo! % V $ $ $ $ 26. Na izstrelišču vesoljskih uKet so po svoje proslavljali veliki dan predsedniških volitev. Izstreliti so nameravali oijaško raketo. Znanstveniki so že držali prste na gumbih, ko je elegantna limuzina zavozila na izstrelišče. „Predsednik!44 je završalo po vesoljskem centru in znanstveniki so za hip odmaknili prste z gumbov. Črna limuzina se je zaustavila prav pod raketo. Nekam urno sta predsednik in njegova soproga skočila iz avta in se na vrat na nos namerila naravnost k dvigalu. Popeljala sta se navzgor — kdo bi siju drznil zaustaviti? - in vstopila sta v komandni modul. Preteklo je nekaj napetih trenutkov. Tedaj pa je silen piš in oijaški ogenj šinil izpod rakete! Orjak seje začel dvigati v nebo kot Brezmadežna ob vnebovzetju . . . Ostrmeli so znanstveniki ob svojih komandnih ploščah in obnemeli! Nihče od njih ni pritisnil na gumb — raketo je sprožil sam predsednik ... POSEBNA ŠOLA ŠMIHEL Novo mesto, Kristanova 60 RAZPISUJ E prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoj: srednja izobrazba z znanjem strojepisja Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Nastop službe takoj. / k pridružite se varčevalcem! • zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo od 7,5 do 10 odst. • vodimo žiro račune 1n devizne račune občanov • opravljamo devizno-vaiutne posle, odkup in prodajo valut / • dajemo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja • odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite % opravljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki ima pri svoji banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami v KRŠKEM. METLIKI NOVEM MESTU in TREBNJEM POTA IN SI«/ Dežurni poročajo POŽAR V STANOVANJU - 7. marca okrog 17. ure je zabelo goreti v stanovanju Milana Dojčinoviča v Metliki. Takrat ni bilo v stanovanju nikogar, goreti je začelo v kuhinji. Zgoreli so viseča omarica, televizor in radio. Ogenj so pogasili, škode pa je za 3000 dinarjev. Do požara je veijetno prišlo zaradi kratkega stika v televizijskem stabilizatoiju. ČIGAV JE MOPED? - Pri Drenikovi gostilni v Gotni vasi so ugotovili, da na dvorišču že nekaj dni leži moped NM 56-054. Moped so 7. marca predali novomeškim miličnikom. Zdaj na postaji milice čaka na lastnika KDO V REŠILCU? - 8. marca med 20. in 21. uro je nekdo izred zdravstvenega doma v Novem mestu odpeljal rešilni avto NM 82-60. Miličniki poizvedujejo, kdo se je odpeljal in kam. RAZGRAJAL DOMA - 8. marca okrog 18. ure so novomeški miličniki do iztreznitve pridržali Marjana Jeraja iz Novega mesta. Opit je razgrajal v svojem stanovanju, razbijal pohištvo in vznemirjal sosede. Pred sodnikom za prekrške ga zagovor še NADLEGOVAL GOSTE - Črnomaljski miličniki so 9. marca pridržali do iztreznitve Danila Vidoša s Stražnega vrha. V hotelu Lahinja je nadlegoval goste, ko pa so poklicali miličnike, se je moža postave fizično lotil. NEPOTREBEN PREPLAH - Ves v skrbeh je 9. marca prihitel na novomeško postajo milice F. Z. iz Smolenje vasi in povedal, da je nekdo od 7. do 9. marca ukradel 12.500 dinarjev, kijih je imel shranjene pri zaročenki M. A. v Smole-nji vasi. Miličniki in kriminalisti so začeli poizvedovati, M. A. pa je denar založila med perilo in ga tam tudi našla, ko je bolj skrbno pogledala v omaro. OB ŠTEVILKO - Jože Macedoni iz Šmarjete je imel na skednju shranjen moped. 10. marca pa je ugotovil, da mu je nekdo z mopeda ukradel registrsko tablico. ZAJC EK IN KOKOSI - V noči na 10. marec je tatove posebej zamikala slastna pečenka: Francu Jančarju so iz hleva ukradli zajčka, Antonu Bojancu s Težke vode iz kokošnjaka devet kokoši, iz hleva Frančiške Brezovar v Crmošnjicah pa so izginile štiri kokoši. ŠKODA NA ŠKODI Okoli 7.000 din škode je na avtu škoda, ki seje prevrnil v nedeljo, 12. marca, okoli 11.45 pri Gornjih Lo-žinah v kočevski občini. Voznik Hasan Jusić iz Kočevja, Reška cesta 5, je bil poškodovan po glavi. Do nesreče je prišlo, ker je bila cesta malo zasnežena in še poledenela. Zaradi neprimerne hitrosti je avto zaneslo na levo čez cesto, nato pa se je prevrnil na streho. Nesreča se je zgodila skoraj na istem mestu, kjer je teden prej izgubila življenje Pustova. Voznik ni bil vinjen. POTEPTANA ETIKA? Je zlorabljal svoj položaj? Dr. Zvonimira Vidica iz Novega mesta bremene več kaznivih dejanj - Javni tožilec sprožil preiskavo zaradi utemeljenega suma Dr. Zvonimir Vidic (33 let), zdravnik iz Novega mesta, je v preiskavi, ki jo je zahteval občinski javni tožilec zaradi utemeljenega suma, da je storil več kaznivih dejanj. Grehe, ki mu jih očitajo, naj bi si nakopal kot zdravnik v zdravilišču Dolenjske Toplice. Preiskava bo pokazala, če je dr. Vidic zakrivi kazniva dejanja: zlorabil uradni položaj ali uradne pravice iz koristoljubja - po členu 314/1 kazenskega zakonika, storil kaznivo dejanje goljufije v službi - po členu 318 a KZ, storil kaznivo dejanje poneverbe - po členu 322/1 KZ in ponaredil uradno ftKvSS&M« Prometni miličniki imajo na cesti vedno veliko dela. Tale posnetek je narejen na karteljevskem klancu, kjer je navadno dosti nepravilnega prehitevanja. O mladih kadetih, ki v tacenski šoli kalijo svoje znanje za naporen in zanimiv poklic — berite na 9. strani posebno reportažo. (Foto: J. Splichal) listino - po členu 319 KZ. Bremene ga, da je kot zdravnik v zdravilišču Dolenjske Toplice izdajal pacientom brezplačne karte za kopanje ter za zdravstvene in fizioterapevtske storitve, do česar nekateri niso bili upravičeni. Izdajal naj bi zavarovancem recepte v breme socialnega zavarovanja, denarne prispevke za zdravila pa naj bi obdržal zase. Inozemskim pacientom naj bi izdajal lažna potrdila o zdravljenju v zdravilišču, čeprav niso bili tam, v obračune pa naj bi vpisoval lažne podatke o obiskih in prevoženih kilometrih, ki jih ni prevozil. VLOM V KLET Jože Fabjančič z novomeških . Mestnih njiv je prijavil miličnikom, da mu je nekdo v noči na 13. marec vlomil v klet nedograjene stanovanjske hiše in odnesel vse orodje. Vlomilca iščejo. Kriva je pijača Že pijan je prišel 9. marca zvečer v Kolodvorsko restavracijo v Kočevju 21-letni Drago Pelcer iz Mahovnika 28. Natakarica mu jc na njegovo zahtevo postregla kar 4-krat s pol deci žganja. Pelcer je bil tako pijan, da ni mogel več stati. Sedel je na stopnicah restavracije, dokler ga znanci niso odpeljali domov. Natakarico so miličniki predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške. Naslednjega dne, 10. marca, pa je Drago Pelcer že pijan zavil v slaščičarno Rafeta Murtezanija na Ljubljanski cesti v Kočevju in zahteval, da ga morajo postreči z rumom. Slaščičar mu ruma ni dal. Pelcer se je „zaradi slabe postrežbe*1 zelo razburil in je nagnal iz lokala vse goste. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve, zdaj pa se bo zagovarjal še pri sodniku za prekrške. DEČJA VAS, 14. DECEMBRA LANI: Sodba za uboj iz maščevanja Petčlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil 71-letnega Franca Strajnarja na šest let strogega zapora Petčlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, je prejšnji torek obsodil 71-let-nega Franca Strajnarja iz Dečje vasi na 6 let strogega zapora. Straj-narju so sodili zaradi uboja iz brezobzirnega maščevanja. Pri odmeri kazni so upoštevali kot olajševalne okoliščine visoko starost, razmere, v katerih je živel, njegovo obžalovanje in mnenje psihiatra. Ta je namreč pri obtoženem ugotovil psihične motnje, kakršne videvamo pri starejših osebah, TUREK NA LEDU V nedeljo okrog 22.30 sc je z avtomobilom švicarske registracije peljal proti Zagrebu Turek Omer Domer. Pri Lešnici ga je na poledeneli cesti zaneslo, da je zdrsnil s ceste in se prevrnil na njivo. Turku ni nič, škode pa je za 4.500 dinarjev. ODGOVOR Onega dne sem v vašem cenjenem časniku prebral silovit in gromovit napad nekega Sršena name. Ne bi se spuščal v upravičenost njegove kritike. Kot občan ima namreč pravico povedati svoje mnenje, pošteno in odkrito, kadarkoli in kjerkoli. Odločno pa zavračm njegova namigovanja, žalitve in obrekovanja. Ogorčen sem nad tem - in zlasti nad tem - da je vaš časnik sploh kaj takega objavil. Taka pisarija namreč ni vredna niti tega, da bi jo pes povohal! Tovariš Sršen! Ce vam meje pisanje morda v resnici ni všeč, dajte, ošpičite si svinčnik (če ga imate) in sami kaj napišite! Kaj pametnega, sočnega, zdravega, poštenega. Karkoli, vendar kaj. drugega, kot je bilo tisto vaše opravljanje. Le kje se bo našel norec, ki bo bral vaše skrpucalo. Idiot bi moral biti, če ne bi pljunil na vaš podpis, brž, ko bi ga zagledal... Upam pa si trditi, da umsko sploh niste dozoreli in sposobni dati na papir kaj pametnega. Da, tov. Sršen, tako je! Očitate mi, da pišem o prometu in drugih rečeh! In zakaj neki o tem ne bi pisal? Imam vozniški izpit, znam voziti bicikel - torej se na promet vendarle nekoliko spo- znam. Pa vi? Kolikor vem - o, pozanimal sem se o vas! - ne znate drugega kot - krmariti barko. Pod častjo mi je, da bi še naprej polemiziral z vami. Zapišem naj le, da se na takem nivoju, na kakršnega ste se spustili vi, z vami ne bom več pogovaijal. Ce želite akademsko razpravo in svežo, zdravo in iskrivo izmenjavo mnenj, pa magari nasprotnih, sem na voljo. Kot rečeno, pa~vaš umazani način ponovno in odločno odklanjam. Naj zaključim z mislijo, da se mi zdite kot oni naši številni kritiki, ki govoričijo in pleteničijo, ne povedo pa, kaj in kako stvari izboljšati. Jezik zna res vsakdo vrteti. Vprašanje je le, kako, še večje pa - kaj pove. Kot vidim pri vas, Sršen, pa z vami v tem oziru ni kaj prida. V pričakovanju, da boste spregledali svojo zmoto, ostajam še nadalje vaš JAKA PRAVIČNIK Če pa na boste utihnili in držali jezika za zobmi, sc, pri moji veri, srečava na sodišču. Hvala bogu naša zakonodaja pozna mero tudi za takšne go-bezdače. ki jih načenja arterioskleroza. Zato je po izvedenčevem mnenju Strajnar storil dejanje v bistveno zmanjšani prištevnosti. Sodišče je kot obtežil-no okoliščino vzelo zavrženost dejanja. Kot smo poročali, je Strajnar 14. decembra lani z vilami do smrti pretepel 66-letno sestro Frančiško, pre-užitkarico na njegovem posestvu. Brat in sestra sta živela v najlepši slogi do Francove ženitve 1949, odtlej pa so bili v sporih in so se neprestano tožili. K temu so Frančiško hujskali tudi nekateri vaščani. 14. decembra lani je bila zaradi pre-užitka razprava na občinskem sodišču v Trebnjem. Bolnega Franca je Tat obiskal športnike Tudi spreten dolgoprstnež si jc ogledal nedeljsko revijo dolenjske košarke v Bršlinu; medtem ko so se fantje podili po igrišču, gledalci pa uživali v lepih tekmah, si jc nepridiprav ogledal slačilnico igralcev in oskubil košarkarje iz Šentvida pri Stični za 300 din, košarkarja iz Brežic za 100 din. Igralec Metlike Gašpcrič je moral domov v copatah, ker mu je tat smuknil nove čevlje. zastopala žena, ki je prišla domov pred Frančiško in možu povedala, da je hotela 100 starih tisočakov na mesec, da pa sodišče tega ni sprejelo. 1'ranc, ki je dopoldne pil žganje, je šel kidat gnoj: ko je prišla Frančiška, jo je napadel z vilami in večkrat udaril. Potem je šel v hišo in dejal ženi: „Jaz bom šel v zapor, ona na britof, tebi pa bo bolje.“ Ob razsodbi pred okrožnim sodiščem pa je menil, da kazni ne bo prestal, češ da bo prej umrl. SREČANJE SOVAŠČANOV V ponedeljek ob 20.30 sta sc na nenavaden način srečala dva vaščana iz Regcrče vasi pri Novem mestu. Drago Kostrevc je speljeval s parkirnega prostora na Glavnem trgu, po cesti pa je pripeljal Danilo Vin-tar. Trčenje dveh avtomobilov je povzročilo 1.500 din škode. PREHITER TOVORNJAK V ponedeljek dopoldne je s Ceste komandanta Staneta v Novem mestu pri knjižnici hotel zaviti na Kidričev trg Ludvik Povhe, zato se je ustavil. Za njim je ustavil tudi Novo-meščan Božidar Korcnič. Tedaj pa je pripeljal s tovornjakom Branko Vovk z Rateža. Ker ni mogel ustaviti, je trčil v Koreničev avto in ga porinil še v Povhetovcga. Škode je za 2.900 dinarjev. NEVSAKDANJI PRIMER: Tožilec brani — tatu! Desetkratni povratnik je po mnenju tožilca dobil previsoko kazen za dve majhni tatvini Nevsakdanji primer z novomeškega občinskega sodišča: javni tožilec sc je pritožil zoper sodbo sodišča, ker meni, da je previsoka. ,,V zadnjih sedmih letih," pravi tožilec Pavle Car, Je to drugi primer!1* V navadi je namreč, da se tožilcem zde kazni, k: jih izrekajo sodniki, prenizke. Tokrat ie bilo obratno, ker se je Pavle Car pritožil v korist Antona Brandšteteija (40 let), brez stalnega bivališča - ker je večinoma v zaporih. Brandštetcr je novembra lani v Praprotnici blizu Trebnjega vzel iz spalnice Jožeta Roštana 300 dinarjev vredno moško zapestno uro, me- sec kasneje pa iz stanovanja Franca Mlakarja v Žužemberku 300 dinarjev vreden električni brivnik. Četrt ure po zadnji tatvini so ga že prijeli in odtlej jc v priporu. Pred tem dejanjem je bil Brandšteter že desetkrat kaznovan zaradi tatvin. Občinsko sodišče v Novem mestu — sodil je sodnik Leon Korošec -mu je zaradi večkratnega povrat-ništva izreklo za ti dve tatvini 3 leta in 10 mesecev strogega zapora. Sodba ni pravnomočna, tožilec pa sc jc pritožil, ker meni, da je v kaznovalni politiki vrednost prilaščenih stvari eden izmed najpomembnejših dejavnikov. Sosedovo je cenejše „Katra, jutri greva v lozo. Pomagala boš pri podiranju smreke, saj veš, da jo potrebujemo, če nočeš, da se bo skedenj podrl.“ Poslušna ženica se gospodarju Ivetu ni upala oporekati. Krenila sta v gozd, ko so sc prve jutranje meglice jenjale dvigati in ko je bilo še tako mračno, da sta se spotikala ob koreninah. ,,Ne vem sicer natančno, kje se neha naše in kje je že Francetova lastnina, toda tale bo pravšnja,“ je rekel Ive in z žago zarezal v les. Smreko sta podrla, ponoči pa jo skrivoma spravila domov. Sosed France je začel kmalu nato iskati tatu, kajti najlepša smreka iz gozda je nenadoma izginila. Tožarili so se najprej na civilnem sodišču zaradi motenja posestvi, toda ker ni nič tako skrito, da ne bi bilo enkrat očito, so ugotovili, da mora Ive še na zatožno klop kazenskega sodišča zaradi tatvine. Občinsko sodišče v Črnomlju ima zadnje čase vse več takih in podobnih primerov. Trenutno je 10 gozdnih zadev v preiskavi, dva tatova pa sta bila že obsojena. Ugotavljajo, da se navidezni spori zaradi posesti vse bolj spreminjajo v namerne gozdne tatvine, kar velja od pod-gorjanskega konca Bele krajine tja do Vinice in Poljanske doline. Ker je primerov gozdnih tatvin čedalje več, saj dobivajo po številu drugo mesto za prometnimi prekrški, so se odločili tudi za ostrejšo kaznovalno politiko. Veijetno sta pomanjkanje gradbenega materiala in pa visoke cene lesu privedle mnoge v skušnjavo, da posegajo z žagami v tuje gozdove, toda takim poskusom je odklenkalo. Pogrun-tali so jih. R. B. pa«, V. TREBNJE: V SMRT PRI PREHITEVANJU - Dragoljub Radosavljevič iz Pričinoca pri Sabcu se je 7. marca s consulom nemške registracije peljal proti Zagrebu. Pri Trebnjem je začel prehitevati tovornjak, tedaj pa je nasproti pripeljal s tovornjakom Vukoslav Maksimovič iz Gubetina pri Prokuplju. Radosavljevič je zapeljal v škarje, zadel v tovor-njak in zdrsnil s ceste na travnik. Voznik je bil tako hudo poškodovan, da je v novomeški bolnišnici umrl, sopotniki Sofija, Ljubica in Danilo Nikolič ter Miroslava Jovanovič pa se zdravijo v novomeški bolnišnici. Na avtomobilih je za 25.000 din škode. NOVO MESTO: NESPRETNO SREČANJE - 6. marca popoldne se je Franc Rozman iz Prečne pripeljal z osebnim avtomobilom v križišče v Bršlinu,' naproti pa je pripeljal Jože Kocjan iz Cegelnice Rozmana je pri srečanju zaneslo v Kocjanov avto. Škode je za 4 tisočake. METLIKA: MOPED V DEKLETI - Metlikanki Milena Rajakovič in Mileva Vujčič sta šli 10. marca zvečer peš iz Jurovskega broda proti Metliki po desnem robu ceste. Za njima je pripeljal mopedist, zavozil med njiju in ju podrl na tla. Padel je tudi sam, vendar je hitro vstal in odpeljal naprej. Dekleti sta morali zaradi odrgnin, ki sta jih dobili, poiskati pomoč v metliškem zdravstvenem domu. AJDOVEC: V SKALO - Ameriški državljan Andrej Strojin, ki je bil na obisku pri sorodnikih v Malem Lipovcu, se je 8. marca zvečer nameraval z Ajdovca odpeljati na Dvor. Že pri Ajdovcu je avto, ki si ga jc sposodil pri Avtotehni, zaneslo na bankino in pod cesto, kjer je udaril v skalo. Škode je za 5000 dinarjev. KARTELJEVO: ZADREMAL ZA VOLANOM - Metodije Kita-novski je 10. marca zjutraj vozil tovornjak skopske registracije proti Ljubljani. Med vožnjo po karteljevskem klancu je zadremal: tovornjak je zapeljal s ceste vozil nekaj časa po bankini, nato pa zadel v železno ograjo in obtičal. Škode je za 5 tiso-čakov. KARTELJEVO: PRAZNA ZRAČNICA - Ana Šepec iz Muha-brana pri Trebnjem je 7. marca vozila ficka proti Ljubljani. Med vožnjo po karteljevskem klancu se je izpraznila zadnja leva zračnica, da je ficka začelo zanašati. Voznica je izgubila oblast nad vozilom, fičo se je prevrni’ na bok, zdrsel čez nasip in obstal pod cesto. Škode je za 4000 dinarjev. RUMANJA VAS: S CESTE V DREVO - Kamničan Karel Andič je 9. marca vozil avtobus na redni progi proti Dolenjskim Toplicam. V Rumanji vasi je pripeljal naproti z osebnim avtom Franc Markovič iz Gor. Gradišča. Med srečanjem je zapeljal Markovič na skrajni desni rob ceste: pri tem je fičo zdrsnil s ceste in treščil v drevo. Škode je za 1500 dinarjev. NOVO MESTO: NEPAZLJI- VOST - Vladimir Brine iz Jedin-ščice je 8. marca popoldne namera- val zaviti z Zagrebške ceste v Novem mestu na levo. Kljub temu daje dal znak s smernim kazalcem, se je Franc Tutin iz Smolenje vasi, ki je pripeljal za njim, zaletel v fička ter ga porinil v drog električne razsvetljave. Škode je za 1500 dinarjev. ŠENTJERNEJ: NEPREVIDNA KOLESARKA - Marija Lah iz Dol. Maharovca se je 8. marca peljala s kolesom iz Šentjerneja proti "Kostanjevici. Za njo je z osebnim avtom pripeljal Janez Crtalič iz Šentjerneja. Kolesarka je nenadoma zavila na levo, ne da bi nakazala spremembo smeri. Kljub zaviranju je Crtalič zbil Lahovo, da je dobila pretres možganov in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za več kot tisočaka. METLIKA: MAJHNO TRČENJE - 7. marca zvečer sta si na Vino-gradnjški cesti v Metliki pripeljala naproti Ivan Smrečnik iz Metlike in Zvonko Štubljar iz Kašta pri Ozlju. Med srečanjem sta avtomobila trčila, škode pa je za 1000 dinarjev. GRADAC: V VPREGO - Marija Jurajevčič iz Zemlja je 8. marca popoldne peljala od Primostka proti Gradcu. S stranske poti je pripeljala vprega, tako da je voznica z avtom kljub močnemu zaviranju trčila v konja. Konju Antona Pezdirca iz Otoka, ki je vodil vprego, se ni zgodilo nič, na fičku pa je škode za 800 dinaijev. PRIJATELJSKI RAVS Boksala sta se, metala po tleh in vpila na ves glas 4. marca okoli polnoči pred trgovino Sadje-zelenjava v Kočevju Edvard Osterman iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 48, in Janko Gorjanc s Trga zbora odposlancev 51. Miličniku, ki ju je opozoril, naj ne kalita nočnega miru in se pretepata, sta odgovorila, da lahko delata, kar hočeta, sicer pa sta se le šalila, saj sta prijatelja. Zdaj jima bo sodnik za prekrške razložil, aU res nikogar nič ne briga, če se ponoči ravsata v glavni kočevski ulici. Z nožem ranil kar dva 12. marca zvečer jc 23-letni Ivan Savnik iz Sel prišel z očetom v gostilno pri Megovcu v Dobovi. Bilo je okoli pol devete ure. Oba sta bila že nekoliko vinjena. Mladi Savnik je za pozdrav zagrozil gostilničarki, da bo vse razbil, če bo dala očetu piti. Gostje niso odobravali sinovega nastopa in nekdo je pripomnil: „Očetu boš pa že pustil spiti še kozarček ' ali dva.