GLASILO SLOVENSKE N NJ£ PODPORNE JEPNOTE V D), pondeljek, 17. maja (May 17), 1926. t— HM, A« of Od I, HIT, »«Uwriwd Jm» Ii, lilt. Pilsudski zmagal v poljski vatajl General Haller Ima «e 8000 vojakov na avoji strani In poeluiia mobilizirati civiliste sa protirevolucljo. Pred-acdtffc Wojclechowski In preml)er Vltoš sta se podala In adoj sts Internirana. Proviaorična vlada Je ie na delu v Varšavi. Generalna stavka Je trajala aamo Trije voditelji ao aklenili pogodbo, na podlagi katere priznavajo, da je bila generalna stavka nepravilna in da železničarji ne bodo več stavkali brež pogajanja. Vprašanje pa ie, če bodo železničarji sprejeli ponižujoči pakt pruklsmirsll aocialleti v prid vstaji, Js trajal samo sts dan. Sobotna dstajlirana poročila »lede: Borila, 16. maja. — Maršal •Joaef Pilaudakl, "poljski Napo-loon", js dsnss gospodar Varša-ve In velikega dela vshodne In severne Poljske, toda nasprotni genersll, ki vodijo vladne Šote, so organtstrali čes noš vsliko protlofsnslvo. Središče vladne moblllsaoije je v 0klerlewklh, kakih 40 milj jušnosapadno o* Vsršsvs. Vlsdns šote. ki j|h vo-dlts generala 8lkor*i In Haller, ao v prejšnji noši še prodrle do Ohoto In Mokotovs, ki sU suna-nji varšavski* prsdmsstjI. V tsm okolišu js v tem momentu v teku ljuta bltks, ki najbrš odloči ima« go ali poras Pilsttdskijeve vstaji. I Včeraj so ss ves dan vršili msnjšl spopadi, v katerih je ob* ležalo 860 mož mrtvih in okrog 1000 ranjenih. 1'ildsudskijeva moč Je v sad-njih 41. urah sslo naraatla. Do. bil Je na svojo stran vojaške posadki s, srtlljsrljo, strojnicami in litalski snots v VMh večjih mestih stare vshodne Poljske In Galicije. Vsa dešela od ruske Vsršsvs, 16. maja. — Situacija na Celjskem je bila v nedeljo svečes sledeča: PllaudakJjeva vetaja je bila zmagovit* Vlada ae jc podala v aoboto. . Predsednik WoJcle-chowskl, ki ae je odpovedal predaednlštvu, je Interniran v gradu Spis, v bival poletni re-sldenci reških csrjev; tfremtjer Jsn Vltoš je internirsn s svojim ksblnetoia vred, isvsemši dveh ministrov, v Vilsnovu. Dvs ministra sts pobegnila ns PosnenJ-ako. Generala Haller In Blkorakl se še nista podsls Pllaudakemu. SI-korski se nshsjs v tvovu (Galicija) in Haller Je v Poznanju, kjer po nekih nepotrjenih poročilih ima šs 6000 vojskov ns avo-jI atrsni in sdaj poakušs moblll-slrsti civiliste ss nsdsljevsnje civilne vojne. .Ursdns lista mrtvih in-ranjenih, ki Jc bila objsvljsns danea, js 616 mrtvih in 917 ranjenih. Neuradno poročilo ae glaal, da je štivllo mrtvih veliko vičji. Pilsudski ji ši orgaaiiiral sa-šssno vlsds. ki bo poslovsls do volitsv, Ksrl Bsrtel Je premijer in Avguat Zaleski js sunanji ml- Bcrlln, 16. msjs. — Dr. Otto Gessler ni uspel s organiziranjem novo vlsds In je vrnil mandat Hindsnburgu. Ta Je potem povabil kolinakegs župans Adentuerjs, naj poskusi svojo srsčo. Geesler nI mogel zedinltl demokratov, klerikalcev in "fol-kovocv" za svoj program Modemi človek ee malo briga sa odrešenje avoje dužc. New Hevea, Cena. — Charles B. Brown, dekan bogoslovnegs oddelka ns univsrsl v Yalu, js dejal v pridigi, ki jo je obdrša-val v kapeli Battell pred dijaki avoje fakultete, da ljudje ni mi-slijo dandanes valiko, da bodo rešene njih dušo. Dekan je ns- Pristažl dveh diktatorjev so v novi vladi v Pekingu. Peking, 16. msjs. — Včersj Je bila po več kot enem mesecu političnega brezvlsdjs ns KitaJ-skem orgsnizirsns novs vlsds iz pristsšev