12. štev.
V Ljubljani, v torek 27. januarija 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
„ „ „ „ » M
16 „ „ „ „ 3 ii
Kolek (štempelj) zneBe vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
Rokopisi se ue vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga b. it. 163.
Političen lisi za slovenski narod.
Po poŠti	prejernan velja:
Za celo leto	. . 10	gl. — kr.
za pol leta	. . o .. — ,,
za četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ tO
V Ljubljani na dom poiilj velja 60 kr. več na leto,
Vredniitvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikratna teden in sicer v torek. Četrtek in saboto.
Prusko sleparstvo.
Nekoliko pred zadnjo avstrijsko - prusko vojsko je od Pruskega sem prišel hud ropot zarad trihinj. Berolinsk zdravnik, po imenu Virchov, spisal je tača-s obširno knjižuro, v kteri je dokazano bilo, da so trihinje v svinjskem mesu in da so v stanu tistega, kdor bi tako meso ali slanino jedel, umoriti; to je bilo dokazano po vsili pravilih znanstvene vednosti. Vsi nemški časniki so brž poprijeli se tega novega gradiva in prinašali učena premišljevanja o tej dozdaj še ne opazovani in neznani bolezni svinjskega plemena in svarili občinstvo, da naj ne je klobas, plečet, slanine itd. Zlasti poleg avstrijsko- in sak^onsko-pruske meje se je ta sleparija s trihinauii gojila, tako, tla že ni nihče hotel svinjine in da je cena prešičev neverjetno upadla.
To se je hotelo doseči in se je v resnici doseglo, kajti Prusi so nakupili po Avstrijskem posebno na Ogrskem, v Galiciji in Šleziji na tisuče prešičev po neverjetno nizki ceni iu prevideli leta 1866 svojo armado ne le z iglen-kami, ampak tudi s prav po ceni nakupljeno svinjino. Za tistim časom se nihče več ne briga za trihiue, k večemu stoji beseda v Brock-hausovem slovarji, kjer je prej ni bilo. Bismark je s trihinami svoj namen dosegel in sleparstva bilo je konec.
Ne more se tajiti, da bi pruska vlada ne imela velike spretnosti v tem, da pri vsakem državnem poskusu kak enak manever iznajde, ki je pripraven služiti njenim posebnim naklepom, da-si tudi kaže vso drugačno vnanjo podobo. — Danes so trihine, jutri objavljenje
kake tajne korespondence ali skrivnostnih pisem, drug pot zopet kako papeževo pismo o papeževi volitvi, ali — kakor ravno zdaj — pastirska pisma nemških škofov.
Pred zadnjimi pruskimi volitvami v dež. zbor se je razglasila nenadno tajna korespondenca med papežem in cesarjem; previdni listi so ta razglas brž oznanili kot volilen manever; pa liberalno časnikarstvo tega ni hotelo verjeti, ali je vsaj tako govorilo, kakor ne bi verjelo. Pozneje se je pa res videlo in po pismih dokazalo, da je pruski minister notranjih zadev s svojimi organi vred to sredstvo volilne agitacije naravnost zaukazal in izpeljal. Ko je bilo po volitvah, je zginila tudi skrivna korespondenca iz listov ropotaČev, in ne Bismark. ne njegove časnikarske nesnage se niso več brigali za to. kakor se ne brigajo več za trihine.
Prišle so volitve za nemški državni zbor, in ker se je le predobro vedelo. da se je ka-toličanstvo po vsi Nemčiji vtrdilo, bilo je zopet treba novega sleparstva, da bi se ljudje zbegali, in izmislilo se je papeževo pismo o papeževi volitvi. Kes, da ta sleparija ni dosegla namena, pa to ni na poti. da bi se za druge naklepe ne iskala druga sredstva.
Nemški državni zbor bo v kratkem sklican in delalo se bo na to, da se dovoli kolikor mogoče velik vojni budget. Tedaj je naravno, da se pruska vlada zopet preskrbi z manevrom, ki je popolnoma v stanu doseči namen; to je namreč majhen ropot na vojaškem bobnu. Pastirska pisma morala so hote ali nehote dati povod k temu, da bi se pred očmi priprostega ljudstva in v državnih zvijačah ne vajenih mirno mislečih prebivalcev divjost vojske pri-
kazala, in čeravno je popolnoma neverjetno, da bi Francoska že zdaj pričela vojsko z Nemčijo ali vsiljeno vojsko sprejela, — pruski oficijalni in podpirani časniki vendarle trobijo na vojno trombo. Res je vse to le neopravičen ropot, toda sem ter tje se je vendar že dosegel kak namen vsaj na pol. V nekterih krajih pruske dežele se je protestantovsko prebivalstvo jelo že z vso resnobnostjo razgovarjati o boju za vero in celo tam, kjer ni bilo ljudstvo tako neumno, da bi bilo take čenče verjelo, ali se le javno o njih razgovarjalo, so je zbudila v priprostih ljudeh neka nemirnost, ki je navadna prikazen v enakih slučajih, ko se dotakne kaka dogodba verskih načel. Ta nemirnost bi — se ve da — vtegnila ljudstvo zapeljati do tega, da se vladi brezpogojno uda.
Izvrstno slika namene pruske vlade pri teh manevrih „Prov. Korr", ki pravi med drugim:
„Pri sedanjih volitvah bo nemški narod posebno tudi za to skrbeti moral, da stoji vladi nemškega cesarja v državnem zboru večina na strani, ktero je trdna volja, podlago novo dobljene nemške moči, enolično vojno moč cesarstva nedotaknjeno ohraniti in nepreklic-ljivo vtrditi.''
