V Gorici, v soboto dne 18. maja 1907. jrfiajatrlkrat °»!>taB,in Ao*T » torek, Četrtek :, soboto ob 4- uri popoldne ter stano po po8t» ali v Gorici na dom pošiljana: leto ........15 K ,1 Tečaj XXXVII. ^jemali* a posami5n0 Številke stanejo 10 vin. ^SOCA" ima naslednje izreke-.priiogeV^^ft^ .„!« !*"« »Kažipot po Goriškem in firadiSčanskem" in taiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-^t v letu ..Vozni red Železnic, parnikov in poštni* • jret" ^ mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". jfarotnino .sprejema upravništvo v Gosposki ulici I, nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.f GabršSek j, aaroMla hm doposlane naroCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če „i»io 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Ul Večkrat po dogodbi. Vofle Črke po prostoru. — KeUaine in spisi v uredn^kem delu 30 v vrsta. Za ;>,:;»o in vsebino oglasov odjHKJamo vsako odgovornost. »Vse za narod, Bvobodo in napredek l* Dr. K. Lavrif. Odgovorni urednlk.4n izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo se nahaja v Gospovi ulici St. 7 v Gorioi, v I. nad ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravništTo sa nahaja v Gosposki ulici St 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se poiujajo le nredniitvu Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo 10 upravniStvn. Vj!, . • „PRIM0REC" izhpia neod^ferid od »Sočo« vsak petek in stane vse leto «; K 2(Hi alhgld. 1-60.' \ - »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v Jiasih knjigarnah in teh-le tobakarnah:Schwarz v Šolski nI, Jellersite v Nunski ul. Ter. i^an-na tekališču >os Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski', ulici, L BajfV iio-kopališčni ulici,! Matiussi v ulici fomnica, ! Hovanski v korenski ulici st. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorma. — T«l*fon it. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabrSSek (odfcov. J. Fabčič) tiska in zal. Volilnogibanje m Krasu in Vipavskem. S Sežanščine. Slava Brkinom! Ne župnik Elsnic, ne kaplan Do« jriiec, ne vsemogoče agitacije, niso na-;ih vrlih Brkinov 14. t. m. omajale. Zavedno so stopali vrli možaki na" volišče, dobro se zavedajoč, da jim je ta izbrati poslanca, ki ume njih potrebe ki je sam kmet-strokovnjak. »Gosp. Laharnar ima še sedaj po-ilati nekaj dreves na Barko, Misličo, Vitovlje in Vareje, a mož je zabil kot KrSi hudi okrajni glavar v Sežani. Čakal je predolgo, kajti majnika ni več lina drevesa saditi.« Tako mi je pravil 'uve&ii brkinski mož. Na opombo, da bodo morali še ikrat k volitvi, bil je odločen odgo-'nrstRaje gremo drugič nego ido šli prvič, kajti v drugič lino sig u r n i, da je naš kandidat defini-ino izvoljen. V drugič, kakor prvič, ne ostane niti j eden volilec doma in med temi n« bo nobene kukavice.« Sašo Sežančane in sežanske oko-StofiB bi bilo res dobro poslati v šolo i tem zavednim Brkinom. Milostljiv pogled bivšega glavarja že premoti Tsacega, da pozabi, koliko je škodoval Laharnar sežanski ob-žlni in kako jih je tepe 1. Najbolj čudno pa je, da že toliko-krat kaznovani Rustja vodi na vrvici fopatia in njegove svetovalce. Res te samote bi se morali Sežančani enkrat :tresti! Na Dunaju bode sedel iz naše dekle zopet profesor iz semenišča Gregorčič in morebiti še sodnik Fon. Vprašal Vas, aH ne bo za naše kmetsko ;udstvo naj veča sreča in korist, da nas ^e tam gori zastopal naš kraški do- mačin Štrekel j, ki je sam našega stanu iz izvedenec v vsem, kar spada v naš stan ? Še enkrat Vam rečem: »K Brkinom pojdite se učit možatosti in odločnega nastopa proti vsem Šušmar-jem in klečepiazceml« Zatorej še enkrat: Slava Brkinom! Napreden kmetovalec. Vipavci, vsi na volišče za Štreklja! (Z ajdovskega.) Takoj ko smo zvedeli, da bo ožja volitev med Štrekljem in Laharnarjem, smo se navdušili iti zopet na volišče za Štreklja. Kakor poizvedujemo, dobi pri ožji volitvi Štrekelj dosti več glasov kot pri prvi volitvi tudi v Vipavski dolini. Prav naša Vipavska dolina potrebuje dobrega poslanca. Naša vinorodna Vipavska pa se ne more ogrevati za vladnega človeka, ki ni storil za Kraševce, dasi je bil par let med njimi, nič dobrega. Škodoval jim je pri semnjih, zapiral jih je ter tepel s sabljo. Takega ne potrebujemo, mi hočemo poslanca, ki ume naše kmetske potrebe, in katerega umemo mi. Štrekelj je bil dober državni poslanec v goriškem deželnem zboru, zato bo tudi dober državni poslanec. Njega bomo volili. Ostali del Vipavske doline, ki je volil z goriško okolico, je že tako oropan poslanca,, ker pojde na Dunaj klerikalec Fon v družbi z Gregorčičem, ki je glasoval proti kmetom, torej nas kliče v toliki večji meri dolžnost iti na volišče glasovat za kmetskega kandidta. Vsaj jednega kmetskega poslanca mora imeti Goriška dežela, in ta naj bo Alojzij Štrekelj! golili)! sbod * jltaoitla. Na kratko smo že poročali o tem shodu, ker pa je bil jako lep, naj sledi tu še podrobneje poročilo: Dne 9. t. m. je f bil volilni shod v Štanjelu, katerega je sklicala naša ljud- ska stranka. Udeležba je bila ogromna, prišlo je nad 300 voiilcev, tako da je bila prostorna dvorana Švagljeva premajhna in se je moralo zborovati na dvorišču. Predsednikom je bil izbran Anton Gulič, poročal je o gospodarskem položaju in o državnozborskih volitvah dr. Treo, ki je končno priporočal volilcem posestnika iz njihove srede Alojzija Štreklja, ki je tudi v deželnem zboru vedel pri vsaki priliki gorko in odločno zastopati koristi kmečkega stanu. Posamezne točke poročila so se z velikim odobravanjem pozdravljale in konečno je kot en glas po dvorišču zagrme! trikratni živio kandidat Alojzij Štrekelj. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko so nastopili govorniki iz ljudstva samega.Viktor Sirca iz Godenj je priporočal zastopanje koristi kmečkega stanu po poslancu posestniku, in je drastično opisal lažnjivo agitacijo s prižme in »z nasprot.iih shodov. Žel je mnogo odobravanja. Anton Bole iz Koprive je govoril v istem smislu, tako tudi Alfonz G r m e k iz Avberja. Nastopil je potem Jo sip Vran, ki je z živahnimi besedami opisoval težnje kmečkega stanu in zahteval, da naj v novem državnem zboru kmeta ne zastopa frakarija, ampak zmožen posestnik, ki sam razume iz lastne skušnje trpljenje in težave našega kmeta. Konečno je Valen tin Bat še poudarjal nevenljive zasluge kandidata Štreklja za trtorejo in vinogradništvo na Krasu in po Vipavskem in je priporočal njegovo kandidaturo zaradi teh zaslug, v katerih se ne more ž njim nobeden meriti. V splošnem navdušenju je potem zaključil predsednik shod. Ta shod je najboljši dokaz, da se naše ljudstvo otresa po malem ne vere, kakor se je od vseh strani poudarjalo, temveč duhovne politične vlade, katere se še mnogi boje, katera pa vsem in menda tudi mnogim duhovnikom preseda. Štanjel je bil še pred nekaj leti klerikalna trdnjava na Krasu, v kateri je gospodaril kurat in sedanji župnik Štrancar, danes se pa prebivalstvo štanjelsko veseli tega, da se je znebilo njegovega političnega jarma, in tako naj tudi ostane. Navdušenje je vladalo na shodu, s takim navdušenjem so šli volilci na volišče, tako navdušenje je ostalo, in s takim navdušenjem pojdejo zavedni kraški volilci zopet na volišče. Plahajnar u Zgoniku. Povsod je beračil, nazadnje je prišel s strahom tudi v Zgonik. Držal se je kot Ribničan, ki je rekel: Saj dobro vem, da v tej dolini ni mojega konja, ali vsejedno ga grem iskat. Že osem dnij smo slišali glasove: danes pride Plahajnar imet shod, pa ga ni bilo; jutri pride Plahajnar; težko smo ga pričakovali, nazadnje je pa res prišel ter jo vsekal v farovž. Raznesla se je vest, da bo shod zvečer, ali varali smo ae; shoda ni bilo, Plahajnar jo je po-pihal Za pozdrav pa je slišal klice po polju, kateri mu še vedno brenčijo po ušesih. Nismo ga še pozabili iz leta 1901., ko je nam pomagal podaljšati lov; ta-Krat je držal roko protestantu, sedaj pa hoče, da ga bomo mi, katoliški kristjani, volili. O, tega pa ne. Od kdaj pa je Peter tak kristjan ? Naš nune nam pridiga, da peša vera in rad govori o brezvercih. Ob času lova je pridigal, da so vsi lovci brezverci, tisti, ki. jim pomagajo, so pa lovski psi. Torej je tudi Laharnar brez v erec, ker ga poznamo kot strastnega lovca. Zakaj nam vsiljuje brezverca za poslanca, in mi da bi bili lovski psi, da bi volili, takega. Tega pa ne, mi smo kristjani, in kristjana bomo volili: Alojzija Štreklja! Kako drži Laharnar dano besedo. O tem nam priča dogodba osebe, koja je službovala pod nadvlado glavarja Laharnarja v sežanskem okraji. Hude neznosne razmere so bile (kedaj in kje ve* Laharnar dobro) in zakrivil jih je mož iz one vrste, kateri Dvajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) . Spominjam se, odvrne Planchet, ljubil je pi-jjH ali bolje, rad je pil. Toda ni pil, kakor drugi. logove oči niso izražale ničesar, kadar je dvignil čašo *^tom. V resnici pa je ta molk glasno govoril. Meni se •eJsaj vedno zdelo, da ga čujem šepetati: »Pridi, pi- preženi moje skrbi.* In kako je znal odbiti ko- ¦Jh\ rcu dno ali steklenici vrat! samo on je umel to tako. ., — No, in danes, nadaljuje d' Artagnan, nas čaka i 'ostna prikazen. Ta plemeniti mož ponosnega polj"' ta lepi vitez, tako blesteč v svojem orožju, da I' ae morali ljudje čuditi, da drži v roki priprost meč i-f6?0 P°veljniške palice, ta človek se je skoro go-iv° vZ^ememl v sključenega starca z rdečim nosom jokavimi očmi. Morda ga najdeva ležečega na trati, ,, °der naju bo gledal z mrtvim očesom, morda naju ne spozna. Bog mi je priča, Planchet, izognil bi ^Wa^ p,rizoru» ko bi mi ne bilo do tega, da izkažem '-*0Vanie tej slavni senci slavnega grofa La Fčre, ""j?'ga toliko ;abili. '«hko ancftet je dvignil glavo ter ni rekel niti besede; igogpJ'*3 Je videlo, da čuti v srcu isti strah kot njegov — In potem ta starost, nadaljuje d'Artagnan, Athos je .sedaj star; morda tudi beda, kajti gotovo je zanemarjal tisto majhno imetje, ki ga ima; in ta umazani Grimand, bolj nem kot kedaj, še bolj pijan nego njegov gospod... vidiš, Planchet, vse to me reže v srce. — — Zdi se mi, kot da sem tam ter ga vidim, kako jeclja ter se opoteka, pravi Planchet obžalovalno. — Moja jedina skrb je, odkrito povem, nadaljuje d'Artagnan, da ne bi Athos v trenutku bojne pijanosti sprejel mojega predloga. To bi bila zame in za Porthosa velika nesreča in prava sitnost; toda pri prvi orgiji ga zapustimo, pa bo. Ko