obeh dlktstorjev, ki sta okupirala Peking v civilni vojni. Mandžuraki diktator CangtsoHn in stari militarist is Nankhtga. Vupejfu, imata viak polovico ministrov. V. V. Jsn je V t udaudnB^Bitts' lu Alftod Bze, bivši poslanik v Washingtdnu, je^sunanji minister. Koliko časa bo trajala ta vlada, se ne ye. Vlada je le provlso-rična. N Situacija na Kitsjsksm je še vedno kritična. ZaČaano premirje, ki jc naatalo po okupaciji Pekinga, js lshko končano vssk Čas. Kuomiočun (ljudaks armada) ss nshsjs v okolici Hsnkovs. V Kantonu ae nadaljuje atav-ka proti inozemcem. novs vlada, bo razdejfUv vslspOi sestav msd moli kmete., GcnersM štrsjk, katerega ao rasmišlja o ssvsrovelalal, ki Jo sapusti svoji družini, kot pa kaj gs čsks po amrti. Posadka V Lodsu, dragem dej-večjem mestu ss Varšavo in Središču ppljskih Industrij, je rs-voltlrsls včersj. Na drugI štreni vlads kontrolira vso sapadno, tO js blvio nemžko Poljsko, Isvssm-ši delsvsklh slojsv. Veš kot polovica poljiki srtllsrljs, s#oJ-nlčsrjev in konjenise je prssto-pila k Pilsudskiju. * Predsednik WoJeleehowsk!. ministrski predsednik Jan Vltoš in ostali ministri včsrsj po» poldne pobsgalll aa letalih In deloma v avtomobilih Is Ver-žav« V Kaluž; dva minlstrs aU prišla v Posnanj, kjer apelirata na asmžks Poljsks, nsj pomagajo porssitl revolto. Vlada trdi, da i ms A tiri vojns sbore, ampak vsako uro manjša. Vlada skeša na vse nsčlns preprečiti upore asdsljnih gsrnlsij, Všsraj js general Hsllsr ukssal rasstreliti moet na reki Bug s namenom, da uetavl uporne šete, ki hite od vssh atrsni proti Varšavi. Vlsdns čete ao ustevils 160 policajev Is Krško ve, ki se maršlrall k Pilsudskiju. , Sinočnje vest is Posnsnjs ss glssl, ds Js po ljuti bitki s rebeU prodnjs strsšs posadnjskega polka, ki js svsst vtsdl, prodrla v Vsržsvo in hotels rešiti mlnl-atre, ki so Mli oblegsnl v palači Belvedere. Posnanjsf so pa bili potolčenl na ulicah | okrog sto mož je obležalo mrtvih. Sploh ao ae vladne Čete včerej Slabo ob-neele v vseh spopedlh. Pilaudakl je že orgsnlzlrs! svojo začasno vlado. Komen Knoll, bivši poslanik v Turčiji« Je zunanji miniešsr. Pilsudaki je isdsi manifest da poljako ljudstvo, v katerim rssglsša svoj program. Glavas teške pro-grama ao: {. I I. Ljudstvo mora sopet dobiti avojo oMsat. g. Vlada mora dobiti prevl*» kater« Je uzurplral eejm (poljski perlemcnt), 8. Bejm bo takoj raspoščen. « 4. Volitve bodo takqj, čim sd u postavi mir. 6. Administrativne reforme lit neusmiljeno Iztrfsajs korupcije Is vlade. v (Dalja ss 61 snsai.) Chicago. — Odborniki Cika-ške delavake federacije ao v potek nasnanlli, da pojdejo ns vss legalne inatanes v avojem boju sa otvoritev rsdio-poatsjs ns Municifrel Piem. Prihodnje instanca je svezno eodišče. Federacija je dobila dovolje-njs od msstnsgs odbora, ds lshko postavi oddajno poatajo na Municipal 'Weru, nakar je bila obveščena iz Wa*hingtona. da ne dobi licence iz rasloga, ker je v Chlcagu še preveč postaj in druga dragi kradejo valovno dolžino, ftsdsrscijs sshtevs valovno dolžino 491 metrov in je dobils odgovor, da eneko dolžino imate postaji WEAP (American Telephone 4 Telegraph Co.) v New YorkU In KOW v Portland, Ore., taled čeasr pride navs tmslafs v konflikt z obems, Delsvski odborniki prsvijo, da js v sesku dovolj prostors in opozicij s1V' Wsshingtonu izvirs v glavnem is dejatvs, ker nočejo, ds bi imela delsvska propaganda svoj delež na polju rsdis. Nsčrt odbornikov Js, ds poats-vijo aparat In vse potrebno, nato pa pojdejo ns sodišče z zahtevo, ds jim prisodi licenco. Sla starega Psžičs shssjea rsdi obrekovanja. Tožil gs je Btejsncrtč. • Duasj, 16 maja. — (A. B. Decker, Chicago Dally News.)