Govorivša o miru v nemškem cesarstvu, o potrebi močne zveze za mir in o tem, da je vojna moč trdna, nadaljuje:
„Če hoče nemški narod varnost miru iu ž njo varstvo svojega imetja in pospeh svojega dela sam sebi zagotoviti, bo pri volitvah zaupanje svoje dal le takim možem, ki so pripravljeni vlado v vsih strokih narodne politike in posebno ravno toliko z nezmanjšanim ohra-

Podlistek,
Vera in pamet.
(Konec.)
Svetujemo gosp. M., da se ozre v svojo preteklost ter naj pomisli, kam ga je včasi pamet, njemu edina voditeljica, zavodila.
M. se s kraja pridušuje, da veruje v vsemogočnega Boga; a ta vera se mu na koncu razkadi v beli dim. Kajti če taji čudeže, skrivnosti in prerokovanja, taji vsemogočnost božjo. Tako je tudi z neumrjočnostjo duše. Posito, da ni božjega razodenja, kako bi bil M. o ne-umrjočnosti duše prepričan? Le slabo. Sokrat, o ktorem pravi Oicero, da je modrost z neba poklical, je še v zadnjem trenutku svojega življenja le dvomljivo govoril o bodoČnem življenju.
Ako je pisatelja resna volja za večno resnico, potrudi sc naj, da tisto najde. Ako hoče o bogoslovskih rečeh govoriti, naj se jih po-
pred uči, da mu ne bode sleherni stavek nevednosti očital, kakor n. pr. vprašanje: „kdo in kakošni ljudje so tisti, kteri so odločili, ktere knjige imajo biti božja beseda in ktere ue? Mi (Misl.) ne vemo; imenovali so se cerkev, in to je vse, kar nam je znano." Se ve. da Mislinski ne zna nič o tem. A introdukeija v novi in stari zakon 11111 dovolj razjasni vse te skrivnosti, ednako vsaktera dogmatika.
Naposled nam ni jasno, kaj je g. -M. napotilo, da je te bedarije med svet spravil. V predgovoru pravi, da nikakor ne vsiluje svojega prepričanja; toraj bi bolje bilo, če bi bil molčal, ostal bi bil, če tudi nepoznan, ženij v bogoslovskih vedah. A če se je hotel blamirati, no, dosegel je točno svoj namen; od marsi-kterega smo slišali, ko je to knjižuro le površno pogledal: ,,No, to je pa že bedarija, da ne rečem infam'ja '.
Sramota je za M., da je svoje norčije izdal, a še veča sramota bode za slovensko občinstvo, ako bodo res potreba, še več kaj tacega načečkati.
Še nekaj. Se li gospodine M, morda spo-
minja, da je kako dobroto od tistih prejel, kterim na tihem očita lakomnost in neljubezen?
M. L.
Dona Marija Terezija,
Iz Trsta, 23. jan.
Preteklo soboto ob štirih popoldne je tu umrla po dolgi bolezni previdena s sv. zakramenti Nj. kr. vis. Dona Marija Terezija Bour-bou-Braganza, grotinja Molina, vdova španjskega pretendenta Don Karlosa (Karlos V.), deda sedanjega pretendenta Don Karlosa. Rajna je bila hči portugalskega kralja Janeza VI., in bila je rojena 20. aprila leta 1793; stanovala pa je že več let v Trstu, kjer je njen mož, pretendent Don Karlos, 10. marca 1.1855 umrl.
Rajna je bila zelo pobožna gospa in velika dobrotnica revnim; sliši se, da je mnogo volil pustila za dobrodelne naprave. V nedeljo je bilo njeno truplo po mestnem zdravniku dr. Nikoliču maziljeno in v domači kapeli, ktera je bila v ta namen prekrasno okinčana, na prelepem katafalku razpostavljeno. V črno
nenjem nemške vojne moči, kakor z hrambo duševnega bogastva naroda (t. j. gotovo pro-testantizma, se ve da, kakor se zdanji vladi zdi) podpirati."
Res. človek bi moral biti slep, da bi ne spoznal, da vse to ropotanje z orožjem nima druzega namena, kakor svariti prosto ljudstvo pred vsemi kandidati, ki niso že naprej pripravljeni, vojnemu ministerstvu in vojnemu nadzorstvu dovoliti vse na debelo, kar zahtevata. Ta ropot o vojski bo še tako dolgo trajal, da bo vojni budget dovoljen, potem pa bo zginil, kakor nekdaj trihine. To se pa mora pripo-znati Bizmarku, da on zna svoje ljudi voditi za nos.
Avstrijsko cesarstvo.
Klovcuskc dežele. Iz Ljubljane.
26. jau. Občni zbor ,,Narodne tiskarne" bo, kakor zadnji ,.Narod" razglaša, 8. februarjja ob 2 popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pregledovalnega odseka o društveni bilanci od 1. januarija 1871 do 31. decembra 1873; 2. nasvet upravnega odbora zavoljo pro daje mariborske tiskarne; 3. nasvet upravnega odbora, da se število upravnih odbornikov na 5 zmanjša iu v tem smislu §. 20 društvenih pravil prenaredi. — „Narod" je trdil, da je stanje tiskarne ugodno; kako pa to. da se bo zdaj nasvetovalo prodati tiskarno mariborsko? V zadnjem občnem zboru se je videlo, da ta tiskarna društvu veliko več donaša. kakor ljubljanska, una je bila aktivna, ta pasivna, in zdaj hočejo prvo prodati, ljubljansko pa obdržati. Vzrok temu je menda ta, da odboru vedno primanjkuje denarjev in mu nihče več noče posoditi. Če se proda mariborska tiskarna, bo društvo imelo veliko škodo, kajti tretjine tega ne bode za njo dobilo, kakor je izdalo. Za društvo bi bilo ugodnejše prodati ljubljansko, ali vsaj opustiti „Narod", ki je kriv slabega stanja in vodnega pomanjkleja; a kaj bi potem naši mladi počeli?