pride zopet k sebi, bo razumel. — Na vsak način bova kmalu na jasnem, gospod, pravi Planchet, ker se mi zdi, da so ti visoki zidovi, ki žare v žarkih zahajajočega solnca, zidovi mesta Blois. — Skoro gotovo, odvrne d' Artagnan, in ti vitki, visoki stolpiči, ki jih je videti tu na levO v gozdu, spominjajo, kakor sem čul, na Ohambord. — Ali se oglasiva v mestu ? — Seveda, da kaj poizveva. — Gospod, če se res ustaviva, bi vam svetoval, da pokusite tiste majhne lončke smetane, o katerih sem že toliko slišal; v Pariz jih, žal, ni moči naročiti, treba jih je jesti na mestu. — Prav, le potolaži se, jedla jih bova! odvrne d'Artagnan. V tem trenutku je zavil s kolovozne poti ha cesto, po kateri sta prihajala naša jezdeca, jeden izmed tistih težkih voz, na katerih vozijo voli lepa drva, po- sekana v gozdovih ob reki Loire, ki se raztozajo vse tja do pristanišč te reke. Pred vozom je stopal človek, ki je držal v roki dolgo palico, v katero je bil zasajen oster žebelj in s katero je priganjal počasne živali.' — He! prijatelj I zakliče Planchet. — Š Čim vama morem ustreči, gospoda ? vpraša kmet v tistem čistem jeziku, ki ga govore ljudje v tem kraju in ki bi osramotil meščane puriste, ki bivajo na trgu Sorbonne in v vseučiliški ulici. — Iščeva hiš6 gospoda grofa La Fere-ja, odvrne d'Artagnan; poznate li to ime med graščaki tu v okolici ? Kmet je privzdignil klobuk, začuvši to ime, ter odvrnil: — Gospoda, drva, ki jih peljem, so njegova; posekal sem jih v njegovem lesu iii sedaj jih peljem na njegov grad. D/ Artagnan ni hotel dalje izpraševati tega človeka, bal se je, da bi moral morda slišati še od koga drugega, kar je bil že sam rekel Planchetu. — »Gradič pravi sam pri sebi, »grad«! Ah! razumem ! Athos ni potrpežljiv; prisilil je menda, kakor Porthos, svoje kmete, da mu pravijo monseigneur ter imenujejo njegovo gnjezdo »grad« : imel je težko roko, ta dragi Athos, zlasti, kadar je poprej pil. Počasi so se pomikali voli naprej. D' Artagnan in Planchet sta jahala za vozom. To jima je začelo presedati. — Pot je torej ta ? vpraša d" Artagnan, in greva lahko dalje po njej, brez strahu, da bi jo zgrešila ? (Daljo pride.) sedaj v nebo dvigajo Laharnarja. Trpljenja, nemirov, razburjanja toliko, da je bila siljena ona oseba, brez vsaktere svoje krivde — po polletnem, pravem, duševnem mučeni&tvu, kar mogoče hitro zapustiti oni kraj, in naprosila je glavarja Laharnarja za hitro pomofi. Po par dnevih je dobila dekret premestitve. Toda — za nagrado vsega vstrajanja- dobila je najslabši kraj in najtežavnejši posel celega okraja. Branila se ga je, užaljena do smrti — in še-ie, ko jej je glavar obljubil s pri-detkom drugega leta boljše mesto, odpravila se je strta na duhu i zdravji v novi kraj. Koncem istega leta je uložila prošnjo za častno obljubljeno mesto — toda La-—barnar. je pojedel syojp_ besedoL v nekem farovžu ter pustil njo na onem mestu, koje je sprejela v skrajni sih samo pod pogojem, da se jej pozneje podeli kaj boljega. Peter, Peter nepozabni so še oni časi in Tvoje takratno vnebovpijoče postopanje ! Dal dobri Bog in zavedni Kra-ševci (pričakovati od tebe nimajo kaj), da bi Ti majnik zarii globoko v dušo oni grenki čut, - katerega zasluži tako ravnanje. ličiteljsfvH ajdovskega, komenskega in sežanskega volilnega okraja! Stojimo pred durmi ožje volitve med Štrekljemin Laharnarjem. Pri prvotni volitvi je bilo več kolegov navdušenih za tržaškega prvoboritelja g. dr. Gregorina vsled njegovih znanih vrlin in zaslug za tržaško narodno šolstvo. Žal, njegova kandidatura ne more se sedaj več upoštevati. Torej za katerega kandidata naj gre naš stan zadnjo uro v boj? Odločitev je lahka. Pod Laharnarjem smo težko dihali. Previsok gospod je to bil. Kakor z vsakim kraškim kmetičem, županom in sploh z vsakim njegovim podložnim, ravno tako kruto in brezobzirno je ravna Iz učitelj st v o m. Vrhunec vsega pa je to, da se je v volilni borbi v svrho svoje zmage podal pod okrilje najzagrizenejših naših sovražnikov, katerim je šola pro-kletstvo za narod, in je javno obljubil plesati po Šusteršičeve :> taktu. Da se mu dalje do zmage pomore, čuti je po naših cerkvah vsako nedeljo blatiti učiteljstvo, in ostudno laž, da hočemo slovenski učitelji vreči križ iz šole. Na ta način torej blatijo njegovi agitatorji učiteljstvo in šolo. Žal, da se med temi agitatorji nahajajo tudi taki, ki so odborniki naše dične »Zaveze«, in katerim je učiteljstvo poverilo zastopstvo v okrajnem šol. svetu! Štrekelj je na svojih shodih v prvi vrsti omenjal šolske potrebe v naši deželi in šibal ostro nedostatke obeh učiteljišč in srednjih šol. Naša dolžnost je torej, da napnemo vse svoje moči, da zmaga narodno-na-predni kandidat, da zmaga kmetski kandidat, da zmaga kmetski strokovnjak in da bode naše kmetsko ljudstvo, med katerim živimo in delujemo, po svojem kmetijskem strokovnjaku zastopano na Dunaju. Več nar.