naš tednik
LETO XXXIX. Številka 14 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 9. aprila 1987
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Havlicek pod Wagnerjevo rezi prevzela linijo Heimatdiensta
Po včerajšnji tiskovni konferenci zvezne ministrice Hawlicek in deželnega glavarja Wagnerja je osrednji tajnik Narodnega sveta Franc Wedenig v svojem stališču izrazil razočaranje, da je ministrica po dveh kratkih obiskih na dvojezičnih šolah prevzela linijo koroškega Heimatdiensta in da se zdaj zavzema za ločevalni model koroške pedagoške komisije.
Dosedanje trditve ministrice, da si prizadeva za skupno rešitev ob upoštevanju koroških Slovencev in v sodelovanju z njimi, potemtakem niso več verodostojne. S svojim stališčem je tudi zvezni strokovni komisiji že vnaprej določila rezultat posvetovanj in tako postavila pod vprašaj delo te komisije, pravi Wedenig v izjavi, v kateri tudi ostro kritizira postopanje koroških šolskih oblasti, ki so vendar, očitno namenoma, ministrici do tiskovne konference z deželnim glavarjem Wagnerjem omogočile stike zgolj z osebami, ki zagovarjajo model ločevanja.
Osrednji tajnik NSKS je tudi pozval državnozborskega poslanca Karla Smodeja, da naj informira o teh svojevrstnih dogodkih na Koroškem tudi parlamentarno javnost. K izjavam gospe Havleček je zavzel stališče tudi predsednik občinskih odbornikov Fric Kumer. Kumer: „Zelo smo ogorčeni, da za ministrico za pouk ne veljajo več pedagoški argumenti, temveč izključno volilno-taktični. Saj je znano, da bodo kmalu spet deželnozborske volitve in da se koroške stranke, predvsem pa tudi deželni glavar Wagner bojijo nemškona-cionalnega vodica kot vrag križa.
Obisk ministrice dr. Havlicek potrjuje sum:
Koroškem ne kaže naibolie
Za skupno šolo ne kaže najbolje. To so potrdile izjave ministrice dr. Hilde Havliček med obiskom šol na dvojezičnem področju v sredo, 8., in četrtek, 9. aprila tega tedna.
Ministrica Havlicek je v sredo obiskala
ljudsko šolo na Zihpoljah in na Bistrici v Rožu. Povsod jo je spremljal deželni glavar Wagner z visokimi uradniki deželne vlade in deželnega šolskega sveta.
Povsod, tako na Žihpoljah kot tudi na Bistrici, so napeljali vodo na mlin koroškega pedagoškega modela. Saj je žihpoljski ravnatelj Strugar sprejel ministrico z besedami: „Pokazali vam bomo pouk po starem načinu in pouk po modelu koroške pedagoške komisije“. Pouk po starem načinu: frontalno, neprijetno, pač odbijajoče. Pouk po modelu koroške komisije: v skupinah, z dvema učiteljema: razrednim in asistenčnim.
Logično, da je ministrica bila vsa očarana od pouka z asistenčnim učiteljem oz. od’ koroškega pedagoškega modela. Tega tudi na tiskovnem razgovoru niti najmanj ni skrivala.
Prav tako pa ni prikrivala, da ne bo nobene rešitve proti „volji Korošcev“. Sicer je dejala, da je naloga Strokovne komisije pri njenem ministrstvu, da izdela predloge za izboljšanje dvojezičnega pouka, za poglobitev skupnosti in med-
(Nadaljevanje na str. 2/3)
Minister pri uradu zveznega kanclerja dr. Heinrich Neisser (na sliki drugi z leve) je 3. aprila obiskal Informacijski center avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju.
(Nadaljevanje na str. 2/3) i
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
Ob razburljivih dogodkih doma in po svetu se je izmuznil splošni pozornosti razvoj, katerega dolgoročne posledice utegnejo biti čez-vse bridke za javno obveščanje avstrijskega prebivalstva. Pri nas ne umirajo samo gozdovi, ne izumirajo samo rastlinske in živalske vrste, pri nas umirajo časopisi in z njimi svoboda besede, s tem pa tudi svoboda sama.
Smrt graškega ÖVP-jevskega dnevnika „Süd-Ost Tagespost" je že žalostno odjeknila v avstrijski javnosti. Javnost je smrt vzela na znanje, mrliški list
enolončnico iz medlih resnic, delnih resnic in naj-mastnejših laži, tako so podobno grozne, včasih še bolj nagnusne razmere v družbah, ki črpajo politično in siceršnjo informacijo iz časopisov, kakršen je za-hodnonemški	„Bild-
Zeitung“. Večina bralcev na žalost pač bere tako imenovano bulvarsko časopisje. V družbi tiskovne svobode ne smeš temu plehkemu časopisju prepovedovati izhajanja, v družbi tiskovne svobode pa temu časopisju tudi ne smeš prepustiti tržišča.
Mene osebno hudo skrbi,
Umira beseda, umira svoboda
za častitljivi, čez sto let stari graški dnevnik so potrdili,'tu pa tam se je oglasilo kako milo sočustvovanje in sožalovanje, deželna vlada štajerska je še zadnjič stisnila nekaj denarja, tako da so vsaj mogli opraviti stanu in ugledu primeren pogreb in napraviti sedmino, pa še za zapuščinsko obravnavo je ostalo dosti.
Ni ga veselja brez žalosti, tako je tudi ni žalosti brez veselja. Vsake smrti se še kdo veseli. Če ne kdo drug, vsaj kak(i) dedič(i) ali tisti, ki se za dediče imajo. Tudi usodnega umiranja v neprenehno bolj bolnem gozdiču avstrijskega časopisja se veselijo razni (za zdaj še močni) usmerjevalci javnega mnenja. Izgovor, da gre pri ogroženih časopisih pretežno za strankarska glasila, namreč sploh ne šteje. Tudi stranke, pa naj zveni to še tako nepriljubljeno, morajo imeti svoja glasila, v katerih obveščajo javnost iz svojega kota.
Pred 30 leti je bilo v Avstriji menda 34 dnevnikov, danes samo še 17. Kakor kaže, bo to število še padlo. Kakor so grozne razmere v enostrankarskih diktaturah, kjer morajo časopisi dnevno pitati prebivalstvo z uradno propagandistično
kaj bo, če v naši družbi ne bo več sredstev, potrebnih za časopisno in s tem informacijsko pestrost. Zgrozi se mi pred očmi, če bojo denarne težave požrle tudi tako ugleden časopis, kot je dunajski dnevnik „Die Presse“. Bojim se, da bo Avstrija zapadla v mračno diktaturo časopisnega provinci a lizm a in v diktaturo bulvarskega tiska pa radiotelevizije, katere kakovost tudi vidno pada, o čemer se vsakdo lahko dnevno prepriča.
Kot manjšinski časopis z zelo tesnim krogom bralcev se kajpak bijemo dnevno za preživetje. Tudi pri nas se bojim, da bomo zapadli v brezupno mračnost provin-cializma, če ne bomo našli in dobili prepotrebnih sredstev in ljudi, ki bojo oblikovali čim bolj kakovostno „Naš tednik“; samo za njega lahko tu govorim. Naša skupna pravica je, da imamo časopis, ki nas obvešča čim širše in čim kakovostneje. Naša skupna dolžnost pa je, da se do zadnjega tepemo za življenje tega časopisa. S tem se tudi tepemo za življenje vseh tistih, ki z vso srčno zavzetostjo in vnemo ta časopis pa za njega delajo.
Upam, da se pri tej odločilni skušnji ne bomo spotaknili v prepad in propad.
STRAN o ČETRTEK,
O 9. aprila 1987
Minister Neisser obis kal Infor-
macijski center narobnih skupin
Minister pri kanclerjevem uradu dr. Heinrich Neisser je v petek, 3. aprila 1987, obiskal Informacijski center avstrijskih narodnih skupin na Dunaju. Tam so ga pozdravili predsednik Informacijskega centra državni poslanec Karel Smolle, predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivo Müller, predsednik Kulturnega društva gradiščanskih Madžarov prof. Ludvik Szeberenyi in predsednik Manjšinskega sveta Čehov in Slovakov dr. Jan Petrik.
Predstavniki informacijske- hovo uresničitev. Minister ga sveta so ministra seznanili Neisser je poudaril, da sam si-z aktualnimi zahtevami narod- cer nima manjšinsko-političnih nih manjšin in ga prosili, da bi kompetenc (le-te si je pridržal se v zvezni vladi zavzel za nji- kancler Vranitzky), da pa bo
Za skupno šolo zgleda slabo
(Nadaljevanje s 1. strani)
kulturnega učenja, a v vsoti izjav in stališč so to bile samo prelepe floskule z dunajskega političnega parketa.
Kajti ministrica je odločno branila koroški pedagoški model. Dejala je, da so iz koroškega pedagoškega modela samo „novice“ naredile model ločevanja, da med tem modelom in modelom zvezne pedagoške komisije sploh ni bistvenih razlik. Zato vse kaže, da je sodelovanje Slovencev v Strokovni komisiji zveznega ministrstva le bolj alibičnega pomena, kajti Wagner je ponovno dejal, da bojo koroške stranke pedagoški model uresničile tudi tedaj, če Slovenci ne bojo mogli soglašati z rezultatom Strokovne komisije. Zadovoljijo naj se z nekaterimi retušami. Ministrica Havliček teh neznosnih Wag-nerjevih besed sploh ni zavrnila, ampak je pristavila še svoj piskrček: kakega veta koroš-
kih Slovencev v šolskem vprašanju da sploh ne prizna (v demokraciji česa takega ni).
Čisto jasno je tudi potrdila, da bo za asistenčne učitelje, kot jih predvideva koroški pedagoški model, dovolj denarja na razpolago: „Zaradi stroškov naj se model ne razbije in končno imamo šanso, da zaposlimo več učiteljev.“ O ministru Neisserju, ki je proti modelu, pa je dejala, da je bil napačno poučen in da bo gotovo za spremembo dvojezičnega šolstva. Sicer pa se bo še informiral pri deželnem glavarju.
Oba, Havliček in Wagner, sta izjavljala, da je obisk potrdil upravičenost in potrebo spremembe dvojezičnega šolstva, kajti sam člen 7 ADR predpisuje pouk v materinščini. Šolstvo bo seveda, tako ministrica, spremenjeno v najkrajšem roku, in sicer v šolskem letu 1988/98.
Konstruktiven pogovor KEL—ZSO
Pretekli ponedeljek Je delegacija KEL pod vodstvom dri. posl. Karla Smolleja in deželnega tajnika M. Za-blatnika obiskala ZSO, katere delegacijo Je vodil tajnik dr. Marijan Sturm. Nadalje so se razgovora udeležili tajnik SPZ dr. Janko Malle, predsednik ZKP Janez Wutte-Luc In Milka Hudobnlk. Pogovor Je bil konstruktiven in prijateljski. Osrednja tema Je bila: kako izgraditi sodelovanje med KEL in ZSO.
kljub temu pri kanclerju ventiliral konkretne napredke v tem vprašanju. Minister Neisser je ponovno poudaril, da se je treba vedno resno truditi za konsenz s prizadetimi narodnimi skupinami.
Predstavniki narodnih manjšin in dr. Neisser so se mdr. zmenili, da bo v doglednem času prišlo do ponovnega takega srečanja.
Srečanja se je udeležil tudi vodja biroja Kluba slovenskih občinskih odbornikov Janko Kulmesch, ki je ministru Neisserju predal solidarnostno pismo predsednika KSOO Frica Kumra. V tem pismu predsednik KSOO mdr. ugotavlja, da ga posebno veseli to, da je minister Neisser kljub številnim napadom (zaradi intervjuja v NAŠEM TEDNIKU) vztrajal pri svojem, manjšini prijaznem stališču.
Glosa
Oh, ta člen 7 (naša pravica?)
Celo člen 7 mora služiti kot podpora koroškemu pedagoškemu modelu ločevanja. Nihče drug kot ministrica Havliček in deželni glavar Wagner sta v sredo dejala, da celo ta člen predvideva pouk v materinščini.
Lepo, lepo gospa ministrica dr. Hilde Havliček. Bill ste na Koroškem, na dvojezičnem ozemlju, tam, kjer živimo Slovenci in ki mu po določilih člena 7 gre pravic še in še. In teh pravic nimamo.
Gospa dr. Havliček, ste kaj videli dvojezične napise na šolah, ki ste jih obiskali? So Vam dvojezične topografične oznake vasi in trgov, cest in uradov „kaj skočile v oči“?
Ali pa Vas je, spoštovana gospa dr. Havliček, kot ministrico za pouk, šport in kulturo kaj zapekla vest in se je v Vas kaj zbudila poklicna etika, ker dvojezične šole „krasi“ samo nemški napis?
Po vsem tem, kar ste govorili na tiskovni konferenci, Vas ta „status quo“ odnosa do slovenščine na Koroškem sploh ne moti. Škoda. In to je škoda tudi za Vas, ki ste ministrica za pouk, kulturo in šport. Na žalost!
-bodečaneža-
Politika
Polurni pogovor med slovenskimi socialisti in šefom SPÖ Sinowatzem
Pred nedavnim je delegacija slovenskih socialistov oz. koroških Slovencev, ki so včlanjeni v SPÖ, obiskala predsednika SPÖ dr. Sinowatza. V delegaciji so bili predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, bilčovški župan Hanzi Ogris, podpredsednik ZSO Ludvik Ogris ter kapelški občinski odbornik Miha Kuchar.