“ Ivanu Savniku pripomba ni bila dobrodošla in jc začel rogoviliti. Dva domačina sta razgrajača takoj prijela in ga odpeljala iz gostilne. Zunaj je mladi Savnik meni nič tebi nič potegnil žepni nož iz žepa in zabodel Francu Kcžmanu rezilo v desno nogo ter ga huje ranil. Prepeljati so ga morali v zagrebško bolnišnico. Ivanu Lupšini prav tako ni prizanesel in jc ranil tudi njega. Na srečo so bile poškodbe manjše. Preiskovalni sodnik jc za storilca odredil pripor in tako je nevarni napadalec sedaj v novomeških zaporih. j j j Do 1. septembra bo! Martin Bajuk: »Priprave za preselitev ROGA v nove prostore tečejo v redu, zatika pa se pri odkupu zemljišč v Bršlinu!« V prejšnjem četrtkovem intervjuju je Milka Dular, računovodkinja pri podjetju GORJANCI v Straži, predlagala, naj direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov ROG iz Novega mesta Martin Bajuk odgovori, kdaj se bo zavod preselil iz dosedanjih prostorov v nove, kako tečejo priprave na gradnjo in kje se zatika. Od preselitve ROGA je namreč odvisen začetek gradnje novega hotela v Novem mestu, ki ga nameravajo graditi GORJANCI tam, kjer so zdaj prostori ROGA. Martin Bajuk je odgovoril takole: - Dqsedanje priprave, na našo gradnjo in na preselite* , v nove prostore - od obojega naš kolektiv veliko pričakuje - so bile kar uspešne, žal pa se je že začelo tu in tam zatikati. Kljub temu Projekti za našo novo dvorano - stala bo v Bršlinu - so izdelani, razen tistih za napeljave, ki so še v delu, kanalizacija pa je zajeta v lokacijski dokumentaciji, ki jo je pripravilo podjetje DOM-INVEST. - Pri čem pa se je začelo zatikati, kot ste že omenili? - Tisto pa pride na vrsto zdaj! Sredstva, potrebna za gradnjo, so zagotovljena, vendar je pri tem odprtih še 1 milijon din. Po dogovoru, ki je bil sprejet pred občinsko skupščino, naj bi podjetje GORJANCI prispevalo, ta milijon kot odškodnino za naše dosedanje prostore in kot kredit za našo novo gradnjo. Podjetje GOR-vANCI pa je zavrnilo podpis 'pogodbe, ki smo jo predložili. j Lokacija za našo novo gradnjo je odobrena, dokumentacija je izdelana, zataknilo pa se je pri odkupu zemljišč od zasebnikov, čeprav ponujamo zelo dobro odkupno ceno. Če bomo pravočasno zgladili spor, ki je nastal pri odkupu zemljišč, in se z lastniki sporazumeli ter tako pravočasno pridobili zemljišče, bo vse v redu. Če bo to do konca marca, bomo v aprilu postavili temelje za novo proizvodno dvorano, izvajalec del pa bo nato lahko začel z montažo. Če bo šlo tako, bo naša nova proizvodna dvorana dograjena do 1. septembra letos. Prepričan sem, da bi bili tega enako veseli tako v našem delovnem kolektivu, ki res nujno potrebuje nove proizvodne prostore, kot pri podjetju GORJANCI, ki bi rado začelo graditi nov hotel! Moje vprašanje: Prihodnje leto bo Novo mesto prišlo na vrsto kot organizator Zleta bratstva in enotnosti. Do takrat imamo na voljo komaj dobro leto dni časa. Prof. Milan Smerdu naj pove, kakšne organizacijske in ostale priprave so potrebne! M. JAKOPEC EETRTKE1V INTERVJU i r MINI ANKETA „JAZ SEM MALA ROŽA, ROŽA MAMINA ..so zapeli najmlajši varovančki zbranim mamicam, babicam, tetam, ki so se 8. marca popoldne zbrale v novem vrtcu ob Ragovski cesti. Zadovoljne in srečne so jih mame gledale in poslušale: urejeno otroško varstvo je prvi pogoj, da lahko same pomagajo družbi na različnih delovnih mestih. (Foto: Tone Gošnik) 2E APRILA NA VOLIŠČA ZA SOLIDARNOSTNO POMOČ ŠOLAM? Novo mesto: 7-letni samoprispevek S samoprispevkom ljudi in delovnih organizacij ter z denarjem iz občinske blagajne bi do leta 1978 zgradili v novomeški občini dve novi šoli, devet pa bi jih povečali in preuredili - Prve: Dolenjske Toplice Predsedniki krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij Socialistične zveze in ravnatelji osnovnih šol so 10. marca na skupnem posvetu v Novem mestu podprli zamisel, da bi v novomeški občini do leta 1978 zgradili dve novi šoli, devet pa bi jih ali povečali ali preuredili. zatrdno upamo, da bomo vse težave s pomočjo prizadetih dejavnikov pravočasno prebredli in se septembra letos preselili. Zdaj pa se kar lotimo naštevanja tega, kar je urejeno. Pogodba za montažno proizvodno dvorano je z izvajalcem podpisana. Slednji se je obvezal, da nam bo izgotovljeno proizvodno dvorano predal v 120 dneh za tem, ko mu bomo predali zanjo temelje, ki jih bomo zgradili sami. Za predvidena dela bi morali, upoštevajoč lanske gradbene cene, zagotoviti vsaj 67,100.000 din. Občina naj bi prispevala tretjino, prav toliko prebivalci in delovne organizacije, tretjino pa bi dobili iz ugodnih dolgoročnih posojil. Krajevni samoprispevki in deleži delovnih organizacij bi dali letno 4,400.000 din. Na novomeškem posvetu so predlagali, naj bi samoprispevke zbirali v krajevnih skupnostih, na območju katerih so take šole, ki jih je treba ali na novo zgraditi ali urediti s temeljitimi posegi. Nadalje so podprli zamisel, da bi se v krajevnih skupnostih že v naslednjih dneh odločali o razpisu referendumov — s poudarkom, da bi samoprispevek zbirali za gradnjo šolskih prostorov. Samoprispevek naj bi načelno povsod uvedli za sedem let, ker bi v nekaterih krajevnih skupnostih, ki že zbirajo sredstva za potrebe svojih šol, svoje samoprispevke samo podaljšali. Menili so, da bi bilo referendum možno izvesti že ob koncu aprila. Kajpak se je treba na to temeljito pripraviti. Zato bodo v krajevnih skupnostih do 25. marca sklicali seje svetov in povabili nanje predstavnike SZDL in šol. Pred sklepom o razpisu referenduma se bodo morali Bo letos čez 100 milijard? Industrija motornih vozil v zbirni bilanci uspeha: 813 milijonov celotnega dohodka, 175 milijonov dohodka in 638 milijonov porabljenih sredstev -Letošnji načrt: za milijardo dinarjev proizvodnje! Novomeška Industrija motornih vozil je končala lansko leto s celotnim dohodkom, ki je bil vreden 813,440.153 dinaijev ali za 55 odstotkov več kot predlanskim. IMV se je tako dokončno utrdila kot največje industrijsko podjetje na Dolenjskem. Zbirna bilanca uspeha kaže po mnenju generalnega direkotja Jurija Levičnika dobro poslovanje. Od več kot 813 milijonov din celotnega dohodka je po porabljenih sredstvih ostalo 175 milijonov din dohodka. boljšo organizacijo proizvodnje, z modernizacijo, z novimi zaposlitvami, z belgijsko tovarno: skratka, vse sile so usmerili v povečanje proizvodnje. Kar je še posebej spodbudno: velik del povečane proizvodnje bo šel v izvoz. To kajpak kaže že usmeritev tovarne, ki gradi v belgijskem mestu Deinze pri Gentu tovarno za montažo prikolic. J. S. KATARINA FINK In kakšna je bila razdelitev? Pogodbene obveznosti — bUzu 29 milijonov, zakonske — 2, za stanovanjsko gradnjo - nekaj manj kot 3, za osebne dohodke - 78, v rezervni sklad - 2, v poslovni sklad 54 in v sklad skupne porabe - 7. Številke iz bilančnega poročila potrjujejo napovedi, izrečene ob načrtovanju letošnje proizvodnje. Če ne bo kakih večjih preobratov, bo tovarna letos ustvarila za več kot za milijardo (ali po domače: za 100 milijard starih dinaijev) dinaijev celotnega dohodka. Ta načrt nameravajo uresničiti z TISOČAKI ZA DOM V Ajdovcu je bil nedavno skrbno pripravljen in dobro obiskan občni zbor gasilske podružnice, ki jo je lani ustanovilo gasilsko društvo z Dvora. Bera prizadevnega odbora, članov in vaščanov ni revna. Že v prvem letu so nabavili precej gasilske opreme, med drugim tudi motorno brizgalno. Za vnaprej so prigospodarili 20.000 din. To je začetna vsota za društveni dom, ki bi ga radi začeli postavljati letos. M. S. V Loški vasi so pred kratkim pokopali Katarino Fink iz Podhoste. Umrla je stara 81 let. Na pokopališču, kjer je dolga leta urejala grobove, so ji izkazali čast ljudje od blizu in daleč. Rodila se je v Meniški vasi. Mlada je šla v svet služit kruh. Med prvo svetovno vojno sc je vrnila in poročila. Imela je tri sinove: eden je umrl v rosni mladosti, dva sta bila partizana, vendar je svobodo dočakal samo Tone. Katarina ali Katina, kot so jo klicali, je o sebi govorila: „Za moje življenje je značilno dvoje: nikoli se mi ni dobro godilo in nikoli nisem bila bolna.“ Umrla je hitro, da se niti od znancev ni mogla posloviti. T.F. Dve točki A V krajevnih organizacijah Socialistične zveze bodo v kratkem posveti, na katerih bodo ugotavljali, kako SZDL, ZK, ZB, ZMS in druge organizacije politično delujejo v okviru nalog po načrtu splosnega ljudskega odpora. Prav tako bodo preverili, kako so sestavljeni in kako delujejo odbori za SLO v posameznih krajevnih skupnostih. Z odbori krajevnih organizacij SZDL bodo hkrati pregledali, kako uspešno so na krajevnih konferencah evidentirali možne kandidate za odbornike, poslance in druge voljene funkcije. Spregovorili bodo o delegatskem sistemu na občinski ravni, kar prinašajo v ureditev ustavna dopolnila. pogovoriti zlasti o načrtu za svoje območje. Pred razpisom referenduma se bodo morali predstavniki krajevnih skupnosti dogovoriti tudi o tem, da bi s samoprispevkom zbrani denar združili, ker bi tako laže uresničili načrt gradnje šol, kot pa če bi vsak obdržal zase, kar bi zbral. Že na novomeškem posvetu, so se dogovorili Suhokrajinski drobiž PREBIVALCI IZ PODLIPE so se lotili urejevanja krajevne poti iz Srednjega Lipovca. Popraviti jo nameravajo več kot 4 kilometre, tako da bodo imeli urejeno skozi vas. Pri popravilu jim bosta pomagala žu-žemberška krajevna skupnost in novomeško gozdno gospodarstvo. pretekli Četrtek se je pri žužemberški krajevni skupnosti sestala komisija za pripravo predloga o finančnem načrtu in programu dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1972. Komisija bo predloge najprej predložila v razpravo občanom na zborih volivcev in zborih občanov, nato pa jih bodo dali v sprejem svetu krajevne skupnosti. Na zborih volivcev in zborih občanov bo krajevna skupnost poročala tudi o izvršitvi programa dejavnosti za leto 1971 in tolmačila zaključni račun za leto 1971. GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ v Žužemberku so pričeli pretekli teden izkopna dela za temelje in kletne prostore. Nekateri pripravljajo že tudi giadbeni material. Ker je cement v trgovini še na voljo, bodo tisti, ki imajo že betonsko železo, lahko pričeli kmalu graditi temelje. SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV na Dvoru ima zelo neurejeno okolje. Pred spomenikom je prostor, ki ga uporabljajo za ustavljanje vprežnih vozil in avtomobilov. Zato bo krajevna skupnost Žužemberk skupaj z borčevsko organizacijo z Dvora predlagala pristojnemu organu občine, da prepove ustavljanje in parkiranje vozil pred spomenikom. Razen tega bo krajevna skupnost poskrbela za redno čiščenje okolice spomenika. M. S. ZBORI VOLIVCEV Po 20. marcu se bodo v novomeški občini začeli zbori volivcev, na katerih bodo kot običajno spregovorili o predlogu-občinskega proračuna za leto 1972. Zbori bodo zlasti v vseh večjih središčih in bodo opravljeni v nekaj dneh. ZLATA POROKA PICLJEVIH Pred dnevi sta praznovala 50-let-nico skupnega življenja zakonca Marija in Martin Picelj iz Vavte vasi pri Straži. Svoj zlati jubilej sta praznovala v krogu svoje družine in prijateljev. »Dolenjski list« v vsako družino za načelo, da bo občina s svojim deležem pri izgradnji pomagala zlasti tam, kjer bo referendum uspel. V vseh krajevnih skupnostih naj bi samoprispevek plačevali takole: delavci in upokojenci po 1 odstotek od osebnega dohodka oziroma pokojnine, obrtniki, gostilničarji in drugi s svojimi dohodki po 2 odstotka od davčnih osnov, kmetje pa 2 odstotka katastrskega dohodka. Delavce in upokojence z manj kot 800 din mesečnih prejemkov in kmete z manj kot 800 din katastrskega dohodka bi plačevanja oprostili. Za delovne organizacije naj bi veljal enoten prispevek: po 150 din na zaposlenega na leto. Na novomeškem posvetu so še posebej poudarili, da bi novo šolo v Dolenjskih Toplicah začeli graditi letos (16 učilnic s telovadnico in prostori za varstvo otrok), naslednje leto pa bi prišla na vrsto že ureditev in dozidava šole v Brusnicah. TRETJINA ZA OBVEZNOSTI Tretjino denarja ali več kot 9 milijonov dinarjev bo šlo letos iz novomeške proračunske blagajne za poravnavo najrazličnejših obveznosti. Med drugim bo treba plačati prve obroke za posojila, s pomočjo katerih so v občini v zadnjih letih zgradili nove šole. Za šolske potrebe bo šlo 2,5 milijona dinarjev: to vsoto je skupščina namenila za novo osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah, ki naj bi jo začeli letos zidati. Marsikatera natakarica, lekar-narica, bolničarka in vratarka bi bila vesela, če bi ob desetih zvečer lahko rekla: ,,Moj šiht je končan, zdaj pa domov!“ Poznovečemega in nočnega dela sc ta in ona še dolgo ne bo otresla, ker sodi njen poklic tudi v nočno izmeno. Lekarnarica si npr. ne more privoščiti, da bi ob mraku zaprla in pri okencu obesila listek: „Pridite spet jutri!“ Drugo je, če delajo ponoči v tovarni zdravil, Novolesu, Novo-teksu; tu pa je že vprašanje, ali ne bi mogli ženskam urediti dela samo podnevi. BLAŽENA DOLINŠEK, lekarna v Novem mestu: „Ne gre drugače, kot da dežuramo noč za nočjo - nocpj jaz, jutri druga: od pol osmih zvečer do pol osmih zjutraj. Seveda nam pravilnik za nočno delo prizna več, ne more pa nam povrniti vsega, kar izgubimo. Najhuje je ob epidemijah, ko se niti za minuto ne da zadremati. Ker nas je premalo,,: se v nočnem dežurstvu izmenjujemo po večkrat na te- Nočno delo den. V pokojninsko dobo se to ne šteje. Morda sem z vsem tem že povedala razloge, zakaj kljub večkratnim razpisom ne dobimo pomoči.“ FRANC KOP1Č, gozdno gospodarstvo: „Nočno delo bi morali ženskam prepovedati zlasti tam, kjer so pogoji taki, da so jim odpornejši moški komaj kos.“ MILENA MAVSAR, Novo-teks: „Nočno delo žensk narašča kljub naporom, da bi ga zmanjšali. Zakaj, boste vprašali. Moški so šli v tujino, pa jih je moral nekdo nadomestiti na njihovih delovnih mestih. Sindikat bi se moral vpreči, da bi tudi pri nas začeli spoštovati mednarodno konvencijo glede nočnega dela žensk. To naj bi bila ena poglavitnih skrbi za zaposlene Slovenke. Skrb za nas se ne da odtehtati s šopkom za 8» marec.14 ALBIN LUŽAR, kmetijska zadruga: „Okoli 40 odstotkov zaposlenih pri nas so ženske, matere, gospodinje. Kaj to pomeni? Lahko si mislite, kako je, če je mati često (zlasti v sezoni) zdoma od zore do mraka: ni pravega varstva otrok, ni prave prehrane. O kmečkem delu zunaj zadruge ne bi rad govoril, ker je še neizprosnejše tako za stare kot za mlade.“ TONE KROPUŠEK, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, na prvi sindikalni konferenci novomeške občine: „V Sloveniji več kot 80 odstotkov tekstilnih delavk, vezanih na nočno delo, ne dočaka pokojninske dobe na delovnem mestu, ampak jih upokojijo zaradi poklicnih in drugih bolezni. To pomeni, da je treba ali taka delovna mesta odpraviti ali pa jih zmanjšati na najmanjšo nujno mero.“ Priznavamo, da je nočnega dela preveč, da je škodljivo in v nasprotju z mednarodno konvencijo. O tem so spregovorili na sindikalni konferenci v Novem mestu in v tej anketi. Potrebni so ukrepi, tega pa ne govorimo samo v uteho ženskam - bolj v uho pristojnim, da bodo naposled tudi z dejanji dokazali, da vsakoletne obljube ob 8. marcu konec koncev le niso samo „obljube". Novomeška kronika PREDAVANJE - V torek popoldne je bilo v sejni dvorani občinske skupščine predavanje o nekaterih osnovnih novinarskih zvrsteh. Številnim članom aktiva mladih novinarjev je dve uri predaval glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik. PLES - Novomeški disco klub, ki deluje v okviru mladinskega kluba, je ponovno začel prirejati mladinske plese. Na sobotni in nedeljski ples je prišlo okoli 180 mladih Novome-ščanov. RAZPRODAJA - Pri Mladinski knjigi so prejšnji teden pričeli razprodajati turistične foto vodiče po nekaterih naših znanih turističnih mestih. Vodiči so cenejši za 50 do 80 odstotkov. ZRAČNICE - V Avto-moto delih številne stranke povprašujejo po fiatovih avtomobilskih plaščih ter zračnicah in plaščih za poni kolesa. Prodajalci pravijo, da plaščev in zračnic nimajo in ne vedo, kdaj bodo dobili nove zaloge. PRIREDITVE - Številni plakati so prejšnji teden vabili Novome-ščane na najrazličnejše prireditve. Ljupka Dimitrovska, Edvin Fliser, Novi fosili in Unioni so obetali obilo zabave. V spodnjih prostorih kavarne pa so tudi ta petek igrali novomeški Novi simboli. Teh glasbenih prireditev je bilo skoraj preveč. TRŽNICA - Sneg in mraz sta ta teden marsikatero prodajalko zadr- žala doma. Zato je bila tržnica precej pusta, izbira pa manjša kot na- vadno. Redke prodajalke čebulčka so prodajale za 4 din dražje kot prejšnji teden. Cene: jabolka 3 do 5 din kilogram, pomaranče 6 din, če-bulček 8 do 10 din za liter, česen 9 din, regrat 4 din za krožnik, korenje 4 do 5 din, suhe hruške 6 din za kg, zelje 4, suhe slive 5 do 6 din, fižol 8 do 10, jajca 0,80 din, suhe fige 8, dateljni 10, domači med 20 din za liter, domača slivovka 16 din za liter. ROJSTVA — Rodile so: Milena Kučera iz Jerebove 3 - Vesno, Anica Obrado vič iz Kristanove 24 -Vesno, Marija Zupanc iz Ulice like Vaštetove 8 - Petra, Marica Judež iz Slakov 1 - Petra, Jelka Pešič iz ulice v Brezov log 34 - deklico. POGREBI: Umrli so: Anton Sta-niša (54 let) iz Ulice k Roku 21, upokojenec; Marko Mavser (v 4. letu starosti) iz Regerče vasi 24 in Leopold Nemanič (43 let) s Komandanta Staneta, krojač. DVE GOSPE — Novomeški Žabarji noč za nočjo letajo po močvirjih daleč naokrog, ena gospa pa je rekla, da bi si lahko prihranili pot. Na Mestnih njivah so okrog blokov velike luže in tudi močvirja z blatom ne manjka. Kajpak so tudi žabe, saj sta dve povoženi dva dni ležali na asfaltu. St. 11 (1146) - 16. marca 1972 Stran uredil: IVAN ZORAN I !!■ I ■! ■ ■ M— I IM1I1 >1 ■ I II I .f , :i \ S ^ \ t i t U i H H 4 4 n **. *- « * *• *- 4 Uničevanje podgan in miši (DERATIZACIJA) Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto bo po odloku o obvezni splošni in objasni deratizaciji v obOini KrSko (Skup Dolenjski Usi Si 23 1970) na območju naselja KKSKO ter BRESTANICA. KOSTANJEVICA, LESKOVEC. PODBOČJE. RAKA m SENOVO nastavljal zastrupljene vabe proti fclodaleem v dneli od 21), marca do 30 rnarea 1972 Upravljalce ln lastnike stavb prosimo, da na določen dan omogočijo ekipam dostop v objekte, kjet bodo nastavljali vabe. Vabe so zastrupljene s ku-marinsklm preparatom, ki v manjSlh količinah ni /elo strupen za ljudi in večje domače živali, zato pa jo treba paziti posebno na zajce, mačke ln pse. Protistrup Je vitamin Ki Pred začetkom deratizacije odstranite z dvorlSč in kleti vse ostanke hrane in ostale odpadke. Upoštevajte vsa strokovna navodila ekip, sicer izvajalec ne more odgovarjati za posledice! Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrli 5. tel. 21-424 Člani delavskega prosvetnega DRUŠTVA SVOBO DA s Senovega so naštudirali Knittlovo igro „Via Mala“ in se z njo že predstavili domačemu občinstvu. Z uprizoritvijo bodo Se-novčani gostovali še v Sevnici in Zagorju. PREBIVALCI Z VELIKEGA TRNA zahtevajo, da končno nekdo ri njih prodaja tudi kruh in meso. e lani so v krajevno trgovino dvakrat na teden vozili kruh, enkrat v tednu pa so prodajali tudi ineso. Pravtako zahtevajo občani, da bi v kraju zgradili poslopje, kjer bi bila trgovina, mesnica in bife . .. KOSTANJEVIŠKO JAMO, PRVO IZMED posavskih kraških lepot, ki so dostopne občudovalcem, je lani obiskalo več kakor 1500 ljudi. Tudi sedaj, ko se prava turistična sezona še ni pričela, j*' jaina ob sobotah in nedeljah odprta, po njej pa vodi eden izmed članov domačega jamarskega kluba . . . PREDSTAVNIKI DRUŠTEV PRIJATELJEV mladine iz Posavja ter celjske, mozirske, velenjske in žalske občine so imeli v torek posvet, na katerem so se dogovorili o novem programu tekmovanja za „Kajuhovo bralno značko". Odslej bo tekmovanje razdeljeno na šest stopenj, tako da bodo osnovnošolski otroci v času osemletnega šolanja lahko osvojili kar šest značk, na nižji in višji stopnji po tri. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA je predvčerajšnjim na razšiijeni seji razpravljalo o problematiki rudnika ijavega premoga na Senovem, ki se mu izteka življenjska doba. Pri pomembni seji sti. bila navzoča tudi podpredsednik republiškega sindikalnega sveta Jože Globačnik in podpredsednik republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Srečko Mlinarič . . . JUTRI ZVEČER bo v prostorih HOTELA „SREMlC“ občni zbor krškega „Avto-moto društva". Na njem bodo razvili društveni prapor in odlikovali nekatere najaktivnejše člane. VČERAJ POTEKEL ROK ZA RUŠENJE VIKENDA Črnim gradnjam odzvonilo Prvo rušenje je bilo sredi mesta, pri Merslaviču „Nič več popuščanja pri črnih gradnjah44, so sklenili odborniki brežiške občinske skupščine 27. decembra lani. To pomeni, dane bodo nikomur več pogledali skozi prste, pa naj gradi prizidek, stanovanje, klet ali počitniško hišico. In tako smo bili 8. marca prvič priča rušenju. Bilje le balkonska plošča pri Merslaviču y Ulici stare pravde, toda dogodek je imel precej odmeva. ZASKRBUENOST Prisluhnimo glasu kmetov-borcey Po predlogu zakona o starostnih pokojninah kmetov imajo pravico do nje kmetje, če so se najmanj deset let ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo in so dopolnili 60. leto. Naslednji pogoj je, da izroči kmet posestvo osebi, ki postane zavarovanec po tem zakonu, če pa kmetije ne izroči, mora sam ali namesto njega kdo drug zagotoviti plačevanje prispevka za starostno zavarovanje. Pravico do pokojnine imajo tudi borci preužitkarji, če se preživljajo z izgovorjenim pre-užitkom. Ta zakon ne nildi posebnih ugodnosti borcem kmetom po 9. septembru 1943, ima pa še več drugih pomanjkljivosti, zato je razumljivo, da ima Zveza združenj borcev NOV v brežiški občini več pripomb. Zakon tudi nič ne omenja borcev pred 9. 9. 1943, ki še nimajo 60 let, pa so zaradi bolezni nesposobni za delo. Tako na primer predlog izključuje pravico do varstvenega dodatka vsem tistim, ki prejemajo priznavalnino ah družbeno pomoč. Zakaj ne bi zakon le vseboval določila, da bi zavarovanec izbral tisto možnost, ki je zanj ugodnejša? Za izplačevanje varstvenega dodatka bodo morale občinske skupščine prispevati polovico sredstev, zato se kaj lahko zgodi, da v manj razvitih občinah ne bodo dosegli višine izplačila v razvitejših predelili. Ce pa bodo zgornjo mejo varstvenega dodatka določale občine same, ni odveč bojazen, da bodo spet prikrajšani borci iz revnejših območij. Razen tega bodo občine kot je brežiška, že tako ali tako prizadete, saj bodo morale poravnati pokojninsko zavarovanje za vse tiste kmete, ki tega sami ne bodo zmogli. Takih pa bo zlasti v hribovskih predelih precej. Gmotnim razmeram borcev bodo posvtili precej pozornosti na razširjeni seji ZZB NOV, ki je sklicana za soboto, 18. marca. Ponovno bodo pretresli višino posojil za stanovanja in poskušali upoštevati podražitve, ki so nastopile medtem. J. TEPPEYY NOVO V BREŽICAH PIONIRSKA KOMISIJA pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Brežicah je že pripravila načrt za pot, po kateri bo letos tekla kurirčkova pošta. 14. aprila bodo prevzeli torbo od Krčanov kurirčki iz Skopic, 19. aprila pa jo bodo spet predali čez občinsko mejo v Vrhov-ski vasi. Medtem bo pošta krožila od šole do šole, od odreda do odreda. V torbi bodo kurirji nosili najboljše spise, ki jih bodo do takrat napisali otroci v šoli. V OBČINI PREJEMA povprečno mesečno priznavalnino 306 dinarjev devetnajst kmetov borcev, posebna doba pred 9. septembrom 1943 pa je priznana 51 članom ZB NOV iz kmečkih vrst. Vsi kmetje borci imajo tudi davčne olajšave, ne uživajo pa nobenih posebnih ugodnosti tisti, ki so stopili v NOV po 9. 9. 1943. To so v Brežicah že nekajkrat podčrtali, vendar brez uspeha, čeravno želijo prav tem, ki jih je v občini največ, učinkoviteje pomagati. Pričakovati je, da bo skupščina ukrepala tako tudi v prihodnje, če bo inšpekcija ugotovila nove primere črnih gradenj. Lani jih je bilo 22, prejšnje leto pa 20. Doslej so bile izdane štiri odločbe o rušenju. Za dva je občinska skupščina sklenila, da se to ne izpelje, ker bi sicer preveč prizadela graditelja. Tretja odločba je bfla izdana 3. novembra lani, rok za rušenje pa je potekel 15. marca. Lastnik počitniške hišice v Borštu je -bil sam dolžan podreti zgradbo, če pa do včeraj tega ni napravil, bo ukrepala skupščina še na- PreJ- . , . V kratkem bo sprejet urbanistični program za brežiško občino. Ta predvideva krepitev treh naselij: Brežic, Dobove in Bizeljskega. Razen teh vodilnih naselij pridejo v poštev za graditev novih hiš še »ELEKTRON« za mlade Radioklub Elektron Brežice šteje 50 članov. Od tega jih 24 stalno vzdržuje zveze s svetom. Na redni letni skupščini 9. marca so sprejeli naloge za tekoče leto in izvolili nov, petčlanski upravni odbor, ki mu predseduje Vlado Pucko. V načrtih za bodoče delo so dali prednost pomlajevanju članstva z vključevanjem mladine. Ta bo zapolnila vrzeli, ki nastajajo s prenehanjem dela nekaterih starejših članov. Za nove člane bodo prostori radiokluba odprti vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. ure dalje in ob nedeljah dopoldne. Ob tem času jim bodo ' na voljo izkušeni radioamaterji, da jih bodo vpeljevali v delo. V minuli sezoni je radioklub uspešno sodeloval s turistično zvezo in oddelkom za narodno obrambo. Vzdrževal je veliko zvez z domovino in tujimi deželami. Vsak trenutek je tudi pripravljen sprejemati in oddajati sporočila, če je potrebna nujna pomoč. M. JARANOVIC V POSLOVALNICI LJUDSKE POTROŠNJE št. 1 sredi mesta so v enem tednu prodali 4 tone sladkorja. Toliko ga običajno prodajo na mesec, zato so ga v soboto dajali kupcem največ po 1 kg. Zaloge ne bi tako hitro pošle, če bi nakupovali samo domačini. Veliko kupcev je bilo s Hrvaškega, ker je sladkorja v Zagrebu zmanjkalo že prej. PO SEDMIH LETIH so spet obudili v življenje občinsko strelsko zvezo. Sestala se je minuli teden in tedaj je skupščina sprejela nove delovne načrte. KOLIKO JIH DELA PONOČI. V brežiški občini, so redno zaposlene ponoči tri čistilke v Cateških Toplicah, drugod pa pridejo delavke na vrsto ponoči v večjih razmikih, bodisi vsak drugi, vsak četrti, peti ali celo šesti teden. Sem sodijo bolnišnica, restavracija na Griču in Jutranjka. Vsega skupaj torej le nekaj nad 20 žensk, kijih občasno doleti nočno delo, medtem ko prave nočne izmene v podjetjih nimajo. Artiče, Čatež, Globoko, Cerklje, Krška vas, Mostec, Obrežje, Pišece, Velika Dolina in Nova vas. Drugod bodo dovolili postavljati samo nadomestne hiše. Z graditelji na črno so sklenili postopati ostreje kot do sedaj, ko so se mnogi izmazali samo z denarnimi kaznimi. J. T. SKODLE ZA STREHO SO PRIPRAVLJENE Bizeljski grad kliče po obnovi. Ostrešje na obeh stolpih ne more več kljubovati večjemu snegu in viharju. To poletje ga bodo obnovili in stolpa na novo prekrili. Posavski muzej je že jeseni priskrbel 15 tisoč borovih skodel. Ta spomeniškovar-stveni poseg bo veljal 130 tisočakov, Stroške si bosta delila na polovico temeljna kulturna skupnost in republiški Zavod za spomeniško varstvo. PRIREDITEV V GLOBOKEM V soboto, 11. marca, so se Glo-bočanke zbrale v prosvetnem domu, kjer so jim v počastitev dneva žena priredili proslavo. Nastopil je lovski .pevski zbor, v sporedu pa so sodelovali tudi učenci domače osnovne šole. p Proslava v enoti komandanta Primožiča Prve dni marca so-vojaki in oficirji komandanta Staneta Primožiča proslavljali 19-letnico ustanovitve te vojaške enote. V času od ustanovitve pa do danes so pri svojem delu dosegli dobre rezultate, naj bo to pri vojaškem usposabljanju ali pri dejavnostih na drugih delovnih področjih. Zelo so razgibani tudi na kulturnem, vzgojnem in športnem področju. Ob obletnici so prejeli plaketo JLA in več pismenih priznanj v zahvalo za plodno delo. M. JARANOVIC ZBORI VOLIVCEV 15. marca so se v brežiški občini začeli zbori volivcev. Ta teden so sklicani v Globokem, na Jesenicah in v Dobovi. Razen proračuna bodo obravnavali krajevne zadeve, pri katerih bodo spet imeli prednost vodovodi in ceste. ■,- DOBENO ZA VODO V Dobenem so že lani položili 1800 metrov cevi za vodovod, toda dela niso mogli dokončati, ker še do danes niso prejeli iz Anhovega potrebnih spojk. Ničkolikokrat so že vprašali zanje, vendar brez uspeha. Proizvajalec jih nima. Sklenili so, da jih bodo ulili kar sami. f BIBIČEVEMU ATlT H Po hudi in dolgi bolezni je odšel od nas Franc Bibič z Veselega vrha. Dočakal je 74 let. Bibičevega ata so spoštovali daleč naokoli. Njegova hiša je v času NOB veliko prispevala za svobodo. Dva sina sta bila v partizanih. V hudih vojnih časih sta Franc Bibič in žena Marija morala trdo garati, da sta preživljala sedem otrok in da je tudi za partizane kaj ostal°. REZIKA BRENKO ŠTIRJE BREŽIČANI V REPREZENTANCI Brežiški rokometaši štangelj, Gorišek, Božič in Rožman so v nedeljo igrali v reprezentanci Zasavja - Posavja v Ljubljani in osvojili drugo mesto za reprezentaco Štajerske. Milan Žokalj, Marjan Mlakar Irena Bajda Boris Kerin Zdenka Polšak Rajko Derstvenšek POLITIČNA ŠOLA ZA MLADE PROIZVAJALCE V KRŠKEM Le po domače, brez zvenečih tujk Še tako pomembna vsebina zvodeni, če jo ovijemo v puhlo besedičenje in tujke - Moti se, kdor misli, da bo v taki obliki pisana ali govorjena beseda našla odziv pri ljudeh, ki jim je bila namenjena S sobotne delovne akcije med Žejnim in Cerino, kamor si vaščani napeljujejo vodovod. Trasa je speljana skozi kamenit svet, zato je bilo delo naporno in dolgotrajno. Ljudje prihajajo delat vsak dan, največ pa se jih zbere ob sobotah in nedeljah. (Foto: Baškovič) Mladi so odkriti in kritični. Brez oklevanja povedo, kaj jim je všeč in kaj ne. Zavedajo se, da jim manjka za uveljavitev najmočnejše orožje - znanje. Zaradi tega ne idealizirajo svojih pričakovanj. V svetu okoli njih je veliko neznank, na katere še nimajo odgovorov. Zato so rade volje sedli v šolske klopi politične šote. Prepustimo jim besedo. MILAN ŽOKALJ, kovinostrugar iz tovarne industrijske opreme: „Šolo smo vzeli zares, pritegnila nas je, le čas je bil malo prekratek za toliko snovi. Zvedeli smo veliko novega, to je prva stopnica do temeljitejšega poznavanja družbene ureditve in našega mesta v samoupravnem in političnem življenju ožjega in širšega okolja. Delež mladih v samoupravnih organih je neznaten. Upam, da se bo to izboljšalo, ko bomo imeli večje znanje.“ fV- ^ Vsi za enega, eden za vse Krajevne skupnosti so v zadnjih letih pokazale veliko zrelost in delovno pripravljenost pri urejanju cest, poti in vodovodov na svojih območjih. Uspehi so bili izredno veliki tam, kjer so bili občani enotni in kjer so se na akcije temeljito pripravili organizacijsko in tehnično in kjer so vsakomur natančno pojasnili, kaj pomeni to za kraj ali vas. S tem so izločili ozke težnje posameznikov in izgladili spore med sosedi. In še nekaj se je pokazalo: da so s prispevki prizanašali revnejšim občanom, sicer bi ti marsikdaj ne bili deležni pitne vode ali elektrike. Od leta 1969 dalje so v krški občini na novo zgradili, izboljšali in razširili 110,4 km krajevnih cest. Asfaltno prevleko so v tem obdobju napravih na 14 odsekih, ki merijo skupaj 21 kilometrov. Denar za ceste se je stekal iz žepov občanov, iz prispevka za mestno zemljišče, iz občinskega cestnega sklada in iz prispevkov delovnih organizacij. V kratkem pripravljajo novo porazdelitev občinskih cest na krškem območju. Skupščina meni, prav tako pa tudi Socialistična zveza, da bi bilo v mnogih primerih smotrneje prenesti ceste s pripadajočimi sredstvi za vzdrževanje na krajevne skupnosti. Med občinske ceste bi potemtakem uvrstili le tiste, ki povezujejo med seboj širša območja in ki so zelo prometne. MARJAN MLAKAR, Agrokombinat: „Program ni bil pretežak, morda malo preveč strnjen. Marsikaj se nam je razjasnilo, česar iz časnikov nismo mogli razumeti. Še vedno pišejo preveč zapleteno in uporabljajo preveč tujih besed. V šoli so nam „amandmaje" razložili po domače, dobili smo vpogled v bistvo ustavnih sprememb. Morda nismo razumeli vsega, toda mnogo bolje kot prej, ko iz poplave tujih besed pogosto nismo uganili, za kaj gre.“ ZDENKA POLŠAK, šivilja v Labodu: „Za seboj imam šest let dela v konfekcijskem obratu, kjer smo zaposlene večinoma mlade delavke. Izkušenj za družbenopolitično delo nimam. Vključena sem v mladinsko organizacijo, ki je letos spet nekoliko oživela, Predavanja v politični šoli so zanimiva. Ce česa ne razumemo, vprašamo in razložijo nam.“ RAJKO DERSTVENŠEK, predsednik obč. konference ZMS: ,,Pri- 33 razstavljalk V galeriji samorastnikov v brestaniškem gradu bo do nedelje odprta razstava gobelinov, ki jo je v počastitev dneva žena letos odprl v nalašč za to priložnost preurejenih prostorih Klub likovnih amaterjev iz Krškega. Na razstavi sodeluje 33 žena s 65 gobelini, 110 prti in prtiči, 15 oblačilnimi kosi, 9 blazinicami, 4 preprogami, čipkami in drugimi uporabnimi predmeti. Prireditev je izredno uspela in splošno mnenje je, da bi postala tradicionalna za vsakoletni praznik žena. Predsednik kluba Oton Miku-lič je udeležnkam na otvoritvi prisrčno čestital. Moški pevski zbor iz Brestanice je pod vodstvom A. Šabca zapel nekaj pesmi, nakar so nastopili še učenci osnovne šole iz Brestanice, učenci krške glasbene šole in dijaki. Klub likovnih amaterjev je bil za dobro izpeljano prireditev deležen vsestranskega priznanja. Pričakovati je, da bo razstava vsako leto obsežnejša in kvalitetnejša, saj je odziv že zdai zelo dober. O. M. pravljenost mladih za delo v sindikatu, ZK in ZMS je velika, treba jim je le pomagati, da prestopijo njihov prag. Šola bo dosegla svoj namen šele potem, ko se bodo mladi vključili v družbeno delo.“’ IRENA BAJDA, prodajalka v tekstilni trgovini: „Bolje bi se počutila, če bi bilo v šoli več deklet. Med 38 slušatelji smo le štiri. Mislim, da bi šla v tak tečaj tudi prihodnje leto. Za zdaj še ne delam v nobeni organizaciji. Brez znanja je to težko, sčasoma pa se bom opogumila in se vključila. “ BORIS KERIN, Preskrba: „Z veseljem opažam, da sem dobil boljšo predstavo o samoupravljanju v kolektivih in dojel bistvo ustavnih sprememb. Tu nas niso pitah z amandmaji, diferenciacijo in stabilizacijo, povedali so nam lepo po domače, za kaj gre in to mije všeč.“ Zapisala JOŽICA TEPPEY Zlata obletnica Za 50-letnico skupnega življenja sta si v soboto, 11. marca, v krogu svojih najdražjih nazdravila Frančiška in Ivan Šerbec s Senovega. Slavljenka Frančiška je 9. marca dopolnila 76. leto. Mož je dve leti . starejši od nje in še vedno korenina. Po poklicu je bil mesar, doma z Velikega Kamna. Na Senovem je imel mesarijo in tam živi od 1923 dalje. Žena je Notranjka z Vrha pri Ložu. Njeni starši so kupili posestvo na Malem Kamnu in tako je ostala v teh krajih. Zlatoporočenca imata sina veterinarja, ki živi sedaj v Trbovljah. V družino sta sprejela tudi dve nečakinji, ki sta kot otročka ostali brez staršev. Nadomeščala sta jima očeta in mater in vezi med njimi so ostale tudi še sedaj, ko imata vsaka svojo družino. j, j. KRŠKE NOVICE BREŽIŠKE VESII SKUPŠČINA JE DOLOČILA DAVČNO POLITIKO DO OBRTNIŠTVA Vredno bo delati, ne pa utajevati Manjše obremenitve in olajšave za obrtništvo, hkrati pa tudi ostrejše kazni in doslednejše preganjanje utaj in nepoštenih poskusov__________________ Letošnji odlok o davkih, ki ga je sevniška občinska skupščina sprejela 7. marca, prinaša največ novosti v obdavčitvi obrtništva. Namen je jasen: spodbuditi obrt, predvsem storitveno, ki je v občini tako zaostala, da to že neugodno vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Republiški zakon določa, da poslovnih knjig ni treba voditi tistim obrtnikom, katerih čisti dohodek ne presega 25.000 dinarjev in ki ne zaposlujejo drugih ljudi. Taki obrtniki lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Izjema so avtoprevozništvo, gostilne in žage. Stopnje občinskega davka, ki jih je sevniška občina uskladila s sosednjo krško in brežiško občino, so manjše od lanskih in MIHA OKRAJŠEK Bil je preprost, zvest sin našega naroda, že v mladih letih napredno usmeijen, član prvega odbora Osvobodilne fronte v Krmelju in je kljub posledicam, ki jih je imel zaradi protifašističnega delovanja, ostal zvest svojemu prepričanju. Gonars, Renicci, Dachau so bile postaje njegove življenjske preizkušnje. Po osvoboditvi je aktivno sodeloval v organizacijah in društvih. Sedem praporov mu je na zadnji poti izkazalo poslednjo čast, ob odprtem grobu pa mu je izrekel poslovilne besede predstavnik OK SZDL Sevnica. znašajo od 8 (pri osnovi do 30.000 dinarjev) do 35 (pri osnovi nad 150.000 dinarjev). K temu je treba prišteti še 5 odstotkov republiškega davka. Za nekatere obrti, kot so kolarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, krovstvo, šiviljstvo in kovaštvo, je po občinskem odloku mogoče znižati osnovo za polovico. Prav tako se obrtnikom prizna olajšava za naložbe v obrtno dejavnost. To je narejeno tako, da občinski davek znaša potem samo 8 odstotkov od osnove, velike toliko, kot je PROTI PLANINI ŽE LETOS Kot je povedal predsednik občin ske skupščine Sevnica Marjan Ga brič, je republiški cestni sklad za letos zagotovil 3,5 milijona novih dinarjev za posodobljanje ceste Sev-nica-Planina. To pomeni, da se bo delo letos vendarle začelo, čeravno so se med ljudmi pojavili dvomi. Kozjanska cesta bo šest metrov široka, asfaltirana, dovoljevala pa bo potovalno hitrost 60 km. ŠENTJANŽ: TAKIH ŠE ŽELIJO Kar 130 kmetov se je prejšnjo nedeljo zbralo v prostorih stare dvorane v Šentjanžu, kjer je imel inž. Ivan Dobršek predavanje o preusmerjanju kmetij. Predavatelj je svoje besede popestril še z diapozitivi, tako da so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Takih predavanj si želijo še več. B. D. LOKA: SOBA ZA TUJCE V Loki pri Zidanem mostu je gostišče Gorišek preuredilo nekdanje gospodarsko poslopje v gostinski KAKOVOSTNE SADIKE - V drevesnici sevniškega kmetijskega kombinata na Impoljci se nadaljuje prodaja sadik. Zaenkrat imajo še dovolj najbolj znanih vrst zgodnje in pozno rodnih jablan, nimajo pa več koščičar-jev, čeprav je po njih veliko povpraševanje. (Foto: A. ŽELEZNIK) lokal, kjer boao sobe za tujce. Loka bi s svojo lepo okolico imela večjo turistično prihodnost, če bi se kaj zganilo glede nujno potrebne modernizacije ceste skozi naselje, za kar so pripravljeni tudi ljudje sami precej prispevati. S. Sk. Stare šole nevarne Gradbeni inšpektor sevniške občinske uprave in predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti so ponovno pregledali stare šole v občini. Razen šole na Blanci so nevarne še stavbe na Kalu in Cimiku, posebno nevarna pa je razpoka na severovzhodnem vogalu boštanjske šole, v kar štirih učilnicah pa lahko vsak čas odpade omet. Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! SEVNIŠKI PABERKI DOSTOJNO ZA, DAN ZENA - V vseh večjih krajih občine so priredili proslave za 8. marec. V LISCI so ženske imele dela prost dan. V gasilskem domu je -predsednik ObS Marjan Gabrič priredil sprejem za družbeno aktivne žene. VABIJO NOVE PEVCE - Sev-niški moški gasilski pevski zbor je edina kulturna skupina v mestu, ki redno vadi. Gasilci so v domu uredili lep prostor za delo tam, kjer je bil prej dispanzer. V svoje vrste pevci vabijo predvsem mlade ljudi. MEDNARODNO PRIJATELJSTVO - Sevniški rokometaši imajo prijateljske stike z avstrijskim rokometnim klubom „Postsportverein“ iz Gradca. Avstrijci so doslej prišli že na dvoje srečanj v Sevnico, v soboto pa so jim Sevničani obisk vrnili. PROSTI POSLOVNI PROSTORI - S preselitvijo lekarne so ostali prazni prostori na Glavnem trgu. Čeprav je bila že razpisana dražba za poslovni prostor in stanovanje, ni bilo nikogar, ki bi to odkupil, čeprav je znano, da v mestu primanjkuje poslovnih prostorov. obrtnikova investicija, republiškega davka od tolikšnega zneska pa ni treba plačati že po določilih republiškega zakona.. Na koncu naj dodamo še, da je po novem napovedan ostrejši boj davčnim utajam in goljufijam. Po zakonu bo treba od nenapovedanega dohodka plačati kar 70 odstotkov davka, ob tem pa seveda ostane še kazenska odgovornost, tako da bo marsikdo temeljito premislil, preden ob poskušal „potegniti4 inšpekcijo in davčno upravo. To je tudi edino prav. M. L. VINKO BOŽIČ NOVI PREDSEDNIK Ker je dosedanji predsednik komisije za investicije v šolstvu Jože Knez zaprosil, naj ga iz zdravstvenih razlogov občinska skupščina razreši te dolžnosti, so na zadnji seji namesto njega izvolili za predsednika Vinka Božiča, direktorja konfekcije „Lisca“. Kot je znano, čaka to komisijo obilo dela, saj je cela vrsta podeželskih šol dotrajanih in so zato potrebne obnove ali celo nove gradnje. Predvideno je tudi, da bi v občini podaljšali plačevanje samoprispevka, ki ga v občini še zbirajo za zdravstveni dom. SKUPŠČINA NI DALA SOGLASJA Postopek za izvolitev novega upravnika doma počitka na Impoljci bo treba ponoviti. Tako je odločila z glasovanjem občinska skupščina Sevnica, ki ni dala soglasja k izvolitvi Alojza Vilčnika iz Sevnice na to dolžnost. Tov. Vilčnik je bil kot eden izmed štirih kandidatov sicer izvoljen v domu počitka, vendar je občinska skupščina menila, da bi bilo zaradi pravil dobre kadrovske [jolite primernejše, če bi zbor de-ovne skupnosti izvolil dr. Cvetka Gradišarja, ki bi ob pomanjkanju zdravnikov v sevniški občini s svojim specialističnim znanjem lahko domu veliko koristil. KRMELJ ZA DAN ŽENA Tudi krmeljske žene so svečano proslavile svoj praznik. Družabni večer je zanje organiziralo DPM Krmelj - ob zvokih sevniškega instrumentalnega ansambla. Ženam od starosti od 70 do 80 let so šolski otroci izročili čestitke in prtičke, ki so jih sami izvezli. Za praznik so obiskali tudi bolne žene in jim zaželeli zdravja. B. D. SLADKORNA MRZLICA - Tudi v Sevnico so zanesli govorice o podražitvi sladkorja in so zato ljudje vsega pokupili. S tem so trgovcem naredili medvedjo uslugo, saj pri sladkorju nič ne zaslužijo, zdaj pa imajo sitnosti zaradi nabave novih količin. SEVNICA RAZKAZUJE ODPADKE - Smetišče, kamor komunalno stanovanjsko podjetje odlaga vse, kar se zdi Sevničanom neuporabno, je z drugega brega Save vidno že od daleč. Kupov nihče ne pokriva, zato je skrajni čas, da pristojni nekaj ukrenejo, saj je nesnaga kaj slaba reklama za mesto. POPRAVEK - V predzadnji številki je tiskarski škrat snedel številko o obiskovalcih sevniške knjižnice. Teh ni bilo le 282, marveč 2822. POROKE i- V soboto sta se poročila dva para: Franc Mlakar z Brezovega 17 nad Studencem in Ana Amigoni iz Zavratca 19 ter Zdravko Han iz Brestanice in Ana Zemljak iz Sevnice. UMRLA STA Anton Perc iz Lončarjevega dola in Jože Leben iz Sevnice. ZDRAVSTVO Z dežja pod kap? Kritika zdravstvene službe - Premalo zdravnikov Po pripombah „s ceste “ sodeč, smo se tega lahko nadejali. Ko so imeli prejšnji teden odborniki sevniške občinske skupščine pred seboj zajetni program razvoja zdravstvenega varstva do leta 1975, o njem skorajda niso govorili, pač pa so imeli vrsto pripomb k sedanjemu delu zdravstvene službe v občini. Z gradnjo zdravstvenega doma, za katerega še sedaj zbirajo krajevni samoprispevek, so ljudje pričakovali, da se bo hkrati z novo stavbo in lepimi, opremljenimi prostori že vse izboljšalo. Zdaj so razočarani, ker je treba na zdravstvene storitve čakati, ker so različne nevšečnosti pri pregledih, o čemer sta na seji govorila predstavnika „Lisce“ in krajevne skupnosti Loka. Znano je tudi, da so krajevne skupnosti iz krmelj-skega konca poslale na občino pismo, naj zdravstveni dom poskrbi za boljšo zdravstveno službo. Zal predstavnika zdravstvenega doma, ki bi ob obravnavi načrta razvoja zdravstvene službe pravzaprav moral biti na seji, ni bilo, zato ni bilo dovolj utemeljeno razloženo, zakaj so take težave. V imenu sveta za zdravstvo in socialno varstvo je Mišo Keršič, načelnik oddelka za družbene službe in občo upravo, pojasnil, da so težave predvsem zaradi prevelike obremenjenosti z delom in zaradi pomanjkanja zdravnikov. Odborniki so imeli ob tem. pripombe k dosedanji kadrovski politiki. M. L. TOVARIŠ, JAZ, JAZ ZNAM! Za trebelanske otroke z novim šolskim letom ne bo več stare šole, ki ne zasluži tega imena, ne bo več strohnelih stopnic, zaudarjajočega duha po urinu. Grosupeljsko gradbeno podjetje gradi v bližini novo osnovno šolo, zgrajeno po veloks sistemu, s tremi učilnicami, pomožnimi prostori in stanovanjem. Stala bo približno 2 milijona dinarjev. (Foto: Legan) URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL Samouprava »v plenicah« V Iskri Mokronog nobene samouprave, dosti boljše pa tudi ni v večini drugih obratov Kar smo pričakovali, to je potrdila posebna analiza medobčinskega sveta ZK Novo mesto. Samoupravljanje obratov je povečini še tako slabo razvito, daje vprašanje, kdaj bo mogoče na Dolenjskem uresničiti 21. ustavno dopolnilo (in druga), ki govori o pravicah delavca in temeljne organizacije združenega dela. V trebanjski občini že dolgo opozarjajo na premajhno samostojnost obratov, kar duši spod- Danes inž. Bulc in Kovač v Mokronogu Občinska konferenca SZDL Trebnje prireja danes v Mokronogu celodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij in krajevnih skupnosti. Dopoldne bo najprej Božo Kovač, sekretar republiške konference SZDL, govoril o vlogi Socialistične zveze v krajevni samoupravi, popoldne pa bo inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, spregovoril širšemu političnemu aktivu o ekonomski politiki Jugoslavije in stabilizacijskih ukrepih. O razmerah v občini bo prisotne seznanil predsednik občinske skupščine Ciril Pevec. PRED SINDIKALNIMI KONFERENCAMI V četrtek popoldne, 9. marca, je bila v Trebnjem razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so govorili o uresničevanju akcijskega načrta ter o nalogah, ki čakajo sindikalne organizacije. Razpravljali so tudi o pripravah na letne Konference, ki bodo še ta mesec in v aprilu, sprejeli delovni program za letos ter proračun, ki predvideva 152.286 dinarjev dohodkov oziroma izdatkov in ki vsebuje občutno večjo denarno pomoč članom, ki se znajdejo v gmotni stiski. Več bomo o tem zasedanju še poročali. VOLIVCI O PRORAČUNU Od 19. do 25. marca bodo v trebanjski občini spet zbori volivcev. Tokrat bodo obravnavali osnutek letošnjega občinskega proračuna, razen tega pa bodo volivci ob tej priložnosti dobili odgovore na vprašanja, zastavljena na prejšnjih zborih, kar bo za občane gotovo zanimivo. 0DD0LOTEV Dolg, star desetletja Trebelno: poprijeli bomo, sodelovali... Za pomoč, zavetje, hrano, ki so jo prebivalci raztresenih trebelan-skih vasic delili s partizani, takrat pač ni bilo mogoče pričakovati kaj drugega kot obljubo: ,.Pomnite, Trebelansko ne bo pozabljeno!" Toda bilo je dolgo pozabljeno', tako kot so bili pozabljeni še drugi zaostali deli Slovenije, za katere se je družba začela bolj zavzemati, ko je postalo očitno, da tako ne more več naprej, da razvojna neskladja vnašajo socialni nemir in dvom v socialistično usmeritev. Na Trebelnem in v okoliških vaseh so veseli tega spoznanja, to je bilo čutiti tudi iz razgovora s predsednikom krajevne organizacije SZDL in tajnikom krajevne skupnosti Janezom Miklavčičem, ki je dejal takole: „Ponudili so nam roko. Letošnja 30. obletnica ustanovitve Gubčeve brigade bo doslej najlepša proslava za nas: dograjena bo nova šola, razširjena cesta do Mokronoga, ki je Sozimi večkrat neprevozna, zgradili omo vodovod do šole, za kar nam budo in prizadevanja za boljše gospodarjenje. V analizi je obdelan vsak obrat posebej in pokaže se, da ima najmanj samouprave mokronoški obrat Iskre, ki je tudi sicer v največjih težavah. Ta obrat nima ne samoupravnih organov (le zbor delovnih ljudi), ne svoje zakonodaje, ne voli, ne imenuje, ne sprejema in ne odpušča delavcev, nima lastnega načrta, ne deli dohodka, nima pregleda nad ustvarjenimi skladi, skratka: poslovanje je strogo centralizirano v matični tovarni Pr-žanj, kamor obrat spada. Dosti ali skorajda nič bolje ni tudi v drugih obratih, na primer v obratih „Putnika“, „Kre-mena“, GG Novo mesto, GG Brežice, IMV Novo mesto, „Tip-top“ in še nekaterih manjših. Posebej pa naj navedemo poslovno enoto „Mercatoija“ v Trebnjem, ki ima več pravic in večjo samostojnost, saj med drugim sama ugotavlja dohodek in ima lastne sklade. Analiza, v katerih so obdelali 34 obratov, je pokazala, da večina izmed njih nima pravice razpravljati in odločati o vprašanjih, ki sicer spadajo med samoupravne pravice. To pomeni, da čaka družbeno-poli-tične organizacije in druge še veliko dela, preden se bo začela samouprava uveljavljati tako, kot omogočajo ustavna dopolnila. To delo pa ne sme biti kampanja, marveč postopno in vztrajno spreminjanje odnosov ter ustvarjanje razmer, v katerih bo mogoče uveljavljati pravice temeljnih organizacij združenega dela in samoupravljalcev. Medobčinski svet ZK je predlagal, naj bi to delo vodili posebni akcij ski odb ori. M. LEGAN Janez Miklavčič: „Letos najlepši praznik.“ je obljubljeno blizu 8 starih milijonov pomoči iz denaija za šolo. Iz tega vodovoda, ki ga bomo napeljali iz poldrug kilometer oddaljenega Ribjeka, se bo oskrbovalo tudi 45 hiš na Trebelnem, Malinah in Dol. Zabukovju. Ljudje so obljubili, da bodo sodelovali s prostovoljnim delom in prispevki, morali bomo čim-prej začeti, zgrabiti za priložnost, zlasti še, ker nam je obljubljena tudi pomoč vojaških rok.“ To pa še ni vse, kar ima v načrtu krajevna skupnost. Dokončati je treba vodovod v Radni vasi, graditi vodovod Češnjice-Cilpoh, Bitna vas, zgraditi cesto proti Karteljevemu in drugo. Najvažnejše je, da ljudje občutijo, da jim nekdo želi pomagati in da niso pozabljeni. S tem občutkom se človek mnogo lažje sam zarije v delo. m. L. RAZVESELJIV ODZIV KMETOV Kakih 60 kmetovalcev se je v petek v Trebnjem udeležilo večurnega predavanja, v katerem so strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije inž. Jože Šilc, inž. Grum in inž. Raoul Jenčič govorili o pridelovanju koruze za kisal, o siliranju in o kmetijskih strojih, potrebnih za to opravilo. Veliko zanimanje kmetov je dokazalo, da je seme padlo na plodna tla, saj imajo prizadevanja kmetijskega pospeševalnega sklada in kmetijske zaaruge glede izobraževanja vse večji odziv. DROBNE Z MIRNE Prejšnji mesec sta v Ljubljani praznovala 50-obletnico skupnega življenja Angela in Franc Dolenšek iz Spodnjih Lakenc pri Mokronogu. Kmeta Dolenška poznamo kot naprednega kmetovalca, poleg tega pa je precej svojih bogatih izkušenj opisal v glasilih „Orač“ in „Kmečki glas“, kjer je pridno sodeloval. Za svoje napredne ideje v kmetijstvu je dobil več priznanj. KOCA JE OSKRBOVANA - Na Mimi so izobešeni lepaki, ki ljudi opozarjajo, da je koča „Plaz“ na Debencu, ki je bila dolgo časa zaprta, spet na voljo izletnikom. FILM DOKONČAN - Kot smo izvedeli od vojaškega filmskega centra „Zastava film* iz Beograda, je film o splošnem ljudskem odporu v krajevni skupnosti, ki so ga snemali lansko jesen, že narejen. Ce ne bo kakih sprememb, ga bodo Mirenča-nom prikazali te dni. S PRIREDITVIJO DO DOHODKA - Mirenski nogometni klub je 11. marca že tretjič v tem letu organiziral v domu TVD Partizan „veselo rajanje**. Člani kluba vidijo v takih prireditvah izhod iz denarnih zagat. Doslej so jim dale kar lep dohodek. \ BOLJŠE LUCl - V mirenski Šoli so namestili novo razsvetljavo v telovadnici. Navadne žarnice so nadomestili z neonsko razsvetljavo. MLINAR BREZ VODE? Selo pri Mimi nadaljuje gradnjo vodovoda. Vaščani kopljejo zdaj jarke od izvira > do vodohAma. Kot je slišati, se mlinar Alojz Petje iz Zabukovja, kateremu goni mlin potok Sotla, sprašuje, kako bo delal ob zmanjšanem ■ pretoku vode. PODRAŽITVE VZNEMIRJAJO — Zadnje podražitve so vzenimirile tudi občane na Mimi, posebno še, ker so politiki zagotavljali, da letošnje podražitve v poprečju ne bodo smele presegati 5 odstotkov. Ljudje so postali nezaupljivi in takim napovedim kaj malo verjamejo. D. P. TUHINJSKE NOTICE » Tudi ženske iz Klinje vasi pri Kočevju so med tistimi, ki s prostovoljnim delom prizadevno pomagajo pri urejanju vasi in okolice, zato jim moški organizirajo vsako leto za dan žena prisrčno proslavo. (Foto: D. Mohar) Pomagati ostarelim in osamelim Bodo razpravljala prej ostareli ali bo prej poskrbljeno za nego ostarelih in osamelih na domu ali kje drugje? Predvsem na podeželju živi mnogo starih, onemoglih ljudi, ki jim minevajo zadnja leta, zadnji meseci ali dnevi življenja v samoti. Ne pomagajo jim ne otroci ne sorodniki ne sosedje. V kočevski občini bolj ali manj uspešno razpravljajo in Pomoč za dan žena V kočevski občini so letos dan žena proslavljali predvsem po delovnih kolektivih, šolah, krajevnih skupnostih in vaseh. Osrednje proslave ni bilo. Organizacija SZDL Rudnik je namenila vasem, kjer bodo organizirali dan žena, skromno pomoč. Tako sta dobili Klinja vas 120 din, Željne pa 200 din. Seveda so za gostitev prispevale večino žene same, za kulturni program pa so poskrbeli moški, mladina in otroci. Žene tega območja pridno sodelujejo pri vseh prostovoljnih akcijah krajevne skupnosti in drugih. Vsako leto pa za nameček pred prvim majem pospravijo po vsej svoji vasi. J. P. opozarjajo na to organizacije SZDL, krajevne skupnosti, organizacije Rdečega križa in drugi, vendar večina bremena še vedno obleži na plečih socialnega skrbstva pri občinski skupščini. Vsi se strinjajo, da je treba organizirati sosesko pomoč, se pravi nego in oskrbo ostarelih ljudi na domu. Taka nega pa po mnogih ugotovitvah ni le najbolj primerna, najbolj človeška (mnogi ostareli namreč nočejo v domove), ampak bi bila tudi najbolj poceni. Nekateri predlagajo tudi druge rešitve, in sicer: ostarele in osamele naj bi dajali v domove, zgradili naj bi dom za ostarele (lahko skupaj z drugimi občinami), pri zdravstvenem domu ali domu upokojencev naj bi imeli nekaj sob za nego ostarelih in onemoglih, v več stanovanjskih zgradbah bi morali imeti tudi sobo za nego ostarelih in onemoglih itd. Predlogov in razprav je veliko, medtem pa stari, osameli in onemogli životarijo in umirajo kar po starem. Upanje, da bomo od razprav prišli k dejanjem, vzbuja le dejstvo, da se tudi organizatorji teh razprav naglo — starajo. J. PRIMC Ne morejo k zobozdravniku Hudolinov! nimajo denarja za avtobus - Prosti dan krvodajalcem - Zbirati za ogrožene otroke Negi ostarelih in osamelih so posvetili posebno pozornost na zadnji skupščini RK občine Kočevje, pogovorili pa so se o mnogih drugih človekoljubnih delih. Tako so skle- DROBNE IZ KOČEVJA PREGLED ročnih gasilskih aparatov je izvršila Občinska gasilska zveza Kočevje po vseh podjetjih in ustanovah, s katerimi imajo sklenjene pogodbe za tak pregled. Preizkusili so pritisk in napolnili bombe s svežimi kemikalijami. Pri tem pregledu so ugotovili, da je še veliko podjetij in hišnih svetov, ki še niso nabavili teh aparatov. Imeti bi jih morali stolpnice in bloki, kajti kočevsko gasilsko društvo nima lestev in ostalih priprav za reševanje iz višjih nadstropij, niti denarja, da bi si te naprave nabavilo. Verjetno jih bodo kupili, ko bo prva nesreča potrdila, da so take rešilne naprave za Kočevje nujne. DAN ŽENA je minil, čeprav je trajal skoraj ves teden. Večjih prireditev v počastitev dneva žena ni bilo v Kočevju. Ženske so dobile nageljne, robčke, bombonjere, dišave itd. Tudi letos pred spomenikom žrtev iz NOV ni bilo rož ne venca v počastitev za svobodo padlih žena. To se ponavlja že nekaj let kljub našim dobrohotnim opozarjanjem. Cvetličarne, gostinski pbrati in trgovine so temeljito postregli „ženski*1 davek. Najbolj pa so proslavljali - • moški. IZLET za nabiranje mavrahov pripravlja hortikulturna sekcija Turističnega društva Kočevje. Vodil ga bo strokovnjak iz Ljubljane. Nabirali bodo v več skupinah. Vsaka bo imela vodiča. Po nabiranju se bodo izletniki spet zbrali, strokovnjak pa bo povedal, kje mavrahi rastejo in kako jih pripravimo za hrano. Podobno bo v jeseni organiziran izlet za nabiranje jurčkov. Če bo zanimanje, bo več takih izletov. Vse te izlete bomo lahko uporabili tudi za tekmovanje za značko TRIM! IZLETE V PLANICO na ogled smučarskih poletov pripravljajo za šolsko mladino in za nekatere kolektive. Domači avtobusi so že vsi oddani za glavne dni tekmovanj. Veliko jih bo šlo v Planico tudi s svojimi avtomobili, za kar so si že priskrbeli ustrezna dovoljenja. TEČAJ poklicnih šoferjev za pridobitev višje kvalifikacije, ki ga je organizirala kočevska podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov SRS, gre h koncu. V šestili mesecih so predelali vso predpisano snov. Zaključni izpiti bodo v teh dneh. PSOV, ki se potepajo po ulicah mesta, je vedno več. Pred njimi ni miru ne podnevi ne ponoči. Lastniki spustijo pse v parku z verižice, da se zaletujejo v otroke in jih strašijo, razbrskajo in pohodijo pa tudi mlade nasade. Povsod po svetu morajo imeti sprehajalci pse v parkih na verižici, le v Kočevju je park namenjen divjanju psov. - Turizem vedno bolj pritiska na Kočevsko. Turistični delavci pa v dokončni pokoj ali vsaj iz turistične dejavnosti. KOČEVSKE NOVICE nili, da bodo tudi v prihodnje zbirali denar za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Predstavniki RK bodo skušali v razgovorih s predstavniki delovnih organizacij doseči, da bi imeli krvodajalci na dan darovanja krvi prosto, a da bi jim kljub temu delovni dan plačali, kot da so delali. Z organizacijo RK v Dragi se bodo dogovorili, da bo plačala ■ prevoz Hudolinovih otrok k zobozdravniku, če ta organizacija nima denarja', bo stroške prevoza plačal občinski odbor RK. Hudoli-novi so namreč tako revni, da nimajo za plačilo prevoza z avtobusom do zobozdravnika. Pogovorili so s*e tudi o bodoči organizaciji tečajev prve pomoči in raznih drugih predavanj. Nujno potrebno je predvsem predavanje o boleznih srca in ožilja. Seveda pa ne zanemarjajo tudi sodelovanja z raznimi društvi in organizacijami, ki opravljajo tudi vsaj deloma človekoljubne dejavnosti, kot so gasilci, krajevne skupnosti, SZDL itd. Seveda pa je prav Rdeči križ tudi tisti, katerega dolžnost je, da sodeluje v prizadevanjih za ohranitev zdravega okolja. J. PRIMC VEĆ ZA CESTE V kočevski občini bo letos za vzdrževanje občinskih cest nekoliko več denarja, predvsem za tiste, kijih vzdržujejo krajevne skupnosti. Za 2 km ceste bo na razpolago od 5.000 do 8.500 din, medtem ko so lani dobile nekatere KS le 2.000 din za vzdrževanje kilometra ceste. Najvišji znesek, 8.500 din, bo seveda namenjen le bivšim cestam III. reda in nekaterim drugim prometnim cestam, kot je na primer Gorenje -Stara cerkev. CEPLJENJE GOVEDI IN PSOV Letos bodo v kočevski občini spet tuberkolinizirali govedo in pregledali vse krave, katerih mleko gre v javno potrošnjo. Tuberkulinizacija bo zajela 1.600 do 1.800 glav govedi zasebnih kmetov in 2.500 glav govedi družbenega sektorja. Razen tega bodo v teh dneh cepili vse pse proti steklini. Kontrola bo posebno stroga, ker se je pojavila v Evropi in na iugu naše države pasja steklina. Proslava osvoboditve Sodražice Poleti partizansko srečanje - Pripravljajo izdajo knjige vseh padlih I aktivistov, talcev in umrlih internirancev - Zahtevajo enotne priznava nine za vso republiko, ker so se vsi borili za isto stvar Občnega zbora krajevne organizacije Zveze borcev v Sodražici, ki je bil 5. marca, se je udeležilo veliko članov. Člani ZB so prizadevno delali v družbeno-političnih organizacijah in društvih, bili so občinski odborniki, člani komisij itd. To delo daje orga- Predsednik spet Benčina Organizacija Rdečega križa v Loškem potoku šteje 315 članov in je med najštevilnejšimi v ribniški občini. Razen tega deluje na šoli Podmladek RK, ki je tudi