85. številka.
Ljubljana, četrtek 13. aprila.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
"haja vsiik (Jan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicth, ter velja po pošti prejeuian za avstro-ogerske de* o le za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za eeu^ leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. <i0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do , . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in \ kr. še sc tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 2.rt—26 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Deželni zbori.
Kranjski dezdm mŠH
(XI. seja. 8. aprila.) [Konec.] Dr. Sehrev pravi, da se plačevanje za šolstvo zdaj tako muoži, ker se more nekoliko več storiti za šolstvo, kajti je prejšnja sistema mnogo zamudila. In če je tudi proračun dežole večji, tem menj plačajo občine, katere nemajo zdaj skoraj nobenih doklad za šolske stvari. Ce dr, I31eiweis toži o federalizmu pri šolskih stvareh, pač bi bilo najboljše, da bi vse šolstvo v roko vzela država.
Dežman: Dr. Bleivveis toži, daje naša stranka kriva, da je za šolstvo toliko stroškov. Ali to iuj res. Postavo o ljudskih šolah je sprejel ves deželni zbor brez daljše debate kar en bloc. Mnogo govorjenja je prouzročila postava o nadzorstvu v šolah. Če dr. Bloivveis dekane in njih nadzorstvo hvali, je to nezaslužena hvala. Pri vojakih je Kranjska skoraj najslabša kar se branja in pisanja rekrutov tiče. Upati je tudi, da ne bo duhovščina zmi-rom sovražnica šole ostala, ampak da jej postane zopet prijazna. Po novej šoli se bode vsaj surovost mej našim ljudstvom zatrla, da ne bode Kranjska jedua prvih dežel, kar se tiče pobijanja in teškega poškodovanja, kakor kažejo to zdaj kriminalni registri.
Potem zagovarja Dežman neinškutarske inšpektorje in podpira mnenje dr. Bleivveisa, naj bi se od ministerstva obljubljenih 240o gld. porabilo za kmetijski poduk na ljudskih šolah.
V specijalnoj debati se oglasi baron Ab-faltrern: Res je, pravi, da deželni šolski svet brez obzira pa slabo financijalno stanje dežele kar naprej nove šole dela, tudi tam, kjer bi ravno zdaj taka sila ne bila jih precej naprav-Ijati. Zato pa je treba, da zastopniki deželnega  odbora v deželnem šolskem svetu sku-
šajo deželo nepotrebno težeče breme olajšati in to morejo le, ako se pridno sej udeleže. Ali kakor sem jaz slišal, ta dva gospoda ne hodita skoro nikoli v seje. To smatram jaz za grdo neizpolnjevanje svoje dolžnosti in predlagam resolucijo:
„Deželni zbor naj o postopanji teh dveh deželnih odbornikov izreče obžalovanje, da ne izpolnujeta svoje dolžnosti."
Resolucijo, obrneno proti Bleivveisu in Zamiku, podpirajo nemškutarski poslanci.
Dr. Zarnik: Baron Abfaltrern je izvolil nam napraviti resolucijo, da nam bi deželni zbor dal nezaupnico. To je nam prav ugodno da bodemo lehko povedali, kako se v deželnem šolskem svetu godi. Drugače bi to povedati ne bilo mogoče, ker po ukazu ministra Stremaverja je to, kar se v deželnem šolskem svetu godi, uradna tajnost. Mi v deželni šolski svet ne gremo prvič zato, ker je nepostaven in nelegalen; vlada je namreč pri imenovanji dr. Mrhala zakon potlačila in zavrgla, in z nogami teptala. Torej se no bodemo sej deželnega šolskega sveta tako dolgo udeleževali, dokler bode nepostaven in nelegalen, in dokler se zakon v tej zadevi ne sanira. Drugič je pa tako vse jedno, ali hodimo v deželni šolski svet ali ne, kajti vladna uradna mašina vse pokoplje, kar jej ne ugaja, to vem jaz, ker sem od konca, ko sem bil izvoljen, jako pridno hodil k sejam, kar mi bode g. vladni komisar vitez Widman sam potrdil. Vča-dh se nam jo posrečilo, da smo vendar pri kacem predlogu zmagali; ali kaj je to pomagalo, to bodemo videli iz sledečega.