Temi pogovora, ki je bil v parlamentu in ki je trajal pol ure: dvojezično šolstvo in otroški vrtci. Socialisti so bivšemu kanclerju posredovali tozadevni stališči osrednjih organizacij NSKS in ZSO. V zvezi s šolskim vprašanjem je dr. Sinowatz dejal, da tečejo sedaj pogovori v šolski komisiji ter da upa, da se bodo vsi prizadeti zedinili na skupno stališče.
Pri obravnavi vprašanja otroških vrtcev so slovenski socialisti v prvi vrsti hoteli zvedeti, če še velja dogovor med bivšim kanclerjem Si-
nowatzem in slovenskima osrednjima organizacijama. Kot je znano, je Sinowatz svoj čas obljubil, da je zvezna vlada pripravljena za dvojezične občine financirati po eno otroško vrtnarico — pod pogojem, da so občine pripravljene v otroškem vrtcu „inštalirati“ slovensko skupino. Sinowatz je na to vprašanje slovenskih socialistov odgovoril, da ne vidi vzroka, da bi novi kancler Vranitzky v tej zadevi zagovarjal drugačno stališče.
Slovenski socialisti in Sinowatz so se zmenili za na-
daljevanje „takih kontaktov po strankarski liniji“.
Te dni so bile tudi okrajne konference koroške SPÖ. Opaziti je, da v dvojezičnih okrajih skoraj ni več zavednega Slovenca, ki bi bil izvoljen v okrajna vodstva koroških socialistov. Pred leti so bili zavedni Slovenci za socialistično stranko vsekakor bolj „zanimivi“ funkcionarji, danes pa jih stranka ne potrebuje več. Kvečjemu jih smatra kot veliko oviro.
Pa še to: na okrajni konferenci SPÖ Celovec-dežela so mladi socialisti predlagali, da bi se konferenca zavzela za skupno dvojezično šolo.
Mladi socialisti so s svojim predlogom ostali sami...
-Kuj-
Podijska diskusija:
Skupno ali drug proti drugemu?
Diskutirajo: dr. Matevž Grilc — Narodni svet koroških Slovencev; dr. Marijan Sturm — Zveza slovenskih organizacij; dr. Peter Ambrozy — Socialistična stranka; Reinhilde Altersberger — Ljudska
stranka; Erich Silla — Svobodnjaška stranka Vodja diskusije: dr. Karl Hörten — Katoliška prosveta Münster čas: petek, 10. april 1987, ob P.00 uri; Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
Mladinske manjšinske organizacije združujejo sile
„Avstrijska protimanjšinska politika ni naperjena zgolj proti koroškim Slovencem, temveč proti vsem narodnim skupinam v Avstriji. Zato smo se mladinske organizacije iz vrst avstrijskih narodnih skupin odločile, da bomo v bodoče skupno nastopale proti vsem proti-manjšinskim tendencam v Avstriji in se s svojo mladinsko energijo zavzeli za razvoj narodnostnih skupin v Avstriji." Tako je spregovorila predsednica „Narodnostne solidarnosti“ (Zveza mladinskih organizacij avstrijskih narodnosti) Sabina Zwitter po občnem zboru novo ustanovljene organizacije.
V nedeljo, 15. aprila, so se zastopniki hrvaške, madžarske, slovenske mladine ter Romov in Sinti združili v skupni strešni organizaciji „Narodnostna solidarnost“, ki ima svoj sedež na Dunaju.
Mnenje mladine v manjšinski politiki Je bilo v zadnjem času le skromno zastopano. Organizacija si je zastavila cilj, da izdela konkretne predloge za izboljšanje položaja avstrijskih narodnih manjšin in te predloge tolmači tako pred narodnostnimi skupinami kot tudi pred avstrijsko javnostjo.
Zgolj solidarnost med narodnostnimi skupinami z zastopnikom mladinskih organizacij ne zadostuje. Vse narodnostne skupine v Avstriji so izpostavljene avstrijski protimanjšinski politiki, zato je skupen nastop proti tej asimilacijski politiki potreben.
Ker se „Narodnostna solidarnost" zaveda, da je lahko le tedaj uspešna, če stojijo tudi včlanjene organizacije na krepkih nogah, bo v začetni fazi kvalitetno politično in organi-zatorično šolanje članov mladinskih manjšinskih organiza-
cij ena izmed glavnih točk njenega delovanja.
Z informativnimi prireditvami bodo mladinci skušali še naprej (ne le za čas demonstracij) informirati dunajsko in avstrijsko javnost o položaju avstrijskih manjšin. Z rednimi informacijskimi listi pa bo Narodnostna solidarnost kontinuirano informirala časopisje in prijatelje manjšin o razburljivih in manj razburljivih dogodkih v manjšinski politiki.
Odbor:	predsednica:	Sabina
Zwitter; podpresednik: Franz Schruiff; podpredsednik: Andreas Szeberenyi; tajnik: Marjan Pipp; tajnik: Feliks Wan-schitz; blagajnik: Rudi Vouk; časnikarski referat: Gerlinde Stern-Pauer, Hubert Mikel, Rihard Grilc; referat za pripravo prireditev: Silvija Berlakovič, Gerhard Milalkovič, Miriam Wiegele.
Kmetijstvo
Tiskovna konferenca kmetijske zbornice
Kritike na račun eksporteriev živine
neupravičene?
Masivno se je postavil predsednik kmetijske zbornice Deutschmann na svoji zadnji tiskovni konferenci proti menda hudim kritikam, ki grejo vedno pogosteje na račun tistih, ki eksportirajo živino in dobijo za to finančno podporo od zveze in dežele. Vsekakor je to letno 40 milijonov šilingov, kar pa po izjavi Deutschmanna nikakor ne zadostuje. _	_ _
Mesečno je treba eksporti-rati okrog 1400 živine, finančna podpora za eksport pa zadostuje le za 1000 živine. Posledica tega je, da se znatno znižuje cena za živino.
Zdaj je Deutschmann naprosil deželnega glavarja, naj da kontrolnemu odboru deželne vlade nalog, da preveri, kam gredo finančne podpore za eksport. Evropska skupnost je dala Avstriji in Švici kontingent, po katerem lahko letno eksportirata 40.000 živine za rejo. Od tega kontingenta Avstrija letno izkoristi približno 30.000 komadov, katere v glavnem eksportira v Italijo in Nemčijo.
Nadalje je predsednik Deutschmann zavzel stališče do umiranja gozda na Koroškem. Sicer ima Koroška najmanj škode v gozdu od vseh zveznih dežel Avstrije, kljub temu pa je škoda iz leta v leto večja. To je problem, katerega je treba jemati resno, žal pa se posamezniki tega problema vse premalo zavedajo. Primer za to je na primer samo katalizator. Če bi se ljudje zavedali
problematike umiranja gozda, bi moral že zdavnaj vsak imeti v svojem avtu vgrajen katalizator. Dejstvo pa je, da je to finančna obremenitev, katere ljudje niso pripravljeni prostovoljno vzeti nase. Približno isti problem je pri pralnih praških — kdo izmed nas je že pripravljen zamenjati za zdravo okolje bele srajce za sive.
Po zadnji preiskavi gozda na Koroškem je 78% dreves zdravih, 21 % dreves je lahko poškodovanih, srednje do mo-
čno poškodovan je 1 % koroškega gozda. Znatno poslabšala pa se je situacija pri borovcih. Medtem ko je leta 1985 bilo še 68% vseh borovcev zdravih, se je ta delež v lanskem letu znižal na 62%.
Nadaljnja točka tiskovne konference je bilo vprašanje socialne zavarovalnice za kmete, katera letno potrebuje okrog 10 milijonov dodatka s strani zveze (to je pribl. 2,1 % skupnega proračuna). Vzrok za to je iskati med drugim v tem,
da so mnogi kmetje zaposleni tudi kot delojemalci in plačujejo zavarovalni prispevek kot nesamostojni delojemalci, ne pa kot kmetje.
V bodoče se bo treba predvsem truditi za to, da bodo tudi kmetje s strani zavarovalnice dobili prav tako visoko pokojnino kakor nesamostojni delojemalci. Danes je še tako, da marsikateri kmet dobi le okrog šil. 1000,— pokojnine, ker mora mladi posestnik po zakonu plačati staremu kmetu določen delež. Vendar morajo pri tem nastati problemi, kajti dohodek marsikaterega gorskega kmeta je ravno tako visok, da s tem lahko preživi na svoji kmetiji, tako Deutschmann.
KMETJE, POZOR!
Prodam novi samohodni obračalnik Vogel & NOOT (Heuwiesel) 10 PS
namesto šil. 51.800,— za samo šil. 30.000,—
Nadaljnje informacije tel. 0 42 35 / 21 94
Vseeno kako obračajo politiki, funkcionarji ali kmetje diskusijo: jasno je, da je v avstrijskem agrarnem sistemu le eden zmagovalec, in sicer organizacija Raiffeisen, ki bi po svojih statutih morala delovati v prid kmetom. Finančne podpore s strani zveze in dežele, ki bi sicer lahko bile višje, pa dostikrat ne gredo v žepe tistih, ki bi jih grenko potrebovali, da bi lahko preživeli na svojih kmetijskih obratih.
Na mednarodnem trgu sta si konkurenčna Amerika in države Evropske skupnosti, in njihovo orožje je cena; in to kljub temu, da znanost uči, da visoko razvite države ne smejo prodajati živila za najnižje cene. Vendar se je že zgodilo, da je EG eksportirata maslo za pičlih šil. 10,— v Rusijo, ali pa goveje meso za šil. 7,— v Južno Ameriko. Nič novega tudi ni, da je maslo, shranjeno v magacinih, čakalo tri teta na kupovalce, navsezadnje pa so ga predelali producenti v krmilo za krave, ki so potem zopet pridno molzle, da smo zopet imeli preveč masla. Tako je trenutno v magacinih EG 1,5 milijonov ton masla in 700.000 ton govejega mesa — manjka samo kupec.
BESEDA KMETU
RISE HEIDI STINGLER
Manjka pa predvsem recept, kako bi bilo možno rešiti agrarni problem. Permanentno raste produkcija in Avstrija je pri tem šla isto pot kot vse druge industrijske države. Ta-
vse to dogaja v prid kmetom. Kmetov pa je vedno manj, dohodek preostalih kmetov pa se v primerjavi z drugimi poklici nikakor ne razvija pozitivno.
Kako je to potem v Avstriji?
Agrarna politika brez bodočnosti
ko je Avstrija leta 1985 ekspor-tirala mlečne produkte za ceno, ki je znašala le 45% avstrijske cene. Isti problem je pri žitu. In na sektorju ekspor-ta živine v Libijo je tako, da Avstrija trenutno sploh ne eksportira več, ker bi bile finančne podpore s strani zveze in dežele skoraj tako visoke kot cena, ki jo dobi kmet.
Vsak človek bo rekel, da je tak agrarni sistem nesmiseln in da nima bodočnosti. Kljub temu pa pravijo tako imenovani zastopniki kmetov, da se
Zvezni kancler Vranitzky je v kratkih besedah dobro orisal situacijo: kmetom gre slabo, konzumentu gre slabo, v proračunu zgleda slabo, le sistemu gre dobro.
Agrarni sistem pa je postal tako nepregleden, da skoraj ni več možno kontrolirati dogajanja in ravnanja, predvsem v zadružništvu Raiffeisen in pa v mlekarnah. Organizaciji Reif-feisen ne gre le dobro, ampak vsak dan boljše. To dokazuje analiza denarnega toka. Socialno najslabši gorski kmet v coni 4 dobi najvišjo finančno
podporo šil. 16.500,— letno. Za 10.000 kg koruze, ki jo pridela kmet na pribl. 1 ha ravnine, pa je potrebnih 32.000,— podpore za eksport. To dokazuje, da denar ne dobi tisti kmet, ki se najbolj bori za svojo eksistenco.
Kako pa zgleda na mlečnem sektorju? Tudi na tem sektorju ima organizacija Raiffeisen svoj monopol. Le približno 10% vseh mlekarn je v privatnih rokah. Mlekarna pa ima svoj monopol tudi pri eksportu mlečnih produktov, in mnogo firm, katerim prodaja avstrijska mlekarna svoje produkte, je last organizacije Raiffeisen.
Ko je avstrijski konzumen! dobil pri Hoferju poceni sir, so se začeli razburjati funkcionarji ÖVP. Očitno pa jih ni motilo dejstvo, da je dunajska firma za predelavo mleka v Brackar-zu poceni im po rti ra la sir in mlečne produkte iz vsega sveta, predvsem iz Francije in Nemčije. Ob robu še to: firma v Brackarzu je seveda last Raiffeisen.
Prosim vse, posebno še funkcionarje Ö V P, da presodijo, kam gre denar, ki je sicer namenjen kmetom. Svoje mnenje bom napisala v enemu izmed naslednjih komentarjev.