S tiskarno zginejo tudi oni, in nihče ne bode vedel, da eksistirajo. Naj tedaj delniško društvo vsled tega počasi konec jemlje, naj delničarji zgube svoje vplačane novce, da le mladi v Ljubljani ostanejo in rogovilijo. G. delničarji, ki ne odobrijo slabega gospodarstva dosedanjega upravnega odbora, pa ne bodo
mogli sami priti k občnemu zboru, prosimo, naj blagovoljno vsaj do 3. februarija vredni-štvu ,,Slovenca" pošljejo svoje delnice, in lastnoročno podpisano pooblastilo, da ga v porabo izroči možem, kterim je napredek društva in blagor delničarjev pri srcu. Delnice se morajo vsaj 5 dni pred občnim odborom, tedaj vsaj 3. februarija, v društveno blagajnieo vložiti. Po končanem zboru se bodo delnice lastnikom zopet nazaj poslale.
Podpisani pooblastujem g.
v smislu §. 15 društvenih opravil, da me zastopa pri občnem zboru delniškega društva „Narodne tiskarne" v Ljubljani dne 8. februarija 1874.
V	dne 1874.
Podpis:
(Prostor za ime pooblastenčevo naj se pusti prazen.)
Iz Trsta 23. januarija. Kakor „Cittadino" naznanja, so prebivalci tako imenovane Spodnje Carbolc v Tržaški okolici pri mestnem magistratu vložili prošnjo, da se jim napravi lastna ljudska šola. Šola je tam res silno potrebna, ker nad 200 ofrok tega okraja obiskuje šolo pri sv. Jakobu, ki je pa za nje preveč oddaljena. Ni pa dvoma, da bode nova šola, ako se ustanovi, talijanska, kakoršna je sv. Jakobška. Kakor smo se v deželnem zboru pri realkini debati prepričali, se nam ni nad-jati, da bi sedanji mestni očetje slovenski okolici bili pravični
llntiiij. Hohenwartov predlog je v državnem zboru padel. Zanj so glasovali le desno središče, Poljaki razun dveh in moravski deklarauti. Vstavoverci so zopet pokazali, da se za spravo med narodi nič ne brigajo in da hočejo le s silo vladati. Zdaj ne bodo mogli Čehom vsaj več očitati, da oni sprave nočejo, ker pokazali so, da oni so pripravljeni pogoditi se, imenovali so tudi svoje pogoje, a ustavo-vercem se še ni zljubilo pretresovati jih. Ni tedaj uikakoršnega upanja, da bi se sprava med narodi dognala v državnem zboru, misliti bo treba na drug način. — Moravski federalisti v državnem zboru imajo svoj poseben klub. Vendar pa bodo v vsih rečeh glasovali z desnim središčem. — Več kakor 23.000 delavcev je na Dunaju brez zaslužka in brez kruha. Kako morajo ti revčki veseli biti konfesijonel-
svilo oblečena držala je v rokah znamenje odrešenja, sv. križ, za glavo na blazinici ležala je kraljeva krona in okrog razpoloženi so stali grbi kraljevih hiš Bourbon-Braganza. Na prsih lesketali so se ji redovi, s kterimi je bila okinčana. Zvezdni križ avstrijski, španjski red Marije Alojzije, in portugalski red sv. Elizabete. Okoli katafalka na težkih srebrnih svečnikih je gorelo mnogo sveč in mnogo lepih krasnih vencev je bilo okoli nje razpoloženih. Vsako jutro se je več sv. maš v mrtvaški sobi bralo, in obiskovalcev in gledalcev se je vsaki dan, kolikor časa je truplo ležalo na odru, vse trlo. V četrtek zjutraj je bil kaj sijajen sprevod. Od njenega stanovanja, via Lazzaretto vecbio, do cerkve starega sv. Antona, kjer so bile slovesne bilje, je bilo gledalcev vse polno. Pred sprevodom je jezdaril črnooblečen predjašnik, za njim so šli moški in ženske mestne ubož-nice s svojim križem, zraven kterega sta dva jahača jahala, srebrne svetilnike v rokah držaje. Za temi so se vrstili vojaška godba, oo. kapu-cini, vsa čast. duhovščina, kapitel in Njih pre-vzvišenost, milostljivi g. škof, zraven kterega sta bila zopet dva jahača s srebrnimi svetilniki.
Na prekrasnem mrtvaškem vozu, kterega je 8 črnopregrnjenih konj peljalo, je ležala prekrasna truga, na nji zraven redov kraljeva krona, ob straneh pa so svetili podčastniki Kuhnovega polka.
Za vozom so šli Nj. vis. nadvojvodinja Marija Terezija, žena nadvojvoda Karola Lu-dovika in njen brat Don Miguel Braganza — oče jima je bil rajni princ Dom Miguel Portugalski, brat rajne — dalje deželni namestnik, zastopnika grofa Chauibordskega in vojvode Modeneškega, vse civilne in vojaške oblastnije, mestni župan s svetovalstvom, konzuli ptujih vlad in veliko drugih imenitnih oseb obojega spola.
Po končanih biljali v cerkvi starega sv. Antona odpeljali so rajno k sv. Justu; od sv. Antona spremljevali so jo milostljivi škof in stolni kapitel v kočijah, za kterimi je prišla nezmerno dolga vrsta kočij, v kterih so se gori omenjene osebe peljale. Po slovesui sv. maši pri sv. Justu položili so truplo v cerkveno rakvo, v kterej počivajo tudi trupla rajnega Don Karlosa, dveh sinov in sinalie. R. I. P
nih postav, pravi „Volksfreund", ker zdaj bo na enkrat konec pomanjkanja in lakote!