Razpisano je bilo mesto telovadskega učitelja za ljubljanske učiteljske pripravnike. Oglasil se je bil za to mesto nekov Slovenec iz Štajerskega, kateri je dovršil osem latinskih šol in imel izvrstno potrebno izpriče-
valo o telovadbi. Razven njega se oglasi tudi nek nemški Prus iz „rajha". Mi smo predlagali Slovenca na prvem mestu, zato, ker smo mislili, da bode slovenske pripravnike učil telovadbo ne za svojo zabavo, ampak zato, da jo bodo oni učili v ljudskih šolahr kar se ve da morejo lo tudi v slovenskem jeziku. Ali kaj mislite gospoda moja, kaj je napravil minister Stromaver? Nem?koga Prusa je imenoval kljubu naSemu sklepu t Drug slučaj. Vladni svetovalec g. Hočevar, rojen Slovenec, ki vendar ne more tako ne-krivičen biti našemu jeziku, izdelal je načrt, po katerem bi bilo vendar nekoliko bolje za naš slovenski jezik na realki. Ta načrt smo mi sprejeli, ali kaj se zgodi V Dvorni svetovalec g. Roth, ki je takrat predsedoval, reče mogočno:
„Ta sklep jaz sistiram, o tem bode minister odločil"! — Tretji slučaj. Za službo v Novem mestu je prosil nekov profesor, katerega pa mi nijsmo hoteli predlagati, in sicer za to ker je nesposoben, kajti ne zna discipline držati. Ali ta profesor se pelje na Dunaj, in minister Stremaver ga je brez nas imenoval. V obče pa mi ne sedimo v deželnem šolskem svetu kot deželni odborniki, ampak lo kot udjo te korporacije. V deželni šolski svet mi ne bodemo principijalno takodolgohodili, dokler bode deželni šolski svet po navzočnosti dr. Mrhala nelegalen, in dokler bode vse kar dobrega sklenemo pod klop metano od vlado. Ako pa pride postava zopet na vrhunec, da bode res veljala, potem bodemo mi precej vstopili. Hvala, ki se je pela novim šolskim postavam, ta je nepotrebna. Pri Šolstvu, ki se je mnogo pretiravala, prišel je tudi Nemcem uže „katzenjammer".
Gotovo jako liberalen šolski mož, demokrat in državni poslanec pravi, da se je, ka-
Tri dni v starem Rimu.
(V ljubljanskoj čitalnici govoril prof.Fr. VViesthaler.) (Dalje)
Vendar solnce užo hudo pripeka i naše glavo so nepokrite, kajti v mestu se ne nosijo nikakoršni klobuki. Rimljan se jih le na potovanji poslužuje. Zapustimo tedaj svoje stališče i podajmo se po cesti naprej v mesto! Pri tej priložnosti si lahko ob levej in desnej stoječe hiše vsaj od zvunuj ogledamo. Tu se ve da ne opazimo nič kaj posebno zanimivega. Okna se le majhenn, nepravilna, ne na ulico, p m pak večidelj na dvorišče obrnena; nijeden prijazen obraz nam ne gleda iz njih nasproti, kakor je to v naših mestih navada. Hiše same se dele v dve vrsti: v tako znane „doinus" Vuiše v ožjem pomenu), to so privatna, le jedno
nadstropje imajoča poslopja, i v „insulae" ali iz spekulacije zidane hiše s 4 ali 5 nadstropji i mnogimi stanovanji, ktera se revnim ljudem najnižjega i srednjega stanu proti primerni najemščini oddajajo; one so tako slabo zidane, da se večkrat poderejo i pri tem mnogo ljudi usmrte, tedaj je uže tudi iz tega uzroka sprehajanje po rimskih ulicah dokaj nevarno. V pritlešji teh „insulae" imenovanih hiš nahajamo večidelj prodajalnice i šatre raznih kupcev i trgovcev, na daljo delnlnice vsakovrstnih rokodelcev, imenoma: črevljarjev, brivcev, usnjarjev, i dr. Prodajalnice sc sinejo ne majhen kinč rimskih ulic imenovati, ne tako se ve da delalnice, ktere so i po celem mestu raztresene, i v posameznih ulicah skupljene. Tako nahajamo n. pr. v Rimu celo ulico steklarjev (virus vitrarius), srparjev (inter falcarios), podplatar-jev (vicus sandaliarius), mazilarjev (vicus un-guentarius) i. t. d.   Tudi krčm i gostilnic se
. ne manjka.   Stopimo vendar malo v jedno iz med njih,  ktera nam je najbližja, i zavžimo i tamkaj svoj zajutrek. Prišli smo sicer uže mimo ' mnogih, toda divji smeh, ki nam je iz njih j nasproti donel, vriskanje, razsajanje i zopet po j taktu piščali plesajočih, vse to nas nij posebno j vstopiti vabilo, ker nam je valjalo za znamenje, da so obiskovalci dotične krčme ljudje najniž-'jega, če ne zavrženega stanu.   Takih krčm se pošten Rimljan izogibljo, vsaj  so pa tudi, vzhisti zvečer, za človeka zelo nevarne. Zbirajo so namreč v njih ljudje vsakojakih nepoštenih rokodelstev, kterim se še ponočnjaki iz boljših stanov pridružujejo, ter tu cele noči igrajo i svojo premoženje zapravljajo. A krčma, ktera   stoji   zdajci pred nami, se   uže od zvunaj nekoliko od svojih sester odlikuje. Nad vrati vidimo v kamen vsekano podobo Bachovo, ki grozdje stiska ter nam tem dovelj namen te hišice naznanja. Vstopivši zapazimo najprej
da je dr. Zarnik objavil uradne tajnosti (!) iz deželnega šolskega sveta. V obče pa misli, da nij trjenje o nelegalnosti resno mišljeno. Potem ponavlja sebi navadno frazo, rabljeno vselej kad;ir se kaj za vlado neugodno pove in reče svoj steretip: Ich w e i s o d i e Angriffe auf dio Legalitat des Landesschulrath.es mit Ent-schiedenheit zurliek" in se vsede dobri mož, svest si, daje večino deželnega zbora popolnem porazil.