— Rede PsMč, air bfrflsga miniatr-skega predsednic s Nlkole Pažl-če. je bil všeraj obaojen ns 16 mceceev zapors in 100,000 dinarjev ($20,000) globo rsdi razža-Ijenja časti. To* itd J je bil bivžl finančni miniate Btojsnovlč, ki js set Ljube Jo^ anoviča. Apeaija gred. da Mapi Is Mge. ions ve, 16. naje. — ftpenaki delegat Palači» Jc včeraj Izjsvil ne ssji poeebn« koosfalje sa rekonstrukcijo ev*ta lige narodov, da ftpenlje ls*t«pl Is lige. če se dobi »talnega "deiS v »vetu prihodnji september. ,__„ * Chlesgo, IM. — WIUIam Hale Thompeon ss je prlprsvljsl e svojo jshto ns rlbjl lov, ko Js ns nji eksplodiral nabiralnik ss gs-zolin. Pri sksptosiji js bil Thompson opsljen. Opekline niso težke, empek zadržujejo ga le od ribjega love. MBIjea delarjev aa jea čea raka k. owe. Wash lagt ca, D. C—Armsdnl inženirji "ao določili mUljoo dolarjev ss sgradbo projekti renege jase prek reke Ohio pri Dee Ane novem otoke, trinejat milj elžje PRO GLASILO SLOVEN« NABODNB PODPOKNB JKDNOTB Naroénma: Z«dinj«M pri kU in $126 tM tri nwMI ltU, $1.66 u tri m——, kl aa Cierro |0 &0 6&O0 m lote» ft JO sa í>o as loto, 63.26 sa pol Naslov sa vsa, kar "PR S6S7-S9 So. La "THE ENLl Oriaa of tko Sloroas Nstloasl MENT" Subscription : Uni tod BtaUa r; Chicago 16.60, and forais» MEMBER of Datuai v »kUpaja a. pr. (April ■p dê r»m la * Uai 6a s» na aa astari Mal. MM OSREDOTOČENJE KAPITALA V BOKAH POSAMEZNIKOV. SUK IZ NASELIM VETE rncammm—mm Se preden se je kapitalistični gospodarski siatem razvil do sedanje stopnjice, ja Karel Marka vtemeljtl in do* kazal, da se bogastvo zbira v rokah poedincev in da ta . krožek poedincev postaja vedno manjši, tako dk bo končno majhna peščica ljudi lastovala vaa bogaatva na svetu, ako se kapitalistični gospodarski aiatem pusti razviti do skrajne meje. Na drugi strani bodo pa delavske mase vedno bolj obubotevale, ako te maae ne store ničesar za svojo obrambo proti pehanju v vedno večje uboštvo. Takrat, ko je Marks povedal to resnico o lastnostih kapitalizma, so zagovorniki kapitalizma skušali na vsak način dokazati, da je Marka v zmoti Kapitalizem ni takrat razvil svojih izkoriščevalnih sil v tej meri, kot jih vidimo danes, in tako je bfl marsikateri ekonomičar . zaveden na napačno pot rasmotrivanja in je verjel, da se je Marks zmotil. Ali danes so razmere drugačne. Kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije se je tako daleč razvil, da so laatnoeti kapitalizma razgaljene in očividne in se ne dajo več tajiti Kar je bilo ob Markso-vem času še teorija, za katero ni bilo ie praktičnih dokazov, je danes v praksi dokazano, da postojl Motili so se oni, ki so Marksu očitali, da se je zmotil. "Wall Street Journal" je glasilo bankirjev, kapitalistov in finančnikov. Ako hočemo izvedeti, k«j kapitalizem dela, kako se širi, kako učinkuje itd., moteno včasi čitati ta list, da smo poučeni o njem in njegovem učinkovanju. , i. Ta list bankirjev in finančnikov poroča, da je imelo petnajst korporadj v letu 1926 več ko eno milijardo dolarjev dobička. V tem letu je znašal dobiček teh korporadj $1,067,906,681. Dobiček prejšnjega leta je pa bil le 9919,-919,761. Pridobitev v enem letu je bila več ko