$ lajni- »>ka Iz Gradca. 22. jan. —n— Kmalo bo dva meseca, odkar seje praznovala cesarjeva petindvajsetletnica, vendar jo še v misel vzamem, ker je dala pretekli teden povod neki interpelaciji v našem deželnem zboru. Tudi realkini učenci namreč so slovesno obhajali petindvajsetletnico. Profesor dr. Zvviedi-nek je pri ti priliki imel slovesen govor, v kterem je nenemškim narodom očital politično nezmožnost ter trdil, da ste bili vojski 1.1859 in 1866 za Avstrijo zveličavni in da je katoliška hierarhija edini vzrok nje slabega stanja Tudi cesarko pesem je ta profesor, ki je eden naj hujših velikonemških agitatorjev, za to priložnost po svoje spremenil, in čisto izpustil drugo kitico, ki govori o vdanosti in zvestobi do cesarja. Konsorvativni poslanec Biirenfeind jc zarad tega cesarskega namestnika v deželnem zboru 12. t. m. interpeliral ter pri ti priliki rekel, da ljudem ni vse eno, če učenik, kterega s svojimi denarji plačujejo, v mladini tako očitno spodkopava kršansko in avstrijsko zavest ter v ta namen kvari celo cesarsko pesem. Ta interpelacija je bila cesarskemu namestniku, Kiibecku, ki se je imenovane svečanosti realcev osebno vdeležil, jako nevgodna in se čisto nič ni spustil v razgovor, ampak je v svojem odgovoru na Barenfeindovo vprašanje le rekel, da to ni žalilo domoljubnega čuta, sicer bi bil on prvi zoper to prote6toval. Tudi liberalcem ni bila po volji, in boje so začeli spoznavati, da so nove šolske postave v mnogih rečeh jako piškave. K temu so menda pripomogle največ pritožbe učiteljev samih, ki se po liberalnih listih pritožujejo, da otroci pred njimi nimajo ne spoštovanja ne strahu, ter si zopet nazaj žele palico, da bi poredne paglavce strahovali. Nekteri tudi to pripoznavajo, da zarad mnogih nepotrebnih reči, n. pr. rastlinstva, lizike, zgodovine itd. zaostaja najpotrebuiši poduk v branji in pisanji. To je bil tudi eden poglavitnih vzrokov, da liberalci niso tako povikšali učiteljskih plač, kakor bi bili nekteri radi imeli, ter so s tem kmetom prihranili okoli 150.000 goldinarjev
Vnanje države.
RBniNkn. Bismark je proti Lamarmori stopil na uoge in trdi, da so pisma, ktera je pred nekaj meseci objavlja, pokvarjena. Dopisnik lista „Jour. de l>eb." pa pravi, daLamar-mora ni zmožen take sleparije, da bi pokvaril kako državno pismo. Pruska nesramnost presega vse mere. Da bi pri volitvah ob zaupanje pripravili katoličane, izmislili so in ponaredili neko bulo papeževo; ko so pa Bis-marka prijeli v zboru zarad njegovega sleparstva, opravičuje se s tem, da to, kar je sam delal, zdaj podtikuje bivšemu laškemu ministru Lamarmori. Strašno slabo mora že biti z državo, kteri je vsak pripomoček prav, da se more vzdržati in svoj namen doseči.
— V Alzasiji so katoličani za 8 volilnih okrajev postavili 6 duhovnih in dva svetna kandidata, ter naprosili tudi druge okraje, da glasujejo za kandidate francoske stranke, ki so se odločili za katoliški program. —■ Zbornica poslancev je civilni zakon sprejela z 284 glasovi proti 94. Zoper postavo so bili Poljaki in sredničarji.
FraneoHka. Grof Chambord seje glavnemu vredniku lista „Union" pismeno zahvalil, da že 60 let neprestrašeuo zagovarja pravice kraljeve ter mu želi še dolgo življenje,
(la bi doživel zmago te reči. — Kakor ve Ag, H. povedati, izrekle so Avstrijska, Ruska, Laška in Angleška zarad govora Decazcsovega Francoski svoje simpatije.
I<aškH. Kardinal Antonelli je, kakor izve „Vtld", vsem nuncijem naznanil, da je od pruskih listov objavljena bula ponarejena. Ponarejevalec je posnemal neko bulo papeža Pija VI., ki je enakega zapopadka. Berolinska „Germania" je ponatisnila obe buli in dokazala, da si v obeh bulah nasledova stavek za stavkom, mnogokrat celo z ravno tistimi izrazi in besedami. Tudi iz datuma je razvidno, da omeujena bula ni istinita. Datirana je namreč: Pontificatus nostri anno vigesimo octavo. Pon-tifikat Pija IX. pa se je pričel 16. junija 1846, toraj teče 28. leto njegovega papežtva od 16. junija 1873 do 16. junija 1874. Ponarejena bula pa je datirana od 28. maja 1873, tedaj bi se morale gori navedene besede glasiti: Pontiticatus nostri anna vigesimo septimo. Iz tega sledi, pravi G., da je ponarejevalec vedel, kako zabiti iu neprevidni so tisti ljudje, ktere je hotel s to bulo ogoljufati, in 2. da si, če tudi spoznajo goljufijo, ne bodo upali tožiti ga. -- Lombardski škofje so nemškim škofom poslali pismo, v kterem jih zagotovljajo svoje vdanosti, svojega spoštovanja in občudovanja ter zavržejo cerkvi sovražno politiko Laške in Pruske. Za Bizmarka je to huda zadrega Francoski je žugal z vojsko, če bode zarac katoliške cerkve kako sovraštvo gojila do Laške, in zdaj bo moral dosledno žugati Laški da ji bo odtegnil svoje varstvo, če ne bo kaznovala Lombardskih škofov.