(Dalje prih.)
Jugoslovansko bojišče.
V Rosni upor raste. „Pol. Corr." pravi: Ako Turčija ne bode brzo 20.000 mož v Bosno poslala, razširila se bode vstaja kmalu še vse boj nego v Hercegovini. Vidi se, da so vstaški odbori zimo dobro upotrebili. Tudi v turškej Hrvatske) se silno giblje. Kraj okolo Bića je ves insurgiran in so katoliški tamošnji vstaši uže zmagonpsno borili se. —
Srbija je začela baje vstajo naravnost podpirati z orožjem in drugim.
Turčija nema za vojsko, kaiior se celo magjarskemu listu piše: 1. denarja; kase so prazne. 2. vojakov ne, ker denarja nij, tudi vojakov nij; in ker je povsodi revolucije bati se, morajo povsodi posadke biti tako, da more Turčija proti Srbiji postaviti komaj 130.000 mož v vsem skupaj, 3. pa manjka Turkom izobraženih oficirjev in strategov.
Kako strašno je Turčija uže na nič prišla in ves kredit izgubila, kaže to, da avstrijski Lloy in parobrodno društvo neče od slej več za turško vlado nič voziti, če nij vožnina naprej plačana. Torej le z rok v roke, nič na upanje!
V Hercegovini prestane denes premirje. Vstaši se bodo skoro gotovo uže te dni udarili s Turki, katerim bodo morali braniti živež v sestradano tvrdnjavo Nikšiče pripraviti. Bog jim daj zmago!
Srbija se oborožuje dalje. Pred tremi dnevi so iz ladije na spodnjej Donavi izložili zopet 20.000 pušek, ki so bile od srbske vlade na tujem naročene.
Iz Belgrada se piše v nA. A. Ztg.": „Redkokedaj je imela majhena dežela tako važnost kakor zdaj Srbija. Vidi se, kakor da bi bile denes vse niti diplomatične akcije v Belgradu zjedinjene, in da o njihovem vspehu visi mir ali rat ne le Srbije nego sveta. Vajeni smo z vstopom Srbije v boj videti dohajajoče  celo orijentalno   vprašanje  na vrsto.
Vendar ne bode akcija Srbije še zdaj celega orn'entalnega vprašanja sprožila, nego na olji teren srbskega vprašanj a bode ob mej ena." Dopisnik dalje navaja mnenje necega Srba, da je Srbija moralično uničena za vselej Če Turkov ne zmaga. Vojna je gotova, ker jo narod v Srbiji in Černejgori hoče. V Belgradu nihče ne dvomi, da bode kmalu boj.
Politični razgled.
\4h«ritiij4* €tt»ž«»le.
V Ljubljani 12. aprila. O miiiistr*'S':ih dogovorih še zdaj nij nič gotovega znano, to je, nič nij doseženega. Vsa-kako je uže to karakteristično, da je pri nas v'Ljubljani včeraj ves dan razširjena bila novica, da jo ministerstvo palo. Sicer kar nij, to bode, če zdaj še ne, pa kmalu. — Tudi v Pešti so bile jednake govorice o ogerskem minister-stvu raztrošene, ker v hrvatskih listih beremo demontirane take vesti. Vsakako je situvacija zamotana in kritična in to je za naše nade dobro.
I>4tlm>tfn.9ht namestnik Rodič hoče potovati na Dunaj, da bi tam odpovedal se svojemu mestu. Če on odstopi bati se je ponovljenih neredov v Boki, ker njegovo po-mirjevanje kristijana s Turkom je jako vročo kri naredilo. To se ve da Rodič je delal na ukaz, ne h svojega veselja.
Viiattkjc clr£tiv<».
V Itn n» »t nij i so narodni liberalci zmagali tudi pri volitvah druzega razreda 11. t. m. Torej je tudi tu konservativno ministerstvo dobilo nezaupnico, in bode odstopilo precej ko se zbornica snide.
trrancoftc«* zbornica je ovrgla volitev vodje Bonapartistov Rouherja v Ajaccio, ali potrdila njegovo volitev v Rionu. — Lord Derby in Decazes sta se dogovorila in baje zopet dobre razmere mej Francosko in Anglijo dosegla, vsaj tako pravi oficijozuo poročilo. — Senat se je razšel, glasujoč prej za podporo z dvema milijonoma za s povodnjo poškodovane.
Iz Itittttm se brzo javlja: Nuncij iz Madrida poroča v vatikan, da je Španija priprav-Ijena konkordat od leta 1851 ponoviti, ako se papež zaveže, da ne bode ugovarjal zoper člen, ki govori za svobodo versko.
Domače stvari.