Naš gost
„Kontaktna leča“ je za nas velikega pomena
Velika so bila pričakovanja organizatorjev mladinskega festivala „Kontaktna leča“ 1987. Že ime samo pove, da so bili v ospredju kontakti in to med slovensko in nemško govorečimi mladinci. Mladinski festival se je iztekel s koncertom Brujev iz Gradiščanske, ostali pa so vtisti, za nekatere lepši, za druge morda tudi ne. Pogovarjali smo se z glavnimi organizatorji „Kontaktne leče“, Be-atrice Bednar (ZGI), Andrejo Wieser in Tamaro Kapus (ZG za Slovence) in Alexan-drom Partejem (ZG in Zvezna realna gimnazija).	pripravil Miha Pastork
Naš tednik: Kot glavni organizatorji „Kontaktne leče“ 1987 ste spremljali mladinski festival. So se izpolnila vaša pričakovanja?
Beatrice Bednar: Zelo me veseli, da je obiskalo „Kontaktno lečo“ toliko ljudi, morda celo več kot prejšnja leta. Ob večerih je bilo domala polno, kar je zelo razveseljivo. Vendar moram reči, da določenih ciljev nismo dosegli. Mislim predvsem na pogovor med mladinci, bilo je premalo kontakta. Spored je bil prenatrpan in bilo je premalo časa za diskusijo. Nastopili so znani umetniki, ki so sicer privabili obiskovalce, bilo pa je premalo srečanj med ljudmi. Vendar so se ljudje srečavali v kavarni in v delavnicah. Iz pogovorov sem slišala, da so se še kar spoznali med sabo. Mislim, da bi morali nadaljevati delavnice tudi po Kontaktni leči, to pa lahko uspe samo, če se za to zavzame več ljudi, in menim, da jih je dosti. Ravno na bazi delavnic je možno nadaljevati srečanje, ker obstaja skupni interes. Ljudje si izmenjavajo mnenja, se učijo drug od drugega in se srečavajo.
Naš tednik: Slišati je bilo, da so dijaki ZG za Slovence le malo prispevali h „Kontaktni leči“. Sicer sta bili dve dijakinji v organizacijskem komiteju, več dijakov se ni odzvalo?
Alexander Parte: Slišal sem in zelo me moti govorjenje, da so dijaki Slovenske gimnazije prispevali relativno malo h „Kontaktni leči“. Nikakor ne odgovarja dejstvom. N. pr. sta bila v bifeju ves čas navzoča dva slovensko govoreča mladinca, ki sta neobhodno potrebna. Kdo bi sicer to delo opravljal? Tamara in Andreja sta bili že pol leta v organizacijskem komiteju in ne moremo ocenjevati specifično po šolah. Na moji šoli n. pr. je 1000 učencev in sem jaz edini, ki je pripravljal „Kontaktno lečo“. Naj ne bi ocenjevali na bazi šol, pač pa na bazi interesov.
O „Kontaktni leči“ sami bi pa dejal, da sem presenečen. Nisem pričakoval toliko obiskovalcev. Ali smo cilj „Kontaktne leče“ dosegli, v tem trenutku še ne morem reči. Kolikor je prišlo do novih kontaktov, je za nas le težko pregledno. Mislim pa, da smo s „Kontaktno lečo“ izčrpali vse
možnosti. Več ne moreš doseči. Kot organizatorij smo omogočili forum, kjer so se ljudje lahko v prijetnem ozračju srečavali. Koliko so se te možnosti poslužili, ni v naši vednosti.
Tamara Kapus: V zvezi s slovenskimi dijaki moram reči, da sem presenečena, koliko se jih je letos udeležilo „Kontaktne leče“ v primerjavi z lanskim letom.
Naš tednik: Kakšne so bile reakcije posameznih šol ob pripravah na „Kontaktno lečo“? Ste začutili kakšen pritisk?
Alexander Parte: Ne bi dejal, da je bil odklon, pač pa distanca, neke vrste čakanja, kaj bo. Malo zafrkavanja in posmehovanja. Ko pa je bil določen spored, se je spremenilo. Začeli so sodelovati tudi dijaki moje šole in reči moram, da so bili nekateri vseskozi navzoči pri „Kontaktni leči“.
Beatrice Bednar: Na moji šoli je bilo od začetka nekoliko hudo, ker je bilo takoj vse odrinjeno v politiko. Ako sem načela o „Kontaktni leči“, ni bilo govora o ponudbah in o tem, kaj želimo doseči, temveč takoj o šolski problematiki, o „Ortstafelsturmu“, politika, politika, politika ...
Čim več pa smo diskutirali, tem bolj so dijaki spoznali, da gre za kulturo in za jezik. Na „Kontaktni leči“ so bili vsak dan navzoči tudi dijaki mojega razreda in moje šole. Pritiska, ki ga je doživela kolegica z naše šole lansko leto, jaz tokrat nisem občutila.
Naš tednik: Kako gledate dijaki ZG za Slovence na „Kontaktno lečo“?
Andreja Wieser: Zakaj se ne bi družili z nemško govorečimi? Želim jih spoznati in z njimi sodelovati. Mislim, da strah pred spoznavanjem ni samo pri nas, temveč tudi pri nemško govorečih mladincih. Tudi oni se bojijo. Zakaj je tako, ne vem.
Res moram reči, da so pri „Kontaktni leči“ pomagali tudi dijaki Slovenske gimnazije, da pa je za „Kontaktno lečo“ premalo zanimanja na naši šoli. Mislim, da nam kontakt med ljudmi ni povsem uspel. N. pr. sem videla pri koncertu na eni strani slovensko govoreče, na drugi strani nemško govoreče. Pravtako je bilo tudi pri mizah. Trudili smo se, da bi jih spravili skupaj, da bi skupno igrali, a nam ni čisto uspelo.
Tamara Kapus: Res drži, da je zelo malo zanimanja. Že samo to, da prireditev teče.
Andreja Wieser: Mislim pa, da je „Kontaktna leča“ za nas velikega pomena. Nemško govoreči mladinci imajo veliko več takšnih prireditev, kot Slovenci, zato je „Kontaktna leča“ toliko bolj pomembna za nas.
Naš tednik: Kot organizatorji ste želeli nepolitično prireditev. Vendar niste mogli mimo tega, zato tudi film o šolstvu in diskusija, kjer pa so dijaki bolj poslušali kot diskutirali.
Alexander Parte: To je ravno vzrok, zaradi katerega so se pri „Kontaktni leči“ izognili diskusijam. Mladinci namreč ne grejo na prireditev, da bi tam ure in ure sedeli in diskutirali. Poleg tega je pri naši diskusiji bilo tako, da ni bil nagovorjen konkreten problem, nismo prišli do jedra, pač pa smo govorili samo zelo površno.
Beatrice Bednar: Mislim, da dijaki ne diskutirajo zato, ker jih politika ne bi zanimala, pač pa, ker enostavno nimajo dovolj izkušenj. Prvič jim manjka potrebno znanje, drugič pa ni najvažnejša diskusija, ker samo z diskusijo problema ne moremo rešiti, čeprav je tudi diskusija potrebna.
Alexander Parte: Mislim, da je na Koroškem dosti perečih problemov in ni najvažnejše, ali rečemo „Slovenec“ ali „slovensko govoreči Korošec“ in Slovenec, ki je samozavesten, se ob tem ne bo spotaknil.
Andreja Wieser: Na diskusiji so močno kritizirali organizacijski komite, ker je bilo premalo političnih prireditev. Naš cilj, ki smo si ga pred pol leta zastavili, pa je bil ta, da bi se enostavno več pogovarjali in igrali in s tem navezali nove kontakte, ne pa, da bi na „Kontaktni leči“ „delali“ politiko. Zato smo v spored vpletli edino le film.
Beatrice Bednar: Gotovo je važno šolsko vprašanje, vendar že sama prireditev pa sugerira, da smo zainteresirani, da se ohrani slovenski jezik in slovenska kultura.
Naš tednik: Kakšne so vaše želje za nadaljnja srečavanja?
Andreja Wieser: Pozvala bi naše dijake, da bi v bodoče bolj sodelovali! Saj so pomagali v bifeju itn. Pa vendar bi si želela več sodelovanja.
Beatrice Bednar: Mislim, da zadostuje, če sta v organizacijskem komiteju dva dijaka/ dve dijakinji, vendar ravno pri reklami bi lahko veliko pripomogli, da privabijo ljudi iz svojih krajev. Ustna propaganda je velikega pomena in tu bi pričakovala več pomoči.
Tamara Kapus: Naši ljudje so vse preveč navajeni, da se jim z vsem postreže. Tudi pri „Kontaktni leči“ so dobili vse pod nos, možnosti za komunikacijo itd. Imajo možnost, da sami profitirajo in se te možnosti ne poslužijo.
Andreja Wieser: Kljub temu se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da je „Kontaktna leča“ uspela.
Beatrice Bednar: Želela bi, da bi se srečanja nadaljevala. Kdor je bil na „Kontaktni leči“, pozna organizatorje, na katere se lahko obrne.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Rož, Podjuna, Žila
Srečanje moških pevskih zborov iz Podjune
S koncertom moških pevskih zborov Iz Podjune so preteklo nedeljo v Globasnici zaključili 15. globaški kulturni teden, ki je bil letos dokaj pester in zanimiv. Prireditve so se začele 22. marca s premiero igre „Mnogo hrupa za nič“,
kulturni teden pa se je iztekel s koncertom moških pevskih zborov iz Podjune. Na tem koncertu so nastopili MoPZ „Foltej Hartman“, MoPZ SPD „Trta“, MoPZ „Vinko Poljanec“, MoPZ „F. L. Lesičjak“, vokalni kvintet Št. Lipš in Globaški puebi.
MoPZ „Foltej Hartman“ Iz Pliberka
1 nam/ v
eDJUGQo
TERMINI
. 4. 1987 2 x polpenzion v hotelu	•f’TCZr^
2 x prenočitev In zajtrk privat. šli. I / OU~
i. 1987 1 x polpenzion v hotelu	^ o 0/1
2 x prenočitev In zajtrk privat. šil. I OOL/,“
. 5. 1987 1 x polpenzion v hotelu	-lAOn
2 x prenočitev In zajtrk privat. šil.
, 6. 1987 1 x polpenzion v hotelu	QO/1
2 x prenočitev In zajtrk privat. šil. I OOUf“
ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠI PROGRAM!
Dobro opremljeni avtobusi s straniščem in klimatizacijo!
ZA MATERINSKI DAN v soboto, 9. maja 1987
TRBIŽ — VIŠARJE, vključno žičnice...... «u. 230,-
v nedeljo, 10. maja 1987
BREZJE — BLED, vključno kosilo in pijača. *ii. 230,-
VAŠ PARTNER ZA TRANSPORT + TURIZEM
--rf-Vt rt:* a
MS, TELjJ*
Galicija: občina počastila Kavha
V torek, 31. marca, je bila v Galiciji občinska seja, katere glavna točka je bila proračun za leto 1986, ki je znašal šil. 12,510.217,52. Iz tega proračuna je razvidno, da so m. dr. mladinska pihalna godba Mohliče, zimsko športno društvo Klanče in tako imenovana „Spritzgemeinschaft“ Goriče, dobili po šil. 5000,—. Nadalje je občina za letos nastavila v okviru „akcije 8000“ Antona Tascheka.
Na tej seji je župan Jože
Wutte čestital našemu obČ. odborniku Jožetu Uranku za njegovo 60-letnico, hkrati pa se mu je zahvalil za 26-letno delovanje v prid občine in občanov. Župan je v tej zvezi predvsem poudaril, da je Kavh vedno med tistimi, ki iščejo skupnost in ne nestrpnosti.
Jože Urank se je iskreno zahvalil za čestitke svojih kolegov in je občinske odbornike nato povabil v gostilno Jezernik na zakusko.
Z vlakom v Julijce
V soboto, 23. maja, čaka vse ljubitelje železniške romantike In sopihanja ter piskanja lokomotiv posebna poslastica. V sodelovanju med Avstrijsko-jugoslo-vansko družbo ter z železniškimi direkcijami v Ljubljani In Beljaku bo ta dan vozil v spomin na 80 let bohinjske In karavanške železniške proge posebni vlak „Soča/lsonzo" od Beljaka do Kanala na Soči.
Posebni vlak „Soča/lsonzou bo vozil v dveh delih:
1.	del: odhod 23. maja ob 6,45 iz Beljaka, vrnitev ob 20.00 v Beljak
2.	del: odhod 23. maja ob 7.00 iz Beljaka, vrnitev ob 20.25 v Beljak
(2. del vlaka bo vozil samo, če bo zadosti prijav!!)
Prijave In nakup vozovnic je možen do 18. maja, samo v predprodaji pri Avstrljsko-jugoslovanski družbi, 9021 Celovec, poštni predal 221, telefon: 0 42 22/30 593 (gospod Pressl) ali pa pri agencji CARTRANS, Pavličeva ulica 5—7, 9020 Celovec.
Cena: odrasli plačajo 450,— šilingov, otroci do 10 let pa 300 šilingov. V ceno Je vključeno tudi kosilo, popoldanski program in brošura z opisom proge.
Med Beljakom in Kanalom bo vlak, ki ga bojo sestavljale starodavne garniture, prevozil 26 viaduktov In 27 predorov v romantični pokrajini, ki ji v Srednji Evropi ni para. Pa Se to: v Podrožcl bo možno pristopiti in seveda tudi izstopiti.