šestnajst odstotkov. Med delničarje, t j. kapitaliste, ki laatujejo te delnioe, je bilo v letu 19Ž5 po odbitku obresti za poaojitt in prednostne delnice izplaŽanih $804,666,997. Vrednost teh delnic je bila par $4,568,782.606. Vloga je torej povprečno nosila po 17.6 odstotkov. Dovoljenega ni bilo ničesar aa inflatiranje (napihovanje) z divldendaml v delnicah. Ta veliki dobiček Je omogočil, da ao prizadete korpo-racije izplačale po 8-odstotne dividende, obenem ao pa k nagromadenim in še nerazdeljenim profitom dodale $486, 314,727. Ti nerazdeljeni profiti znašajo $8,816,082 ali več ko tri četrtinke vloženega kapitala po par vrednosti Te korporacije, ki ao imele tak profit v letu 1926 in katerih računski izkazi govore jaano kot beli dan, kako ae kapital vedno bolj oaredotočuje v kapitalističnih rokah, ao: .•■•<..•><><•........ .................................t. Dobilek leta 192ft American Tel. A Tel ............... U. a. 8teeU...... General Motors Standard Oil of N. J... Ford Motor ... Pennsylvania R R New York Central. Southern Pacific. fiaata F* .............. •♦•oa Baltimore I Ohio..... General Klectric . . ...a....."*......... ConsolidatetftSsa of N. Y........... Du Pont (powder k chemical*) Steel.......................... Wootworth .. ............... • ... ...M . ....... ......*««*.•.•>...... ■ Vaota 9129.086.Sa4 117.711,771 1 lrt.016,277 114.000.000 94.060.000 aa.s4s.oeo 7R.IM)I,I05 eo.aat.4io 67.404,aaa 47.4a5.9ae 40.566.914 87,051,660 >.4 116 ,. r> .1 87.9 tjaka prireditev la drago. Illinois. — Malo pozno jo ie, poročati o natega prvomajskega shoda in veselice, pa aaj ae itak držiiito prav polževih stopinj. • Kakor ie enkrat omenjeno, je priraiD socialistični klub «t. 128 v Nokomisu 1. maja veselico. I-meli smo tri govornike? Prvi je govoril John Goržek iz Spring-fielda, BI. Za njim jj? govoril Tom tlppet Iz Hillsbora, III., v angleškem jeziku, in tretji asi govornik je bil Frank Zaje iz Chicags. Kdor je slišal vse tri govornike, mislim, da mu ni žsl, če je moral enkrat sedeti toliko časa v miru. Godbo smo imeli izvrstno. I-grall so brstje Goriek iz Spring-fielda. Vse se je 6ukslo, staro in mlado. Pa ssj ni čuda, da ne bi se plesalo pri taki godbi. Za-bsvsli sipo *e pozno v noč, namreč v jutro, ko so Že petelini na-znunjali beli dan. Obhajali smo kar tri dni skupaj 1. maj. Saj pravim, kadar se zaletimo, se ne ustavimo tako hitro, ali prej predno se v klanec podaftio, je treba sapo loviti. AH kaj, ko človek ne more biti zmlr^j vesel. Le prerado pride, da je ftatost zs veseljem. Cez te-den dni po našem prvomajskem vsselja je prišla žalost, namreč smrt v našo naeelbino. Neizogib-na amrt je pretrgala nit v cvetu mladosti naši rojakinji Katie Goznikar. Pokojnlca je umrla za proletarsko boleznijo jetiko v svojem 20. letu Umrle je dne 8. maja ln pokopali smo jo 10. maja. Pogreb je bil civilen. Nagrob-nico je imel Steve Milavc. Mlada Katie je bolehala nad leto dni, kar je največ čaaa prebila v po-s tel j i, Bila je tudi v sanatoriju ali zdravje in dolgo življenje ji ni bilo usojeno. Spadala ni k nobenemu društvu, ker enake smrti je umrl pred tremi leti njen brat. Pokojnlca nI bila sprejeta v S. K. P. J., h kateri je mislila pristopiti. Rojaki in rojakinje, kateri še ni6te pri podpornih organizacijah, pristopajte k nJim, nihče ne ve ne kedaj ne kje sne nesreča. Družini Goz-izrekamo naše sožalje. tebi pa šelimo miren počitek, pot