— (V pred včerajšnj ej Beji deželnega zbora) je bilo živahno obravnavanje zarad zidanja norišnice, katera je trajala od 9. ure zjutraj do */» 4. ure po polu dne. Sklenilo se je, da deželni odbor stvar še jeden-krat v pretres vzame in v prihodnjem zasedanji točno poroča.  Ob jednem se je protestiralo
kor se zdaj šolske postave izvršujejo, dekan samo zamenjal s c. k. okrajnim glavarjem. Zmirom se sliši samo liberal, liberal. Ali gospoda moja, vaš Kaiserfeld je rekel: „Liberal ist das was gut und zweckmilssig ist** in pri nas je bilo to kar je bilo prej našim razmeram primerno. In ako mi je voliti mej duhovnom in birokratom, gospoda moja, potem mi je ljubši zmirom še duhoven kot birokrat, ako je duhoven naroden.
Dr. Bleiweis: Jaz imam k temu kar je izvrstno razložil dr. Zarnik o šolskem svetu, le Še nekoliko dostaviti.
Gospod baron Abfaltrcrn, zdaj veliki posestnik, prej c. k. državni pravdnik, je mene in dr. Zarnika posadil na zatoženo klop. Prvo morem g. baronu omeniti, da se jaz svojih dolžnostij izpolnjevati ne bodem od njega učil. Tudi jaz sem obiskoval seje deželnega šolskega sveta z rajncim dr. Costom, in naj gre gledat g. baron Abfaltrern zapisnike sej, pa bode videl, da sva jaz in dr. Costa ne samo hodila k sejam, ampak v resnici tudi delala in to mnogo delala.
Ko je pa deželni šolski svet nelegalen postal, nehal sem jaz hoditi k sejam njegovim, kajti takrat se je nehala tudi dolžnost naša, in postala je dolžnost se izogibati nelegalne korporacije. Pa kaj po sedanjej nelegalnej sestavi tudi koristi navzočnost narodnih zastopnikov deželnega odbora. Nič! Če nij mogoče z domačimi udi kak slovenskoj našej narodno pravični predlog podreti, pa pride na splav Vrečko iz Gradca in terorizira pa je za to še dobro plačan. Ko je prišlo pravično Hohemvartovo ministerstvo bili smo precej Vrečka odpravili, al minister Stremaver nas je zopet ž njim poveličati blagovolil. Govornik dahe pripoveduje, kako je vsled neke notice v „Tagblattu", ko sta šla on in še nekov drugi ud šolskega sveta poslušat k poduku ljudskih učiteljev, rajni deželni predsednik grof Auer-sperg, zaradi tega pokaral ju. To se more goditi samo pod sedanjim nepravičnim vladnim sistemom, zato je naloga vsacega pravega ustavnega moža, delati na to, da se predrugači vladna sistema.
Sedanja vlada sistema zdi se mi podobna strupenej sapi, ki pride iz Afrike in Azije in ki jej samum pravijo in ki vse pokončuje. Dokler bo ta -samum bril pri nas, ne bode in ne more biti bolje. To na zatožbo bivšega državnega pravdnika g. barona Abfaltrerna. Vladni zastopnik vitez "VVidman, obžaluje,
precej elegantno pohištvo, a tudi gostje so pošteni ljudje videti. Visoko opasana deklica nas pozdravi prijaznoj besedicoj „valete" (dobrodošli), ter hitro vsakemu malo kruha, sira i zahtevano steklenico vina prinese, ktero se nam prav prileze. Tako okrepčani hočemo svoje potovanje nadaljevati. Ob levej i desnej vidimo ljudi napolnene šatre brivcev i zdravnikov ; kdor namreč ne išče v dopoldanskih urah svoje zabave po kremah, ta zahaja tu sem, kjer si da svojo telo (lase, brado i nohte) osnažiti, zraven pa še tudi vse mestne novice izve. A uže smo dospeli do oznožja kapito-linskega griča, pred kterim se razprostira forum Roman um, to je glavni rimski trg i ob jednem najlepši kraj v celem Rimu. Ta forum je bil za republike središče i tako rekoč srce vsega javnega i političnega živenja, ker je na njem rimski narod v svojih ljudskih zborih vse važnejše državne zadeve obravnaval. Zdaj se ve da pod cesarji nema v tem obziru
nobene pomenljivosti več. Po svojej obliki je nepravilni štiriogelnik, kterega od vseh stranij krasna poslopja i ceste obdajajo. Kaka krasota, kaka veličastnost povsodi, kamor pogledamo! Tu vidimo najslavnejša svetišča rimskih bogov i boginj, kakor so: aedes Vestae, aedes Pe-natium, templum Felicitatis, t. Saturni, t. Jani, t. Castoris, t. Minervae, t. Divi Julii i dr; na dalje mnogo lepih bazilik; to so javnemu trgovstvu i kupčiji namenjena poslopja ali prav za prav zidovjem obdana i strehoj pokrita, navadno bolj dolga kakor široka stebrišča, ktera služijo ob jednem tudi sodnijskim obravnavam; kajti vsi v njih med posameznimi kupci i trgovci nastali prepiri se imajo precej pred za to odločenim sodnikom poravnati. Če vstopimo pri vratih na ozkej strani, imamo velikansko dvorano pred soboj, ktero delite dve vrsti stebrov v tri oddelke; na koncu srednjega, ki je širji, kakor postranska, je sodniški oder ali t r i b u n a 1 postavljen.