Švica. Zavezni svet se ni zmenil za protest papeževega nuncija in mu je naza dal pisma, s ktirimi so ga bili papež imenovali za svojega poslanca. — Narodni svet je sklenil, da je treba najmanj 8 kantonov ali 50.000 švicarskih državljanov, če hočejo zahtevati ljudsko glasovanje o zaveznih postavah itd. Svet stanov je za ta primerljej tirjal le 5 kantonov ali 30.000 državljanov.
.fc nzlcškit. Po predlogu ministra Glad-stone-a je kraljica zaukazala, da se parlament razpusti in precej razpišejo nove volitve. — Novi parlament se snide že 5. marca. Po pri zadevanju Bizmarkovem napravili so danes v Londonu ljudski tabor, v kterem bodo zoper katoliško cerkev demostrirali. Lord „Itusselu je imel predsedovati, pa se jc tej časti, že pred enim tednom odpovedal, ker je bržkone videl, da je taka demonstracija nespametna in za Angleže nikakor ne častno plesati po Bis-markovi piščalki. 6. februarija pa napravijo katoličani tak tabor, kteremu bode predsedoval vojvoda Norfolški in kterega se bodo vdeležili vsi katoliški škofje in plemenitaši. Protestirali bodo zoper politiko Bizmarkovo in zoper preganjanje katoliške cerkve.
KiiHltst. General-adjutant Kotzebue je imenovan za general - guvernerja v Varšavi, Samjaka pa za vojnega načelnika v Odesi.
(■•rška. Občinske volitve so končane in so povsod voljeni vladi prijazni možje. Zbornica bode sklicana meseca februarija.
Iz državnega zbora.
Enajsta seja, prva tega leta, je bila 21. t. m. prav zanimiva, čeravno ne toliko po dnevnem redu, kolikor po drugih dogodbah in govorih. Vstopilo je namreč sedem moravsko-českih poslancev v državni zbor"in se s tem odtrgalo od celote češke opozicije. Ustavoverni listi pripisujejo temu dogodku veliko večo važ-
nost, kakor jo ima, trdijo namreč, da je s tem narejena velika spoka v zid opozicije in da je to ob enem znamenje, da nemško-centralistična ustava vedno dalje prodira. Kar se nas tiče se nam ta dogodba ne zdi posebne važnosti ker ne vidimo nikakoršnega razdora opozicije v nji. Vodja inoravskih Čehov je tudi po vsto pu v zbor v imenu svojih družnikov izrekel da s tem, da vstopijo v državni zbor, še ne pripoznajo njegove postavnosti, ampak vstopi so le. ker so tega mnenja, da se ustava d lože v zboru, kakor zunaj zbora spodrivati.
Dalje so bili izročeni v tej seji zboru obravnavo oni cerkveno-politični načrti postav o kterih smo že zadnjič govorili. Minister Stremajer jih je izročil brez posebne priporo čilne besede.
Največ ropota je bilo o razpravi volitve ustavaškega poslanca Pino-ta, bukovinskega deželnega predsednika, zoper ktero je Petri nova stranka vložila protest, rekši, da se ni vršila postavno in da so zlasti vladni organi preveč pritiskali na volilce; deželno predsedništ vo je bilo centralni volilni odbor. Petrino je to v .daljem govoru bičal prav občutljivo, tako da je celo ministra Lassarja sklical iz brloga. Važ na sta dva stavka, ki ju je pri tej priliki izrekel Meni se zdi pravilo, da bi morala vlada pri taki akciji biti nad strankami, nezdržljivo, nepravo nevtemeljeno . . . Jaz zahtevam od političnega deželnega načelnika — jaz sam sem tako rav ual, in ne trenutek mi ni žal, da sem —, da pri taki priliki pokaže, ali je riba ali meso.—
Kaj tacega še noben minister ni javno izrekel.
Volitev deželniga predsednika Pino-ta se potem potrdi.
Ustavoverni opat Ilelferstorfer naznani pismeno, da položi svoj mandat, govori se, da jc to storil zarad predlog cerkv.-pol. postav, ktere bi ga spravile v boj med političnim in vestnim prepričanjem, ali bolje v prepir med njegovo politično stranko iu vestjo.
Predložene so bile še nektere postave po denarnem ministru, med njimi postava o od pravi inseratnih davkov pri časnikih. Sprejela se je tudi postava, po kteri se imajo državnim poslancem popotni stroški računiti od tistega kraja, kjer so bili voljeni.
12. Seja. Vlada je predložila postavo za odkupljenje bire duhovnov. — Več postav, med drugimi tudi postava, da se odpravi kolek za oznanila po časnikih, se izroči budgetnemu, rekrutna postava pa posebnemu odseku. — Grof Hoheu\vart potem vtemeljuje svoj predlog, da naj se pismo čeških poslancev vestno pretresa z važnostjo češke opozicije. Dvakrat je ljudstvo neposredno že volilo za državni zbor, in obakrat so volili može, ki zastopajo načela, ktera so v omenjenem pismu navedena. Za Hohenvvartov predlog govorila sta še Pražak in Herman, proti njemu pa Herbst in Sturm Pri glasovenju je predlog Hohen\vartov padel; zanj so bili udje desnega središča, Poljaki in Moravski federalisti. — Fuxov predlog, da se jregleda red zemljiščinih knjig in odpravi posilno poverilo (Legalisirungszvvang), se izročita josebnemu odseku. — Kavno tako se zgodi s ^uxovim predlogom, da se odpravi inseratni davek pri časopisih, koledarjih itd. Po volitvi odseka za Bondov predlog sc seja kouča. Pri-lodnja seja je 26. t. m.