-naprednih učiteljev. PlahajBar proti slovenski zastavi in proti fflladeničem-naljornikom. (S Krasa.) Ali se še sp-irinjate, g. Peter, kako se je glasil pred ni leti oglas na nabornike, da naborniki, ki pridejo aH se pripeljejo v Sežano na nabor, ne smejo prinesti s seboj zastave. Prepovedal jim je torej to edino veselje, ko gredo oddat državi svoje meso in kri. In kako strogo se je izvajal oglas glede prihoda; če ni bil do pičice točen, marš na ričet. Ko so potrdili kakšnega fanta, marš v arest. Vlak je imel zamudo, mraz je bil, ni bilo lahko priti prav točno v Sežano, ali vse prošnje, vse ni nič pomagalo; 24 ur aresta je ukazal sežanski In sedaj naj bi ga volili? Da nas zopet zapre! Tega pa ne. Dragi Peter, vedno si bil proti nam — sedaj bomo pa mi proti tebi! 23. t. m. se že lahko odpelješ v Bukovino. Volilcem, ki niso volili na dan 14. maja! Dosti je volilc?v. ki niso šli volit na dan 14. t. m. Če pa U bili šli, bi se bili odločili za Štrektja, ker jim je najbolj simpatičen kandidat. Tudi vsi tak« vctflci naj stopijo dne* 23. t. m. v volilno dvorano. Kliče jih dolžnost pomagati dati slovenskemu ljudstvu na Goriškem zastopnika v poslanski zbornici na "Du"naTu7""'"" Vse ozire na stran, nevstrašeno na volišče. Volilci, ki bi še a*.'-Al doma, bi delali proti svoji lastnim koristim! tije, ne marajo; zlasti ne, če samostojno misli ter hoče tudi res kaj storiti za kmeta. Na Kranjskem klerikalci izvolijo kakega poslanca iz kmetskega stanu, ali poberejo le kakšnega tacega, ki jim slepo vse prikima; imajo ga le za parado kmetom. Od tacega nimajo kmetje nič dobička. ------- Ali čim bolj se zadirajo v našega kandidata, toliko bolj je prirasel našim srcem, toliko bolj uneto pojdemo v boj za Štreklja. Od njega smemo pričakovati koristi za svoj stan. Da je dober za nas, to kaže klerikalno zaganjanje v njegovo osebo. »Gorica« in »Primorski list« se zaganjata v vsacega, ki hoče kmetu pomagati; zato tudi v Štreklja. Ali mi ga bomo volili, in kličemo tudi drugim, ki ga niso volili pri prvi volitvi, da ga volijo sedaj. V boj za Štreklja! On mora biti naš poslanec Živel Štrekelj, kmetski poslanec! Mnogo volilcev. Cvetke s klerikalnega shoda d Robdilju. (S Krasa.) Ker so se klerikalci bali, da v Štanjelu propadejo, so priredili dne 12. t. m. zaupni volilni shod v Kobdilju pri g. Mahniču. Na-prednjaki so prišli v obilnem številu iz sosednih občin in zahtevali javen shod. Kljub vsej kulantnosti, s katero so naši zastopniki prosili dr. Pavlico, naj vstreže naši želji in naj ne razburja ljudstva s tajnostjo svojega shoda, ni hotel vstreči, ampak se je shod vršil tajno. A nesreča nikjer ne počiva, ker imeli so smolo in so slučajno vabili med se nad polovico naprednjakov iz sosednih občin. Kljubu protestom se je imenovalo predsednikom g. viteza Fabiana, ki je obljubljal, da dobi besedo vsakdo, a je svojo obljubo nazadnje snedel prav nevitežki. Dr. Pavlica je mej hrupnimi ugovori povzdigoval dr. Laharnarja v deveta nebesa, češ, da vsi pravijo, da takšnega kandidata, kakor je dr. Laharnar, ni pod solncem. (Klic: Res ne!) Govornik se je nato povspel do trditve, da njih stranka ni duhovniška; oni sami, da se bojujejo proti duhovniški nadvladi (klici: Proti svojemu interesu ni mogoče delati!) ampak da je Ijud-ska-kmetska stranka. Kmetje so steber človeške družbe (klici: A to smo mi, a ne vi. Živio naš zastopnik Štrekelj 1) Nato je prešel na deželno užitnino, ki ga je pa kaj kmalu dovela v konflikt z volilci, ki so zahtevali pojasnila, kaj je s furlanskim mandatom. Dr. Pavlica, ki je obljubil govoriti tudi o tem, je dano besedo snedel. Rekel je, da naj prebiramo nSočo", in videli bomo, kako laže in farba. (Klici: Hvala za dovoljenje!) Govoril je tudi o liberalnem deželnem gospodarstvu, j | pri katerem je romalo mnogo denarja v Italijo (klici: Saj še t Od maš!) Hvalil je klerikalno organizatorično delo, a liberalci, ki so vsega siti, ne delajo ničesar. (Klici: Vi ste lačni! Od lakote se redite 1) Govoreč o razporoki je pokazal mož svoj neprostovoljni humor. Djal je, da je sv. zakon v nevarnosti, če bi kdo napravil v njem le majhno luknjico. (Smeb, aplavz, šale, odmor.) Ko je omenil o svobodni šoli, je sledilo slovesno vprašanje: „AU še verjete v Boga ali ne?" Bavnotako je bil slovesen tudi odgovor: »Verjamemo". Če verjete, sram vas bodi", pa je bil vsklik, ki je nas presenetil. (Klici: A tako! To je vaš nauk, a ne naš) Nadaljeval je v pridgarski ekstazi. (Klici: Saj nismo v cerkvi!) K sklepu je priporočal „najboljšega kandidata" (klici: Po vašem mnenju!) in sklenil, ko so odrekla že vsa druga sredstva, z narodno ekstazo, kateri so sledili klici „živio Štrekelj!" Nihče ne ve, kdaj se je shod zaključil; naše preprosto ljudstvo je pustil vitežki g. predsednik nevi-težko na cedilu. Poslanec, ki bo kaj vreden. (Z Vipavskega.) . Niti jednega drugih tjudskih kandidatov niso klerikalci tako nesramno obirali kot Štreklja. Vse, kar so si mogli izmislit^ so mu izrekli; zaničevali so ga, v nič stavili, smešili, obrekovali, žalili; prav videlo se je, da jim je najbolj zopern Štrekelj. To pa so delali zaradi tega, ker je Štrekelj kandidat ljudske stranke in kmetskega stanu. Klerikalci pa stojijo na tem stališču, da naše kmetsko ljudstvo ne sme imeti poslanca iz svoje srede. Ljudskega zastopnika, ki je vzrasel iz kme- Ali to res StreMj osamljen t parlamentu ? Klerikalci begajo volilce, češ: če bo Štrekelj izvoljen, bo osamljen v parlamentu in ne bo mogel nič storiti za svoje volilce. To je le grda farbarija