Naj krasnejša izmed vseh se nam zdi od Julija Cezarja sezidana i po njem „Julia" imenovana bazilika. Precej zraven nje stoji „g r a e-eostasis," veliko i lepo poslopje, v kterem imajo poslanci grške i drugih držav na odločbe rimskega senata ali starešinstva čakati. Sredi južnega dela spodnjega fora vidimo še iz republikanske dobe ohranjena „rostra" ali z ladjimimi rivci okinčani govorniški oder, s kterega so prej rimski govorniki na foru zbranemu ljudstvu govorili. Temu nasproti stoji pred svetiščem „Divi Julii" drug govorniški oder. Okrog prvega, kakor tudi sploh po celem foru stoje krasni, od mojsterskih rok izdelani kipi slavnih rimskih mož. Postavila je je državljanska hvaležnost državljanski čednosti, a tudi rimsko hlapčevstvo rimski smelosti. Tako stoji tu kip Duilija, ki je v prvej namorskej bitvi Kartaginčane premagal, kip zmagalca Antiatov: M a e nij a , kipa Cezarja i Augusta na konjih i še mnogo dru-
proti izraženej misli deželnega zdravstvenega sveta, da bi dežela zidala norišnico, ki bi stala kacih 500.000 gld. Seja se je začela zopet ob 5. uri po polu dne in je bil zbor zvečer ob 8. uri sklenen. Vesteneck je bil zopet nesramen napadaj na slovensko stranko.
— (Hrvatski peš polk št. 53) je včeraj do polu dne ob 11. uri po gorenjskej železnici v Ljubljano prišel. Na kolodvoru južne železnice se je bila zbrala velika množica ljudij, kateri so pričakovali hrvatski polk z namenom pozdraviti Hrvate v slovenskoj Ljubljani. Godba je pri maršu v Ljubljano začela svirati „Naprej". Komaj je občinstvo čulo našo slovansko himno uže je iz tisoč grl razlegal se krepki klic „živili Hrvati", tako da se je godba začetkoma le malo slišala. Prod Tavčerjevo hišo je ditiliral polk in tamkej svirala je godba „Radeckega marš". Potem je spremilo občinstvo hrvatske vojake v kolizej in takoj potem odkorakal je jeden oddel zopet z godbo na čelu v št. Petersko kasarno. Mej potom je svirala godba zopet najprvo neki hrvatski narodni marš, potem neko v drugi in tretjič našo „IIej Slovani".
— (O ljudskem gibanji v Ljubljani leta 1875.) Pretečeno leto je bilo skleneno 231 zakonov in sicer največ od 24 do 80 let starih ženinov z jednako starimi nevestami. Najmlajši ženin je bil star 22 let, najstareji 74 let. Najmlajša nevesta je imela 17, najstarejša 55 let. Otrok se je porodilo 702, in sicer 407 moškega, 385 pa ženskega spola, mej njimi je bilo 570 zakonskih, 222 pa nezakonskih. Umrlo je 087 ljudij, mej temi 288 otrok pod 5 let starosti. Umrlo je pa: 842 ljudij na navadnih boleznih, 100 na kužnih boleznih, 3 za kozami, 2 otroka na teškein porodu, 7 se jih je ponesrečilo, jeden moški se je obesil, jedna ženska pa utonila. Najstarejši pa je dosegel 105. leto starosti.
— (Občna blagajnica bolnih in onemoglih delavcev) v Ljubljani je imela zadnjo nedeljo občni zbor, pri katerim se je udom izročilo sledeče poročilo: Društvo je ustanovilo 1. 1870 20 členov in bilo je v tesn j zvezi z „delavskim izobraževalnim društvom", ali ker je bila baš ta tesna vzajemnost z omenjenim društvom, ki se nij vjemalo z našimi namerami, in čegar členi večinoj niti v našem društvu nijso bili vpisani, velika zapreka njegovemu plodunosnemu razvijanju, je odbor moral skrbeti, da se odpravi ta zapreka in loči od „delavsko izobraževalnega društva".
gin. Na vznožji kapitolinskega hriba vidimo državno jetnišnico (carcer Mamertinus) ne daleč od svetišča Concordiae. V severnej strani se temu staremu foru pridružujejo mnoga nova, cesarska fora, odlikujoča se ogromnim številom Še popolnoma novih, potratnih poslopij. Vendar ne zabimo mimo teh velikanskih javnih stavb si tudi nekoliko privatnih ogledati! Vsaj nahajamo ravno tu na glavnem trgu, kakor je to še dandanas po vseh naših mestih navada, najelegantniše prodajalnice vsakovrstnih kupcev i trgovcev, kakor: juvelir-jev, zlatarjev, srebrarjev, knjigotržcev, i dr. Manj se ve da ugajajo našim očem ponižne nelepe šatre menjalcev (t a b o r n a e argon-tariae), ktere so s prvimi v grdem nasprotji. Stopimo v bližnjo prodajalnico! Pred vrati stojita dva stebra, na kterih beremo same naslove knjig. To je tedaj knjigarnica! Notri leži na policah mnogo knjig nakopičenih, a njih oblika je popolnem druguča kakor naših.