Iz <i</.rbiili zborov.
Deželni zbor Šlajarski.
Poslednja seja bila je 16. januarija zvečer, 'redložil se jc proračun za 1. 1874. Stroški
znašajo 3,164.660 gl. dohodki pa 1,380.654 gl. tedaj primanjkuje še 1,784.000. Naloži se 38 preentna naklada na direktni davek z vsemi državnimi prikladami. Deželnemu odboru se naloži, da vlade prosi, naj privoli tudi naklado na neposrednji davek, n. pr. pri vinu, moštu, pivu itd, kakor na Kranjskem in drugod. Potrdi se računski sklep deželnih fondov za leto 1872. Dalje Iteuter poroča o penzijskem zakladu za ljudske učitelje. Potrebuje se 32.000, dobi se pa 47.000 gl., tedaj ostane 15.000 nad potrebščine. Penzijski zalog že znaša 180.000 goldinarjev. - Dr. Gmeiner poroča o čedalje večji nevarnosti življenja in imetka na deželi. Temu je krivo pomanjkanje intelektuelne, nravne in verske odgoje in omike, pa tudi občine same, ker se premalo zmenijo za policijo. Treba je tedaj ljudstvo izobraziti v šoli, zlasti naj to stori duhovščina (kaj pa poreko nove šolske postave? Vr.), treba je spoštovanja in spolnovanja postav, pa tudi pomnoženja žan-darjev, ki naj pohajkovalee primejo in izroče v posilno delavnico. — Herman s tem poročilom ni zadovoljen; po njegovem mnenju je temu krivo pešanje v veri in razširjanje soci-jalnih liberalnih načel. Temu nasproti stopiti je bolj potrebno, kakor konfesijonelne postave in civilni zakon. Obveljali so predlogi dotične-ga odbora. — Zchok poroča o spremembi deželnega reda. Deželnemu odboru se naloži, da ima pretresovati in v prihodnji sesiji poročati, ktere določbe deželnega reda naj se vsled volilne reforme in postave za državni zbor spremene. Karlon v imenu konservativnih poslancev izreče, da ostanejo pri tem, kar so 1. 1870 v deželnem zboru izrekli o decembrskih postavah, kar tolikanj bolj velja tudi o postavi od 2. aprila 1873. Oni tedaj sprejmejo le tako prenaredbo deželnega zbora, kakoršno dopušča 10. deželnega reda. Posebnega predloga pa ne stavijo, ker že naprej vedo, da bi ne imel večine. — Dominkuš želi pravičnejši volilni red, ker so zdaj Slovenci hudo prikrajšani. Naj se tedaj tako spremeni, da Slovenci dobe toliko poslancev, kolikor jih jim gre. Njegov predlog tedaj je, naj se deželni volilni red sploh prenaredi in ne samo z ozirom na direktne volitve. Za ta predlog je glasovala desna in nekteri veliki posestniki, pa ni obveljal. Konečno je zbor še dovolil 1000 gold. delalskim družbam za pospeševanje poduka za delavce in s živijo-klici na cesarja se sklene.
Domače stvari.
(Sole.) Nek dijak, za več drugov, naš list v Narodu dolži, da je s poročilom o začetku šol dijakom marsikteri goldinarček vzel, ker so od njega zapeljani v Ljubljano prišli. Kaj ji bili pa študentje storili, če bi ,,Slovenec" ne bil prinesel onega naznanila? Ali ne bi bili vsled prve določbe, da se šole začno 21. januarija, prišli v Ljubljano? „Slovcnec" je to določbo le ponovil, pa brez zagotovila, da naj se ne dajo motiti (ko je dijak to v njem iskal, moral je tudi biti v gostilni in imeti žc motne oči) in to zarad tega, ker je medicinalni svetovalec dr. Stockel g. Waldherrju rekel, da naj 21. januarija prične svoje šole. Kako je mogel „SIovenec'; 17. vedeti, da se bode 18. cf. vradni razglas) določilo, naj se šolski počitek odlo/i do obroka, kteri se ima naznaniti »ozneje? V pondeljek jc bil razglas v „Laib. Ztg.", kterega je tudi „Slovenec" precej razglasil, in takrat je bila skor polovica dijakov že Ljubljani, polovica pa na potu. Slišali smo, a hočejo študentje tiste gospode, ki to reč tako pozno in tako malo primerno — po nem-
Skem časniku — razglašajo, tirjati za popotnino. Da za njimi pridejo študentovski gospodarji in gospodinje, branjevke, inštruktorji itd., se ve da zdihovaje so se nekteri učenci podali spet na deželo, češ, sej pri nas tudi koze razsajajo, še hujše nego po mestu, in da gospodinje štu-dentovske zahtevajo svojih plačil; tudi je istina, da je odpustkov sicer mnogo mnogo na ponudbo, da so pa le redki, kteri se jih resno prav vdeležijo! — Ker je filharmonično društvo že pričelo svojo šolo in so dovoljeni bali na strelišču in v čitalnici ta in prihodnji mesec, šolskim praznikom menda ni več dostojnega vzroka; treba je le, da se razglasi šolski začetek vsaj teden poprej, ne pa „sofort", in po domačih listih slovenskih.
(Deželni predsednik) grof Auersperg seje zarad bolezni na pljučah včeraj odpeljal v Gorico zdravja iskat.