klerikalnih sleparjev. — Štrekelj v poslanski zbornici ne bo osamljen. Izvoljen bo ljubljanski župan Hribar; izvoljen je na Koroškem Orafenauer, ki je stal lani očitno v boju proti brezdomo-vincu Šusteršiču ter se moško podpisal pod članke v »Miru*, kjer je povedal take dr. Žlindri, da mu morajo še sedaj šumeti po glavi; izvoljen je v Trst m dr. Rybaf; izvoljen je na Štajerskem na-prednjak, in tam prideta še dva na-prednjaka v ožjo volitev, ki bosta gotovo izvoljena; tukaj so trije poslanci iz Istre, in iz Dalmacije pridejo v parlament poslanci, ki bi se tudi lepo zahvalili za to, da bi stali pod absolutno Šusteršičevo komando. Želeti bi bilo seveda, da bi bila slovenska delegacija na Dunaju združena, ali klerikalni general šusteršič je že jasno povedal, da noče ni kakega skupnega dela, marveč hoče le komando nad vsemi. Ohienjeni poslanci pa se ne bodo hoteli vreči pod noge Šusteršič" ampak bodo morali ustanoviti svoj klub, v katerem lahko veliko storijo za svoje volilce. Štreklja torej ne bo potreba biti o-samijenemu. Župan Hribar ima lepe zveze s Čehi, torej je tu zopet velika zaslomba. Ej, vse kaže, da bo delovanje Štrekljevo v poslanski zbornici prav vspešno! (glasovnice dobe volilci ? ajdovskem okraja od zaupnikov strank. - Volilcem bodo vsi-Ijevaliiglasovnice tudi zaupniki klerikalcev z imenom Plahajnar. - Vsakdo naj vrame glasovnico klerikalcev, da bo imel mir pred agitatorji, ali 23. t. m. naj odda našo glasovnico z imenom: Alojzij Štrekelj, in deželni poslanec iz Komna. >ali Volilci na Krasu in Ajdovskem Kljubu strašnemu pritisku od \\o rikalne strani, kljubu nečuueni zlorabi «ere in cerkue u politične namene, kljub»] strastni agitaciji nasprotne stranke -se "oliki na Krasu in fljdouskem uendari po uečini držali hrabro ter g|asoo. proliklerikalno. Prišlo je do ožje uolitue mtm Štrekljem in Isaharnarjem. rj ožja uoliteo se bo vršila 23. t. m. Prepričani smo, da bodo pri $fm uolitui i]lasouali za Štreklja usi oni, jfj so mu oddali sedaj suoj glas, in ^1 čakujemo, da se pridružijo še drugI tako, da bo izuoljen kandidai ljudskf stranke gospod Alojzij Štrekelj. Gre za čast Krasa in fljdou gre za čast goriških Slouenceu, zaid osi dobromisleči, zauedni vjolilci, na uJ lišče oddat glasoue za ljudskega kanfij data Alojzija Štreklja. Goriški Slouenci so že douolj udari jeni z izoolitoijo izdajice dr. Gregorčiča in če pride še fon o držauni zbor, si| dua oolilna okraja tako rekoč bre zasiopnikou, — torej je dolžnost uolilj ceu na Krasu in fljdouskem, da siopiJ u kar najuečjem šteoilu na noge t J izuolijo ljudskega kandidata Alojziji Štreklja. Farovži že ima je Gregorčiča ii ?ona — ljudstvo še nima nič. Zaid gadei je dolžnost, sueta dolžnost uoiii ceu na Krasu in Ajdovskem, da daji slovenskemu ljudstvu na Goriške^ vsaj jednega poslanca. na noge! Glaue kuišku! nič s| ozirati ne tia leuo ne na desno, anpl misliti samo na 23. dan t. m., na dal ožje uolitue, takrat pa: vsi na volKAJ izvolit poslanca slovenskemu fjiitfj stvu na Goriškem! Kmetje, delauci, neustrašeno lišče, ako hočete imeti svojcjja po| slanca u dunajskem parlamentu, Izuoliteu Štreklja bo prauiizraJ ljudske volje ter glasen dokaz nnsproN nikom, da po Krasu in fljdouskem nh majo ničesar ueč iskati — da tu odloj čuje ljudska uolja, katera zmaga prej ali slej tudi u drugih uolilnih okrajiiij tako bodi! I Dolilci, na uolišče za Štreklja] Kliče Oas sueta narodna dolžnost. Pričakujemo, da bo tudi volilcem ? Sežanskem okraja na tak način olajšana volite?. — Volitev bi bila sila težavna, ako bi delili glasovnice šele na dan volitve. To bi bilo dvojno delo. Izgubljene izkaznice. Kdor je zgubil izkaznico, more dobiti drngo edino na glavarstvo, — in sicer iz Ajdovskega okraja v Gorici, Kra-ševci pa v Sežani. Da pa na glavarstva izroče novo izkaznico, mora volilec dokazati, da je res tisti, ki je v imenika. Za ta dokaz je potrebno bodisi potrdilo županstva ali kaka druga legitimacija, potni list itd. Volilci, ako ste Izgubili izkaznico, brž na glavarstvo po novo. Agitatorji, pazite, da se to zgodi! Preglejte, ali imajo vsi volilci izkaznice. Moll-ov Seidlitz-prasek je za na želodcu trpeče neprekosljhn ^'.b;' katero ima prc&ost pred vsemi dmiviii ^:-' stičnimi čistil, kroglicami in grem*i-um. Cena orig. Škatlje K2*- Ponarcjanje se sodnijsko zasleduje. Moll-ofo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepČaCjoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlanjenja vsake vrste. Orip. steklenica K ISO Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnieah. Glavna lekarna .._... A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Duaaj, i Tachlaoben 9. ,. f.H(i Zaloga v Gorici v lekarnah: G.^Crisfto"1 L. Gliabich, A. Giroacoli. Domače in razne nouice. PrOMflCl|a. — Včeraj je bil na dunsj^ vseučilišču promoviran doktorjem niodro^ gospod Karol P i r j e v e c, sin g- nt svetnika Pirjevca v Gorici. Čestitamo. Poroki. — Danes se je poroti :il S*P{ iievod; Ignacij T rop p, c. kr. orožniški_ postaje' z g.o Petrino Droč. Naše čestitke! Danes se je poročil v Vrtojbi jj* Josip Vovk iz Bilj, vinski trgovec i^ sestnik, z g.