V klubu na Blatu: tečaj za
obrezovanje sadja
Skupnost južnokoroških kmetov in Enotna lista sta preteklo soboto vabila na tečaj za obrezovanje sadja k Črčeju na Blato. Tečaja se je udeležilo nad 60 domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja dipl. Inž. Franca Lombergerja Iz Maribora. Po praktičnemu delu tečaja je sledilo v klubu KDZ predavanje o gojitvi sadja. Dipl. inž. Franc Lomberger je predstavil vse domače vrste sadja in dal strokovne nasvete pri Izbiri in gojitvi posameznih vrst. Tečaj je bil dokaj zanimiv in informativen, organizatorja pa sta se s predavateljem že domenila za nadaljevanje tega tečaja letos jeseni. Meseca avgusta pa bodo šli naši kmetje in sadjarji na obisk v Maribor, kamor jih je povabil prof. Lomberger.
Koroška scena 87
Krščanska kulturna zveza vabi vse, ki se ukvarjajo z gledališčem, da si ogledajo lepo število predstav po naših domačih odrih. Želimo združiti gledališke ustvarjalce, da se ob obiskih podrobno seznanijo z dejansko sliko gledališča na Koroškem. S tem povezani pogovori in razprave o predstavah v prisotnosti strokovnjakov naj popestrijo skupno skrb za kvalitetno razvijanje slovenskega koroškega gledališča.
sobota, 11. in nedeljo,
12. 4. 1987 ob 19.30 dvorana pri Miklavžu v Bilčovsu sobota, 11. 4. 1987 ob 19.30
kulturni dom na Brnci sreda, 15. 4. 1987 ob 20.00 uri
v kult. domu v Slovenj Gradcu (premiera 28. 2. 1987, Pliberk) ponedeljek, 20. 4. 1987 ob 19.30 url
farna dvorana v Šmihelu (premiera: 18. 1. 1987,
Šmihel)
čas in kraj bomo še sporočili
(premiera: 1. 3. 1987, Sele)
Meseca aprila (točen termin in kraj bomo še sporočili)
VRAŽJI FANT (Michael Synge) igralska skupina SRD „Bilka“ v Bilčovsu, režija Pavel Zablatnik, scena in kostumi Božin Kuzman
NENAVADEN DOGODEK (C. Goldoni)
igralci SPD „Dobrač“ na Brnci, režija Slavica Kro-
piunik
EVA SE BO RODILA JUTRI (Luigi Candoni) igralska skupina dunajskih študentov, režija Rudi Vouk, mentor Franci Končan
SCAPINOVE ZVIJAČE (Moliere)
igralska skupina Katoliškega prosvetnega društva
v Šmihelu, režija Micka Opetnik
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE (Vojmil Raba-dan)
igralska skupina Katoliškega prosvetnega društva „Planina" v Selah, režija Pavli Oraže KJE, DOMOVINA Sl (po Župančičevi „Dumi“) oder „mladje“, režija Marjan Sticker
Rož, Podjuna, Žila
Čestitamo
Pred kratkim je na Celovški univerzi zaključila študij anglistike in zgodovine Katarina Zablatnik Rotim iz Brezij pri Galiciji. Magistre! Zablatnik iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
*
Na Plaznici obhaja 60-letnico Šimunov Mirko. Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja in zadovoljstva.
*
Neža Perdacher iz Holbič praznuje te dni svojo 77-letnico. Ob praznovanju ji želijo vse najboljše vsi sosedje in znanci. Iskreno čestitamo.
*
V	Šmiklavžu ob Dravi praznuje te dni svojo 74-letnico gospa Mici Fritz. Jubilantki za ta lepi življenjski dogodek prav posebno čestitamo in ji želimo še vse najboljše.
*
V	Žvabeku je pred kratkim obhajala 60-letnico gospa Ivanka Kolter. Jubilantki za ta lepi življenjski dogodek iskreno čestitamo in
ji želimo še obilo zdravja in zadovoljstva. To ji želijo tudi otroci z družinami.
*
Iskrene čestitke veljajo gospe Heleni Močnik iz Jezernice pri Vetrinju. Prejšnji teden je obhajala 76-letnico. Iskreno čestitamo.
*
Na Blatu pri Pliberku je obhajal 75-letnlco gospod Rudolf Skias. Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše.
*
Pred kratkim je obhajal 60-letnico naš zvesti bralec, ugledni mizarski mojster, Pavel Kropfitsch z llovja nad Celovcem. Slavljencu iz srca čestitamo in mu želimo še mnoga zdrava, zadovoljna in uspešna leta.
*
Na dunajski medicinski fakulteti je končal svoj študij dr. Janko Pipp iz Zilske Bistrice in postal doktor vsega zdravstva. Z mladim zdravnikom se veselijo in mu iz srca čestitajo vsi domači, prijatelji in VS Straja vas, in vsa ostala širša zil-ska žlahta. Bodočemu klubskemu zdravniku SAK iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Pozor! Novi socialni servis za invalide
Številna vprašanja zadnjih let — „s strani mladih, starejših, pohabljenih in zdravih ljudi“, tako šef Koroškega deželnega urada za pokojninsko oskrbo invalidov, dvor. sv. Wilhelm Hasiba, so bila povod za ureditev lastnega socialnega servisa. Tako je od srede, 25. 3. naprej, odprt novi socialni servis za Invalide. Po telefonu je dosegljiv s številko 51 55 05 ali pa pridite kar osebno, v sobo 1 v uradu za pokojninsko oskrbo invalidov. Čakajo vas šolane osebe, ki so pripravljene, da pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni: informirajo vas, se z vami posvetujejo, vam pomagajo pri izpolnjevanju formularjev, pri pokojnin-
skih zadevah, pri iskanju primernih stanovanj, pomagajo tudi brezposelnim in žrtvam zločinov. V primeru, da vam ne bi mogli pomagati, vam seveda povedo, na koga se v takem primeru lahko obrnete. Skupno s koroškim radiom pa bo v okviru oddaje „Radio-Kärnten-Kontaktsendung“, ki je vsak petek ob 16.00 uri, vsak prvi petek v mesecu oddajo oblikoval socialni servis.
Treba je povedati tudi še, da urad ni pristojen samo za osebe, ki so bile poškodovane v vojni, temveč za vse, ne glede na starost, spol ali socialni položaj.
M. F.
PRODAM
Ford Orion 1600 GL, letnik 1983, središčni zaklop, za-temnela stekla, radio, me-talize lakiran
Podrobnejše informacije po telefonu od ponedeljka do petka
0 42 22 / 57 0 88-42 ob sobotah 0 42 28 / 28 2 83
Škof dr. Egon Kapellari v Globasnici
V petek, 3. 4. 1987, je na povabilo Katoliške mladine v Podjuni obiskal škof dr. Egon Kapellari Globasnico. Na sporedu je bila dvojezična mladinska maša za cerkvene poklice, ki jo je pretežno v slovenskem jeziku obhajal škof sam ob somaševanju domačega župnika Petra Stickra, duhovnega asistenta Pepa Marketza in diakona Janka Krištofa. Mašo so sooblikovale posamezne farne skupine iz Pliberka, Šmihela, Dobrle vasi in Globasnice. „Globaški pue-bi“ in kvartet Gregorič, Tratar, Obilčnik, Obilčnik pa so odgovarjali za glasbeni okvir zelo dobro obiskane mladinske maše.
Na koncu je Pep Marketz vse navzoče povabil v farno dvorano, kjer je škof predaval o skrivnosti evharistije. Blizu 100, pretežno mladih obiskovalcev, se je udeležilo predavanja. Dr. Egon Kapellari je uvodoma pripovedoval o svoji poti do duhovniškega poklica. Nato je skušal razložiti bistvo maše z vsemi skrivnostmi.
Prav v to smer je merilo tudi prvo vprašanje v sledečem pogovoru, ki ga je vodil Pepe Marketz. Glasilo se je, zakaj po mnenju škofa mladina oz. ljudstvo nima pravice soodločati pri oblikovanju liturgije. Škof je odgovoril, da maša ne more biti neke vrste testo, ki ga lahko gneti vsakdo. Ljudstvo ima možnosti, da sooblikuje, ven-
dar so določene stvari svete, In Jih ni možno prikrojevati modnim trendom današnjega časa. Svaril je pred boleznijo, ki Ji nasedajo cerkveni delavci v današnjem času, ko prilagajajo praznovanje sv. maše normam današnjega časa. Krščanstvo nam je podarjeno in ga moramo tudi kot takega v spodobni obliki posredovati.
Diskusija se je naposled zelo živahno razvila in slišali smo vrsto vprašanj in odgovorov v zvezi z žensko v Cerkvi, zaščito nerojenega življenja, pomočjo tretjemu svetu, porajanjem konzervatlvlzma v današnji Cerkvi ipd. Otr tem pa Je bilo z začudenjem opaziti, da ni bilo vprašanja v smer dvojezičnosti, ki vendar vedno bolj pritiska tudi na cerkveno življenje. Vzrok je morda bilo dejstvo, da se Je škof že pri maševanju Izkazal primerno dvojezičnega in da med diskutanti ni bilo takih, ki bi jih to vzorno dejanje motilo. Morda pa so mladi tudi že nekoliko presiti tega stalnega problema. Če je tako, pa Je treba nujno premisliti korake proti taki usmeritvi, ki Je vse drugo kot politično zrela.
Po diskusiji pa se je škof ob mavžni In čaju še nekaj časa pogovarjal s člani Katoliške mladine v Podjuni, ki so mu gotovo znali povedati dosti razveseljivega, pa seveda tudi kaj bolj žalostnega.
Seminar o Lojzetu Bratužu
V soboto, 4. aprila, ob 9.30 se je v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici vršil seminar na temo „Lojze Bratuž in njegov čas“, katerega pobudnik je goriška pokrajinska uprava in ki se uvršča v niz proslav ob 50-letnicl mučeniške smrti velikega goričkega sina.
Po uvodnih besedah goričkega pokrajinskega predsednika prof. Cumpete in odbornika za šolstvo dr. Špacapana so sledila predavanja prof. Tavana, dr. Marušiča in dr. Hareja o zgodovinskem obdobju med obema vojnama in o liku Lojzeta Bratuža kot človeku in kot glasbeniku
na področju verske in cerkvene kulture.
S tem seminarjem skuša pokrajinska uprava počastiti spomin In obenem osvetliti marsikatero še neznano točko Iz življenja Lojzeta Bratuža, ki je svoje Ideale za narod črpal predvsem iz svojega globokega verskega prepričanja, ki je odločilno vplivalo na vsako njegovo žlvljensko odločitev. V tem duhu Je tudi spil čašo fašističnih morilcev in postal obenem simbol borbe za osvoboditev pred tirani slovenskega naroda In drugih narodov, kot mučenec In kot heroj obenem.
Kultura
Lovci so imeli občni zbor
V Mladinskem domu je v nedeljo, 5. aprila, bil občni zbor Kluba prijateljev lova. Udeležba je bila zelo dobra, kar dokazuje, da lovcem njihov Klub ni deveta briga. Med navzočimi je bila vrsta častnih gostov, predvsem zastopnikov lovskih društev iz Slovenije, ki sodelujejo s Klubom prijateljev lova. Posebno dobrodošli so bili zastopniki lovskega društva iz Doberdoba. Koroško lovsko zvezo je zastopal okrajni lovski mojster Knafl.
Iz odborovega poročila za preteklo mandatno dobo treh let je bilo razvidno, da so prireditve bile zelo pestre in uspešne. Med drugim KPL letno prireja strelsko srečanje, katerega se udeležujejo vse prijateljske lovske družine.
KPL sedaj šteje okoli 130 članov, nima pa svojega lovišča in je zategadelj navezan na povabila. Pri tolikem številu lovcev seveda ni možno, da bi vsak dobil letni odstrel. Zato Klub gleda, da so člani porazdeljeni po raznih loviščih.
Precej časa so lovci odmerili razpravi o varstvu in odgoju zdrave divjačine. Ugotovili so, da posebno manjka nizke divjadi, saj menda zajcev skoraj ni več, jerebice pa so že docela izginile. Tudi fazanov je že zelo malo.
Predsednik Kluba, Fric Kumer, je v svojem govoru
še posebej omenil, da Klub ni posredovalnica poceni odstrelov v Jugoslaviji, kakor so to nekateri pomotoma menili. Klub prijateljev lova goji prijateljstvo z lovci, ne glede na jezik in nacionalno ter državno pripadnost, seveda pa ima pomembno nalogo pri krepitvi prijateljstva med slovenskimi lovci v zamejstvu in v Sloveniji, veliko pa je Klub doprinesel, da so se okrepile in razvile vezi prijateljstva in sodelovanja tudi med nemško govorečimi in slovenskimi ter italijanskimi lovci.
Prav ta povezava in te prijateljske vezi so gotovo koristne za narodno in kulturno-politično priznavanje koroških Slovencev.
V tem smislu sta navzoče lovce pozdravila podpredsednik NSKS, dipl. trg. Janko Urank, in predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks Wie-ser. Prav lovci vedo, kaj pomeni skrbeti za ogroženo življenje. Ogroženi smo tudi koroški Slovenci, kar dokazujejo ljudska štetja in prav zato je treba iskati prijateljev pri sosedu, da se ohranita naš narod in naša kultura.
Na občnem zboru so lovci izvolili oz. potrdili sledeči odbor:
predsednik: Fric Kumer podpredsednik: Beno Kraut blagajničarka: Mara Pradet-to
tajnik: Mirko Köllich
Predšolski otroci so zapeli pod ' vodstvom R. Kolter.