Slednje se je uže 1. 1873 sklenilo, ter prena-redba društvenih pravil od občnega zbora potrdila in takoj vpeljala. Nadeje, koje smo pri teh prenaredbah imeli, so se popolnem spol-nile; društvo je od te dobe oproščeno vezij, katero se vsestransko, sicer počasi, toda neprestano krepi. Kmalu potem zadela nas je bridka izguba, umrl nam je namreč dosedanji računovodja g. Rauer, ki je od začetka društva vedno neutrujeno se trudil za društveno korist. Odbor je moral vsled te izgube celo društveno računovodstvo natanko pregledati, urediti, ter slednje izročiti plačanemu računovodji, katerega je ustanovil odbor. Občni zbor je to postopanje potrdil in mi imamo sedaj v gospodu S te g n a r j u vestnega, natančnega računskega vodjo, o čegar poslovanji se odbor le pohvalno more izraziti. Vsled vedno bolj in bolj se mno-žečih terjatev, koje bo se v začetku stavile društvenoj kasi, morali so so torej uzroki teh napadnih okoliščin preiskavati a videlo se je, da ta napaka tiči v posebnej podpori, ki se je vsak teden dajala otročnicam, namreč v znesku 10 gl. Ta podpora se je torej ustavila in otročnice prejemljcjo od tega časa le navadno bolnično podporo. .'Nekov predlog, da bi se bolničua podpora znižala na teden po 4 gl., nij bil potrjen v dotičnom občnem zboru. Da so pa to velike koristi, katere podaje naše društvo členom, koga tu in tain pripravile v skušnjavo, na nepošten način teh dobrot deležen postati, naj se temu nihče ne čudi. Večkrat se nijso mogli sprejeti v društvo taki, ki so — posebno bolni, kar so pa hoteli sicer prikrivati — le zaradi tega naznanili svoj pristop, da bi hitro dobili bolnišne podpore, ali pa se jo nasprotno tudi pripetilo, da je gospod društveni zdravnik moral odreči zdravniško izpričevalo, kajti do-tičnik nij bil bolan, nego je le zaradi denarno podpore hlinil bolezen. Trud in delo, katoro ima društveni zdravnik dr. Derč pri svojem poklicu, je tako veliko, s tolikimi neprijetnostmi združeno in vendar se čestokrat vrača z nehvaležnostjo, da jo treba pač mnogo požrtvovalnosti in sočutja v vztrajanji na tem mestu. Vsled večkratne spremembo se je končno posrečilo društvu pridobiti g. dr. Drča, sekundarija v tukajšnjej civilnej bolnici, v izpolnjevanji njemu izročenih dolžnostij izurjeno moč, ki le za prav malo nagrado vestno in neutrujeno posluje. Občna kriva misel je, da je društvenega zdravnika dolžnost brezplačno preiskavati bolnike; to nij res, za tako ogledanje ima on pravico zahtevati od bolnika plačilo. Toda
To so sami zvitki popisanega papirja i pergamenta. Vzemimo, pošluživši se knjigarjevo vljudnosti, jednega v roke. Posamezni, kakih 10 palcev široki papirnati listki so drug na drugega prilepljeni, tako da iznaša dolgost celega zavitka kakih 8 črevljev. Celi zavitek je v prcdelke ali rubrike razdeljen i ima na svojem koncu število rubrik i vrst zapisano, ker se po njem cena cele knjigo določuje. Se spodnjim svojim delom je zvitek na lesen valjec (cilinder) prilepljen, okrog kterega se ima zavijati. Skozi ta valjec pa teče palčića na svojih koncih z gumbiči iz slonove kosti (včasi tudi iz zlata ali kake druge kovine) okinčana. Rob zvitka je lepo obrezan, z vot-ličem zglajen i počrnjen. Celi le na jednoj strani popisani zvitek se devlje v ovoj iz pergamenta; iz njega gleda listek, na kojem je s rudečimi črkami naslov knjige napisan. Na pergament pisane knjige pa se tudi na čve-tero zlagajo, sešijejo i tako v oblikah velikih
g. dr. Derč glede na razmere pri društvenikih tako pogosto opravlja svoj posel brez kacega plačila, da mu izkažemo le dolžno hvaležnost, ako mu tu očitno za njegovo človekoljubno poslovanje izrekamo našo zahvalo. Z iskreno hvaležnostjo se spominjamo dosedaj jedinega ali zvestega dobrotnika društvu, si. kranjske hranilnice: več časa nam je naklonila vsako leto precejšno svoto, ter nam s tem pomogla mar-sikake težave odstraniti. Dalje je društvo prejelo izredno in ne malo podporo tudi ne-kolikrat v čistem dobičku od njemu na korist osnovanega kegljanja za dobitke in druzih veselic. Vsim tistim, ki so slednje snovali in onim, ki so namen pospeševati pomagali po svojih darovih, se tu izreka prisrčna zahvala. Nadejamo se, da so z društvenim gospodarenjem naši členi zadovoljni. Po odstranjenji brezštevilnih zaprek vlada sedaj v vsem popolni red: zdravniško