Čno Emo Humarje Vrtojbe. Vse najbolje! (Daljo v prilogi) priloga „Sota" it. SB. z dne 18. maja 19B7. Dva odlična Slovenci v Gorici, — v Gorico sta došla čez praznike gg. dr. Josip V o Šn j a k, starosta slovenskih politikov in odličen pisatelj naš, in g. dr. Pavel T urne r, pisatelj in svojofasno širokoznani slovenski Ahasver. Stanujeta pri g. dr. Mihaelu Vošnjaku v Gorici, ki je brat Josipov, Dobro došla v naši šalil * * ' **v-'-V*v.--.i. V pokoj je Stopil deželnosodni svetnik E. SehHiarda v Gorici. Tem povodom je dobil _ naslov nadsvetnika. Za Gregorčičev spomenik: Okr. posojilnica v Bovcu ¦ • • /¦ •" . • ••- > • • • -'K**- fHJ---—<¦ prejšnji iziaz . . „ 529 94 Skupaj K 559 94. Bralno In pevsko društvo v Štandrežu vabi na veliko veselico, ki bo v ponedeljek dne 20. maja 1907. v prostorih gosp. Karola Turri. Vspored: I. Bartl: „0j Planine*, mešan zbor bralnega in pevskega društva iz Št. Andreža, g. Govor. 3. Adamič: »Naša zastava", možki ibor društva „Nada" iz Sovodenj. 4. Brož: % valovili jadranskega morja", tamburaško fcštvo „Štandrež". f>. Godba. G. I. pl. Zaje: 1/insky", možki zbor »Slovenske Čitalnice" ji Solkana. 7. Godba. S. Hudovernik: nPre~ jernu", možki zbor »bralnega in podpornega društva" iz Gorice. 9. Godba. 10. Komel: fNoč na blejskem jezeru", možki zbor bralnega in pevskega društva iz Št. Andreža. 11. Godba. 12, Spevoigra: »Zanikerna triperesna deteljica", društvo „Nada" iz Sovr^enj. 13. ries. — Začetek ob 3. uri in pol popoldne, Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 vinarjev, k veselici 40 vinarjev, k plesu udje 1 K, neudje 2 K. K obilni udeležbi uljudno vabt odbor. Češki rodoljub v Gorici. — v četrtek je doSel v Gorico g. dr. Josef Scheiner, odvetnik v Pragi, starosta Pražkega Sokola, načelnik Sokolske zveze, — velik pospeševatelj Ješkoslovenskega pobratimstva. — Zvečer se ]e zbrala na vrtu pri Jelenu odlična družba mestnih Slovencev, ki so zvedeli, da pride dr. Scheiner zvečer tjekaj. In prišel je. — Naši pevci so zapeli njemu na počast več pesmij pod vodstvom g, Michla. — Dr. Scheiner je odpotoval v petek domov. Zakaj je laharnar tako hitro ivaoziral? -Uharnar je postal še mlad vladni svetnik. Maj? Politični uradniki avanzirajo hitro, k znajo dobro karniflati ljudstvo. In La-tonar je to znal. Preziranje, zapor in sabljo je imei za nje. Kot turški paša je vladal po Krasu. Kit se je še posebno skazal ob času nesrečne smrti cesarice Elizabete, je kmalu avanziral. In za to naj bi bil sedaj zastopnik Kraševcev, katere je zatiral ?! — Kako avanzirajo hitro oni politični uradniki, ki se skažejo proti ljudstvu, nam kaže slučaj iz novejšega časa: Treo, ki je služil v Sežani, je bil imenovan komisarjem extra statum, iakor hitro je bil nastopil proti Kraševcem lani ob otvoritvi nove železnice. — Vse to govori čisto jasno. Klerikalni hujskači se preložili svej fcvartlr na ftlS ter organizirali divjo gonjo na volilce. S slepar« tvom, s terorizmom, ki se je izkazal te drugodi, hočejo nastopiti še v podvojeni ffi?ri po celem Krasu in Vipavskem. Po cerkva bodo lagali, da se bo vse kadilo — ali zavedni Kraševci in Vipavci pokažejo tej bandi, d« nima nič iskati med njimi. Zlasti se ho-wjo vreči na one volilce, ki 14. t. m. niso golili Te opozarjamo še posebej, n*.j pokajo sleparjem vrata. Vsi dobromisleči Kraševci ic Vipavci, ne dajte se begati po bjfez-l^tnih ljudeh, zapodite Plahajnarja od sebe -m izvolite poslanca iz svoje srede. Farovškim ne dati v roke glasnice ne izkaznice! Iz Kalidifj!. — Trgovec Nabrgoj Drago- nnr v Kobdilju agituje strastno za klerikalno stranko. Teka kot pes okrog s kolesom ter i0vi nezavedne duše za klerikalno bando. MJn' se, da je za to prejel 1700 jajc od Ve'ikonočnih listkov, saj jih je bilo en koš j301", koje je ubogo ljudstvo varčilo za od- Pfavo spovednih listkov. Uboge ženice, *sto same jih cvreti doma. Cerkve ni vi- e ta človek že leta in žena njegova sama javlja, da ni bil že 15 let pri spovedi. J?J ie ljudstvo, da je govoril z g. Ga- .SiJ v * da de,a za naprednega kandidata. P'1 je tudi druge napredne može, da on , edno za napredno stran, a je agent Uhai kašci larnarjev, ker imel je čast večerjati na lem Pn.. Mannlču v Kobdilju z Laharnar-Jrnat la*ega ljudstva. ' Ubogi backi! Lah, so »šnicel*. To so lepi možje! steh • m ^abrgoj skupaj, to so krščanski Kobdiljci, odprite oči ter volite kmetskega kandidata Štreklja. Dornberškl župnik Lovro Ivančlč obsojen radi Žaljenja Časti. — Predpustne veselice, ki se je vršila letos 10. februarja v gostilni Krševa-nija v Dornbergu, sta se udeležili tudi dve znani narodni dornberški dami V slovenskih \^Sp6ti^iimz\r-r*mmk\Tsmifmk obrazi. To priliko je porabifprihodnjo nedeljo župnik; pri popoldanski službi božji je sramotil dami na prižr ovo MILO je najboljše! Schichtovo milo je najboljše in najcenejše. Da se le parkrat potegne po perilu več izda, nego večkratno drgnenje s slabim milom. Schichtovo milo je skrbno sestavljeno iz najbolj prikladnih snovi, zato ima neko posebno Čistilno moč, katere druga mila nimajo. Gospodinje! Rabite vedno Schichtovo milo, ker si ž njim prihranite: čas, trud in denar. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. $1. 