delaven. Na nedavnem občnem zboru so ocenili, da je delo RK, ki ga že vrsto let zelo uspešno vodi predsednik France Benčina, uspešno. RK ima vsako leto lepe uspehe pri organizaciji krvodajalske akcije. Lansko leto so organizirali zbiranje denarja za nakup UKVV aparata za obsevanje revmatikov ter opreme za zobozdravstveni laboratorij. Oboje je že nabavljeno. Lani so tudi organizirali tečaj prve pomoči, ki se ga je udeležilo lepo število žena in deklet. Vse delo in akcije opravljajo člani odbora brezplačno in ne pozn&jo nobenih sejnin. V novi odbor so izvoljeni tisti, kot so bili v dosedanjem. Za predsednika so izvolili Franceta Benčino, ki že vrsto let opravlja to dolžnost. -r VRSTE SE REDČIJO Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v Sodražici ima iz leta v leto manj članov. V zadnjih dveh letih je umrlo 13 članov. Člani organizacije so imeli 8. marca v Sodražici občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju. Organizacijo uspešno vodi znana partizanska mama Marija Ivančič z Gore, ki so ji ponovno zaupali to dolžnost. LOŠKI POTOK: BANČNA IZPOSTAVA 6. marca je kočevska podružnica Ljubljanske banke odprla v Loškem potoku svojo izpostavo, ki bo opravljala vse bančne posle, tudi devizne. Izdajala bo potrošniška, stanovanjska in ostala posojila. Banka je tako zelo ustregla številnim občanom Loškega potoka, saj jim je prihranila marsikatero pot na banko v Ribnico ali Kočevje. -r r Pretirana zahteva ? Je še druga možnost Kakor drugje imajo tudi v podjetju RIKO v Ribnici nekaj fantov, ki nosijo pretirano dolge lase, ki so lahko povod za nesrečo. Zato je sindikalna organizacija v tem podjetju sprejela sklep, po katerem si bodo morali dolgolasci lase skrajšati. Odbor sindikalne organizacije meni, da bodo fantje z dolgimi lasmi njihov sklep upoštevali. Prav bi bilo, da bi sklep sindikata v RIKU posnemali tudi v ostalih delovnih organizacijah, kjer imajo zaposlene dolgolasce, ki delajo v takem okolju, kjer bi predolgi lasje lahko povzročili nesrečo, menijo nekateri iz vodstva občinske sindikalne organizacije. Vendar bi sindikat zelo verjetno moral dati dolgolasim fantom še kakšno drugo možnost, ki jim ne bi ogrožala njihovega okrasa na glavi, hkrati pa bi tudi učinkovito preprečevala nesrečo. Ena takih možnosti je, da bi morali imeti fantje n'a nevarnih delovnih mestih lase na primeren način zavarovane. Znano je namreč, da na nevarnih delovnih mestih delajo tudi ženske, vendar predpisi o varstvu pri delu ne določajo, da se ijiorajo zato ostriči na kratko, ampak le, da morajo nositi rute, oziroma da morajo imeti na kak drug način zavarovane dolge lase. I K. O. in P. J. Proračun Na občinski seji v Ribnici 10. marca niso sprejeli predloga o družbenoekonomski politiki in politiki negospodarske potrošnje v občini za letos. Občinska konferenca ZK je namreč šele dan pred sejo poslala občinski skupščini svoje pred log fi oziroma pripombe na ta predlog. I ako ni bilo mogoče uskladiti predlogov ZK s predlogi sveta za gospodarstvo in finance. Odloženo je bilo tudi sklepanje o sprejemu odloka o davkih občanov. Oba ta dokumenta bodo sprejeli na prihodnji seji občinske skupščine, ki bo še u» mesec. J. P. nizaciji ZB pečat močne in pomembne politične sile v kraju. Letos bodo slavili 30-letnico osvoboditve Sodražice in okolice. V Sodražici se je začel organiziran odpor proti okupatorju že leta 1941, takoj po italijanski okupaciji. Ustanovljenje bil odbor OF, organizacija KP in SKOJ. Vse te organizacije so bile vseskozi aktivne. Rezultat je bil vseljudski upor proti okupatorju spomladi 1942, ko so partizanske enote pregnale okupatorja iz teh krajev. Sovražnik sc je maščeval z bombnimi napadi. Bilo je trideset bombardiranj, ki so Sodražico skoro do tal porušila. Teh dogodkov sc bodo spOlljjjM na partizanskem tovariskern .J nju letos poleti v Sodražici- p J vneto pripravljajo še na izdajo ge, v kateri bodo življenjepisi® padlih borcev, aktivistov, ta»*J umrlih internirancev. vni$B Razpravljali so tudi o zdraTO^H pregledih članov ZB, prfcP* JM nah, stanovanjskih posojilih j ee itd. Predlagali so, naj , republiki ustanovil enoten » J priznavalnine, da bi vsi veniji prejemali enake prizna' V novi odbor so izvolili kar V dosedanjega odbora. Prevozi šolarjev dražjjj Letos potrebnega več denarja za osebne dohod materialne izdatke in B program Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica je lani skrbno gospodarila. Po pokritju izdatkov jim je ostalo še 90.000 din. Letos bo morala imeti TIS za svojo dejavnost več denarja kot lani, in sicer za višje osebne dohodke prosvetnih delavcev, za financiranje B programa in za materialne stroške. Za prevoze otrok v šolo je lani plačala TIS 370.000 din, letos pa so sc stroški povzpeli na 450-000 din. Še vedno ni urejen prevoz otrok iz Dan in Zadolja, ker ni mogoče dobiti ustreznega vozila. O delovanju šole na Velikih Polja-, nah je bilo izrečenih in napisanih že veliko besed. TIS je žc PrCfit naj bi šolo ukinili, °vtr0 , s#l šolali na osnovno šolo Vyc|ri Kakor vemo, je šola _na * Poljanah po sklepu obcins ^ ščine ostala. Ker je šolsko^ ^ potrebno popravila, je_ 1,1 ^ J> njeno, da bodo naročili n*'- 1 popravilo. , v Na zadnji seji izvršnega ^ TIS so razpravljali še o AiJ cijskih zahtevah TIS. Sklenil ^ je treba čimprej zaposliti s ^ ekipo ljudi, ki so nujno P^jj) TIS, razpravljali so ostatf0liW*,4 se dogovorili o načinu ^iifi organe temeljne izobraževa . nosti. ^ Grad čaka Ortneku vdahniti življenje Deset let je ZB Pulj upravljala ortneški grad. Vsa ta leta so v Ortneku gostovale mladinske kolonije. Vsako leto so ugotavljali, daje ortneški grad premajhen za toliko gostov, kot jih je želel Pulj poslati v Ortnek letovat. Zato so si zdaj poiskali primernejšo stavbo na Blokah. Sedaj je ortneški dom prazen in na razpolago tistemu, ki bi ga kupil ali vsaj najel za kakršnokoli dejavnost. Koliko prednosti ima lokacija ortneškega gradu, vedo le domačini in tisti, ki so že upravljali to posestvo. Na račun sedanjega stanja so se spletle že razne govorice, ki so domačine in okoličane razburile. Vsi namreč z velikim zanimanjem čakamo, kaj bo s toliko opevanim „ortneškim biserom14. To je grad nekdaj res bil, po vojni pa Ortneča-nom ni bil več v pono.s. Pred osmimi leti je nekdo rekel: „Ortneško okolje je izredno lepo, treba bi bilo najti le mecena, ki bi znal lepoto tega kraja uskladiti z vsem ostalim, kije že preživelo svoje čase.“ Morda sc bo našel kdo, ki bo znal spremeniti stari ortneški grad v ortneški gaj in ki bo imel za uresničitev te zamisli seveda tudi denar. V. P. Odborniki , za lepšo Ribnic« Začetek seje občinske^ t Ribnica 10. marca je. b1,hor#< ft kot običajno. Vprašanja oa 3pi^ so bila na koncu seje, uVC;hen0fv ii so prebrali dopolnila dru ^ litičnih organizacij o druz g nomski politiki in P0^11,.1 • v ^ j! darske potrošnje- v obcu* . ^ 1972. Predlogi prinašajo ,» vosti. sp# Odborniki so soglasn sklep o pobratenju ribniške ^ ^ s občino Arcevia iz Ital»Je' jo^ občini že dolgo vzdržuje odnose in prijateljske stike- Razpravljali so tudi o sp ^ or idejnega zazidalnega nacri močje mestnega naselja ^ h ju l sicer za naselje v Lepov 7 Gorenjski cesti. Nekateri ^ m * so se zavzeli za večjo cis j J nice in za njen lepši videz. J Na seji so sprejeli vrsto ^jiisP o novem delovnem času |j3v v: skupščini, o premijah o£|(jJj , mleko, odlok o urejanju 1 Q(j|ok , nju stavbnega zemljiška, poprečni ceni gradbenih ^3 poprečnih stroških opremljanja stavbnih zc irilŽ*’ « ; čini Ribnica ter nekatere dnevnem redu so bile tuoi ^ ^ imenovanja. ORTNEŠKI POROČEVALEC TELEVIZIJSKI NAROČNIKI se v našem kraju množijo, z njimi pa tudi težave in nezadovoljstvo. Sprejem slike in zvoka je slab. Prosimo RTV Ljubljano, da nam pošlje strokovnjaka, ki nam bi pomagal in svetoval, kaj storiti za boljši sprejem. Potem bo tudi naročnikov več. Zdaj pa težko prihranjeni tisočaki nas, malih ljudi, stojijo v domovih r«-samo brez koristi, temveč tudi v jezo in negodovanje. TELEFON bo kmalu nuja v vsakem gospodarstvu in gospodinjstvu. Potrebnejši bo kot radio in televizija. Cim več nas bo, cenejša bo montaža in najemnina. V Gregoriji ga /e imajo in so tako bolje povezani s svetom. Zato naj se Poljanci pogovorijo in si omislijo napeljavo telefonskega voda v vas, saj je razdalja od ortneške pošte malenkostna, lo naj bi organizirala krajevna skupnost. NOVA PRODAJALNA KRUHA V Ribnici je KZ odprla novo in edino prodajalno kruha za Ribnico in okolico. Je v bivši mlekarni in mesariji, sicer pa je bilo v tem lokalu že vse mogoče. BETONARNI' NI VEČ Pod bivšim skednjem ni več strojev za izdelavo betonskih blokov. Zvedeli smo, da tega obrata v Ortneku ne bo več. Vsa vrata skednja in vrtne lope so na stežaj odprta v znak, da so vsakomur na voljo. Vse prostore bi bilo treba očistiti, pospraviti in za- I preli ter lako x.avaroV^l‘ snaženjem in raznovrstn Skedenj bi bil primeren obrt ali industrijsko dej up(}r^ majhni investiciji bi bi*^,. !/ - j* ORTNESKI MOSTlC^ijenO., novem letu je bilo ob'J -.p? bo mostiček, ki že jK morajo zdaj hoditii ali - _ O^-Ls' i daljši in torej dražji po ja ^ { dela dolg. Prepričani sin«* J, ne bomo oguljufani! V- ' ji občan vprašuje »-"U In kaj iomP fnika AdlcŠič, bodo 3, lcav^E^dili kar dva pro-^ Slavki-uh so malokdaj de-^a. pJ** P°do v nedeljo, 19. EJfclo f)ldnc ob 16. uri bo r^n1omn.CCrt godbc na pi' j^ton ,miJa: ob 18. uri bo v » Zens*c' Pevski zbor ♦ ProFamu Pa b?' 2?®*ke r n c^an' domače ci o^r,J° ^0rne skupine in 0°vne šole. Odborniki so obširno razpravljali še o prvem osnutku letošnjega občinskega proračuna ter o programu javnih del za leto 1972. Zlasti pri slednjem je bilo treba v razpravi vsako predlagano spremembo gledati s stališča: če hočeš dodati, povej, kje vzeti! Pri programu javnih del se predvideni dohodki iz samoprispevka krhajo, ker podjetja s sede- Zamejičiti do roka Zaradi izdelave nove katastrske mape v merilu 1:1000 je katastrski urad v Črnomlju razposlal vsem lastnikom zemljišč na območju celotne Bele krajine točna navodila, kako bo meritev potekala. Do 20. marca morajo lastniki končati z zamejiče-njem in signalizacijo parcel, nato bodo konec meseca celoten teren posneli iz zraka. Važno je, da lastniki parcel dosledno upoštevajo navodila, sicer akcija ne bo uspela. KDAJ Z V1ATORJEM? Odborniki občinske skupščine Črnomelj so na zadnjem zasedanju podprli predlog o združitvi domačega gostinskega podjetja z ljubljanskim transportnim podjetjem VIA-TOR. Menili so, da bi morah to vprašanje reševati pospešeno, obenem pa tudi paziti, da bodo domačim gostincem zagotovljene ustrezne samoupravne pravice. v,em % j lpdr>u vam posebej priporočamo ogled ln nakup mod-d,nn kvalitetnih damskih dolgih hlač po reklamni ceni ,er moških zefir srajc t. dolgimi rokavi po 19,55 din. a)&eleteUsiil“ Črnomelj Nom ALJSKI DROBIR ti ^a£l JRTEK je v Črnomlju o* jo nPurjyna P°moč za obrt-|Jt*r sp dl gospodarska zborujejo ^spbni obrtniki vedno li PJeja’u,a Jc poslovanje s knji-uIeVno' bi bilo pričako-& *a J^ja pravne pomoči. Ugodnost ljudje še ne Km* ^ESTNIH ulic zadnje tomboli d°bro, kot je bilo. Celo ^ih Pametnih cestah je na in o-aVa razstava odpadnih VePoDl‘^ctnih škatel. Občani, s° ta?^ !a disciplina. Koši za Vršiti P° vscm nicstu* li S naviaJJ pra7ni> Pod nj,mi - Pred dvema le-k JardSf^1 ^zidalni načrt za H,*« dn,* do zdaj pa je v tem V^dnjj Zasebnih hiš zgrajenih ^vi,i ga skupaj je na Carlih 80 enodružinskih SVET ZA PREVENTIVO in vzgojo v cestnem prometu je bil pri črnomaljski skupščini imenovan na zadnjem odborniškem zasedanju. Predsednik sveta je postal Lojze Hudclja. Naloga sveta je obravnavati in proučevati cestno problematiko ter prometno vzgojo. PRVO PREDAVANJE iz izobraževalnega programa občinske konference ZKS v Črnomlju je bilo 9. marca v Prosvetnem domu. Zdenko Roter s fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo je imel zanimivo predavanje o „Socialističnih silah, religiji in pojavih klerika-lizma“. V dvorani je bilo precej poslušalcev. KLUB BELOKRANJSKIH STUDENTOV v Ljubljani je dobil novega predsednika. To je Janez Stariha, študent pravne fakultete iz Črnomlja. Dogovorjeno je bilo, da bo letošnje brucovanje belokranjskih študentov v soboto, 8. aprila, v hotelu Smuk v Semiču. ✓V €m@m@§šfei IM« žem zunaj občine niso podpisala družbenih sporazumov o sofinanciranju javnih del. Tak odnos so na seji ostro obsodili. Ker so se v več primerih srečevali z dejstvom, da bo denarja premalo, posebno za urejanje nemogočih razmer v cestnem prometu, je odbornik Lovro Rems predlagal, naj v Sloveniji razpišejo ljudsko posojilo za modernizacijo cest. Kljub razpravam v kateri so nekateri zahtevali dodatna dela za posamezna območja občine, pa je bU program javnih del sprejet z veliko večino glasov v taki obliki, kot so ga predlagali. Dokler bo, pa bo Leto dni je tega, kar je Ivanka Jaketič, predmetna učiteljica telesne vzgoje na draga-tuški osnovni šoli, opozorila javnost, da zadružni dom razpada in da se bojijo odgovornosti, ker imajo šolarji v dvorani redno telesno vzgojo. Seveda se tudi vse vaške prireditve odvijajo v stavbi, kjer se je strop povesil, kjer omet odpada, po stenah teče voda, v kleti pa je sploh poplava. Prav tako kurjava ni v redu. Zadružni dom je prav tak, kot je bil pred letom dni, le da so razpoke daljše in globlje. Domačini, ki so po vojni dom gradili z udarniškim delom in vedo, kakšen material so uporabljali in kako se je takrat gradilo, so mnenja, da dvorana ni varna. Prosili so še strokovnjake z občinske skupščine, naj si zadružni dom ogledajo in povedo svoje mnenje. Po 12 mesecih je komisija prišla, ugotovila pa, da „ni tako hudo, kot mislijo v Dragatušu.44 Tega, da nevarnosti ni, niso izjavili. Dvorana bo javnosti in otrokom še naprej na razpolago. Vsakokrat, kadar bo v njej polno ljudi (prireditve so v tem kraju dobro obiskane), pa bo strah ostal. Če se le podre ... Nesreča bi bila strašanska. V takem vzdušju in okolju tudi ni mogoče pričakovati sproščenosti ne pri nastopajočih ne pri gledalcih. Pri vsej zadevi pa nihče ne omenja načrtov in možnosti za popravila, kajti na ogromne izdatke si ne upajo niti pomisliti. In vendar tako ne more in ne sne ostati. Ne gre le za stavbo in škodo, ki se v njej dela, temveč za varnost ljudi in za življenje otrok. R. BAČER Ploskanje v Gribljah Gribeljske žene so tudi letos lepo praznovale dan žena. V gasilskem domu je bila akademija, na kateri so nastopili prav vsi učenci domače šole, vaški pevski zbor pa je pod vodstvom Janeza lotterja zapel ne-k^j partizanskih in belokranjskih viž. Da je v dvorani vladalo zadovoljstvo, je dokazovalo burno ploskanje po vsaki točki programa. ^ M. C. SKUPNO ZAVAROVANJE VINOGRADOV: Pomoč, obenem zgled in poskus Ponuđena občutna pomoč zasebnim vinogradnikom metliške občine dobiva končno podobo - Te dni se bo moral vsak odločiti: da ali ne Na nedavnem zboru vinogradnikov metliške občine so kazali precej navdušenja za skupno zavarovanje vinogradnikov ob pomoči sklada za pospeševanje kmetijstva. Nastopil je čas, ko bo treba podpisati pogodbe, kajti akcija je tik pred koncem. Kmetijska zadruga je že sklenila načelno pogodbo z zavarovalnico SAVA, obenem pa prevzela obljubo, da s pomočjo sklada za pospeševanje kmetijstva akcijo izpelje do konca. Gre namreč za ugodnost, ki je ne kaže izpustiti iz rok, čeprav se lotevajo novosti, kakršna v Sloveniji še ni preizkušena. Enkrat v letu Na Suhoiju se je ob letošnjem dnevu žena spet zbralo čez 20 partizanskih mam, mater in vdov padlih borcev celotnega podgoijanskega območja. Šolarji so jim priredili ljubek spored, jih obsuli s cvetjem, nato pa slavljenkam izročili še darila. Ko so mamice sedle za lepo okrašeno mizo, jih je bilo ganljivo videti s šopki pomladnega cvetja in solznih oči od hvaležnosti do tistih, ki jim enkrat v letu omogočijo tako srečanje. Četudi so bile vse priletne, večinoma nad 60 let stare, so se ob glasbi z gramofona še zavrtele v taktih valčka in polke. Plesale so. kar same in si dajale pogum: „Ne damo se še! Da bi se drugo leto spet žive in zdrave sešle.44 4 TONE SOLATE Letos so prodali v Mercatorjevi samopostrežni trgovini že 4.500 kg solate in druge zelenjave. Trgovina je dobro založena kot v drugih krajih, vendar tudi tu večkrat zmanjka sladkorja in masla. Ne morejo navoziti sproti količin, kolikor bi jih ljudje pokupili. Prevozi O neurejenih prevozih za delavce tovarne BETI je bilo že večkrat govora, vendar zadnje tedne zadeva ponovno oživlja, posebno v črnomaljskem obratu. „Kakšne so možnosti za ugoditev želja delavcem44, smo vprašali ekonomista Toneta S Štruclja, enega vodilnih ljudi v tovarni in hkrati predsednika poslovnega odbora: „Že dolgo iščemo izhod, ker je problem tu in vemo, da ga bo treba rešiti. Če bi šlo samo za okrog 23 primerov, kolikor je v črnomaljskem obratu najbolj perečih, in sicer iz adlešičkega konca, si ne bi belili glave. Ne moremo pa vpeljati prevoza samo za en obrat, ker bi delavci iz Mirne peči, Metlike in Dobove takoj in upravičeno postavili isto zahtevo. Ko smo že pred dvema letoma izračunavali, koliko bi nas prevozi za vse obrate veljali, smo ugotovili, da bi morali na leto odšteti več kot 1 milijon dinarjev. Mnenja smo bili, da je bolje ta sredstva vlagati v stanovanjsko gradnjo in na ta način delavce vezati • na bivanje v kraju zapo- Zaradi večjih zavarovalnih količin in pogodbe, ki predstavlja poskus in bo morda za zgled še drugim vinogradnim območjem, prizna zavarovalnica precejšen popust pri premijah. Zavarovlna premija v skupnem zavarovanju vinogradov bo znašala za vsakega interesenta 13,2 odst. od vrednosti zavarovanega pridelka, plačati pa bo treba še 10 odst. režijskega dodatka od premije. Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva predlaga, naj bi 60 odst. zavarovalnih stroškov kril sklad, preostalo pa kmetje sami, toda spet ob ugodnosti, da lahko zasebniki plačajo letošnji prispevek šele po trgatvi. Za tako zavarovanje pridejo v poštev predvsem na novo rigolane površine in pa vinogradniki, ki imajo nad 20 arov trtja. Ce sklad teh sredstev ne bi zmogel, je pripravljena še zadruga priskočiti na pomoč, če bodo kmetje njej prodajali grozdje. Pridelek bo zavarovan enotno: za obnovljene vinograde 70 hi na hektar, za stare nasade 60 hi na hektar, in sicer ne glede na sorto grozdja po 4 din za liter mošta. Primer: kmet, ki ima 30 arov vinograda, bi moral plačati 1750 din za zavarovanje. Ako od tega odštejemo 60 odst., kolikor bo plačal sklad, znaša kmetovo plačilo samo 700 din. Tak dogovor naj bi veljal za 10-letno obdobje. Če elementarnih nesreč ne bo in bo zavarovalnici ostajal denar, ga bodo šteli za dobroimetje premije v prihodnjem letu. V kratkem bodo predstavniki zadruge in zavarovalnice obšli teren in se s pogodbo zglasili pri vseh večjih vinogradnikih. Klobčič se torej odvija, kakor je bilo zamišljeno. Družbena pomoč zasebnemu kmetijstvu se le kaže v vedno bolj otipljivi obliki. Čeprav gremo s tem počasi naprej, ker je v občinah malo denarja, pa taka družbena pomoč vendarle mnogo pomeni kmetu na robu obupa. Občani, pridite! Med 17. in 20. marcem bodo na območju metliške občine zbori volivcev in hkrati konference krajevnih organizacij SZDL. Obravnavah bodo davčno politiko, program javnih del, osnutek občinskega proračuna za leto 1972 ter evidentiranje možnih kandidatov za občinske odbornike. Seveda bo na vrsti tudi razprava o krajevnih težavah. Zbori občanov bodo: 17. marca v Gradcu ob 19. uri 18. marca ob 19. uri: v Rosalnicah, v Drašičih, v Slamni vasi, na Grabrovcu in v Lokvici. 