MoPZ iz Bilčovsa
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
Srečanje mladinskih zborov Koncert pesmi narodov
Pokrovitelja: ministrica za pouk, umetnost in šport dr. Hilde Hawlicek, poslanec v državni zbor Karel Smolle
Nedelja, 26. aprila 1987, ob 14.30 Kulturni dom na Brnel
Nastopajo:	otroške in mladinske skupine iz Celov-
ca, Podjune, Roža, z Gur in z Zilje
Soprireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Nedelja, 3. maj 1987, ob 14.30 Gostilna pri Hafnerju v Gornji vasi pri Žvabeku
Nastopajo:	otroške in mladinske skupine iz Celov-
ca, Roža in Podjune
Soprireditelj: katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku
Kultura
Z vigrednim koncertom so društveniki SRD „Bilka“ v Bilčovsu skušali minulo soboto privabiti v deželo že težko pričakovano pomlad ter pri marsikaterem izmed nas pregnati pomladansko utrujenost. Odličen koncert, katerega je domače društvo letos priredilo drugič, je stal v znamenju 75-letnice SRD „Bilka“.
Vigredni koncert SPD „Bilka“
S pesmijo pregnati pomladansko utrujenost
„Ni časa in ne prostora, kjer pesem ne bi imela svoje pravice. V prvi vrsti je pesem tudi most med narodi in različno govorečimi ter združuje mlajše in starejše ljudi,“ tako je dejala Christiana Kruschitz v svojih besedah, s katerimi je povezovala sobotni koncert SRD „Bilka“.
V središču koncerta je bila pesem, ki opeva in oriše vigred, ljubezen, rojstvo. Pesmi so prepevale tri generacije, kar je bil tudi očividen dokaz za to, da je prav pesem lahko most med starejšo in mlajšo generacijo.
Bilčovški društveniki se dobro zavedajo, da je posebno važno, da že pri naših najmlajših gojimo petje in igro. Tako so se korajžno postavili na oder predšolski otroci pod vodstvom Rezije Kolter, ki so bili najboljši dokaz za to, da bo naša slovenska pesem in beseda živela vsaj še nekaj desetletij, pa čeprav to določene nemškonacionalne sile na Koroškem z vso močjo skušajo preprečiti.
„Domači društveniki bodo spored oblikovali tako, da bodo nudili vsakemu poslušalcu nekaj,“ tako je dejal Toni Gasser v svojih pozdravnih besedah. In dejansko je bil večerni kulturni spored tako raznoličen, da je nudil vsakemu izmed nas nekaj posebnega.
Tako sta nastopila mešani — (vodi ga J. Boštjančič) in
moški pevski zbor pod vodstvom mag. M. Lauseggerja. Poleg tega je svojo glasbeno kvaliteto dokazal tudi mladinski zbor, katerega vodi prof. Kovačič. Za odlično glasbeno spremljavo pa je poskrbel ansambel Stranje. Zborovodja mladinskega zbora, alias Karajan, je bil ta večer očividno v svojem elementu. Do problemov je prišlo šele, ko je skušal dirigirati številni publiki skupno pesem, kar pa je popolnoma razumljivo, saj pri treh dirigentih na najožjem prostoru morajo nastati težave.
Kar pa je bilo še posebno razveseljivo, je to, da se je postavil na oder tudi nam vsem znani domači vižar Šiman Kröpfl, ki je s svojo harmoniko poskrbel za prav prijetno vzdušje.
Nadalje so razveselili številno publiko z igranjem instrumentov učenci glasbene šole (Dunja Kropivnik, Katja Gasser, Monika in Tevži Seher).
Vigrednega koncerta so se med drugimi udeležili tudi bil-čovski župan Hanzi Ogris, podžupan Gasser, dekan Kassl in lepa vrsta občinskih odbornikov.
Z odlično mislijo, namreč, da je treba spoštovati vse jezike sveta, materinega pa najbolj ljubiti, je zaključila Christiana Kruschitz večerni koncert.
Pripravila Heidi Stingler

Priljubljeni domači vižar Šiman Kröpfl
Vigredni koncert je bil zelo dobro obiskan.
Kulturama —
V okviru sejma „Prosti čas — Freizeit“ je, kakor smo v Našem tedniku že poročali, prvič bila Kulturama pod geslom „Igre — Spiele — Gioc-chi“.
Namen Kulturame naj bi po zamisli koroškega likovnika Heinza Golla bil ta, da slehernemu obiskovalcu da možnost sodelovanja in soustvarjanja v tem labirintu delavnic in stojnic slikarjev, graverjev, igralcev, steklarjev, plesalcev inin.
In vse to v igri, plesu, odeto v orientalske dišave iz domačih logov, sproščeno in zelo razgibano v intimni atmosferi. Sodelujoči so prišli iz Slovenije, Koroške in iz italijanskega območja in so skušali udejani-
poživitev sejma
ti zamisel skupnega prostora tudi v tej smeri, kot jo je Kulturama nakazala.
Post festum je čuti, da je Kulturama bila deficit, da so stroški višji od dohodkov in da bi umetniki oz. „očetje“ Kulturame morali celo zadevo bolj premisliti.
Verjetno, da Kulturama ni prinesla dobička, da v kašo pač niso zacvenketali kovanci, ampak je pajek spredel svojo mrežo. Ob vsem tem pa je le treba povedati, da je Kulturama kot ponudba sejma le-tega zelo zelo poživila, da se je mladine in šolarjev občasno kar trlo v labirintu in vsakomur je tudi znano, da šolarji in dijaki pač niso najbolj denarni
„Scritte sui muri del mondo1 — štirijezični prevod Ferkovih napisov na zid zemlje.
Založba BRAITAN v Krminu pri Gorici, vodi jo Hans Kitzmüller, je pod naslovom „Scritte sui muri del mondo“ te dni štirejezično	(slovensko-
furlansko-nemško-italijansko) izdala Ferkovo zbirko „Napisi na zid zemlje“. Nemške prevode je oskrbel avtor sam, iz nemščine v furlanščino je prevajal Hans Kitzmüller, ki je napisal tudi uvod, Allesandro D’Osualdo pa je imel na skrbi italijanski prevod.
Založba BRAITAN, ki že dve leti obstaja v Krminu (Cor-mons) na slovensko-furlanski jezikovni meji pri Gorici, si je zadala nalogo izdajati večjezič-
ne publikacije literature prostora Stovenija-Furlanija-Koroška. Doslej je založba izdala prevod Gradnikovih pesmi (Poesie), ki pa so medtem že pošle in je v delu trijezična zbirka (slovensko-italijansko-nemška), nadalje Januševe „Pesmi-Gedichte-Poesis“, „Poesie scelte“ Christine La-vant in Kitzmüllerjeva „Oltre o varchi“.
Sozaložnik štirijezične izdaje „Scritte sui muri del mondo“ je Mohorjeva založba. Zbirka bo predvidoma v začeteku maja predstavljena v Celovcu.
Zbirko lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah.
-wafra-
Drago Druškovič (v sredini) je bil eden od sodelavcev in sooblikovalcev Kulturame in je posebno mladino navduševal za izražanje in ustvarjanje.
in da je Kulturama obiskovalcem jemala strah pred sejmom. Vrhu tega pa je bila Kulturama poskus — in sicer poskus, ki se je v vsakem oziru (razen morda v finančnem) obnesel.
Sejemska direkcija izjavlja, da je sejem „Prosti čas — Freizeit“ bil uspešen. Od 2.-5. aprila ga je obiskalo 36.004 obiskovalcev, kar je za 7,275 oseb ali 24,3% več kakor lani.
Umetnost iz Beljaka v Murski Soboti
V Murski Soboti je včeraj, v sredo, 8. marca, bila v DE Galeriji odprta razstava „Umetnost iz Beljaka". Razstavo je skupno z Uradom za kulturo mesta Beljaka in Avstrijsko-jugoslovansko družbo pripravil in organiziral Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti.
Razstava nudi vpogled v delovanje in ustvarjanje znanih likovnikov, kot so to Sandro Bianchet, Helmut Fian, Gustav Januš, Cornelius Kolig, Konrad Koller, Hans Bischofshausen, Caroline, Günther Egger, Heinz Peter Maya, Valentin Oman, Heinz Ortner, Stefan Passernig, Barbara Plečko-Putz, Robert Primlg, Peter Putz, Viktor Rogy in Johann Julian Taupe. To je pahljača slik, grafik In skulptur, ki je bila razstavljena že v beljaškl Galeriji ob mestnem zidu. Izbral in pripravil je razstavo vodja mestnega urada za kulturo, prizadevni Adolf Scherer.
Glasbene pozdrave iz Koroške prinesel in tako olepšal vernisa-žo razstave je Trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni.
V četrtek, 2. aprila, je zvezno ministrstvo za pouk, šport in umetnost v prostorih koroške deželne vlade podelilo letošnje nagrade za najboljše otroške in mladinske knjige. Prvič v 32 letih se je to zgodilo zunaj Dunaja, v tako imenovani provinci.
Avstrijsko nagrado za otroško knjigo so dobili Gertrud Fussenegger — Annegret Fuchsberger za knjigo „Jona“, izšla lani pri založbi Annete Beiz; Hans Domenego za knjigo „Der Lachdrach vom Spran-zenberg“, založba Dachs (1986) in Beate Brühl za knjigo „Dschingls, Bommel und Tobias“ (založba Obelisk, 1986) ter Christine Nöstlinger za „Der geheime Großvater (založba Jugend und Volk, 1986).
Avstrijsko nagrado za mladinsko knjigo je dobil Toeckey Jones za povest prijateljstva v Južni Afriki „Hamba Kahle" (angleški original „Go wellstay
Nagrade za otroško in mladinsko knjigo podeljene
Pisateljica in nagrajenka Christine Nöstlinger prejema iz rok sek-cijskega šefa dr. Temnltschke nagrado.
well“ je prevedel Wolf Harrant), izdajatelj je založba St. Gabriel, 1986.
Avstrijsko nagrado za najboljšo ilustracijo otroške knjige je dobila Lisbeth Zwerger za ilustriranje knjige „Das Gespenst von Canterville“, založba Neugebauer Press, Salzburg 1986.
Günther Rudolf Sigi je dobil avstrijsko nagrado za prevod mladinske knjige. To je knjiga „Hinter den Gesichtern“, avtor francoskega originala „Derrie-re les visages“ pa je Andree Chedid.
Nemški prevod je izšel pri založbi Jugend und Volk. Na podelitvi nagrad so spregovorili o pomenu mladinske in otroške knjige med drugimi vodja kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi dr. Baumann in ministerialna svetnika mag. Heinz Steuer, dr. Hans Tem-nitschka, ter univerzitetni profesor dr. Alois Brandstetter.
-wafra-
Kultura
Ob 80-letmci SPD „Zarja“:„Sen kresne noči“
O komediji „Sen kresne noči“ v gledališkem listu med drugim piše, da „je prava zmešnjava raznih zapletov in nesporazumov. Najprej je to igra v igri, potem ljubezenska navzkrižja, ki jih zapletajo s svojim posegom še bajeslovna bitja. Zmotno pa bi bilo, če bi menili, da je hotel Shakespeare zgolj zaplesti vse, kar je na odru zaplesti možno, in uprizoriti vso vsakdanjo, folklorno in bajeslovno pisanost tedanjega angleškega podeželja. Za vsem tem je nekoliko prikrito opozorilo, da nas ne varajo le čuti, temveč kajkrat tudi čustva. Da smo tudi tedaj, ko smo o kaki stvari najbolj sveto prepričani, kajkrat žrtev .čarobnega zvarka1, s katerim nam življenje slepi pogled“. Norije kresne noči obvladajo v Shakespearjevi komediji tako ljudi kot tudi naravo. Ljubezen, za katero Shakespeare pravi, da je „fantastična“, je v pričujoči predstavi samo v sanjah, vile in ljudje so marijonete njenih sanj.
Hermija ljubi Lisandra, vendar njen oče Egej želi, da se poroči z Demetrijem, ki pa je ljubimec Helene. Zaljubljenci zbežijo v gozd, kjer so izpostavljeni vplivom bajeslovnih bitij. Gledalec je priča naravnim in nadnaravnim dogodkom, ki jih poveljuje Oberon, vilinski kralj. V dogajanje se vpleta tudi spak, ki povzroči popolno zmešnjavo med zaljubljenci. Ko je Oberonovim maščevalnim čustvom nad Titanijo zadoščeno, le-ta poskrbi za razplet med zemeljskimi in bajeslovnimi bitji.