(Za prednico) izvoljena je bila včeraj tukajšnjem nunskem samostanu gospa mati Jožefa Štrus, rojena Ljubljančanka.
(Mestni dohodki) za leto 1874 znašajo 130.103 gld., stroški pa 178196 gld. Tedaj bode primanjkovalo 48.093 gld.
(Porotne sodbe) bodo v Ljubljani 23. marca, 26. maja, 27. julija, 28. septembra in 30, novembra; v Novomestu pa 16. marca, 15. junija. 14. septembra in 14. decembra.
(Na včeraj sni sejem) so bili prignali veliko goveje živine in konj, pa nič kaj ne lepih Cenili so jih drago, a prodali prav malo, ker ni bilo kupca.
(Čitalnica) je izdala svoj letopis, iz kte rega razvidimo, da šteje 303 domačih in 30 vnanjih udov. Dohodkov ima 4524, stroškov pa 4211 gold., časnikov političnih 28, podučnih in zabavnih pa 24.
(Slovensko gledišče.) je bilo v nedeljo, ko so se predstavljale „Pogumne Gorenjke", po šteno polno, a občinstvo ni bilo prav zadovoljno s predstavo, deloma ker je igra sama na sebi dolgočasna, brez zanimivega dejanja, na obširno razlečena, deloma ker je bil ma-šinist ueukreten in počasen. Igralci so storili, kar se je dalo, da bi Grmonikovcmu jetičnemu otroku dali življenja, pa kar nc gre. ne gre.
(„Brencelj" štev. 22 , 23 in 24) je prišel ravnokar na svitlo poln zanimive tvarine in okinčan s prav komičnimi in pikajočimi slikami, med kterimi je izvrstna posebno dr. Raz-lagova, ki se z dr. Zamikom, Zagorcem in nemškutarji deželnega zbora vred vsede k mizi, da Iti zajca (dekana Grabrijana) pohru-stati pomagal. Naj si ga brž naroči, kdor ga še nima, ker ravno zdaj prične svoj VI. letnik.
Razne novice.
-	V Mokronogu bil je 25. t. m. ob 3/48 uri hud potres, ki se je po noči večkrat ponavljal.
—	Iz Vipave. Dne 2. svečana bode premlajena naša čitalnica imela priložnost prvemu pesniku našega naroda — Valentinu Vodniku — slaviti njegov nam nepozabljivi spomin. Program tej veselici je mikaven. Za slovesnostnim govorom prične se petje, ktero bodo naši vrli fantje pod vodstvom gosp. Ka-čič-evim v ta namen vršili. Potem sledi odlomek iz .,Marije Stuart-ove" -- prelepo poslovenjeni dvogovor našega slavnoznanega pesnika Fr. Cegnar-ja. Svesti smo si, da ta točka pri naših „lcpih močeh" tudi iskreno k lepemu
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pcvec.
vspehu pomore. Tudi petje gospodičin bode pri novem oživljenju naše stvari lovorovo pe-resice Vodniku v čast utrgalo. Igra: „Butec omikance za norca ima I" — poslovenil Jurij Grabrijan — je živa, mikalna, dogodkov iz domačega življenja polna, dozdaj še ne igrana — utegne marsikoga k vedrilu privabiti. In ker je predpust, poskrbelo se je tudi godba za pošten ples — naši mladini v povedrilo družbiuega življenja. Upamo veseli večer imeti. Program: I. Slovesnostni govor; II. Petje: Mazurka: „Slovo lastovice", moški zbor; zložil K. Bendl. 2. .,Kranjski fantje", moški zbor; zložil A. Ilačič. III. Odlomek iz ..Marije Stuart-ove", dvogovor; poslovenil Fr. Cegnar. IV.Petje: 1.„Lastovkam!i' dvospevgospodičin; zložil *** V. Vesela igra v 4 dejanjih: „Butec omikance za norca ima!" Posl. J. Grabrijan. Med igro in pri plesu bode svirala godba g. Iv. Bernt-a. — Vstopnina k besedi 20 kr. — Sedež 20 kr. — Družina plača za ples 1 gld. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni vdeležitvi vljudno vabi
Odbor čitalnični.
—	V Ilirski Bistrici bodo prihodnjo nedeljo 1. svečana v Jelovšekovi hiši obhajali večerno veselico, pri kteri bode godbo izvrševala vojaška banda. Začetek bo ob sedmih zvečer in nadjamo se obilne vdeležitve.
—	G. B. Raič, župnik pri sv. Barbari na Štajarskem, bil je od deželne vlade obsojen na 100 gld. globe, ker je proti njeni prepovedi slovenskem jeziku spisoval krstne, mrtvaške in poročne knjige. G. župnik se je zoper to raz sodbo pritožil pri c. k. ministerstvu notranjih zadev, ktero pa pritožbe ni uslišalo, ampak razsodbo deželne vlade potrdilo. Lepa ilustracija k ravnopravnosti, ki nam je zagotovljena po §. 19. drž. temeljnih postav!
—	V Trstu se je v nedeljo 25.jan. slo vesno odprla ljudska ekonomična kuhinja, za ktero se je že delj časa po mestu denar po hiral. Leta kuhinja je v ulici „Corsso Stadion" in ima prav lepe prostore. Dobivalo se bo tu kosilo in večerja in sicer v 1. oddelku po 20 soldov, v II. pa po 12 soldov. Naročniki dobivajo 5% rabate. — Precej velik meteor je 19. t. m. ob 6 uri 27 m. zvečer blizo Trsta padel; njegova luč je bila višnjeve barve in trikrat bolj svetla, kakor jo ima navadna zvezda prvega reda.
—	Cesta med Grgarom in Batami na Goriškem ni več varna zarad mnogih napadov, ki se gode po potepuhih.