življenja nI bila 6 cvetami, kakor je bila tvo-lla. Številni šopi cvetja so i, da si imela mnogo pri-, kateri te bodo pogrešali imi sorodniki vred $Hie 21. maja se bo vršila v Iphalli delavska drama, ka-priredi pododaek izobraževalnemu oddelka aubdistrlkta U M. W. of A. Ime te igro je "Mtfy and Moonshine". Igra je ■sUbo plačanega delavca, egs življenja in razmer, v h živi. Med igralci je tudi znani Tom Tippet. Vatop-bo 26c. Otroci bodo vstop-prosti. Zanje se bo tudi vr-pmlstava" posebej 6b ' ih zvečer omenjenega dne. rasUe pa se začne ob 8. isti Kdo ne gleda rad pravih ov,'naj pride k tej prefi-I da bo videl tresne pijani ee. £k)tovo ne bo nobenemu Žal ■ kvoder. Seveda, če bodo |l sami sebi igrali, ne bodo| 1 s tako vnemo, kakor pa če Ivorana polna ljudi, ker 6 bomo pokazali, da ae ženilo za kakšno stvar, ako ae odzvali njihovemu pova-Vstopnice se fte razproda-pri alodečlh rojakih: John L Charlle Jurkušeku, Rok niku ln Lukaa GroaerJu. |j le val na svetlo dne 21. Maja, saj nI več mrzlo. Sije nam iS vesela pomlad. — družba pravico prelomiti jscksonvillsko pogodbo z rudarsko organizacijo. Sodni j ska prepoved je bila uveljavljena ravno na tem sodišču za alavnostiVan Bittnerja, da je bfl obsojen na pet ato dolarjev globe in šest meaecev ječe. Sedaj unija zahteva sodnijsko prepoved nad premogokopnimi družbami, ki ao prelomile pogodbo. Prva obravnava je pokazala, da družb» nima pravice prelomiti pogodbe, ali pravega izreka vendar sodeče ni izdalo in obravnava je bila preložena na 20. maja. ■ Zadevo bo imel v rokah isti sodnik, U je obeodil Van Bittnerja na podlagi sodnijske prepovedi. Ka 20.' maja bomo torej videli. Če postava velja samo za delavca, ali velja tudi za magnate. Veliko je zanimanja, kakšen bo Sf&ljuček v tej zade- Se enkrat fcličemo vsem,,ne zamudite prilike, slišati urednika Prosvete! Vabi — odbor. Te korporacije ao avoje premoženje pomnožile z napihovanjem t dtftdtedanu \ delnicah. Tako Je na pr. Standard Oil draft* * New Jerseyju v letu 1922 iaplačala 400-odptotno (Hvidendo v delnicah. In tako ao storile tudi drug* organizacije. Tw analiza, pokazuje, sameznih lahko Ker ee m drugi priobčil "Wall Street Journal," nam in pojačuje gospodarska moč po-Z dobičkom teh korporadj bi ae okoli oeem ato tisoč delavcem, množi pretnoienje kapitalistov, na ibolavajo oni, ki delajo. la stavkovne ia okražja v Wsat { * Vtrglaiji. Frum. W. V a. — Položaj v našem okraju je ncKprcmonjfii Nekaj mlačnežev je šlo atavko-kaalt, toda to stavkarjem ni navdušenja, da stavko na-ejo. Kompanija je mislilo. maja pometati unljake K» iz svojih hiš, ali aa ea-sto nI bil vrten nlkdo, kajti organizacija U. M. W ee poslužuje poa^«\nih potov. Premogokop-ae družbe ai predatavtjajo,- da Mo b lahkoto lačtstile U. M. W Is okraja Mtmontshels. Dm- R. maja ae Je vrtita ob-fttnsva v morgantawnetrem > krt>/nf m «Mli^u. pri kateri ee je reševalo vprašanje, če ■■■ Rudarji se trdno drže na stavki. Vsi delovodje morajo delati pri rudokopih in deloipa celo pisarji. Dne 28. aprila je delovodja prišpi na dom 2anija ter mu govoril, da je unija izgubljena. 