Prične se igra v igri, ko nastopijo rokodelci s predstavo o Piramu in Tizbi, s katero Shakespeare hoče karikirati način igranja takratnih komedijantov. Moški v vlogi ženske Tizbe je ljudem v posmeh, ker zanj ne veljajo več zakoni grškega gledališča. Z igro v igri pa je Shakespeare nakazal tudi druge pomanjkljivosti laičnega gledališča. Gledalec je v enem gledališkem komadu priča dvema načinoma gledaliških predstav, Shakespeare pa mu tudi že pokaže, kateri način je boljši. In to je uspelo prikazati tudi igralcem SPD „Zarja“ z njihovim nastopom. K temu je pripomogel tudi Saša Kump s primerno sceno. Na odru pač ni potrebna	vedno „stena	z
razpoko“,	„mesečina“ itd.	S
scensko rešitvijo pa je bil poudarek predvsem na besedi in igranju. In tu so se Kapelčani dobro odrezali. Svoj delež so prispevali tudi baletni vložki, ki so jih igralci naštudirali s Tanjo Zgonc. Nikakor ne smemo pozabiti izvrstne maske igralcev, za katero je poskrbela Anica Fuger. Ravno pri Shakespearju je maska dostikrat odločilnega pomena. Vsem igralcem na tem mestu velja vse priznanje za komad, ki so ga naštudirali s Poldejem Zundrom za jubilejno leto SPD „Zarja“.
Igrali so: Branko Korotaj, Pepi Novak, Andi Ošina, Franci Sadol-
SPD „Zarja“ v Železni Kapli obhaja letos 80-letnico svojega obstoja. Društvo, ki ga lahko uvrstimo med najaktivnejša slovenska društva na Koroškem, ima igralsko skupino, ki slovi predvsem po kakovostnih gledaliških predstavah. Temu primerno je igralska skupina tudi za jubilejno leto naštudirala predstavo, ki je omembe vredna. Z režiserjem Poldejem Zundrom so igralci nastopili s komedijo „Sen kresne noči“ (A Midsommer Nights Dream^ angleškega dramatika Williama Shakespeara. Premiera je bila v soboto zvečer v nabito polni farni dvorani v Železni Kapli. Bila je predstava, ki se v vsakem oziru lahko meri s profesionalnim gledališčem, tudi ne zaostaja za predstavami, ki so jih Kapelčani predstavili v preteklih letih.
šek, Franci Oraže, Franci Lipuš, Štefi Paulič, Pepi Oraže, Albert Rozmann, Ciril Oraže, Manfred Wrulich, Breda Župane, Karolina Blajs, Mari Dovjak, Mihi Pasterk,
Gabriela Novak, Mihi Korotaj, Krista Oraže, Urši Kežar, Rozana Župane, Irmi Bolterle, Mali Petek, Astrid Ojster, Martina Grubelnik, Renata Nikolič, Izabela Lam-
precht, Aleksandra Lamprecht, Angelika Durnik, Anemarl Prešern in Sandra Kopasič. Šepetalka je bila Monika Oraže, za luč je
skrbel Tomi Ošina. ...u	„	. ,
Miha Pasterk
Govorniški natečaj: lep uspeh dijaka Slov. gimnazije
iJHUVi
»mn 4
Klaus Einspieler
V okvitu sejma „Prosti čas — Freizeit“ je bil tudi govorni-
ški natečaj. Na njem je sodeloval in se dobro odrezal dijak Slovenske gimnazije, Klaus Einspieler iz Podgorij.
Einspieler je sodeloval v skupini višje šole 1A in je spregovoril na temo „Srednja Evropa — njena šansa in bodočnost“. Mladi govornik, dosegel je četrto mesto, je v svojem prispevku kritično osvetlil trenutni družbeni, gospodarski in politični razvoj Evrope, odnosno Srednje Evrope, in je posebej poudaril pomen narodnostnih skupnosti v prizadevanjih za povezovanje in krepitev prijateljstva ter solidarnosti v tem delu Evrope.
Mlademu govorniku, ki bi lahko dosegel tudi boljšo uvrstitev, čestitamo za ta uspeh, saj potrjuje, da je izobrazba na Slovenski gimnaziji vsestranska in temeljita.
IZDELOVANJE
VSAKOVRSTNIH
TISKOVIN
riQRISR
TISK
A-9020 KLAGENFURT/ CELOVEC - LINSENGASSE 59 0 463 / 55 2 65
topsport
Vaša športna trgovina za zimski In poletni šport tel.: (04235)2702
Radio/Televizija
AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED "R/
1. SPORED
Petek, 10. aprila:
16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kapetan Future — 17.30 Polna pest zlata — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.15 Moda — 22.10 Umetnine
Sobota, 11. aprila:
14.20 Začarane noči Ria — 15.55 Biblija za otroke — 16.00 Pinocchio — 16.26 Skrivnostno življenje morja — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Modra kukavica — 17.30 Vse jasno
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Presneta sed-mica — 21.50 Mike Hammer — 22.35 Politično sem tepec, a privatno se spoznam — 23.35 Zabava — 0.20 Poročila
Nedelja, 12. aprila:
14.00 Elliott — spaček za muzati — 15.45 Medvedki — 16.10 Risanka — 16.15 Zdravo Spencer — 16.45 Zgodbe o medvedih Alas-ke — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Utripanje srca — 21.45 Ljubite klasiko? — 23.05 Časovne priče
Ponedeljek, 13. aprila:
18.00	Lipova cesta — 18.30 Koralni otok —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Mozart in Meisel
—	21.15 Čas v sliki - 21.50 Šiling - 22.10 Mladenič z rikšo — 0.05 Poročila
Torek, 14. aprila:
17.00	Mreža — 17.30 Orientacije — 18.00 Dingsda — 18.30 Koralni otok — 19.30 čas v sliki — 20.15 Made in Austria — 21.15 Čas v sliki — 21.55 Nogomet A:ČSSR — 23.20 Ceste San Frančiška — 0.05 Poročila
Sreda, 15. aprila:
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Nordijski svet živali — 18.30 Koralni otok — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Oče bo že uravnal — 21.15 čas v sliki — 21.45 Pogrebni govori
—	22.35 Videoteka — 0.10 Poročila
Četrtek, 16. aprila:
18.00	Pogled v lonček — 18.30 Koralni otok
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih Italije — 21.15 Čas v sliki
—	21.45 Šport — 22.15 Club 2 — nato poročila
1. SPORED
•	Globasnica
VELIKONOČNI PLES
Čas: nedelja, 19. april 1987, ob 20.00 uri
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: Globaški puebi Za ples igra: ansambel Gorenjci
•	Celovec
Vabilo na
GLASBENI RECITAL Izvajata: klarinetist Slavko Goričar ob klavirski spremljavi prot. Vlasta Doležal-Rus Čas: sreda, 22. april 1987, ob 19.30
Kraj: Modestov dom Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Modestov dom in Glasbena šola
zdravilo — 21.00 Aktualno — Teme in dileme: Jugoslovansko kmetijstvo še ni našlo svoje poti — 22.30 TVD
TV LJUBLJANA -1 SPORED TJ
Ponedeljek, 13. aprila:
14.20	Hiša strahov — 15.45 Rdečo-bele-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des
—	16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanka — 17.30 Jenniferjevo pustolovsko potovanje —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	čas v sliki — 20.15 šport v ponedeljek — 21.15 Miami Vice — 22.10 Genealogija in podedovane bolezni — 22.55 Noč iz svinca — 0.00 Poročila
Torek, 14. aprila:
14.10 Xanadu — 15.45 Rdeče-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des —
16.55	Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja —
17.30	Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Anno domini — 21.55 Titanic —
23.20	Les ballets du trockadero
Sreda, 15. aprila:
14.10 Princ Eisenherz — 15.45 Rdeče-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Perri-ne — 17.30 Obalni piloti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki - 19.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ledena postaja Zebra — 22.35 Irska medigra — 0.30 Poročila
četrtek, 16. aprila:
14.10 Domovina — 15.45 Rdeče-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pustolovščine neke miške — 17.30 Lepi Črni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Veliki Grk — 22.00 Pasijon — 22.30 Ljubezen brez besed — 0.10 Poročila
Nedelja, 12. aprila:
8.55 Poročila — 9.00 Živ žav — 9.55 Lutke in lutki — 10.00 Fračji dol — 10.25 V pričakovanju jutrišnjega dne — 11.25 Celjski instrumentalni kvintet — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.00 Malu — 16.10 Poročila — 16.15 Ženska iz Kentucky-ja — 17.45 TV kavarna — 18.45 Risanka —
19.00	Danes: Kino; Turistični nagelj — ne-ža — 19.30 TVD — 20.05 Potovanje v vuč-jak — 21.10 Zabava vas Neda Ukraden — 21.35 Mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki — 22.05 športni pregled
—	22.50 Poročila
Ponedeljek, 13. aprila:
10.00	Zrcalo tedna — 10.20 Policijska zgodba — 17.00 TV mozaik — 17.20 Poročila — 17.25 Radovedni Taček — 17.40 Pamet je boljša kot žamet — 17.45 Zadnje poletje otroštva — 18.15 Glasbeni ropot — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Tisto malo srca — 21.25 Glasbeni večer — 22.25 TVD — 22.45 Rdeče Trbovlje
Torek, 14. aprila:
10.00 šolska TV — 11.00 Jezikovni utrinki
—	11.05 Angleščina VI — 11.35 Francoščina V — 16.15 TV mozaik — 17.20 Poročila
—	17.25 Domača naloga — 17.45 Ex libris M&M — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Močno
Sreda, 15. aprila:
10.00	Integrali — 10.40 Tisto malo srca —
15.00	Evropska super liga v namiznem tenisu — Jugoslavija:Madžarska — 17.25 Poročila — 17.30 Primožev dnevnik — 18.15 Skrivnosti morja — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.50 Ciklus kanadskega filma — Anne Trister — 22.35 TVD — 22.50 Okrogla miza
Četrtek, 16. aprila:
10.00	šolska TV — 11.00 Zgodnja zmrzal — 16.25 Šolska TV — 17.25 Poročila — 17.30 Uganke med nitkami — 17.45 Bilo je... šola za junake — 18.15 Čas, ki živi: Nič več strogo zaupno — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Sonce in sence — 22.10 TVD — 22.25 Okrogla miza
Petek, 17. aprila:
10.00 Tednik — 11.00 Mednarodna obzorja — 11.40 Sonce In sence — 15.45 Tednik —-16.45 Mednarodna obzorja — 17.25 Poročila — 17.30 Makedonske ljudske — 17.50 Fračji dol — 18.15 Ustvarjalno gospodarstvo — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Srce gorate dežele — 21.05 Zgodovinska noč na Čebinah — 22.30 TVD — 22.45 Pomembno je biti zaljubljen
O
RADIO CELOVEC
Slovenske oddaje _ od 18.10 do 19.00
2. SPORED
Petek, 10. aprila:
16.30	Hotel — 17.15 Zmenek med živaljo in človekom — 18.00 Tedenski pregled —
18.30	Kung Fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih Italije — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Spot — 22.45 Zadnji vlak Gun Hilla — 0.15 Poročila
Sobota, 11. aprila:
16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Alpe Jadran magacin — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kratka razprava — 22.00 Šport — 22.35 Eksplozija na Kubi — 0.30 Poročila
Nedelja, 12. aprila:
14.40 Kmet Židane volje — 16.15 Poznati hočem Boga in dušo — 17.00 Športni popoldan — 20.15 Anno domini — 22.00 Dinastija — 22.45 Šport — 23.05 Nezvestoba žena — 0.40 Poročila
Petek, 10. 4.1987
Slovenski avtorji.
Sobota, 11.4. 1987
Duhovni nagovor (dekan Kristo Srienc). „Od pesmi do pesmi — od srca do srca“ (M. Hartmann).
Nedelja, 12. 4. 1987
Cvetna nedelja — prantelj.
Ponedeljek, 13. 4.1987
Oddaja v živo: Mojcej — novi posnetki MoPZ „Foltej Hartmann“.
Torek, 14. 4. 1987
Halo, prijatelji! Partnerski maga-
Sreda, 15. 4.1987
Zborovska glasba.
Večerna: 21.00-22.00 Zvočno pismo. 75. obletnica smrti Jakoba Šketa — pisatelja Miklove Zale.
Četrtek, 16. 4. 1987
Križev pot.
Petek, 17. 4. 1987
Smrt — minljivost: Valentin Oman o novih stenskih slikah na Plešiv-cu.
Koroški liki (dr. R. Vospernik) Jezikovni pogovor (J. Messner)
STRAN ^ r\ ČETRTEK, ______ I Z 9. aprila 1987
PRIREDITVE
• Brnca
NENAVADEN DOGODEK (Carlo Goldoni)
Režija: Slavica Kropiunik Čas: sobota, 11. april 1987, ob 19.30
• Wernberg
DVOJEZIČNA VESPERA Čas: sobota, 11. april 1987, ob 16.00 uri Kraj: Wernberg
• Tinje
ponedeljek, 13. aprila, od 14. do 18. ure
tečaj za spretne roke
SLIKANJE PIRHOV nem. Voditeljica:	Herta Stritzel,
Klagenfurt/Celovec________
v sredo, 22. aprila, ob 19.30 Uvod v opero
LA SONNAMBULA
Kraj: kulturni dom na Brnci Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Nastopajo domači igralci
•	Pečnica
SKUPNI KRIŽEV POT Čas: sobota, 11. april 1987, ob 19.00 uri Kraj: Pečnica
Prireditelj: Katoliška mladina v Rožu
Križev pot je zaključek postne molitvene akcije v Rožu.
•	Božji grob
KRIŽEV POT
Čas: nedelja, 12. april 1987 Kraj: pri Božjem grobu Prireditelj: Pliberški skavti
PRODAM
Ford Orion 1600 GL, letnik 1983, središčni zaklop, za-temnela stekla, radio, meta-liže lakiran
Podrobnejše informacije po telefonu od ponedeljka do petka
04222/57088-42 do sobotah 04228/28283.