2. — Filijalka v Dornbergo. —- Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroči/i j izvršuje točno in natančno po želji' naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko no* priporoča gorlSfo pince, potice Itd. Anten Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. > TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliee nlreberikaga la drobne!« blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike- Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE žtt Arojašd in ševl/arje. Svettnjlce. — Rožni venci. — Ma*ne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. \ Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje-krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgin ter na deželi- i in socialno-demokratičnimi kandidati, glasovali | za meščanske kandidate. Kompromis mod Čehi. — MladoČehi, Staro-čehi, nar. socijalisti in radikalei so napravili kompromis za ožje volitve. Vsled tega je zagotovljena izvolitev ministra Forta, Klofačain Kaftana, Kramafeva pa Se vedno dvomljiva. Ne hodite spat nt travnike! — iz Bihem-berga: Pozor, kmetje, na travnikih spati, je nevarno. 25-letni mladenič A. U. je šel spat opoldne na travnik. Ko je zadremal, mu je prilezel precej velik modras na glavo. Mladenič se je prestrašil, posegel na glavo ter vrgel kačo proč. Čez čas so jo ubili. Razdružitev zakona! Koliko kričanja, pisanja in sovraštva 1 Nikdar nam ni Slo v glavo, kako so se zakona lotili ravno duhovniki, katerim je zakon prepovedan. Kako naj krčmar priporoča gostom ono vino> katerega sam ne sme vživati? Kako naj sodi riba o zračnih višinah, in nasprotno ptič o morskih globinah ? Nemogoče! Koliko krika in vika, koliko novih peklov bi nastalo, ako bi.se mi iz i gotovih, opravičenih razlogov vmešavali v zakrament sv. mašniLovega posvečevanja 1 Seveda, mi ne smemo, kar je duhovnikom ne samo dovoljeno, ampak celo priporočeno. Zopet politika pred vero! Misel o razdružitvi zakona se je porodila ravno na katoliškem Gabilo k občnemu zboru Okrajne posojilnice V Bovcu v nedeljo 26. maja 1907. ob 3. uri popoldne •¦•¦•¦- -¦.:¦¦¦--:¦¦ pri Huberju .....S3 DNEVNI RED: Potrjenje letnega računa za leto 1906. Volitev načelstva. Volitev nadzorstva. Itačelstvo* Poskusite, potem sodite! DilJfl !12lihnliČP WCtO pa vendar P° zmernih cenah flVU UajlJUlJOU VlOlU prodaja v sodcih in steklenicah Delniška družba združenih ph/ovapen Žalec in laški trg. t Gorici Hiva Koren št. 8-10 t Wču nasproti Bolafflo-Ti zalogi m Jakob Jeras, zastopnik. Adolf Fey urar in optiker s vgglu Tekaiišča Frana Josipa io Via Leoni v GORICI jpjHia popravi ir in optičnih predietiv vseh vrst. #3p žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -— in optičnih predmetov. -------- It vsako uro se jamči 1 leto W\\ ZaSčitnft znamka: „Sldro" Liniment. Ca ptic i comp. I Anker-Pain-Expeller j« splošno priznano kot izvrstno bol kidajoče mašilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDR0" potem se je - gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA UKARNA > Ki * ,. Klatcm tevn " v Pragi Ir^Sl ITij EliBabothgasBO 8?ov. h nova. ||( T ]| Ugodna spomladanska prilika! Pozor! Pozor! Kolesa v najveCji izberi z enoletnim jamstvom od K 90-—- naprej. Kolesarske potrebščine ; izvrstne zraCne cevi po K 3'— Fini plaSCi od K 550 naprej. — Acetilen-svetilke od K 260 naprej. — Konusi za „Freilauf" z bremzo od K 14--— naprej. — Slasivne pumpe na nogo, iz litega železa, od K 1*60 naprej, — zvonci od 80 vin. naprej, — držaji od 30 v. naprej, — streSice proti blatu iz kovine ali lesa po K 240 za garnituro, — Jeklena prevrtana platišča po K 1-80. — Emajl-lak po 50 vin., — hupe od K 1*70 naprej. — Osi, konusi, okovi za osi različne velikosti so vedro v zalogi, — Vse potrebščine za motorje in avtomobile, popravila, poniklovanje, emajliranje so v lastni delalnici najtočnejSe in pc- nizki ceni izvršuje. Zahtevajte naS obširni cenik, kateri so vsak dan razpoSilja. Bazpošiljalna tvrdka za kolesarsko industrijo: Dunaj, L, Stubenrlndg' 6. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vinu in liktjrj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah, *"•« Cugen Grion Gorica, ulica formica št. 4. Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh. Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjske posode. Vse po zmernih cenah. Delavnice i električno gonilno silo. C. kr. . priv. TELEFON šl. 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Studenec Maršner-jevih-šumečih-bonbonov (malinov-, limonin-, jagodov-, CeSnjev-, in prvencev okus) napravljene šumeče limonade noprekoBljive. Pristno samo z našo var» Btveno znamko. — ItazpeČa so toh bonbonov nad 40 iniljon. na loto. ~ Edini izdelovatcljf: Prva Češka akcijska družba orijent. sladkor, in Čokoladnih tavam, Kraljevi vinogradi, preje A. Maršner. Tovarna slamnikov F/ Cerar Domžale — Stob se priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke. Postrežba točna. — Cenik na zahtevo poštnine prosto. Svoji k svojim! ' Narodna tvrtka fl. Primožič, Cesta Frana J sipa št. 58. Livarna izdeluje 2; znano natanjčnostjo vsako delo ::: litega železa, brona in drugih kovin &a tovarne, mline, o^r^ne zavode, stavbe itd. itd. Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena i: 2000 kg teže in višje za vsak komad. Računi, proračuni in predelava načrtov zastonj. E)iKv>oa cena b*ez ^ooHa^nce. Hovodošlo blago za spomladansko sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici fn trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici j tek. frana Hosipa 35 — tek. 3os!pa Derdi 33. Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vran telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. M. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga = jamčim. =¦ priporoča svojo delavnico Gorica ~ ulica Vetturinl št. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage «a vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter poSilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Strjenje krvi Itd. zdravi j ' P. Ziervas, Kal k pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Daše sredsiuo mi je hitro pomagalo." Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz saseparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse kre-pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice K 140. Ravno isti sirup po način potassio- protojodnro K 1*80. Dobiva Sv. «dino le v lekarni CRISTOFOLETTI, u Gorici na frauniku. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna lil zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov (Strangfalziiegel) »Sistem MiRZDLA' sinejo se zastopilki ^Sistem WARZOLA" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) drno iropregnirani. =« Najličnejse, najcenejše fn najpriprostejše strešno kritje, ss Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽiCO priveza«, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in pi% spekte pošljemo na žetfo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba Sprejmejo se zastopniki. == SVETOVNO ZNANI.=== FERNET-BRANCA LAMj BRATOV BRANCA V M jedini lastn^i načina za izdelovanje, jb najbolj učinkujoča želodčna grenčica tvBta Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavam Zalogo vioa io žgaoja ima T. pl. MADEYSKI v Solkanu it. 32S pri mitnici Mtzu novega kolodvora ..............*3?3?F^'""" " -¦ J T r¦- ¦"" V zalogi Ima v veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam nzorce vina in žganja. — Naročila, pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim .voznikom. ===== Postrežba točna in cene zmerne. ===== Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. | g H«?M" Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV. ~^*B || o*« Mizarska zadruga *¦• v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom . . tovarna s strojevnlm obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva oseh slogoo .—- ¦¦¦- _ ¦¦¦¦ ter sprejema v delo vsa veSja stavbena dela. r~ ,_--—. Podružnica v Trstu Via dl Plana vecchla I. Podružnica v Snljotu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. SteGkenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Romp. u Draždanah in u lišni ^ Isabi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. - Cena 80 vin. za komad. POTNIKI V AMERIKO Pozor f^ J Pozor! Kdor feoSa dobro in hitra potovttl g francoskimi parobrodl oei Ham t Amariko, naj pifts pred odhodom od doma s* pojasnil« na našo . najstarejšo firmo ===========1===== Zwilchenbart, Basel (Švica) CHrtnlbalM^ab l Za dobro in hitro ekspedldjo se garantira. < Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini bivši gostilničar pri »Petelinu" v Trstu uliea Ghega št v. 7» Priporoča svoja izoorna pristna vipavski črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo, Za potnike izvrstna hladila in okrepil« kakor: daj, limonada, čakolada, kava, mleko itd, Na novo opremljene sobe za prenočišče "ptaj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec. Božidar Božič | pek In sladčičar Sv. Lucija ob Soči j Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. j Postavno zavarovano l Vsako posnemanje se kaznuje! Čdino pristen je samo Thierry-jev balzam /. zeleno nuno. \i malih aH (i (hojnatih steklenic ali 1 velika f-r cijalnii stekiemea s patontn- vitntiii zamaškoin K 5*—• Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, .še tak« zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3"60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti naj t o ji, povsod znani in starodavni. la naj w naslo\i: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Urošure b tisočerim, originalnimi zalnalnimi pismi zastonj in poštnine prost in AlleinechterBalsani IH tu Sehuticnsil-lpt Uicb dis i.ThierryinPrejrata N'»iW A. vd. Berili Gorica, Šolska uliea št. i uelika zaloga = = oljkinega olji prve vrste \ najfnljšiti ivrdk iz Istre, Dalmacije Mallctte, Bari ali s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 104 112,11 1-36.1*44, 1-60,1*80, 2'-, za luči po 80 ? ------- Na debelo cene ugodne, — Pošilja poštnine prosto na dom. P-^o 'o pušča kupcu do popolne vporabe oya: vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalo -------------------mila in sveč. —------- Cene zmerne. Največja zaloga slik v modenifli in antiknfo okohjih, — umetniške vrednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjtu. — nabožne slike slouečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske grauure oelike MnehiBke »rednosti u okuirjih po želji odfemnikoo. ««ap «jp «p