2ani je verjel in šel drugi dan atavkokazit. Dasi ve, da o-pravlja stavkokaško délo, hodi še dalje, ker delovodja mu je mogoče zapretH, da bo izgubil delo s strojem v rudniku. Ko stav-kokaz hodi na delo, stavkarja ne pogleda inhere v tla. Rojaki, če se bomo tako "borili" za naše delavske pravice, bomo s časom lahko vsi pohlevni sužnji premegarskih izkoriščevalcev. V združenju ^tas vseh je zmaga, drugače moramo računati na poraz. Stavkokazi v Scotfc, Runu so tudi "dobro" plačani. Imajo po 29 centov od tone. Ko aem jaz nakladal premog pod unljsko lestvico, sem Še dobi}j>o 79 cen-tov od tone naloženega. V Osagit je bila postavljena žarkom etna luč, ki oba veti je-vala vao okolico Scott Runa. Toda 20. aprila se je og)^sil Flori-jan in jo je popolnp^ia uničil. Naprava je pogorela do tal. Dosti stavkokasov se je od tedaj odselilo, prišli pa so drugi. Taka je svoboda sa Bedni j ake# delavce v Zapadni Virgin i ji. Sestal sem se s stavkokazom Iz pittsburškega okrožja. Prišel je v West VirgjUiijo »tavkokazjt. Izgovarjal se jp, da je bil zapeljan. Kako morebiti unijski rudar zapeljan V,,west Virginijd, kjer Je že dve leti stavka? De? lavcl, držite se proč od West Virglnije, ker tu je samo stavkokaško delo. Premogokopne družbe si na vae kriplje prizadevajo razbiti unijo. Ce se jim to posreči, bo pofraz pomenil tudi poraz za drugé organizacije. — Josef Zeleznlk. Razmera v pennaylvanakem Kranju; važen shod. Krayn, Pa. ^ Iz nažega kraja ae malo čuje v javnoati, daai smo bili svojfrtaann precej aktiv-nl v enem ali trugem krogu. Imeli amo dramski in pevski odsek društvi "Vihar", godbo na pihala in socialističen klub. Vse je nekam prešlo, razen soci-jallstičnega kluba, kateri pa životari le Še na palrju. Aktivnosti, katera bi morala biti, ni. Zakaj se delslstvo tako malo zanima za lastao organizacijo, mi je neznanoí He bom kritiziral radi sedanjosti naše naselbine, ampak poživljam k delu, da se zdramimo od mrtvih ter delamo za boljšo iHM^čnost. Boljše bodočnosti ni msgoče doseči, ako nismo organisfarani ter pripravljeni za vae atnčaje. S. N. P. J. društvo It. 174 je povabilo v svojo arado br. urednika "ProsVfefr za 80. maja. Dobilo je zagelovilo, da pride na ta dan. Rojaki, ako hočete ali-šatl dobrega Ja resnega zagovornika delavskll principov, udeležite ae ahoda, kateri ae prične točno ob dvehi popoldne v Slovenskem domu, v Kraynu, Pa. Na ahodu. kakor slišimo, naa preseneti naš*mladina s svojim naa topom. Vabljena so društva is 8outh Korita. 8t. Michaela. 1 Joy dalla. Aréalinds in Dunla ter drugod. Ha potrebujemo govornika v< tkifct, je razvidno iz rasnih dopiadp. Omahljiveev je povsod In ti so alabšl kakor trdni nasprofelki. Ako pa tudi ti dobijo dob* lekcijo s govori, ae na U nagn pridobe sa njih laatno k< «t. dočim v «lučaju škodujejo sami sebi. O stavki v bližini Pittsburgha. Carnegie, Pa. — V pitsbur-škem predmestju Carnegie so delavake razmere precej slabe. Rov Mansfieid Mine ali po domače Bella Mine, last Pittsburgh Coal Co., je bil zaprt 81. «prila 1925. Pittsburški gospodje premogovni baroni so ga zopet odprli meseca oktobra, 1925, pod odprto delavnico in za plačo iz leta 1917. Po vsej sili hočejo zlomiti delavsko organizacijo, kar pa jim slabo gre. Začeli so importiratizamorce in tudibelo-kožce iz drugih krajev. Slovenca ni bilo nobenega med njimi. Toda izurjeni organizatorji tj. M. W. of A. so jim dobro prekrižali račun, ker so odvračali nazaj, kolikor so le mogli. Cul sem, da jih dela okoli 50 do 60. Tovarne tudi bolj alabo obratujejo, ker je zmeraj dosti brezposelnih. Tukaj je bil rov Eng-lert Bros. Coal Co., ki je bil odprt leta 1921 in od leta 1922 je spadal pod U. M. W. of A. s postajno številko 4998. Proti koncu leta 