19. marca ob 9. uri v Podzemlju in na Suhorju. Ob 14. uri na Radoviči, na Ju-gorju in v Dobravicah. Ob 19. uri na Božakovem. Občani Metlike se bodo sešli 20. marca ob 19. uri v ^kino dvorani. V metliških mesnicah so nekdaj viseli krasni kosi mesa in so ponje hodili od blizu in daleč, zdaj pa prodaja peša. Zmanjkuje zlasti govedine in še manj je bo, če cene ne bodo odmrznile. To odkrito povedo, kajti zdaj prodajajo v izgubo. (Foto: R. Bačer) SPREHOD PO METLIKI slitve. S tem denarjem lahko kupimo več stanovanj v bloku ali pa damo 20 družinam stanovanjsko posojilo. V petih letih je to rešitev stanovanjskega vprašanja za sto družin. Poleg že navedenih razlogov pa veliko oviro predstavljajo še slabe ceste. R. B. HVALEŽNI DAROVALCEM Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Metliki je zares hvaležna domačim kolektivom, ki so prispevali v sklad za enotno obdaritev žena in mater borcev na območju celotne občine. Zbrali so 7.500 din. S tem denarjem so pripravili nepričakovano lep 8. marec 125 starejšim ženam. TUDI PODJETJE KOMET bo vsak čas pričelo izdajati svoje glasilo. V njem bodo dobili prostor mladinci, člani ZK, sindikat in vsi tisti, ki bodo želeli objavljati literarne prispevke. Glasilo bo izšlo enkrat v dveh mesecih in je namenjeno predvsem boljši obveščenosti zaposlenih o dogajanjih znotraj kolektiva. POT PROTI OBRHU je polna jam in odpadkov. Ker ta del mesta nima kanalizacije, tečejo izplake po vrtovih proti potoku Obrh. To povzroča smrad, zato so se stanovalci že pritožili pri inšpekciji, a ukrepov ni čutiti S prihodom toplejšega vremena bo smrad še hujši. Čeprav preurejajo hotel Bela krajina, so prenočišča na razpolago. Zal jih večkrat zmanjka, zato morajo gostje prenočevati v Semiču ali v Črnomlju. Računajo, da bodo preureditvena dela končali do 1. maja. V TURISTIČNEM BIROJU na Mestnem trgu so že dalj časa razstavljena dela slikarja samouka Dušana Tancika. Več oljnih slik čaka na kupce. Ljudje se radi ustavljajo pred izložbenim oknom. OPAZITI JE, da v mestu manjkajo table, na katere bi lepili plakate. Doslej so jih izobešali po plotovih, drogovih in dvoriščnih vratih, to pa je kvarilo videz mesta. Bolje kot tak način bi bile posebne table na vidnih mestih. To bi bilo lepše, bilo pa bi tudi manj jeze pri zasebnikih zaradi poškodovanih vrat. V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI so imeli tudi letos za dan žena cvetje v priložnostni prodaji. Razprodali so več kot 2000 nageljnov in večje število lončnic. UMRLA je Marija Stipanič iz Kloštra, stara 77 let. metliški tednik Druga seja občinske konference ZK Novo mesto je sprejela akdjski program, s katerim določa osnovne smeri idejno političnega delovanja komunistov v občini, v delovnih organizacijah, šolah, državnih organih, organih varnosti, pregona ter kontrole, krajevnih skupnostih in ostalih interesnih skupnostih, političnih in drugih organizacijah ter v društvih. Pri tem izhaja iz temeljne akcijske usmeritve Zveze komunistov Jugoslavije (IX. kongres ZKJ, 21. seje predsedstva ZKJ, 2. konference ZKJ) in Zveze komunistov Slovenije (19. seja CK ZKS, 23. seja CK ZKS in 3. konferenca ZKS) ter zahtev, ki jih je nakazala 1. občinska konferenca ZK Novo mesto. I. Samoupravni odnosi Komunisti smo se trdno odločili, da krepimo vlogo delavskega razreda v samoupravnih družbeno gospodarskih odnosih. Druga seja konference ZKJ zahteva od nas, da takoj pričnemo uresničevati 21., 22. in 23. ustavna dopolnila. Zato: 1. Organizacije ZK in aktivi v delovnih organizacijah ter poslovnih enotah naj v duhu 15. ustavnega amandmaja iz leta 1968 in 21., 22. in 23. ustavnega amandmaja iz leta 1971 na osnovi strokovnega gradiva, ki ga naj pripravijo ustrezne službe, politično ocenijo, kakšno stopnjo razvoja so dosegli sedanji samoupravni odnosi in kakšne so objektivne možnosti ter načini za njihovo nadaljnje razvijanje in poglabljanje. Nosilci: komite naj se takoj loti razgovorov z organizacijami ZK in aktivi o tem, kako se lotiti dela. -Rok: april 1972. - Sekretarji so osebno odgovorni za to, da organizacije ZK in aktivi sprejmejo skupaj s sindikatom in samoupravnimi organi konkretne programe nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, vključno s programom uresničitve, s katerim naj v primerni obliki seznanijo komite. -Rok: do konca maja 1972. 2. Komunisti v vseh delovnih organizacijah naj se skupaj s sindikatom zavzemajo, da bo sistem delitve dohodka usklajen z družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi. S to akcijo ne smemo odlašati in mora biti v aprilu končana. Nosilci: komunisti, organizacije in aktivi ZK. - Rok: konec aprila 1972. 3. Komunisti v delovnih organizacijah naj si nenehno prizadevajo, da se vsa interna zakonodaja nenehno usklajuje z ustavo, zakoni in notranjim razvojem. - Rok: stalna naloga. 4. V skladu s 24. ustavnim amandmajem je potrebno delavce pri zasebnikih samoupravno in politično organizirati. Pripraviti je treba konkretno analizo in plan akcije. Nosilec: komite občinske Konference ZK. - Rok: 1972. 5. Komunisti v krajevnih skupnostih naj kritično ocenijo doseženo stopnjo razvoja samoupravnih odnosov in se zavzemajo za nadaljnji razvoj materialne baze in oblik posredne in neposredne demokracije. Organizacije ZK in aktivi ZK ter zbori se morajo zavzemati: a) da bodo letno sprejemali programe dela in podajah občanom po naseljih in mestnih soseskah preglede nad rezultati gospodarjenja. Nosilci: sekretarji organizacij, aktivov in zborov ZK. - Rok: stalna naloga. b) Da se organiziranost Socialistične zveze učvrsti, tako da bo navzoča v slehernem naselju oz. mestni soseski, obenem pa na nivoju krajevne skupnosti organizacijsko enotna. Nosilci: organizacije ZK in aktivi 7K ter zbori krajevnih skupnosti in komite občinske konference ZK. -Rok: 1972. c) Komunisti v mestu morajo mesto kot socialno enoto, samoupravno in politično ustreznejše organizirati. V zvezi s tem je potrebno predvsem soseske urbanistično in sociološko čvrsteje vključiti v samoupravni in politični sistem mesta. Nosilci: sekretarji organizacij ZK v mestu in komisija za samoupravne odnose in politični sistem. - Rok: 1972. d) V krajevnih skupnostih je potrebno uvesti na pobudo SZDL sestajanje predstavnikov raznih organi- zacij, društev ter oblik krajevne samouprave z namenom, da se delo programira, koordinira, kakor tudi, da razna odprta vprašanja rešujejo skupno. Nosilci: komunisti v KO SZDL in organizacije in aktivi ZK v krajevnih skupnostih. II. Stabilizacija L Komunisti v občini si moramo na Vseh področjih dela prizadevati, da se potrošnja uskladi z ustvarjenimi sredstvi. Programi razvoja komune, služb, delovnih organizacij itd. morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi. Nosilci: komunisti, organizacije ZK, aktivi ZK v delovnih organizacijah in v občinski skupščini. - Rok: stalna naloga. 2. Komunisti v delovnih organizacijah se morajo zavzemati za tole: a) ajlošno potrošnjo bo potrebno v prihodnje spraviti v racionalne okvire z namenom, da se še okrepi akumulativnost gospodarstva; b) osebni dohodki ne smejo rasti hitreje od narodnega dohodka, v gospodarstvu {ja ne hitreje od produktivnosti a; c) da bodo investicije v skladu z razpoložljivo akumulacijo, in da se bodo nanašale predvsem na kader, modernizacijo strojev in tehnologijo; d) da se obratna sredstva poveču- jejo v skladu z zahtevami zakona tako, da delovne organizacije postopno dosežejo pokritje tekočih potreb v proizvodnji z lastnimi sredstvi. Nosilci: komunisti in organizacije ter aktivi ZK v delovnih organizacijah. - Rok: stalna naloga. III. Socialna diferenciacija Komunisti smo dolžni nenehno usmerjati tok družbenega razvoja v smeri poglabljanja in razširjanja samoupravne socialistične demokracije. Ob tem se moramo odločno upreti vsem pojavom neustrezne socialne diferenciacije. - V zvezi s tem naj.se: 1. osnovne oiganizacije in aktivi ZK zavzemajo, da bodo na osnovi sklepov 3. konference ZKS in akcijske usmerjenosti v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občini, itd. izdelali lastne delovne programe za konkretno razreševanje perečih problemov socialne diferenciacije. (Konec prihodnjič) Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! PRED ŠPORTNIM DOGODKOM LETA Planiška velikanka vabi! Jugoslavija je organizator I. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih - Planica bo sprejela od 24. do 26. marca 70 znanih smučarskih imen Pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita bo na planiški velikanki od 24. do 26. marca prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Za to prireditev je doma in v tujini veliko zanimanje, saj pričakujejo udeležbo okoli 70 skakalcev in 100.000 gledalcev. PRIJAVLJENIH ŽE 13 DRŽAV - Organizatorji so prejeli prijave 13 držav. Nastopili bodo skakalci iz Kanade, Poljske, Finske, ČSSR, SSSR, Avstrije, Japonske, Vzhodne Nemčije, Norveške, Madžarske, Švice, Amerike in Jugoslavije. Pričakujejo pa še tekmovalce iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Francije in Romunije. NASTOPILO BO SEST JUGOSLOVANOV - Naši gledalci bodo imeli priložnost navijati tudi za naše proslavljene skakalce. Po velikanki se bodo pognali: Danilo in Drago Pudgar, Peter Stefančič, Marjan Mesec, Bogdan Norčič in Marjan Prelov-šck. KDO BO NOVI REKOR- DER? - Konstruktorja planiške velikanke inženirja Vlado in Janez Gorišek sta izjavila, da bo padel VVolfov rekord (165 metrov), če bodo vremenske razmere ugodne. Kritična meja skakalnice je namreč že 158 metrov. TELEVIZIJSKI PRENOSI V 15 DRŽAV - Ljubljanska televizija bo omogočila prenos planiških poletov v barvah. Za zdaj je gotovo, da bodo prenos iz Planice gledali v 15 deželah, med drugim sta se prijavili tudi Islandija in Alžirija. KAJ PA CENE VSTOPNIC? • - V petek, 24. marca, bodo vstopnice po 5 in 10 din, v soboto in nedeljo pa za mladino 10 din in za starejše 20 dinarjev. Za parkiranje osebnega avtomobila bo treba odriniti še 10 dinarjev. 160 NOVINARJEV V PLANICI - Zanimivo prireditev bo spremljalo 120 domačih športnih novinarjev, reporterjev in komentatorjev RTV, fotoreporterjev in snemalcev; iz tujine pa se je do zdaj prijavilo že 40 poročevalcev. PLANICA 72 NA FILMU -Znani slovenski režiser športnih in dokumentarnih filmov Jože Pogačnik bo o I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih posnel športni film v barvah. PLANICA IMA SVOJO HIMNO - Znani skladatelj in trobentač dr. Urban Koder je komponiral nalašč za to prireditev himno Planice, ki jo bomo poslušali tri dni. KAJ RES 100.000 GLEDALCEV? - Po zanimanju sodeč, organizatorji sklepajo, da si bo planiško prireditev v treh dneh ogledalo 100.000 ljudi, kar bi bil svojevrsten rekord za zimske prireditve pri nas. je, da se je v kočevskih gozdovih izgubil in po dveh dneh ugotovil, da tova v krngu. Nato je krenil proti Žužemberku in vdrl v zidanico, da bi v njej prespal. Zdaj bo spet spal na toplem. J. PRIMC •••••• List za vsakogar »Dolenjski list« Desna skrajnost sili organizacije Zveze komunistov tudi pri nas v slabosti, zaradi katerih se organizacije odmikajo od svoje družbene osnove: od delavskega razreda - Delovni načrt ObK ZKS Novo mesto naj pripomore, da se čimprej utrdita povezanost in moralno politična odgovornost ZKS do delavcev in vseh delovnih ljudi - Nalog in obveznosti je dovolj za vse organizacije in vse komuniste! OSNUTEK AKCIJSKEGA PROGRAMA OBČINSKE KONFERENCE ZKS NOVO MESTO ODGOVORNOST DO DELAVCEV IN VSEH DELOVNIH LJUDI Vlomilca prijeli v zidanici Vlomilec se je zgubil v kočevskih gozdovih Pri gostilničarju Avgustu Jcrlahu v Velikem Gabru pri Trebnjem si bodo gotovo dolgo zapomnili dan, ko so popravljali in pospravljali hišo. Zaradi popravila hiše so namreč prejšnji torek, 7. marca, pospravljali po niši in okrog nje. Za pospravljanje so najeli tudi Milana Hudorovca (21 let) iz ciganskega naselja pri Velikem Gabru. Hudorovac je sredi dela odšel, gostilničar pa je šele zvečer ugotovil, da mu manjka tudi 3.500 dinarjev in 12.250 nemških mark. Jcrlah je sicer še govoril s Hudorovccm, ki pa je po pogovoru z gostilničaijem izginil kot kafra. Jerlahu ni preostalo drugega, kot da je krajo prijavil miličnikom, ki Cigana zdaj iščejo. Zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj je Jerlah tako veliko vsoto denaija imel doma - in še tako slabo spravljenega, da je Hudorovac mimogrede prišel do njega. Marke, preračunane v naš denar, so bile vredne okrog 65.000 dinaijev, tako da je bilo 3500 dinarjev, kijih je odnesel tat, pravzaprav samo še drobiž! Osumljenega Milana Hudorovca so novomeški miličniki prijeli, kot smo zvedeli na upravi javne varnosti v ponedeljek. Fotoaparat in reklamni dolaiji, s katerimi je Hudorovac na* petnajstil kmeta pri zidanici Igrača in dolarji za reklamo Kako je Cigan z namazanim jezikom ogoljufal kmeta za sedlo - Za kazen bo sedel 45 dni „Stric, postavite se, da vas fotografiram,” je brezposelni Janez Hudorovac iz okolice Gradca nagovoril kmeta iz Bušinje vasi, ki je pred svojo zidanico kmalu po Martinu pokušal letino. Možak je bil dobre volje, zato se je spustil s prišlekom v pogovor. Ta je imel jezik namazan, tako je kaj kmalu začel kmeta nagovarjati, naj mu proda konjsko sedlo. Sprva vinogradnik ni bil pripravljen barantati, toda ker je Cigan silil in silil, je zahteval 800 din. Kupec denaija „slučajno” ni imel pri sebi, zato je obljubil, da ga bo prodajalcu izročil na prvem metliškem sejmu, dotlej pa je bil velikodušno pripravljen zastaviti fotoaparat, dvajset dolarjev in uro. Seveda je hvalil, da je vse prvovrstno in da je vrednost teh stvari daleč na ceno za sedlo. Ker sta vmes pila, možak niti ni dobro videl, kaj mu Cigan ponuja, toda zmenila sta se in sedlo je šlo iz hiše. Premeteni Hudorovac je sedlo kmalu prodal za 400 din, kmeta, pri katerem ga je dobil, pa ni hotel več videti. Ogoljufani je doma ugotovil, da je bil prevaran. Fotoaparat je bil le otroška igrača, dva bankovca po 10 dolarjev pa sta bila reklamna kupona za nakup s popustom v veleblagovnici. Tudi ura je bila tako rekoč brez vrednosti. Ko je zadevo obravnavalo črnomaljsko sodišče, je kljub Hudorov-čevim izgovorom ugotovilo, da je kriv goljufije in mu prisodilo 1 mesec in 45 dni zapora. Sodba še ni pravnomočna, je pa opozorilo, da ne gre sklepati kupčij z neznanci, posebno ne ob kozarcu vina. R. B. V NOVEM MESTU: Dva vloma v eni noči Jože Planinšek iz Male Strmice je bil obsoien ha leto in osem mesecev strogega zapora 26-letni Jože Planinšek iz Male Strmice v novomeški občini je bil v četrtek obsojen na leto in osem mesecev strogega zapora, do pravnomočnosti pa bo ostal v priporu. Planinšek se je po prestani kazni enega leta strogega zapora zaradi vlomne tatvine lani zaposlil pri Snagi v Ljubljani. Kmalu je samovoljno zapustil delo in živel v Ljubljani, dokler ni zapravil denaija. 21. januaija letos se je vračal domov in se je ustavil v Novem mestu. Bil je lačen, toda brez denaija. Zato je vlomil najprej v Market pri gimna- ziji, potem pa še v samopostrežbo pri mostu. Obakrat je razbil šipo in zlezel v trgovino. V prvi trgovini je vzel iz blagajne 122 din, približno kilogram salame, četrt kilograma kruha in 5 škatlic cigaret ter 5 parov nogavic, iz druge pa iz dveh blagajn 129 dinarjev. V trebanjski gostilni je potem izgubil 3 pare nogavic in vojaško knjižico, zato so ga hitro izsledili. Tatvini je odkrito priznal inju obžaloval, vendar pa je treba pristaviti, da je doslej zakrivil že 6 tatvin in vlomov. V VELIKEM GABRU: Cigan in marke kot kafra Gostilničarju Jerlahu ukradli 12.250 mark in 3.500 dinarjev - Osumljen je Milan Hudorovac Urejeno varstvo predšolskih otrok je eden izmed temeljnih pogojev za vključevanje žena v gospodarstvo. V novomeški tekstilni tovarni NQVOTEKS imajo to pomembno vprašanje že dolgo rešeno: v tovarniškem otroškem vrtcu so dobili varno in toplo zavetje tudi tile fantki in punčke, ki so 8. marca popoldne lepo zapeli svojim mamicam in jih razveselili na proslavi dneva žena. (Foto: Tone Gošnik) V bližini Žužemberka so 6. marca prijeli miličniki 30-letnega Ivana Goloba iz Mute ob Dravi. Pri Golobu, ki je vdrl v zidanico, so našli del „plena", ki ga je odnesel iz kočevske trgovine „Potrošnik", v katero je vlomil v noči od 29. februarja na 1. marec. Trgovci so takrat z inventuro ugotovili, da manjka v trgovini za 2,317,45 din raznih živil, pijače in cigaret. Ivan Golob je vlom v kočevsko tigovino priznal. Povedal je, daje bil 20. februarja izpuščen iz ljubljanskih zaporov, kjer je sedel zaradi klateštva. Iz Ljubljane se je napotil peš v Kočevje. Po vlomu je odšel spet peš proti Žužemberku. Povedal DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA Novo mesto komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosto delovno mesto REFERENTA V SPLOŠNEM SEKTORJU s srednjo šolsko izobrazbo, dvema letoma prakse in z znanjem strojepisja Poskusna doba traja dva meseca. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto. KMETIJSKA MEHANIZACIJA! Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka PRODA na — JAVNI DRAŽBI dne ‘26. marca 1972 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri pa za zasebni sektor v Škofji Loki, Suha 1, naslednje kmetijske stroje: - 1 traktor Zadrugar 58 KM - 2 traktorja Ferguson, 65 KM in 35 KM - 1 traktorsko škropilnico (300 litrov) - 1 traktorske grablje - 1 samonakladalnik »Foršrret« - 2 silažna kombajna »Čeh« in »Scampula« - 2 traktorska pluga, tribrazdna - 1 traktorski plug, tribrazdni, diskovni - 2 kompleta grabežev za traktorje Ferguson Ogled na navedenem naslovu je možen v soboto, 25. marca 1972. OBVESTILO! Pripravljajo se veliki pomladanski manevri. Državljani in državljanke, bodite pripravljeni! Naslednja obvestila slede na TV JUG. RZKS ND. Zaposlitev za gostince! Delavski svet SO ZD »GOSTUR«, Metlika razpisuje naslednja prosta delovna mesta v svojih gostinskih obratih: 1. VODJO KUHINJE V GOSTIŠČU Pogoji: VKV, praksa 3 leta, ali KV s prakso od 3 do 6 let. 2. NATAKAR, NATAKARICA KV, praksa 1 do 3 let; prosti dve delovni mesti. 3. KUHAR, KUHARICA KV, praksa 1 do 3 let; prosti dve delovni mesti. 4. ŠEFA STRE2BE V HOTELU BELA KRAJINA znanje dveh tujih jezikov, VKV s prakso 3 let ali KV in prakso od 3 do 6 let 5. SLAŠČIČARJA za Delavsko restavracijo, KV s prakso 3 let. 6. SOBARICO za Hotel Bela krajina, s končano osemletko. Zaželeno znanje tujega jezika. Stanovanje v hotelu brezplačno. Prednost imajo osebe, stare nad 25 let. Nagrajevanje po določilih samoupravnega sporazuma in učinku. Prijave sprejema uprava enote »GOSTUR«, Metlika. IGM »SAVA«, Krško, Gasilska 4 RAZGLASA prosti delovni mesti - 2 gradbenih delovodij (za obrat gramoznica in cementnine) Pogoji: — gradbeni delovodja s prakso — industrijski gradbeni tehnik z dveletno prakso — VK zidar z opravljenim izpitom in večletno prakso Sp r e j m e m o takoj ali po dogovoru še: - 2 KV zidarja - 7 PK delavcev - 10 NK delavcev Stanovanja nimamo. Ponudbe sprejema kadrovska služba IGM »Sava-« — Krško, Gasilska 4. Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Črnomelj RAZPISUJE delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE SOLE SEMlC Pogoji: učitelj s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo z najmanj 10 leti vzgojno-izobraževalne prakse Kandidati naj vložijo pri naslovu prošnjo z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa. Kmetijsko In trgovsko podjetje AGRARIA BREŽICE RAZPISUJE prosti delovni mesti DVEH MOLZNIH KONTROLORJEV za področji: Brežice, Čatež, Vel. Dolina, in Cerklje ob Krki, Krška vas, Skopice Poleg splošnih pogojev veljajo še naslednji: 1. končana srednja ali nižja kmetijska šola 2. prosta vojaščina 3. poskusno delo dveh mesecev Osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati morajo pismene ponudbe dostaviti upravi podjetja najpozneje do 31. marca 1972. Trgovsko in proizvodno podjetje “PETROL- PETROL. LJUBLJANA poslovna enota BRE2ICE r a z g 1 a š a prosta delovna mesta za - VEČ PRODAJALCEV na bencinskih servisih v NOVEM MESTU in vabi k sodelovanju Pogoji: 1. končana osemletka 2. odslužen vojaški rok Prednost imajo trgovski delavci. Poseben pogoj je poskusno delo. ki traja šest mesecev. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa navedeni poslovni enoti. PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! '■lastič n uh ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in brata ANTONA STANIŠA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka, NOVOTEKSU, ZB Šmihel, RK Šmihel, občinskemu odboru ZZB NOV Novo mesto, upokojencem Novo-teksa, kolektivu ginekološko-porodniškega oddelka splošne bolnice Novo mesto in tov. Antonu Lavriču za poslovilne besede ter pevcem in godbi. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka z družino, sin, bratje, sestre in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prastare mame, sestre, tete in svakinje TEREZIJE SIVKA iz Starega trga pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem. Posebna hvala za razumevanje v najtežjih trenutkih družini Godnjavec, Reziki in Franciju, Olgi Martinčič in Alojzu Brezarju. Najlepša hvala kolektivoma »AVTO« iz Kočevja in »KOMET« iz Metlike za podarjene vence in spremstvo na zadinji poti. Zahvaljujemo se govornikom pred hišo in ob odprtem grobu. Vsem, ki ste našo mamo spremili na žalostni poti, prisrčna hvala. Metlika, Maribor, Kočevje. Žalujoči: hčerke Vika, Zinka in Ida z družinami ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubega sinka in bratca MARKA MAVSARJA iz Regerče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili do njegovega mnogo preranega groba. Posebno se zahvaljujemo prostovolj-rfemu gasilskemu društvu iz Regerče vasi; poklicnim gasilcem iz Novega mesta in garniziji Bršlin za pomoč pri reševanju našega Marka. Zahvaljujemo se tudi gostinskemu šolskemu centru iz Novega mesta, kolektivu Slaščičarne, sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjene vence in cvetje, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani in nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: mamica, očka in sestrica Melitka, ata in mama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila žena, mamica, hčerka in sestra J02EFA STRABIC. rojena 0BERSTAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, spremili pokojnico na zadnji poti, nam izrazili sožalje in daroivali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, sindikalni podružnici TDP, NOVOLESU, osnovni šoli Vavta vas, strokovni PTT šoli iz Ljubljane, podjetju za PTT promet v Novem mestu za podarjene vence, gospodu župniku za cerkveni obred. Vsem še enkrat hvalal Žalujoči: mož Stevo, sin Bojan, hčerka Sonja, mama, brata Jože in Drago z družino. VELIKO TEKMOVANJE OSMIH RAZREDOV OSNOVNIH SOL — Nabirajte nove naročnike za revijo M v domačem kraju. \ — Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji. — Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Najuspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. NAGRADA ZA VAŠ RAZRED Za prve tri razrede na tekmovalni lestvici nagrada v višini 10.000 din. 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din Za vsakega novega naročnika 10 din. Sodelujte v nagradnem tekmovanju. M revija vam omogoča končni izlet vašega razreda. Delo v pekarni! Takoj zaposlimo DELAVCE zdrave in močne, ki imajo smisel za osebno higieno, čistočo in veselje do dela v pekarni. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Delo je tudi v nočnih urah. Poizkusna doba je dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku. S stanovanjem ne razpolagamo. Interesenti naj se osebno javijo na upravi »2ITO« DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto Ha|a:| jjjAi'lfcjj | ž | A [/ |'» 11 1 / £ 1v 1A K l7 TEDENSkJkLED S Petek, 17. marca - Jerica Sobota, 18. marca - Edvard Nedelj a, 19. marca - Jožef Ponedeljek, 20. marca - Igor Torek, 21. marca - Benedikt Sreda, 22. marca - Vasilij Četrtek, 23. marca - Slava BREŽICE: 17. in 18. marca ameriški barvni film „Willie Boy“. 19. in 20. marca ameriški barvni film „Ples vampirjev4*. 21. in 22. marca amer.-špan. barvni film „Noč vlomilcev". BRESTANICA: 18. in 19. marca nemški film „Vrag vzemi profesore". ČRNOMELJ: 17. marca francoski barvni film „Diabolik - hudič44. 19. marca angleški barvni film „Kapitan Nemo in podvodno mesto. 22. marca italijanski barvni film „Silvija in ljubezen44. KOSTANJEVICA: 18. marca italijanski barvni film „Pravi človek z Zahoda44. 19. marca mehiški barvni film „Divje srce44. KRŠKO: 18. in 19. marca ameriški barvni film „Hudičeva brigada44. 22. marca angleški barvni film „Fister 10%44. MIRNA: J8. in 19. marca ital.-franc. barvni film „V prepadu strasti44. METLIKA: Od 17. do 19. marca ameriški barvni film „Padalci prihajajo44. Od 17. do 19. marca ameriški barvni film „Črni šerif4. Od 18. do 22. marca ameriški film „Leteča vraga44. MOKRONOG: 18. in 19. marca ameriški barvni film „Nasilje v Jerihu44. NOVO MESTO: 17. marca Večer kratkih filmov. 18. in 19. marca japonski barvni film „Tajni agent 10144. 19. in 20. marca matineja -„Dečki Pavlove ulice44.. Od 21. do 23. marca ameriški barvni film „Ne streljaj, Djo!44. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 17. do 21. marca ameriški film „Pekel Pacifika44’ SEVNICA: 18. in 19. marca francoski film „Svet brez sonca44. 22. marca ameriški film „Katarina Velika44. TREBNJE: 18. in 19. marca ameriški barvni špjjonski film „Agent Matt Helm - gomila ubijalcev44. SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika. Možnost zaslužka do 350.000 S-d in. Hrana in stanovanje po dogovoru. Miro Novak, Splošno mizarstvo, Log 77, Brezovica pri Ljubljani. POMOČ V GOSPODINJSTVU (dopoldne do 3 ure) sprejmem. Plača dobra. Ragovska 17. TAKOJ ZAPOSLIM zidarje, priučene zidarje ter delavce. Možna Kučitev. Stanovanje samsko. Ča zelo dobra in po dogovoru. Peter Glazer, Nova Loka 4, 68340 Črnomelj. SPREJMEMO NATAKARICO, lahko je tudi začetnica, ki ima veselje do strežbe. Nastop takoj ali po dogovoru. Gostilna Murko, Krško. . GOSTILNA z avtomatskim kegljiščem sprejme dekle - vsa oskrba . v hiši - možnost nadaljnjega izobraževanja. Gostilna „Benedik44, Kranj - Stražišče. VAJENKO za pletilstvo sprejmem. Oskrba lahko pri meni. Pletilstvo Kovačič, Stična. UPOKOJENKA sprejme na stanovanje 2 zakonca-upokojenca, ki bi imela veselje do delnega kmečkega dela. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi tista (555/72). SPREJMEM FANTA za priučitev izolacije toplovodov. Plača dobra. Naslov v upravi lista (556/72). MIZARJA, kvalificiranega, sprejmem v redno zaposlitev. Stanovanje preskrbljeno. Mizarstvo, Čargova št. 6, Ljubljana, telefon 341444. SPREJMEMO šiviljsko vajenko. „Modni salon44 Anča Završnik, Beethovnova 12, Ljubljana. MIZARSKEGA vajenca sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Franc Trampuš, mizarstvo, Tacenska 59, Ljubljana-Šentvid. GOSPODINJSKO pomočnico ali žensko s popoldansko zaposlitvijo sprejmemo k 4-Članski družini. Nudimo centralno ogravano sobo, hrano in nagrado. Ponudbe pošljite na naslov: Karla Stebi, Koryt-kova 30, Ljubljana. SPREJMEM žensko ali moškega od 15 do 50 let na mehanizirano kmetijo. Lovro, Jenko, Virmaše 32, Škofja Loka. Motorna vozila PRODAM OPEL kadet 1970 in tovorni avto Mercedes 338. Naslov v upravi lista (542/72). Ogled vsak dan od 16. ure dalje. PRODAM škodo 67 letnik z novo vgrajenim motoriem. Ogled v gostilni „Benedik , Kranj - Stražišče. PRODAM avto BMW 700 LS, letnik 1962, ali zamenjam za avto Fiat 750. Ciril Gričar, Dol. Nemška vas 42,68210 Trebnje. UGODNO prodam dobro ohranjen moped. Voljčanšek, Raka 91 pri Kr Scem. škodo MB 1000, tip prevoženih 34.000 km. ilc 9, Novo mesto tel. PRODAM 67-68, Majde J 21-897. STANOVANJA ODDAM stanovanje samski osebi v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (536/72). IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Anica Lopatič, Ločna 14, Novo mesto. OPREMLJENO sobo oddam samskemu mlademu fantu. Sokolska 3, Novo mesto. POŠTENO dekle nujno potrebuje sobo v Krškem ali okolici za kratek čas. Plača dobro in vnaprej. Naslov v upravi lista pod šifro „Verjemite, ne bo vam žal44. V NOVEM MESTU oddam sobo in kuhinjo upokojencem - zakonskemu paru ali upokojenki. Franc Grdin, Domžale, Ljubljanska 83. JRADNICA tekstilne tovarne išče oprem Ijeno ah neopremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro „Dom44. DEKLE IŠČE neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (563/72). P R O D A M PRODAM nov 15-colski gumi voz. Pirnat, šentlenart 121, 68250 Brežice. SLADKO seno, lepo posušeno, 5000 kg, dobite pri trgovini na Prekopi pri Kostanjevici. UGODNO prodam 1 leto staro telico. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno dvodelno omaro, knjižno omaro, kavč, mizico in fotelje. Naslov v upravi lista (573/72). POCENI prodam voz zapravljivček (federvagen), dve navadni vodni črpalki ter vrata za krušno peč. Jože Grlica, Jelše 5, Mirna peč. UGODNO prodam železno „hobel-mašino44 s sekularčkom 60 cm, noži in „pantžago44 60 cm, kolesa železna. Poizvedba v trafiki v Sevnici. PRODAM in dostavim na dom 10.000 kg sena. Tvan Zupančič, avtoprevoznik, Dol pri Hrastniku 162. PRODAM čevljarska šivalna stroja Duerkopp-Singer. Simec, Griblje 27, Gradac v Beli krajini. PRODAM traktorske grablje SONCE 4, krožno žago in kobilo, staro tri leta in pol. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto. PRODAM KOSILNICO za traktor Zetor, še skoraj novo ih uteži. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20. Šentjernej. PRODAM TRAKTOR PASQUALI 30 KS s priključki, star eno leto. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (527/72). PRODAM OMARO za dnevno sobo ii) kavč. Jože Kakovčič, Kristanova 2, Novo mesto. PRODAM nov kasetni radio-magne-tofon. Cena 1600 din. Franc Krnc, Vinji vrh 1, Šmatjeta. PRODAM nemško mlatilnico VE-NUS 4 in moped - trobrzirwc. Cena po dogovoru. Frančiška Stariha, Osojnik 8, Semič. PRODAM 90-litrski hidrofor s trofaznim elektromotorjem in polavtomatski pralni stroj TIKI. Alojz Klobučar, Sadinja vas 3, Dvor pri Žužemberku. PRODAM kombinirane grablje znamke FAHR v zelo dobrem stanju in vprežno kosilnico znamke BAUTZ. Jože Globevnik, Škocjan. PRODAM leseno montažno vikend hišico 3 x 5 m. Uporabna tudi za garažo. Naslov v upravi lista (544/72). PRODAM novo prikolico (190 x 1,15 x 32) za osebni avto. Alojz Mirt, Gmajna 28, Raka. ŽAGO VENECIJANKO na 8 listov prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec. Cena ugodna. PRODAM KRAVO - breja 8 mesecev. Naslov v upravi lista (564/72). PRODAM semenski krompir igor, vesna, dezire. Franc Bobnar, Voglje 88 - 64208 Šenčur pri Kranju. PO UGODNI CENI prodam gozd (1 ha 63 arov) na Logu pri Sevnici. Pojasnila: Jože Čeme, Rovi-šče, 68293 Studenec. POSEST PRODAM travnik v Dobravi blizu Bregarjevega mlina. Naslov v upravi lista (572/72). V najem oddam posestvo (8,5 ha) z gospodarskim poslopjem. Vrh pri Bostanju. Vseljivo takoj. Ostalo po dogovoru na naslov: Jože Železnik, Boštanj 69. V najem oddam manjše posestvo (43 ha). Vseljivo takoj. Ostalo po dogovoru. Marija Hočevar, Vrh pri Boštanju 43, Boštanj. PRODAM približno 20 arov vinograda v bližini Zdinje vasi. Naslov v v upravi lista (535/72). PRODAM VINOGRAD v Ručenski gori v bližini železniške postaje Semič. Voda v bližini. Naslov v upravi lista (540/72). RAZNO OB priliki avtomobilske nesreče, ki se je zgodila 25. 7. 1971 ob 19. uri v Dobravi - Bizeljsko -Brežice (zelena škoda) - sta se ustavila dva voznika motorista. Prosimo ju, naj sporočita svoj naslov upravi Dolenjskega Usta, Novo mesto._______ POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! s Ob tragični izgubi našega dragega očeta, moža in strica ANTONA HUDOKLINA iz Brusnic 39 se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji podjetja Pionir, kolektivu IMV, gostinski šoli za podarjene vence, gospodu župniku za obred, pevskemu društvu Brusnice, bratom in sestram z družinami ter vsem tistim, ki so namesto venca poklonili denar, in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sinovi Anton, Milan in Maijanček ter drugo sorodstvo Ob nenadni izgubi dragega moža, ata in starega ata JANEZA ŠVIGLJA iz Stare Bučke 6 pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijate-yem in znancem, vsem, ki so v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo go- Sjodu župniku za pogrebni obred in obremu Stanku Hočevaiju za poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni še kolektivu Javna skladišča iz Ljubljane in GO iz Kostanjevice za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Mariia, sin Ivan in hčerki Ivanka ter Marija z družinami Ob bridki in prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica RUDOLFA BUKOVCA z Ur snih sel se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih in za poklonjene vence. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice, kurilnici ŽTP Novo mesto, LABODU in Keramiki, Gasilskemu društvu, Posebni šoli Šmihel in duhovščini. Žalujdči: žena Pepca, hčerka Jožica z možem Janezom, sin Branko in drugo sorodstvo Najtopleje se zahvaljujem prof. dr. Bajcu, dr. šavlju, dr. Moreli in drugemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za uspešno operacijo, zdravljenje in vso skrb v času bivanja v bolnišnici. Iskreno se zahvaljujem tudi dr. Vodniku za uspešno zdravljenje in sestri Vidi. -Hvaležna pacientka Amalija Kna-feljc iz Srebrnič. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega in skrbnega moža, očeta, starega očeta MOHORJA KUMLJA iz Žužemberka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, nam pomagali in tešili našo bol. Najiskrenejša hvala vsem, ki so organizirah pogreb v tako velikem številu, organizaciji ZB Novo mesto in Žužemberk za poklonjene vence ter godbi iz Novega mesta, pevskemu društvu Žužemberk, organizaciji SZDL in organizacijam, la so sodelovale pri pogrebu. Posebna hvala gasilskemu društvu Žužemberk za udeležbo članov in prevoz pokojnika na pokopališče, tov. Milanu Senici za govor pred hišo pokojnika, tov. Stanetu Gorinšku, pred. ZB Žužemberk, za govor pri odprtem grobu in vsem, ki ste dragega spremili do njegovega preranega groba. Še enkrat vsem lepa hvala. Žužemberk, Beltinci, Cvibelj Žalujoči: žena Milka, sin Slavko z ženo, sin Jože z družino, hčerka Milka z družino, sin Ignac in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in prababice BARE ŽLOGAR z Radoviče 41 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za cvetje in vence ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala ZB Radoviča in tovarišu Maziju za poslovilne besede v imenu vaščanov ter občinskemu odboru ZB Metlika in tovarišu Maneku Fuksu za ganljive besede pri odprtem grobu. Žalujoči: sin Jože z ženo Karlino, vnuk Jože in vnukinja Slavica z družinama ter drugo sorodstvo Namesto venca v spomin pokojnega šolskega upravitelja Alojza Nečimerja so Miro Jovanovič, Milena in Ivan Jurčec darovali 150 din pionirskemu odredu na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša, Novo mesto. Pionirji se toplo zahvaljujejo. JLjuoemu možu oziroma očku Jožetu Trlepu iz Starega trga pri Trebnjem vse najboljše za dvojni praznik, največ pa sreče za volanom želi žena Slavka s hčerko Renatko. Dragi mami Jožefi Gašparac iz Vrhpeči pri Mimi peči želimo za njeno godovanje vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih dni. Hčerke in sinova z družinami. Dobremu očku Jožetu Žagarju iz Mačkovca 25 želimo za njegov praznik, da bi bil zdrav, vesel in vedno tako priden. Žena Dragica, hčerki Jožica in Vesna. Jožetu Kocjančiču, ki služi vojaški rok v Kumanovu, za 19. pomlad želijo vse lepo stara mama, oče, mama, brat in sestra z družino, posebno pa Alenka in Uroš. Danes praznuje svojo pomlad ljubi mož in očka Tone Udovič iz Trebnjega. Ob tem prazniku mu želimo mnogo let sreče, zdravja ter skupnega razumevanja žena Stanka in hčerkica Radojka. Družinama Žitnik s Trške gore ter družini Udovič iz Repč pa lepe pozdrave. Dragima Vandi in Tonetu Možina, ki živita v Nuembergu za 5. obletnico skupne življenjske poti iskreno čestita mamica. Jožku Virantu in njegovi hčerki Jožici iz Polja pri Tržišču ob praznovanju želi vse najboljše brat Vinko z družino. Dragi sestri Jožefi Kordan z Mirne, ki se trenutno zdravi v bolnici Novo mesto, voščimo za god in ji želimo, da se ji zdravje zboljša in da bi se kmalu vrnila na svoj dom. Sestra Mici, Stanko in sorodniki. ljuui mami in stari mami Jeri Drčar iz Dobrenja pri Šentilju za jod in 73. rojstni dan ter sestri Micki in njenemu možu Stanetu Radinu za 24. obletnico skupnega življenja veliko zdravja in sreče želijo hčerka Rozka iz Trške gore ter vsi njeni. Dragi hčerki Miheli Hudelja iz Vinice iskreno čestitata za 17. rojstni dan in ji želita dober učni uspeh mama in brat Jani. Dragemu sinu Jožku Gorencu, ki služi vojaški rok v Kruševcu, vse najlepše za praznovanje, da mu ne bi bila vojaška suknja pretežka in da bi se srečno vrnil med svoje domače, želijo oči, mami in sestrica Lidija. 4 Hvaia za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Slavka Lukšič in Tončka Šinkovec, članici Splošne bolnišnice Novo mesto; Jože Škrbec, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Karel Barbič, Stane Kastelic, Anton Zadnik, Jože Miklič, Lado Potočar, Joža Draginc, Franc Fabjančič, Anton Jereb in Ida Blažič, člani Novoteksa, Novo mesto; Antonija Vovko, Potoviha; Janez Mislej, Marian Smerke, Jože Smerke, Jože Brudar, Franc Turk, Martin Bartolj, Slavka Dular, Marica Drab in Peter Bračko, člani IMV Novo mesto; Jože Šere in Jože Konček, člana Iskre Novo mesto; Anton Rus, član Novograda, Novo mesto; Jože Mohar, kmet s Potoviha; Ludvik Murgelj in Janez Rangu s, člana Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Ludvik Matjašič, Jože Možina, Vekoslav Šekoranja, Marjan Čeme, Jože Pavlenč, Tomo -Gorji Slavko Kovačevič, Gregor Vodnik, Gabrijel Vovk, Toni Beze Marina Vraničar, Rezka Žagar, Janez Žele, Anica Kapš, Zvezdana Radin, Anica Matjašič, Estera Tomljanović, Peter Kržičnik, Andrej Smrekar, Marko Ušaj, Nikolaj Žvakelj, Valentina Železnik, Vida Ivanič in Lidja Cmager, dijaki novomeške gimnazije; Ivan Šimec, član GG Novo mesto; Ivan Kopina, član Gorjancev, Straža; Alojz Jelen, delovodja s Suhoija; Marica Retelj, članica Bora, Dolenjske Toplice, Milan Marn, član Novolesa, Straža, Marija Stariha, članica Ljubljanskih mlekarn, Metlika; Nežka Drčar in Jelka Golobič, članici SDK Novo mesto; Mirko Krevs, član Industrije obutve, Novo mesto; Karlo Majetič iz Novega mesta. Vse najboljše voščimo za god Jožetu in Jožefi Barbo iz Dobja št. ; malemu Jožku, Jožetu in Pep-Špringer iz Podboršta ter Jože Barbu z Velikega Kala! Še posebno pa želimo očetu za 80. rojstni dan vse najboljše in obilo zdravja. Ostale lepo pozdravljamo Mici, Anica, Martin in France z družinami. m Marija Zajc, DoL Karteljevo 14, Mirna peč, in Karel Pate, Dol. Kamenje 13, Otočec, prepovedujeva hojo in vožnjo po travniku v Dolini pri Karteljevem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Franc Pirnar, Dolenja vas 21, Mirna peč, prepovedujem vsako hojo, vožnjo in parkiranje avtomobilov ter delanje kakršnekoli škode po moji parceli - njivi. Prepovedujem tudi tistim, kateri imajo posebno pravico. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marija Šime, Mihovec 8, Stopiče, prepovedujem hojo, vožnjo z vsemi vozili in pašo živine po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ana Šuštaršič, Vel. Orehek 26, Stopiče, prepovedujem vsem hojo in pašo kokoši po vinogradu in vrtu v Zupancih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Jernej Piletič, Gor. Suhadol 12, Brusnice, prepovedujem vožnjo koles in motornih koles, preganjanje živine po moji njivi na Travnikih in delanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem, kar sem govoril o Alojzu Beletu s Potovega vrha 58, ker je neresnično. Ivan Gazvoda, Po tov vrh 9, Novo mesto. Prepovedujem pašo kokoši ali delanje kakršnekoli škode na mojem posestvu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Jožefa Žibert, Brezje 3, , Leskovec. iffog/ESTILAl Pevski zbor Gorjanci-Straža pnre-di koncert v Dolenjskih Toplicah v nedeljo, 19. marca, ob 15. uri. Vljudno vabljeni! STRUŽIM — jermenice, zavorne 'alje do 500 mm, osi, navojna vrete-la in razne vijake do dolžine 1500 mm. Lojze Kerin, Brod 10, 68312 Podbočje. ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. -Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. KUPCE SADILNEGA MATERIALA obveščam, da so moje sadike močne in ne gredo v avtomobile. Zato priporočam prtljažnik in za-vojni material. - Drevesničar Martin Barbo, Mah Kal pri Mimi peči. IZ NOVOMEŠKE® P0R0DN i§N iCE*v;te Pretekli teden so v nuvmneški porodnišnici rodile: Pavla Koželj iz klečeta — Matejo, Jožica Pečavar iz Hrasta — Ivana, Jožefa Stupar z Vinkovega vrha - Jožico, Milena Blažič z Broda — Natašo, Nada Tekavec iz Dolnje Straže - Branka, Jožica Lužar iz Kostanjevice - Roberta, Veronika Brulc iz Smolenje vasi -Aleša, Ana Blažina iz Durlinčev — Ksenjo, Ivanka Pevec z Rakovnika - Natašo, Irena Kožuh iz Armeška - Boštjana, Tončka Debevc iz Gabr-nika - dečka, Jožica Fendre iz Metlike - dečka; Marija Tomažin iz Gmajne - deklico, Ivanka Galič iz Malenške vasi - Slavka, Dragica Zagorc iz Apnenika - dečka, Marna Km iz Škocjana - dečka, Marfla Jarc iz Rodin - dečka, Tončka Jen-škovec iz Zaboršta - deklico, Terezija Junc iz Otočca - deklico, Karolina Vukšinic iz Grabrovca - deklico, Cvetka Vršaj iz Bitne vasi -dečka in Olga Arkar iz Trebče vasi - deklico. - Čestitamo! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Žgalin iz Brezovice - Srečka; Marjja Karija iz Samobora — dečka; Jožefa Ban iz Raven - deklico; Karolina Kežman iz Malega Obreža - Zvonka; Saša Bedek iz Sevnice — Zorana; Darinka Geijevič iz Črnca — Andreja; Bariča Katanica iz Celin - Mirjano; Angela Gerjavič iz Sel - Milana. - Čestitamo! KADIO BREŽICE ČETRTEK, 16. MARCA: 16.00-16.15 Napoved programa, ?oročila, šport in turistični napotki. 6.15-17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 18. MARCA: 15.50-16.00 Obvestila in reklame. 16.00-18.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA, 19. MARCA: 10.30 Domače zanimivosti - Za naše kmetovalce: Pogovor o proizvodnji na njivah - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 11.30-17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 21. MARCA: 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Franja Bergerja. 16.15-17.15 Poročila -Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 Mladinska oddaja. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gofinlk, Jože Jeke. Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar ir Ivan 2ivlč. UREJUJE UREDNI9KI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran ln Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji ln zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Liudske pravice« v Ljubljani. J 1RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED Poro^ila ob 5.00, I2?n i‘9°’ 8-°£ 10-00« 110°-22 S’ J5,00’ 1800> 19.30 in ob l do 8 00 ^ ^adjeni od 4.30 ' b 17. MARCA: 8.10 Glas- meirJa 9-35 Od melodije do Pom£!e' ^0 Pri vas doma. 11.00 2K - T Turistični napotki za 12*30 Kmetijski fennct •" : Stojan Vrabl: Razšir- l2 4ff *5 zatkanie hruševe bolšice. RodH n o^0ma imi ansambli in 14 v v Priporočajo vam .... D07H« r2^1 PoduSalci čestitajo in 17 fr „ 16 00 ..Vrtiljak". •Siffnoim zdravje. 18.15 I9^^u: Lahko noč, otroci! Terelavo ^saniblom Borisa skhfdalfr- Slovenski zborovski 20 30 tJ1 z epskimi sodobniki, o mori,’, • P1>0ps *3“ 21*15 Oddaja JST, ln,P?morščakih. 22.15 Be- SOBota1 a !og0v domačih-Glashin 18- MARCA: 8.10 9-35 s Pralnim yas dom? R,™ Ljubljana. 10.20 Pri stični i •Poročila — Turi- jine. i2ajo°V Zf -Ila.še goste ® tu' Ciril vrtet S®*?!!*! nasveti - Dr. Za redmf^i 1 Nasveti živinorejcem «0^?. tav 12.40 fo vam .. 14 ,n ci04 Priporočajo mladi ic^otnoP°Poldneza mezzo ifinn t Glasbeni inter- 171()Gre- to- 19 00 T ,uil Operetnega sve- Minute z otr?«! 1915 20.00 m Vilija Petriča. 22.15 Sh ?ajmo Wet ^ domovino. NEDFt t a Za naše iz^Ucnce. 6.00-8 On^V -19- MARCA: *a igra 73 1 ,° Jutro! 8-05 RadiJ-- Vladtri^ n ~ Alois Mikulka —Rusko: ..Iznajditelj otroških sanj“. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite, tovariši ... France Fajdiga: Ognjeni krst. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.30-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - V. Katajev: Tri humoreske. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra - L. Fischer: „Večno breme". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer1*. 22.20 Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 20. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pet minut za novo pesmico. 10.20 Pri vas doma. 1.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.io Kmetijski nasveti - Dr. Franjo Janežič: Učinkovito zatiranje strun in ogrcev na okuženih njivah. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Lepe melodije. 18.35 „Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Modest Musorgski: Odlomki iz opere „Boris Godunov". 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. MARCA: 8.10 Operna matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vlado Jenko: Prve sečnje v topolovih plantažah Sri Brežicah. 12.40 Domači ansam-li pomladi v pozdrav. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak*1. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Večer skladb Igorja Štuheca. SREDA, 22. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Ob lahki glasbi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Stane Nunčič: Izkušnje in problemi pri obnovi vinogradov in plasman cvička v Agrokombinatu Krško. 12.40 „Od vasi do vasi“. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Zamejski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Jezikovni pogovori. 18.15 Slovenske popevke. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Glasbena medigra iz studia. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 23. MARCA: 8.10 Operna matineja. 9.35 Pesmi in plesi iz Bosne. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Šalamun: Pomen in uspehi premiranja telic. 12.40 Polke in valčke igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pesem iz mladih grl. 14.45 „Mehurčki**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Silva Štingla. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - Josip Glazer - pesnik. POSTANITE PADALCI! % % RESTAVRACIJA PRI VODNJAKU (nekdanja ribja restavracija) na Glavnem trgu ^SPET ODPRTA & # Prenovljena in razširjena, lepo urejeni prostori, tujske sobe & # Poleg domače in mednarodne kuhinje tudi ribje specialitete, ki jih pripravljajo v moderno opremljeni kuhinji PREPRIČAJTE SE! Vabi gostinsko podjetje hotel GRAD Otočec! O otočee LETALSKA ŠOLA NOVO MESTO PRIREJA TEČAJ ZA PADALCE ZAČETNIKE. Prijavite se na novomeškem letališču (Prečna 46, telefon 21-107) vsak dan od 10. do 13. ure! Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! NEDELJA, 19. marca 8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Po domače s fanti treh dolin (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Boj za obstanek (Lj) -11.50 Šola smučanja: 11. oddaja (Lj) - 11.55 Mestece Peyton — serijski film (Lj) - 12.45 TV kažipot (do 13.05) (Lj) Nedeljsko popoldne -16.30 Košarka Radnički : Rabot-nički - prenos (Bgd) - 18.00 Šest žena Henrika VIII. — angleški film (Lj) - 19.30 Risanka (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Vaščani Luga - humoristična od- daja (Bgd) - 21.20 Pred festivalom „Pesem Evro vizije 72“ - II. del barvne oddaje (Lj) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 20. marca 9.05 Odprta univerza (Bgd) -9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (zg) - 15.55 Angleščina -ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje-, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 O. Wilde: Srečni princ - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V avtobusu - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksimeter (Bgd) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 V ogledalu časa - K. Simonov: Doktor Anja -dok. drama (Lj) — 21.35 Kulturne diagonale (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) TOREK, 21. marca 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.50 Ruščina -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 V. Brest: Mala marjetica in zlata pomlad (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Naši zbori: Moški zbor iz Ptuja (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Revolucija računalnikov - I. oddaja (Lj) - 19.30 Mikroekonomika: Kontejnerji - II. del (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Uročen -ameriški film (Lj) - 22.25 Simfonični orkester RTV predstavlja: S. Osterc: Mouvement simpnonique (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) SREDA, 22. marca 8.20 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Nogomet Železničar : Ferenczvaros — prenos (Sa) - 19.15 Na sedmi stezi (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Romantičnost in realizem - barvna oddaja iz cikla Civilizacija (Lj) - 21.25 Glasbena oddaja (Lj) -21.40 Po sledeh napredka (Lj) -22.30 Poročila ČETRTEK, 23. marca 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 Don Kihot - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Boj za obstanek (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: Charles Yves (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 G. lioccaccio: O sodniku s koledarjem (Dekameron) (Lj) - 22.00 Jazz na ekranu (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) PETEK, 24. marca 9.25 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — barvni prenos začetne slovesnosti in tekmovanja (JRT do 12.30/13.30) (Lj) - 15.40 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - barvni posnetek dopoldanskega sporeda (Lj) - 17.40 Priča - oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 18.45 Gospodinjski pripomočki - Zaloge hrane v gospodinjstvu (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 18.45 Gospo-, dinjski 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) - pribl. 21.40 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih -barvni posnetek (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 25. marca 10.00 Prvo svetovno prvenstvo smučarskih poletov - barvni prenos iz Planice (do 12.30/13.00) JRT (Lj) — 15.00 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - barvni posnetek iz Planice (Lj) - 16.30 Košarka Lokomotiva : Crvena zvezda - prenos (Zg, Li) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Štirje tankisti in pes - serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih -posnetek (Lj) - 21.30 Edinbourgh: Pesem Evro vizije 72 - prenos EVR (Zg) - 23.00 TV kažipot (Lj) -23.20 Poročila (Lj) - 23.25 Hokej Jugoslavija : Romunija - posnetek s svetovnega prvenstva v Bukarešti (Lj) a ^oman, lsi bo navdušil vsakogar je prebral MALH ARJE svetovni ' J^stseller robbinsa prvega S|i()D romana ^alharji novi .......... Ni ftobbins. stolovci 1 I* • 41 | » ' • • • • kibiga bilo škoda, zamuditi ! napeta in srhljiva, pripoved, o življenjski poti južnoameriškega play boya FORFIRIA RUBIROSE hladnokrvnega politika, ,vročekr vnega ljubimca in velikega pustolovca • • • •••••••••••••••••••••• •••••• ••••••••••••••••••••• •••••' ••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••• •.•••••••••••• ••••••••••••••«••••••••••••••••••• m*9* m m **••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • • • • Hirtld Bobbiu Dnevni mrn studio d deto PREBERITE Sl KRATEK ODLOMEK IZ NOVEGA STOPOVEGA RO MANA — PUSTOLOVCI Sestrin predirni krik je ustavil moje solze. Posušile so se ie v meni. tak«, me je spreletel val slepega sovraštva. Zadržal sem sapo. dvignil glavo m pogledal čez zaboje. Sestra je bila s hrbtom obrnjena proti meni. Razbojnik jo je qolo pbtiskol proti veliki košari. Nohte mu je zarila v obraz, besno jo je udaril m padl.i je vznak čez koiaro. Imela je odprta usta. kot bi kričala, toda z njenih ustnir m biln glasu Divje oči so buljile proti meni, toda ni me videla. Njene male dojke so bile ploske in njen trebuh je bil kot luknja. Poskusila je vstati. Toda kosmati komolec se ji je ie zapičil v relodec Z drugo roko jo je zagrabil za vrat in jo potisnil h košari, da jo je sko,. jura) in dokumentarec o bivseiBP terskem priorju dr. Edgarju Vr poldu - Lavovu (Milan Lj'r^a-„Portret meniha“). Prireditelj 1l vod za kulturno dejavnost) ie P . ^ bel za tri predstave: ob 13. “J? ^ mladino iz okolice, ob 16. mlade. Novomeščane in ob odrasle. MLADOLETNI IN GOSTILNA V smrt zaradi glasbe Zakaj je moral umreti 46-letni Stane Križnik? Pokojni se je mudil v gostilni Olge Colner v Dol. Boštanju v družbi svojega brata in ostalih domačinov. Ob hrupni glasbeni skrinji se je zabavala skupina gradbenih delavcev gradbenega podjetja Beton iz Zagorja, med njimi tudi starejši mladoletnik M. C. in njegova 15-letna sestra iz Zagorja. M. C. je plesal tudi z domačinkami, ko pa je pričel dajati nekatere neumestne pripombe na njihovo plesno znanje, so ples z njim pričele odklanjati. Drugi so se pričeli jeziti na preglasno glasbo, Stane Križnik je nato glasbo potišal, bila pa je še vedno toliko glasna, da se je bilo težko S ogovarjati. Vprašanje je, kaj je iz-ilo sodu dno, dejstvo je, da je M. Č. pričel k omizju domačinov pošiljati „sla44 s pozivom na pretep. Zlasti se je M. č. jezil na pokojnika. Ker je bfl ta tudi že vinjen, sta se z bratom preselila k mizi ostalih domačinov. Po izjavi Ivane Povše na pozive na pretep ni nihče odgovarjal. Mladoletnik je čez čas stopil k mizi in začel vpiti, da bo enega udaril. Alojz Križnik je vstal in vprašal: , ,Koga boš udaril,44 takrat pa je že dobil udarec, nastal ie pretep med A. Križnikom in M. C., domačini so posredovah tako, da se je pretep končal, gostilničarka p; M. Č. ni več pustila v gostilno. Ostali delavci, razen nekega dolgolasca, se v pretep v gostilni niso vmešali. M.Č.je ostal zunaj, A. Križnik si ie povijal roko v gostilniški kuhinji. Okrog 22.30 je pokojnik zapustil gostilno. Kmalu se je pojavil na vratih M.Č. in pozival: „Eden že leži zunaj, kdo bo drugi.. Staneta Križnika so res našli na tleh ob cesti. Brat ga je takoj odpeljal v sevn iški zdravstveni dom, od tam pa dalje v celjsko bolnišnico. Zašili so mu rane na obrazu in ga odpustili. Na poti domov pa je pri Radečah S. Križnik omahnil na sedež. Brž so ga ponovno prepehali v sevniški zdravstveni dom, vendar je bil srčni utrip še komaj opazen. Ugotovitve obdukcije zaenkrat še niso znane. Pokojnik je bil v Stillesu znan kot miren in marjjiv delavec. Zapustil je hčer in sina. Ob tragični smrti se seveda zastavlja tudi vprašanje, zakaj lastnik gostilne pušča v lokal ob tako pozni uri mladoletne goste, ki pač ob takem času v tak kraj ne sodijo. A. ŽELEZNIK NA KRATKO KOČEVJE - Kadrovska vprašanja in priprave na občni zbor sta bili glavni točki včerajšnje seje upravnega tabora Turističnega društva Kočevje. SENOVO - Predstavniki rudnika so na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta v torek prikazali vzroke za resno zaskrbljenost o svoji prihodnosti. Zahtevajo, da se za njihov kraj zavzamejo odločujoči dejavniki v republiki. RIBNICA - V torek popoldne so v Ribnici končno le odprli mladinski klub, katerega urejanje je potekalo s presledki okoli dve leti. KOČEVJE - Vloge NAME, AVTA in občinske gasilske zveze za oprostitev nekaterih dajatev so med drugim obravnavali na torkovi seji sveta za družbeni plan in finance občine Kočevje. SEVNICA - V ponedeljek je bil tehnični prevzem nove proizvodne dvorane sevniškega podjetja „Stilles44. Opremo bo podjetje namestilo kasneje. KRŠKO - Svet posavskih občin je v ponedeljek priporočil vsem trem občinskim skupščinam, naj preko REGIONA pristopijo s s/ojimi deleži k ustanovitvi Inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani. Inštitut bo posloval kot enota Ekonomskega centra iz Maribora in brežiškega REGIONA severovzhodni del Slovenije in Posavje. SELA-SUMBERK - V nedeljo dopoldne bo zaključek gospodinjskega tečaja, ki ga obiskuje 17 deklet, prvega po daljšem času v tem kraju. Sledil bo tečaj na Čatežu, kjer je že i^edaj zbranih kar 31 prijav. KRŠKO - Sekretar reP^J škega odbora za proslavlp1J. kmečkih uporov na Slovenj*. J. Zemljarič je v ponedeljek Pj, sostvoval razpravi o priredit za 400-letnico hrvaško-slov^ skega upora v Posavju, P*0 ;e, tom posavskih občin. IzJaV"/J da v Ljubljani podpirajo za^ za veliko zborovanje v njevici in da bodo prav g01 ,j tudi razstave in pevski fesu* deležni podpore. > Loka: vse »*fi copatarjev ■ * Pod simbolom kuhinjskega ^ ja in copate so se minuli Pet ^ na večer 40 mučenikov, dva 8. marcu, copatarji v Andrej „j stilni v Loki pri Zidanem m®? pj rednem občnem zboru-ugotoviti: moderni čas in te£ ^ konskega jarma sta v društvu žila že 8° članov. 2AL0STNA VEST: Krkina skrivnost — Lenk? 11. marca so iz Krke na Loki potegnili truplo ^ ke Penca, pogrešane od 21. februarjci^^ z ^ Negotovosti ni več: usoda 13-letne učenke Lenke Ponča ^ Cikave, učenke novomeške osnovne šole „Katja Rupe^ U & izenačila s Krkino skrivnostjo. V soboto, 11. marca ob * ^,<*0 njeno truplo našli v Krki na novomeški Loki. Od kozotae#*^, do čolnarne veslaškega kluba, kjer so jo našli, je nekaj sto m . • _ . _ . _ . in Kakor ie znano, je Lenka Penca izginila 21. februarja. Odtlej je bilo vse iskanje neuspešno. Duška Gorišek je bila zadnja, ki se je usodnega dopoldneva pogovarjala z Lenko. Popoldne sta 16-letna dijaka gradbene šole Niko Tomašič in Franc Panjan sporočila na postaji milice, da se je nekaj po 18.30 nekdo utapljal pod konzolnim mostom. Enako so slišala tudi dekleta medicinske šole, ki so se tedaj vračala iz šole. Ml JO Ild^U, JC IlCivaj Dijakinji Anica Pečar# jva ** j*0 Kočevar sta zatrdili: »"ali mostu, ko sva razločno sl “ f nje utapljajočega se čl°^jaid, ^jJ'L Morebitna upanja, da o J bro s* 1 bili tedaj na mostu, /uso^^ šali, so se tako izj^0* tcji d11. Penca je bila namreč ,Q g» edina pogrešana, njeno w rjnl dij potegnili iz vode v nep zini, kjer je tako tragično svoje mlado življenje. Zakuril pod zakonsko posteljo Požar, ki ga je pod ležišči zakuril Jože Grbajs, je povzročil za 5O.O0 škode - Prerezal si je vrat - Z ženo se ločuje v- Jože Grbajs, star 35 let, iz Ribnice je 8. marca okoli 17. ure zakuril v svojem stanovanju pod zakonskima posteljema in se v dnevni sobi pod divanom. Nato si je postlal v kopalnici v banji, odprl se prej okno, da ga ne bi dim zadušil, si verjetno s steklom prerezal vrat, se ulegel v banio in čakal - rešitev. Pritekli so sosedje, gasilci, reševalci, miličniki in drugi. Grbajsu, ki ni bil resneje poškodovan, so nudili prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. Gasilci so ogenj pogasili. Po nepopolni oceni je požar, ki ga je zanetil Grbajs, povzročil nad 50.000 din škode. Jože Grbajs, ki je doma sicer iz okolice Dolenjskih Toplic, je tokrat že tretjič nakazal, kot da hoče napraviti samomor, vendar se ni nikoli tako urezal, da bi bilo nevarno za življenje, čeprav ie po poklicu mesar. Kaže, da ga je na tako pot pripeljalo neurejeno družinsko živjje-nje, za katero si je tudi sam kriv. Ima dva zakonska in tri nezakonske otroke, z ženo sta se prepirala, pretepala in prav zdaj čakata na obravnavo za razvezo zakona. Kaže, da je Grbajs človek, ki je v težavah in si sam ne zna pomagati. Na razne načine, žar neprimerne, hoče opozoriti na svojo stisko. Ven- dar ljudje njegova feP° jS' saj dela škodo in unl^ š* P- vanje, medtem ko mo živeti v neprimernih- dkET rBoi