• Globasnica
Filmski večer „Der Messias“
Jezusov lik Roberta Rossellinija Čas: petek, 10. april 1987, ob 19.30
Kraj: farna dvorana v Globasnici
•	Žvabek
KONCERT
Čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 20.00 uri
Kraj: farna dvorana v Žvabeku Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku Nastopajo: oktet Suha, otroški zbor Zvabek, pevsko intr. skupina Žvabek, učenci Glasbene šole Suhe in Žvabeka, ansambel blokflavt
•	Celovec
SLOWENISCHE ELEMENTE IM KÄRNTNER DEUTSCH
Slovenski elementi v koroški nemščini
Predava: univ. prof. dr. Gerhard Neweklowsky Čas: četrtek, 23. april 1987, ob 20.00 uri
Kraj: Slomškov dom v Mohorjevi hiši
Prireditelj:	Koroška dijaška
zveza
Dr. Franc Wutti Unterbergnerstraße 19 9170 Borovlje
sporoča
da od 13.—17. aprila 1987 zaradi dopusta ordinacija ni odprta
KMETJE POZOR!
Opera: Vincenca Bellinia Besedilo: Felice Romani Predavatelj: Erwin Zak, mestno gledališče Celovec ___________
od petka, 24. aprila, ob 18. uri do nedelje, 26. aprila, ob 13. uri
KRŠČANSKA MEDITACIJA V SMISLU ZENA (za začetnike in napredujoče)
Voditelj: Bert Kemming, München__________________________
v petek, 24. aprila, ob 19.30 Forum za politična vprašanja
AVSTRIJA — NEPREMAGANA PRETEKLOST-NEPREMAGANA SEDANJOST?
Predavatelj: univ. prof. dr. An-ton Pelinka, Innsbruck________
od sobote, 25. aprila 1987, od 13.—19. ure do nedelje, 26. aprila 1987, od 10. do 17. ure Tečaj za spretne roke
KLEKLJANJE — stara tehnika za izdelavo čipk in prtičkov Voditeljica: Emma De Ro_______
od sobote, 25. aprila 1987, ob 14.30 do nedelje, 26. aprila 1987, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji:	zdravnik, mati,
sodnik, duhovnik;_____________
od četrtka, 30. aprila 1987, od 18. uri do nedelje, 3. maja 1987, ob 13. uri Seminar:
IZRAZNI PLESI Z BIBLIČNIMI SCENAMI, nem.
Voditeljica: Elisabeth Sefclk-Arnrelter, Dunaj______________
•	Šmihel
Filmski večer „Der Messias"
Jezusov lik Roberta Rossellinija Čas: sobota, 11. april 1987, ob
19.00	uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
•	Št. Jakob
Filmski večer „Der Messias“
Jezusov lik Roberta Rossellinija Čas: nedelja, 12. aprila 1987, ob 19.30
Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
•	Št. Primož
SEN KRESNE NOČI (W. Skake-speare)
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu
čas: sobota, 11. april 1987, ob
20.00	uri
Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Gostuje igralska skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple
Prodam novi samohodni Vogel & NOOT obračalnik (Heuwiesel) 10 PS
namesto jTEStSQQj^ za samo šil. 30.000,— Nadaljnje informacije tel.: 04235/2194
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Napoved:
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V IZRAEL:
„Obljubljena dežela in njene manjšine“ — od 27. avgusta do 3. septembra 1987. Podrobnejši spored dobite v Domu v Tinjah!____________________
GALERIJA TINJE:
Razstava del umetnika Walter-ja Krobatha: „Slike — grafika“
(še do 4. maja 1987)
Oglejte si obširno ponudbo v naši ZADRUGI! Prepričajte se o ugodnem nakupu, po-služite se možnosti domače postrežbe!
VAŠ UGODEN NAKUP
Prireditve/Šport
Premislimo:
Tam, kjer Cerkev živi, živi tudi božje sporočilo. Kjer to sporočilo živi, nista svet in človek prepuščena samemu sebi. Cerkev je lahko domovina, za katero je smiselno kaj 'storiti. Mnogo ljudi na Koroškem se strinja s tem odgovorom. In ta odgovor jim tudi nekaj pomeni.
S prispevki pomagate Cerkvi, da lahko izpolnjuje vse naloge, ki so ji naložene.
Cerkveni davek uporabljamo: za plače duhovnikom in laikom v dušnopastirski službi, za vzdrževanje več kot 1000 cerkva na Koroškem, za otroške vrtce, izobraževalne in mladinske domove, domove za starejše ljudi itd., za cerkveno socialno delo in za razne akcije.
Hvala
Informacija katoliške Cerkve na Koroškem.
•	Loče
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
10 let — Tamburaški ansambel Loče
Čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Ločah
Sodelujejo:	Dorfgemeinschaft
Latschach, gemischter Chor Ledenitzen, tamburaški ansambel Loče, moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero“
Po koncertu PLES — igra PLANINSKI SEKSTET Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“
•	Club tre popoli
vabi na
KULTURNO POTOVANJE PO SLOVENIJI
Čas: v soboto, 25., in nedeljo, 26. 4. 1987
Predvidena proga: Celovec — Labot — Celje — Ptuj — Rogaška Slatina — Krško — pleterski samostan — Novo Mesto — Dolenjske Toplice — Ljubljana — Celovec Prijave sprejema:	dr. Artur
Roßbacher, Hauptplatz 7/1, 9170 Borovlje
• Šmihel
KPD Šmihel vabi na igro SCAPINOVE ZVIJAČE
Čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo: domači igralci
Radio UNO 102,1 MHz vsak torek med 17.00 in 18.00 uro narodno zabavna glasba Slovenije in Koroške
Vaš svetovalec v vseh vprašanjih, tudi če imate probleme z Vašo dozdajšnjo zavarovalnico. Neobvezno me pokličite!
jhistrir.
privat: 0 42 22 / 44 297 biro: 0 42 22 / 51 27 77
Šport
Srečna, zaslužena zmaga Globašanov
NECA — Globasnica 1:2 (0:1)
Globasnica: Modre 4, P. Mlcheu 4, Dum-pelnlk 4, W. Schatz 5, H. Mlcheu 3, Dlopst 4, F. Hutter 4, Gallo 4, Beliš 4, Blažej 4, Thonhofer 3.
Igrišče Neca, 250 gledalcev Sodnik: Gangl (poprečen)
Strelci:	Karasin (enajstmetrovka) oz.
Dlopst (20.), Blažej (88.)
Razveseljivo se je začelo prvenstvo za Globašane, ki so že kar v prvi tekmi proti celovški Neci bili z 2:1 uspešni.
Že v prvi polovici bi morali Globašani voditi s 3:0, ko je šla žoga nekajkrat samo za las mimo gola. V drugem polčasu so igrali Globašani slabo in
1. razred D
1.	Železna Kapla
2.	Globasnica
3.	DSG Sele
4.	Kloplnj
5.	Sinča vas
6.	Št. Paul
7.	Žitara vas
8.	Grebinj
9.	Reichenfels
10.	Žrelec
11.	Podkrnos/Gurnltz
12.	Metlova
13.	Neca
14.	Pokrče
15 9 4 2 32:16 22 15 8 3 4 22:17 19 15 7 5 3 21:20 19
14	6 6 2 25:11 18
15	5 7 3 22:15 17 15 7 3 5 28:24 17 15 6 4 5 31:24 16 15 4 7 4 20:22 15
14	5 3 6 20:19 13
15	4 4 7 13:24 12 15 3 4 8 15:23 10
14	3 4 7 20:29 10
15	4 2 9 18:31 10 14 2 4 8 15:27 8
nekoncentrirano. Podaje niso bile točne, žogo so preveč zavlačevali. Proti koncu tekme pa so Globašani zopet zaigrali bolje in v zadnji minuti je dal Blažej drugi in odločilni gol. Globašani so iz Celovca zasluženo odnesli obe točki.
Schaunig rešil točko — rdeči karton za Hobla
Gospa Sveta/Maria Saal - Bllčovs 1:1 (0:0)
Bllčovs: Schaunig 5, Bürger 3, Schellan-der 3, W. Kuess 3, Glantschnig 3, Schöff-mann 3, Stojilkovsky 3, W. Kuess 3, Hobel 3, Parti 3, Ogris 3;
Gospa Sveta, 150 gledalcev Strelci: Prasser oz. Schellander Rdeči karton: Hobel (kritiziranje)
1. razred C
1. Bllčovs	15 9 4	2 27:16	22
2. VB Oberglan	15 9 2	4 26:17	20
3. ASKÖ Glanegg	15 7 5	3 26:21	19
4. SV Kralg	15 5 8	2 24:18	18
5. GSC Liebenfels	15 7 4	4 24:19	18
6. Vetrinj	15 6 5	4 35:22	17
7. Gospa Sveta	15 4 8	3 27:22	16
8. Vrba	15 6 3	6 24:21	15
9. Blatograd	14 3 8	3 19:19	14
10. Kotmara vas	14 5 2	7 17:18	12
11. SV Metnitztal	15 4 4	7 29:40	12
12. ASKÖ Wölfnitz	14 4 2	8 23:25	10
13. SV Straßburg	13 2 3	8 18:28	7
14. Reichenau	14 1 2	11 15:48	4
Preteklo soboto so igrali tudi Bilčov-ščani. Pozimi niso imeli ravno najboljših pogojev za trening, igrišče v Bilčovsu pa je še pokrito s snegom. Gospa Sveta pa se je pozimi dobro pripravila in odigrala tudi nekaj tekem na suhem terenu.
V prvem polčasu je bila tekma precej hektična, obe moštvi sta Igrali tudi precej trdo, toda fair. V drugem polčasu so presenetljivo povedli domačini na 1:0, šele potem so se Bilčovščani zbudili in še pravočasno izenačili. Zelo dobro je tokrat igral vratar Schaunig, ki je obvaroval svoje moštvo pred porazom. Hobel Je videl namreč zaradi kritiziranja rdeči karton, z desetimi igralci pa so Bilčovščani konec koncev bili s točko zadovoljni.
Nogometni termini: Nedelja, 12. 4. 1987, ob 16. url SAK I — Brnca I pod 23 ob 14.45 na Igrišču ASV!
SCA Št. Vid - ASKÖ Šmihel ob 16. uri
Globasnica — Železna Kapla ob 14.30 url v Globasnici
Šmihelčani slabo pripravljeni — vratar ponoči v diskoteki 0:3
ASKÖ Šmihel — št. Andraž 0:3 (0:1)
Šmihel: Leitgeb 2, Andrej 2, Šular 3, Lopinsky 3, Šumnik 2, Blažej 2, Motschilnik 0 (23. W. Berchtold 2), Kräusler 2, H. Berchtold 2, D. Ramusch 3, Buchwald 2;
Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Ebner (slab, skoraj nikoli ob žogi)
Strelci:	Unterkirchner (23.
enajstm.), Druck (55.) in Bugel-nik (80.)
Manfred Ramusch in Helmut Kräusler sta tokrat manjkala na vseh koncih in krajih. Predvsem v napadu Šmihelčani sploh niso bili nevarni.
Celotno moštvo se je te zelo malo gibalo, večina igralcev pa je imela zelo zelo velike težave z obvladanjem žoge. Zelo pomanjkljivo je igral tudi vratar Leitgeb, katerega so videli še
Podliga
1. ATSV Wolfsberg 14 11 2 1 35:9 24
2. Wietersdorf	15	10 4	1 30:13	24
3. ATUS Borovlje	14	7 5	2 24:11	19
4. Št. Andraž	15	6 6	3 22:14	18
5. St. Leonhard	15	6 5	4 22:23	17
6. KAC	15	6 4	5 16:20	16
7. ASV	15	3 9	3 17:16	15
8. ASKÖ Šmihel	15	5 4	6 21:31	14
9. Frantschach	15	4 4	7 23:25	12
10. Dobrla vas	15	3 5	7 17:23	11
11. SCA Št. Vid	13	2 6	5 12:14	10
12. Weitensfeld	15	2 6	7 16:29	10
13. Ruda	15	€ 5	8 17:29	9
14. Velikovec	15	2 3	10 15:30	7
ob štirih zjutraj v diskoteki. Da potem na tekmi ni bil najbolj naspan, je razumljivo. Kriv za poraz pa vratar Leitgeb sam gotovo ni bil, ker je celotna obramba igrala deloma katastrofalno. Trenerja Djuriča še čaka letos velik kos dela, saj so nekateri igralci tehnično in kondicijsko še začetniški.
STRAN j a ČETRTEK,
I 9. aprila 1987
STRAN
Sekcijski vodja SAK Albin Waldhaujser pred začetkom prvenstva:
..Plešemo na dveh ohcetih —toda pokal ima prednost“
SSZ Cartrans I v podligo
Po senzacionalni zmagi proti LASK je za SAK trenutno glavni cilj avstrijski pokal. V prvenstvu ima sicer SAK še odlične možnosti za prvo mesto, kljub temu pa se bodo slovenski nogometaši koncentrirali na pokal, kjer imajo 19. aprila odlično možnost premagati zmagovalca tekme Matrei/SV Št. Vid in s tem doseči 5. kolo.
lo realistične, vprašanje je le, ali bodo igralci SAK tudi proti Ma-treiu oz. Št. Vidu igrali z enako borbenostjo in resnostjo, kakor v 3. kolu proti I. iigašu LASK.