poslovanjo je uredjeno in v dobrih rokah, društveni zdravnik se pogovarja z bolniki vsak dan od 10. do 12. ure v civilnoj bolnici, kjer pregleduje tudi novo pristople ude, odrajtujejo se priueski in izplačujejo podpore vsako nedeljo od 10. do 12. ure v gostilni pri „Virantu" na št. Jakopskem trgu. S dvajsetimi udi je društvo pričelo svoje delovanje in denes uže štejemo 230 udov; in nij še preteklo šest let društvenega obstanka, se je uže izplačalo bolnišne podpore 6280 gld., za zdravila 60 gld., za pogrebne stroške 720 gld., skupaj tedaj (MMI5 gld. A vzlic temu ima društvo sedaj 520 gld. 48 kr. premoženja v bolnišnej kasi in v kasi za onemogle 1538 gld. 61 kr., ki so varno vloženi v hranilnici. Glede tacih ugodnih razmer smemo gotovo popolnem zadovoljni biti na dosedanje društveno delovanje in gledati mirno v bodočnost. Sklicevaje se glede denarnega gospodarenja v mindlem letu na sledeči denarni izkaz in na izkaz izplačanih podpornih doneskov, se konci našega poročila obračamo še jedenkrat na vse delavce in na vse tiste, kateri imajo srce za blagor svojih delavskih in po osodi menj srečnih ljudij. Pomislite, iz koliko brezštevilnih malih vrelcev in studencev je postala veličastna Toka, ki tu goni klepeča kolesa, tam daleč in široko napaja zopet travnik in log, povsodi blagoslov deleča; isto tako naj se množe posameznih doneski, da uzmogočijo društveno delovanje vedno bolj in bolj plodonosno razširjati. Torej pristopajte mnogobrojno, kakor kdo more, pomagajte si sami sebi, pomagajte doseči resnično pravi in ple-
pisnic prodajajo. Zvitki i pergamentne knjige se dajo, ako se spretno črke na njih izbrišejo, večkrat z nova rabiti. Tako nastala knjiga se zove potem: „liber palimpsest us". Knjige v Rimu pomnožujejo na ta način, da jedna oseba narekujo, mnoge druge, v pisanji dobro izurjene pa dotične besedo za njo pišejo. Vkljub tej težavnej izdelavi knjig vendar ne moremo njih ceno v primeri z današnjo visoko imenovati. Pač pa ima, pripoveduje nam knjigar, cesarska knjigarnica jako dragocene knjige, kukoršnih pri njem ne nahajamo; one so neki z zlatimi i srebrnimi črkami na rudeče pobarvani pargament pisane. A zahvalimo se možu, ki nam je tako dobrovoljno svoje zaklade razkazoval i razlagal, ter stopimo v prodajalnico njegovega soseda, prvega juvelirja i zlatarja v mestu! Aj! kako se tu vso blišči i sveti!
(Dalje pri h.)
Ineniti namen! Za predsednika je bil pri vče-rajšnem obenem zboru izvoljen g. H. IIariš, za podpredsednika g. A. Klein, za blagajnika g. V. Grč ar.
Javna zahvala.
Ksikor prejšnja leta, poslal ju g. Dominik Golnik, posestnik na Drvanji tudi letni mnogo žlahnili e.epik uasej sadjerejskoj nuli, za kar mu prisrčno zahvalo iznk:»m.
V Središči 5» aprila 1H76.
Josip Sinko, učitelj.
Umrli v I, j u ff> I j» m
od 7. do 10. aprila: Margareta Pernc.       1., vtded razk rojenj a krvi.
— Jarnej Ferari,  49 I., vsled pljučnega pnsajenja.
— Josip Toineli, 71 1 , v bolnici, vsled pljučnega prisiljenja. — Katarina Marinčif., <>'> 1., v b Inici, Vhlud pljučnega prisajenja. — Josipa Hleba, \'l 1., dekletce zidarja, za jttiko. — Marija Trost, 11 1., dete. branjevca, za jetiko. — Antonija Regali, 10 m., za hožjasijo. — Marija Šuštcršič, 60 »., v bolnici vsled pljučnega prisajenja.
Dunajska borza 12. aprila
vixv»ruo Ai!ograli6.io poro?:•..>. Enotni dri. dolg v bat'k> vem Enotni dri. dolg v "»rebrn 18G0 dri. posojilo       .   . . Akcije narodno banh* Kreditne :ihR;i« London .... Napol. . -
C. k. cekini Srebro
65 d	(j   — kr.
68	
109	.* t"t
857	
137	75 J
119 ,	25
» .	54
5	68
103	60
LLotrrl J ne streeke,
V Trstu 8. aprila: 89. 13. 54. 90. 24.
Triu«* *.•«•■■«
v Ljubljani 12. aprila t. 1. Fčenica 1 ektoliter 8 gld. 90 kr.; — rež 6 gld 53 kr.; — ječmen 4 gld. 07 kr.; — ovoh B gld. 58 kr.; — ajda 5 gld. 04 kr.; — proso 4 gld. K3 kr.;
— koruza 5 gold. 04 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 46 kr.; — fižol hektoliter i gld. — kr.; masla kilogram — gl. £6 kr.; — mast — gld. &2 kr.; — speh trišen — g-ld. 68 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 1", kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — teletuine 4'J kr.; — svinjsko uieso 5t> kr ; — sena 100 kilogramov 3 gld. 15 kr.;
— slame 'J gold. 45 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.: — mehka 6 gld. — kr.