—	Na Angleškem je postava, da se vsi vjeti hudodelniki fotografujejo. „Britisch Almanakand Companion" od 1. 1871 naznanja, da se je 1. 1871 in 1872 poslalo 43.G34 takih fotografij centralni policiji v Londou. Od 2. novembra 1870 do 30. decembra 1872 pa se je samo v Londonu po takih fotogralijah zasačilo 373 hudodelcev.
—	Benediktinski opat Helfers t o r f e r se je odpovedal poslanstvu za državni zbor. Eni pravijo, da jc to storil zarad tega. ker noče imeti tolikanj služeb in posla, eni pa mislijo, da zarad tega, ker se boji pri pretre-sovanji konfesijonelnib postav priditi v zadrego z dolžnostmi svojega duhovskega stauu. Se mu je tedaj vendar le vest začela zbujati?
—	Varujte se sleparjev. Sleparjev se v Evropi ne manjka, v Ameriki jih je pa še več, in čedalje bolj prekanjenih. V Ncw-Vorku je napravil zastavnico in je slabo pozlačen meden ali mesnigast prstan, kakoršnih se dvanajst dobi za dvanajst grošev, sam pri sebi zastavil, t. j., na ime kacega Jurija ali
Jerneja Bhranil, ter spisal zastavni list, v kterem je brati, da je na prstan, ki je vreden 20 dolarjev, posojenih 5 dolarjev. Na to vrže ist na ulice. Človek memogredoč pobere list, in češ, tu se da nekaj dobiti, gre v zastavnico. ilača 5 dolarjev in vzame zastavljeno reč. Se ve da osleparjeni potem kmalu izve, da je prstan vreden le kacih 15 penezev ali vinarjev. Trajalo je dolgo, dokler je neki prebrisan Angličan, ki je bil šel ravno tako na led, to sleparstvo ovadil. Komaj se je stvar razglasila, oglasilo se jih jc v kratkem 253 ljudi, ki so se dali enako prekaniti. Ta je pa znal, to se c reklo potem o sleparju zastavničarju!
— Samoumori. V Parizu se je prejšno nedeljo ustrelil mlad človek, pri kterem so našli listek z napisom: .,Ustrelil sem se danes, ker nedelje ne morem trpeti." — V Londonu pa se je usmrtil eden največjih borznih igralcev, Merton, ki si je bil, dasi še le 33 let star, na borzi priigral 12—15 milijonov, in zraven tega z neko Dunajčanko, Pfeifer po imenu, priženil še kakih 9—10 milijonov. Pa v šestih mesecih so vsi ti milijoni šli po vodi!
Listnica vredništva.
G. J. S. v G. — Poslani dopis prihodnjič. Tudi podlistek porabimo za pepelnično sredo. — G. Kaulus: Poslano prihodnjič. Zadnjega spisa si nismo upali natisniti, a skrbeli smo, da so zanj zvedeli tisti, kterim je bil namenjen.
Eksokutivne dražbo.
Janez Vodnikovo (601.'
gold.)
Jan. Zom-ovo iz Razor (1750 — 1. Jan. Čupck ovo (310 gl.)
29.	jan. 1. Brdu.
30.	jan. 1. gl.) na Vrhniki.
Novomestu.
31.	jan. 1. Katre Jamnik-ove iz Godešič (3325 gl.), 1. Jak. Triller-jevo iz Dorfarjev (500 gl.) obe v Loki. — 3. Lud. Nič evo v Ipavi. — Fr. Žagar-jevo iz Sabačev (2270 gl.) na Vrhniki.
- 8. Jan. Meršc-tovo z Brega v Ribnici. Jak. Babnikovo iz Babnega dola (432'J gl.) v Ljubljani.
Tel«,ttri»llčnc i1«*iihi*>i<* rciie
26. januarija.
Papirna renta 69 66. — Srebrna renta 74-66. — 18601etno državno posojilo 107 50. — Bankine akcije 988 - Kreditne akcije 242-25. — London 113 45. — Srebro 107.75.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 9.04.
Deiini-ish ene cene.
23. januarija.
Državni fondi, avstrijska papirna renta . .
renta v "rebru.......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. 1., celi. . . .
„ 1860. 1., pol.....
Premijski listi 1864. 1........
Zemljiščinc odveznice.
Štajarske po 6%.......
Kraujske, koroške iu primorske po 5°
5°
> /o
Denar. lilago. 69 60 1 69.80 74.66 74 70 97.75 i 98.25 107.25 107.75 116.60 116.50 143.— 1143.50
93.— 85.—
75.50 74.75
Ogerske po 5%........76.50
Hrvaške in slavonsko po 5•/„ Sedmogradske po 5% . .
Delnice (akcije).
Nacijonalno banke.......
Unionske banke .....
Kreditne akcijo.....
Nižoavstr. eskomptne družbe . Anglo-avstr. banke ....
Srečko (loži).
po 100 gld.
89.-77.—
77__
75.75
!)9p 137.-241.75
Kreditne Tržaške
100 50 „ 40 gld. 40 „
Budcuske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Geuois Wii»discligratz- ove Waldstein-ove
Srebro in zlato.
Ces. cekiui ...'«• Napoleonsd'or
40 40 40 20 40
a.	v.
k.	d.
»»	it
a.	v.
136.50 1241.25 1930.— 940,— 153. 163.60
173.50 174.60 i —.- |ll7.-53.-24.-35.-22.—
21.60 21.60
23.-
23.60 34.—
31.60 22.50 20.50 21. -
5.37 6.38 9.04 i 9.05
iNnpoieonsu ui..............108.- 108.16
Srebro . . . ,.......
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.