V	5. kolu pa si potem Sakovci želijo na domačih tleh prominent-nega nasprotnika iz I. lige, npr. Rapid, Austria ali Innsbruck.
V	prvenstvu bo SAK igral v nedeljo proti zadnjemu na lestvici z Brnce/Fürnitz. SAK bo goste gotovo podcenjeval, in ravno v tem je velika nevarnost. Sicer so igralci zatrjevali, da Brnce na noben način ne bodo podcenili, v nedeljo pa bomo videli, če bo to dejansko tako. Vse drugo kot zmaga SAK bi bila senzacija.
Po pokalni tekmi je stal v ospredju seveda vratar Ljubiša Dalanovlč, ki je branil dve enajstmetrovki in je bil junak zmage. Vsi koroški In deloma tudi drugi avstrijski časopisi so pisali o odličnemu vratarju, ki se bo po možnosti jeseni preselil k kakšnemu klubu višje lige. Dalanovič: „če bo šel SAK ligo višje, pa bi seveda rad ostal pri moštvu, ker se tukaj odlično počutim".
Sekcijski vodja Albin Waldhauser je jeseni dobil Dalanoviča k SAK in mu bo seveda jeseni pomagal tudi naprej.
Tudi v I. ligi je igralec SAK trenutno v odlični formi. Roman Rac-zynski igra pri celovški Avstriji od tekme do tekme boljše in dobiva
Albin Waldhauser:
„Pokal ima prednost.“
Navdušenost po zmagi proti LASK je seveda med navijači še danes zelo velika. Razumljivo, da je tudi vodstvo SAK postavilo v ospredje avstrijski pokal, kjer je SAK že pred začetkom prvenstva poskrbel za veliko publicitete.
Sekcijski vodja Albin Waldhauser je prepričan, da bo SAK zmagal tudi proti zmagovalcu tekme Matrei/SV Št. Vid in bo s tem v pokalu med najboljšimi osmimi moštvi v Avstriji. Možnosti za vzpon v 5. kolo pokala so gotovo ze-
Šumnlk in Willi Berchtold (desno) tudi nista mogla obrniti tekmo v prid Šmihelčanov (s tekme Šmihel — Št. Andraž).
Trener Jagodič je z vratarjem Dalanovičem posebno zadovoljen in upa, da bo tudi v prvenstvu igral tako dobro.
tudi odlične kritike v časopisih. Ker je SAK posodil Raczynskega Avstriji že drugič, ga mora Avstrija jeseni odkupiti ali dati SAK-u nazaj. Waldhauser: „Edino možnost vidim v tem, da se SAK in Avstrija združita pod imenom SAK/Avstrija Klagenfurt/Celovec, ker Romana drugače gotovo ne bodo mogli plačati.“
Slabo pripravljeni
Grebinj — DSG Sele 3:0 (2:0)
Sele: Milan Oraže 3, Užnik 3, Mirko Oraže 2, Jakopič 3, K. Hribernik 3, Urban 3, Oraže 3, Ollp 3, Wieser 3, N. Hribernik 3, L Kreutz 3. Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Smoliner (poprečen)
Strelci: Vavče (3).
Slabe priprave so se Selanom v prvi prvenstveni tekmi polno obrestovale. Selani so letos vigredi odigrali eno samo pripravljalno tekmo, priprav v Novigradu pa se je udeležilo le 5 igralcev.
V Grebinju Selani tako vseh 90 minut niso prišli prav do igre, domačini pa so terensko premoč izkoristili in jasno zmagali. Oče zmage je bil bivši „Šmihelčan“ Ivan Vavče, ki je dal kar vse tri zadetke.
Selanom se je opažala predvsem manjkajoča moč, pa tudi velike tehnične napake so bile oči-vidne. Sicer so se igralci vsi zelo trudili, toda brez moči so vedno bolj pešali in v tej višini zasluženo zgubili.
Ta konec tedna bi morali Selani nastopiti doma proti Žrelcu/Eben-tal.toda igrišče v Selah je pokrito še s snegom. Tekmo so zaradi tega odpovedali.
Selani so odmor ob začetku prvenstva izkoristili za prve intenzivne treninge in zdaj čakajo, da bo domače igrišče končno kopno.
Koroška liga			
1. Rapid Lienz	16	10 4	2 36:17 24
2. WAC	15	10 2	3 27:14 22
3. SAK	15	8 5	2 21:12 21
4. Trg/Feldkirchen	15	9 2	4 34:21 20
5. Irschen	15	9 1	5 15:13 19
6. Breže/Friesach	16	8 2	6 34:22 18
7. SVG Pliberk	15	5 6	4 28:20 16
8. FV Mölltal	16	6 3	7 19:23 15
9. Treibach	16	4 5	7 23:26 13
10. Šmohor	15	6 1	8 15:21 13
11. VSV	15	4 3	8 22:26 11
12. Matrei	16	2 6	8 20:31 10
13. Mostiö/Brückl	16	3 3	10 11:35 9
14. Brnca/Fürnitz	15	0 5	10 7:32 5
Rezultati:	Matrei			Treibach 2:2,	
Mostiö/Brückl —	Lienz 0:2,		Breže/Frie-
sach — FC Mölltal 4:0; vse ostale tekme			
so odpovedali;			
Naslednje kolo: SAK		— Brnca/Fürnitz,	
VSV — Trg/Feldkirchen, SVG Pliberk —			
Matrei, Treibach -	- Breže/Friesach, FC		
Mölltal — Mostiö/Brückl, Rapid Lienz —			
Šmohor;			
Za največji uspeh v zgodovini slovenskega šaha na Koroškem je pretekli konec poskrbelo prvo moštvo SŠZ. V zadnji prvenstveni tekmi so slovenski šahisti še prehiteli velikega tekmeca Wolfsberg, ki je imel naslov prvaka pravzaprav že v žepu.
Pred zadnjo tekmo so bili šahisti iz Wolfsberga na vrhu lestvice in so imeli vrh tega kot nasprotnika še predzadnjega na lestvici ÖDK. SŠZ Cartrans I pa je igral proti celovškemu ASK. Medtem ko so slovenski šahisti zmagali jasno in prepričljivo 6,5:1,5, so Wolfsberžanom odpovedali živci. Wolfsberg je igral le 4:4, neoodlo-čeno, in je oddal SŠZ Cartrans I prvo mesto.
Slovenski šahisti so s tem v treh letih prišli iz 3. razreda v podligo in so tako poskrbeli dejansko za pravo senzacijo.
Sekcijski vodja naših uspešnih šahistov Ivan Lukan kuje po tem velikem uspehu že načrte za podligo. „V podligi bomo gotovo med prvo četverico," je dejal agilni sekcijski vodja, ki je od ustanovitve do danes motor moštva in je s svojim delom znatno doprinesel k podvigu v podligo.
Kot smo zvedeli, bi Lukan letos rad pridobil Justina Polanška, ki igra na prvi deski za SŠK Obir. Lukan: „Polanšek je zelo kakovosten igralec, ki bi naše moštvo zelo okrepili." S Polanškom je SŠZ/ Cartrans I tudi v podligi gotovo
zmožen za presenečenje, čeprav bi bilo v prvem letu mesto v sredini lestvice že zadovoljivo.
SŠZ/Cartrans I bo igral 26. aprila v koroškem pokalu proti Iigašu iz Št. Vida. Lukan: „Čeprav igra moštvo iz Št. Vida ligo višje, smo gotovo enakovredni in lahko tudi zmagamo." V pokalu bodo igrali samo na štirih deskah.
Pretekli konec tedna je SŠZ Cartrans sodeloval tudi v 1. kolu Interlige (prvenstvo med moštvi iz Jugoslavije, Italije in Avstrije) in je po prvih tekmah na 11. mestu.
Za uspešno moštvo SŠZ Cartrans I so letos igrali:
Lojze Gallob, kmet iz Žužalč Franci Rulitz, študent iz Kotmare vasi
Gorazd Žlvkovič, študent iz Kotmare vasi
Ivko Ferm, ravnatelj iz Št. Jakoba Branko Kolter, študent iz Žvabeka Dr. Joži Amruš, prof. na trg. akad. v Beljaku
Ivan Lukan, novinar iz Vetrinja Herbert Rulitz, dijak Iz Kotmare vasi
Posamezno so igrali še:
Mag. Peter Waldhauser, Robert Hedenik in Franc Kernjak.
1. Razred vzhod
1. SŠZ Cartrans I	11	9	1	1	77,0
2.	SG RBB Wolfsberg 2 3.	SK Elektro Percher	11	8	2	1	76,0
Maria Saal 2	11	5	3	3	63,0
4. WSG Wietersdorf 2	11	5	1	5	58,5
5. ASK Klagenfurt 3	11	6	1	4	58,0
6. ATUS Hüttenberg 1	11	5	2	4	55,0
7.	SSK Obir 1 8.	ASKÖESV	11	6	0	5	52,5
St. Veit/Glan 2	11	4	1	6	52,0
9. Wolfsberger AC 2	11	4	2	5	51,5
10. SK Wölfnitz 1	11	3	3	5	50,0
11. WSG ÖDK Klagenf . 1	11	1	3	7	40,5
12. SV Klagenfurt OST 2	11	0	1	10	26,0
Boks: avstrijsko prvenstvo mladincev in juniorjev v Wörglu
Marijan Oraže boksal odlično
Na letošnjem avstrijskem prvenstvu juniorjev in mladincev je Marijan Oraže bil v odlični formi, kljub temu pa je dosegel „le“ 2. mesto. Oraže je najprej premagal Avstrijca turškega pokolenja Billija Stona-jeviča po točkah. Tudi v finalu je Oraže boksal odlično in bil boljši. Kljub temu pa so sodniki proglasili za zmagovalca Salzburžana Schossböcka.
Odločitev sodnikov je vzbudila med publiko veliko razburjenje.
Koroški prvak Franci Wieser je bil tokrat nekoliko slabše razpoložen in je podlegel prvemu nasprotniku Stefanu Pfle-gerju v semifinalu po točkah.
Bani Radulovič, ki z Wieser-jem in Oražetom nastopa za HSV, je postal v svojem razredu drugi.
Franci Wieser bo to soboto
Joe „Tiger“ Pachler, Franci Wieser, Bani Radulovič, Marijan Oraže
boksal v Spittalu, skupno z Oražetom pa se naprej pripravlja v Modestovem domu na nadaljnjo sezono. Obema
boksarjema je na razpolago še naprej trener Joe „Tiger“ Pachler, ki trenira oba naša rojaka za posamezne tekme.

Trud
organizatorjev se je obrestoval v številu obiskov
Med knjižno polico, informacijskimi mizami, razstavo slik in drugih umetnin so se v prijetnem vzdušju en teden srečavali slovensko in nemško govoreči mladinci na mladinskem festivalu „Kontaktna leča 1987“. Zanimiv spored pa je privabil tudi številne druge ljudi, ki so že zdavnaj zapustili šolsko klop. V avli Slovenske gimnazije so se srečavali, se pogovarjali in tudi zaplesali ob zvokih moderne glasbe. V delavnicah so sami ustvarjali, bodisi lutke ali kaj drugega, si izmenjavali mnenja in se srečavali. Ob kavi ali soku so se po-služili družabnih iger ali se s sosedom poglobili v diskusijo. Jezik ni bil nobena zapreka, ki bi preprečila komunikacijo. Kdor je želel, je lahko prisluhnil literarnim branjem, ljubitelji gledališča so si ogledali nekaj izvrstnih predstav, pri katerih so jih nastopajoči vključili v svoj spored, višek in obenem tudi zaključek „Kontaktne leče“ pa je bil koncert Brujev. Le malokdo je ob zvokih gradiščanskih Hrvatov obsedel mirno na svojem mestu, kajti, kdor „nema problema“, se lahko veseli.
Čeprav je „Kontaktna leča“ bila koncipirana kot „nepolitična“ prireditev, se je ob videofilmu o Slovencih vnela živahna diskusija, pri kateri je postalo jasno, kako hitro lahko ena sama beseda zavede celotno diskusijo, ker se nekateri ljudje „spotaknejo“ ob eni sami besedi. Kljub temu je bilo povedano marsikaj zanimivega, četudi malo novega. Mladima snemalcema Martinu Poschu in Hannesu Dolzeru pa je veljalo priznanje za pogum, da sta napravila film o Slovencih, sicer z nekaterimi pomanjkljivostmi, vendar po izpovedi pozitiven. Zelo razveseljivo je namreč, da se trudijo tudi dijaki drugih šol za objektivno oceno dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Kogar ni zanimala nobena prireditev, pa si je lahko ogledal zelo slikovito razstavo nekaterih umetnikov, ki so razstavljali na „Kontaktni leči“.
Vsaka pomanjkljivost „Kontaktne leče“ pa naj bo dijakom Slovenske gimnazije in tudi drugih šol samo v spobudo, da bi bil naslednji mladinski festival še boljši, čeprav je bil letošnji že na visoki ravni, za kar velja organizatorjem vse priznanje. Z majhno vsoto denarja so v enem tednu nudili obširen spekter kul turnih prireditev, njihov trud pa se je obrestoval s številnim obiskom.
Besedilo:
Miha Pasterk
'Slike:
Miha Dolinšek