1&26 je bU rov izčrpan. V tistem času se je pa tudi drugi rov odpiral ia bil tudi odprt, da j^šel premog v promet. Že 22. novembra 1925. je delalo od 40 do 46 rudarjev. VeČina teh je bilo, organiziranih, kar jih je bilo iz starega rova, a kar je bilo novih, so prinesli prestopne karte. Družba tu ni hotela nič več pripoznati unije in tudi ne jemati "check offa". Ker postajni uradniki U: M. W. of A. niso mogli ničesar doseči, kar so premogarji zahtevali, so naznanili na urad 5. okrožja U. M. W. Urad je poslal organizatorja, da bi rešil spor z mirnim potom, kar pa ni bilo mogoče, ker lastnik rova je rekel, da hoče zlomiti lokal Po dvakratni postajni seji ni bilo mogoče doseči ničesar. Vse moči so bile izčrpane in se je bilo bati za čarter. Zato je bfla sklicana tretja postajna seja U. M. W. dne 22. novembra 1925. Ihrllll so tudi iz urada 5. okrožja U. M. W. pa niso mogli pri najboljši volji drugega, kakor proglasiti stavko, za kar so tudi glasovali val navzoči premogarji večinoma iz obeh rovov. Dne 24. novembra, 1925, smo žli prvič na piket in smo imeli dober uspeh. Vrnili smo vse, kar smo jih videli. Tisti dan in še ved dni niso imeli kaj nasipati na tovorne truke. Kompanija je začela kupovati premog iz najbližjega unijskega rova, kar so jI organizatorji ustavili; drugače bi lil tudi dotični premogarji iz rovov. V tem času pa je družba organizirala odpadnike, da so začeli stopati nazaj v rov. Stavka še danes, ko to pišem, nI ča, oba ata bila člana društva "Slap Peričnftr št. 166 S. N. P. J. t od društva. "Dobri bratje" M. 88 S. N. P. J.: Jernej Ulaga, Frank Ulaga, Josef Petrič' in Frank SusterifČ; od društva št 10 S. S. P. Z.: Mihael Milavc in Matevž Milavc, brata. Rojaki po drugih pretnogarskih naselbinah si zapomnite ta imena. Pozdravljam vse brate S. N. P. J. in pre-mogarje m> širni tJntji. \ Anton Petrovčič. preklicana. Kolikor dela Sloven cev, so bili vsi člani S. N. P. J. in S. a P. Z. do časa, dokler niso opravljali stavkokaškega dela. Gotovo so društva ž njimi postopala po pravilih. Toda ali misHte, premogarji, da ni dru štva, ki zagovarja stavkokaze? Tako je društvo Kranjske slovenske katoliške jednote. Tako sem Čital iz glasila K. S. K. J. z dne 18. aprila. 1926, št. 16. Tukaj je preminul Anton Po-tfšek, ki je bil član društva "Slap Peričnik" št. 166 v Prestu, Pa., do časa, ko nI opravljal atavkokašfcega dela. Zd*J je bil član društva Sv. Anton* Pado-vanskega št 186 K. S. K. J. v Burgettstownu, Pa Bil je član tega društva enajst mesecev. Kakor vidim is dopisa is Bulker-js, Pa, Je več Ustih pri dotič-nem društvu, d očim so bili lz-obteni iz S. N. P. J. zaradi stavkokaškega dela. Malo čudno se mi zdi, kako da so šli v čez dvajset milj oddaljeno naselbino in pristopni k društva, ko je tukaj v tej okolici postaja K. S. K. J. Javnost naj si sama tol meči. Kakor hitro je bila stavka končana na polju trdega premoga. ie eden odfcel v dotično okrožje. Kraj mi ni znan, kam je ftel. Ta jt Matija CulL Prej je bil član društva "Dobri bratje" »t. aa S. N. P. J. v Moon Runu. Pa PONDELJEK, 17. MAJA Amerika jt v marsičem prva, i Kakih aredstev se Library, Pa — V fcadnjem dopisu aem poročal o oprostitvi atavkarjev. Kdaj moram potrditi mnenje, katero sem izrazil v zadnjem dopisu glede zarote in tožbe naperjene proti petoricj. Dne 80. aprila je bil tudi Earl Van Sickle oproščen. Pač pa je imoral kapitan kompanijske policije plačati