Jednega učenca
z dobrimi izpričevali, ki jo par re.tlk ali vsaj 4. normalni razred z dobrimi vsprhi dovisil sprejema podpisani v svojo snknjarsko kurentno in manufakturno štacuno.
Anton Verhunc,
(92—1) glavni trg št 238.
Lepo posestvo,
pol ure od Ljubljane oddaljeno, obstoječo iz krasno enonadstropue hiše se sedmimi sobami, velikega vita, njiv, travnikov, go/.da in za kmetijo potrebnih poslopij, ter mlina se štirimi tečaji je poceni na prod.ij ali so propusti v najem. Več p tem se izve pri lastniku, Jmuzu KnttU r 0pothQi Šiški poleg Ljubljano. (HJ—3)
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan svežne (frišno) v prodajalnici steklenega blaga g<>-■,>. K^fanva §iitiuni$ia na glavnem trgu štev. 2'M iz prijaznosti do
(UD—7) A. Schneiderja.
HH Men j ko pol kilograma (1 funta) se ne prodaje. HH
Kje potrebujete
€—---*
Podpisani priporoča se za cerkvenika. Kder jednacega služabnika potrebujejo, naj mi naznanijo, da so osobno predstavim in izpričevala pokažem.
(87—3) I?Iatc»vž Pucclj,
v S o 11 r a /. t e i , biš. štev. 43v
Dorško olje
iz noIp ItHovih Jeter,
iz liorf/eHtf na Norvcrjskem; rumeno 1 steklenica <>0 kr.; nepremočljivo brei okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; »6 žolozniui jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanju  izogne vtianeno bode mojo ime na vsakej steklenici.
(.3-5,    Gabriel Piccoli,
lekar, na t/uiiajskej ccttti r Ljubljani.
Oznanilo novih semenj
za blago in za živino.
Po dovoljenji visoke e. k. deželne vlade v LJubljani bodo v Planini, občini Pl a ninski, v okraji Črnomaljskim vsako leto dva semnja za blago in za živino, in sicer:
prvi I. maja, drugi pa v ponedeljek po angeljskej nedelji vsako leto,
ako pa spada na te dni nedelja ali zapovedan praznik, pa prvi delavni dan.   Prvi semenj bode tedaj 1. maja t. 1.
Občina Planina (Stockendorf), dne 30. marca 1870. (90—2) iff«f«/« Sšerhenec*
Vrt in krčma
\ »podlijoj Sislil
se bode odprla zopet na velikonočno nedeljo.
Za dobro pijačo, dobre gorke in mrzle jedila, kakor tudi za izvrstno kavo skrbel bode najbolje najemnik pivarue, ki hoče tudi kremo sam na svojo režijo imeti.
*Tonef Dei&inger,
(91—1) pivovar.
Kranjska prva in največja
sočlen evropske modske akademije v Draždanih,]
odlikovan v večjih industrijnih razstavah za dobre, solidne in cene dela, priporoča za se bližajočo pomladansko saisijo
Snovni-savkl mile za gospode za 7 gld. in višje. Kuster-sarkl, zeleno adj., za gospode za 8 gld. in višje. Knšter-sarkl, zeleno ndj., za dečke za G gld. in višje. Hlače in vestija iz snovi za gospode za 7 gid. in višje. J tlače in vestija iz snovi za dečke za 5 gld. in višje. Hlače iz snovi za gospode za 4 gld. 50 kr. in višje. Jtlače iz snovi za dečke za 3 gld. in višje. Otročja obleka od 2. do 9. lota za 4 gld. in višje. Čvne pevuvien-duhovenske zgornje suknje za 20 gl. in višje.
Popolna obleka iz snovi za gospode za 18 gld. in višje. Popolna ohleka iz snovi za dečke za 9 gld. in višje. Klegantna spomladanska zgornja suknja za gospode
za 10 gld. in višje. Elegantna spomladanska zgornja suknja za dečke
za b' gld. in višje. Crna salonska ohleka za gospodo za 25 gld. in višje. S-novni-jaguet mile za gospode za 10 gld. in višjo. Gvebeno prejasti jaquet za gospode za 18 gld. in višje. Ponovna suknja iz donble snovi za 10 gld. in višje. Plašči za dež iz prave gume, za civil in vojake za 10 gl. in višje.
Velika zaloga konfekcije za dame
najnovejše mode
iz klota, žameta, snovi in suknja
po najnižji ceni.
M. Neumann,
v IJiiltljuni v LLuKiiiiiii-ovcj
Zvunanja naročila oskrbe se brzo proti poštnem povzetku, in nepristujoče izmenja se brez ugovora.
'^f*W\\        St/N/WV/V/"Nć*V/1\f    V / V-,'V/V/V/V\'NSf Ni:'Vv1*N*/V/Vi' V. ^*V/\V V*'Va?'N^V/V/''V^'^'^><
IzdatoJj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*
(78-5)