vse stroške, .Nje-govega imena ne vem. Tako se je končala zarota žalostnega .spomina. Prav nič bi ne pekla vest kapitana in še manj odgovornih kompanistov, ko bi bili stavkarji obsojeni nrf dolgotrajen zapor. Ko bo spet pobilo, bodo lažje vedeli, kje iskati krivce. Stavkarji lahko rečejo, naj jih iščejo, kjer so, t. j. na kompanijski zemlji med policaji. Kapitalistična nesramnost presega že vse meje. Zdaj je pričela Pittaburška premogokopna družba pošiljati nekega zamor skega "pričerja" in njegovo ženo sem v kempo pridigat. Najeta reveža se tako dereta in, laže ta da obide človeka gnus. Mož pravi, da je videl boga in da ga bog pošilja mednje z naročilom, da da morajo delati vsaki dan in ne smejo ostajati doma, pač pa naložiti vse vozičke, kar jih dobe. Družba da jih dobro plača za njih delo. Le naj pridno dela jo in zaslužijo denarja, ker kdor ima denar, ima zlato. Take in enake sta bruhala, pri tem pa tolkla on na boben, ona pa a po-krivačama Tudi o revoluciji sta govorila, koliko so ljudje pretr peli v civilni vojni. Zdaj naj le pridno delajo in ne pozabijo na boga ter naj hodijo v cerkev, pa bodo srečni oni in njih otroci. Pa je prišla suha ženica tremi napol nagimi otroci in vrgla nekaj drobiža v nabiralnik. Kaj ni to višek nesramnosti? Priznati moram, da ni bilo posebnega zanimanja fcanju med črnci. Več so se zanimali belo-poltneži in tudi več darovali, le policaji so se odstranili smeje, ko je ženska pričela pobirati drobiž. Najbrž sta plačana za najbolj umazano delo od družbe, pa še fehtata. Obljubila sta priti zopet v nedeljo. Letake tudi še vedno pošilja družba, skoro ne mine teden, da ne bi dobil enega V njih tako laže, da se kar kadi. V zadnjem lataku pravi, da se ie povrnilo 2,400 mož na delo. Jaz bi jo vprašal, od kje so se povrnili. Dejstvo je, da en Človek lahko sešteje na prste tiste, kateri so se res povrnili na delo. Teh 2,400 je nabrala po vseh ZdružeT nih državah. Zadnjo sredo sem govoril z enim. Rekel je, da je prišel iz Martin Plača pri Mason-townu, Pa. Sest da jih je tukaj od tam. Pregovoril jih je agent, kateri jih nabira tam okoli. Pravi, da pojdejo nazaj, kakor hitro zaslužijo za selitev. Naj bolj trdovratni so Rusinl, kateri prihajajo Is Westmoreland o» kraja Rojaki, če jih tam kdo nabira, vzemite metlo, ko vam pride v hišo. Posdrav čitate-ljem. Frank Novak. stavkokasl so sledeči: J oh an Lotrlê. (im > M v staro domovino), Matevž Skvar- KRZNARSKI DELAVCI VZTRAJAJO V STAVKI. Stavka traja žs trinajst New Yerk. N. Y. — Krznar skl delavci še vedno vztrajajo v stavki. Oni še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi, t J„ da se de-Isvne ure v tednu akrajšajo na štirideset. Stavka traja fte trinajst tednov in napočil je štirinajsti teden. Krznarski delavci ao se odločili, da as ae vrnejo na delo, dokler njih sahteve ne bodo priznane. Ako krznarski podjetniki pričakujejo, da ee krznarski delavd udajo, tedaj čakajo se <*rnrnimjjgjfll*mmmiiammtmmimm~mmm*mmmmmiimmmKmmammmm*mimmammtmmmB AgiHrajtc zi "hitftlo"! Čikaška "Tribune" pifte: "j. magine a general strike in this country"!—Mislite si generalno stavko v tej deželi! — Ce bi bil pisec živel p rad tridesetimi leti v Londonu» bi bil tudi lahko za-pisal: "Imagine a general strike in England!" Ameriške unije ao danes tam, kjer so bile anglsške pred 30 i,. ti; 'i • o o e« - Pomoč je nepotrebna. Reanica ne potrebuje pomoči Čudežev. — Ingersoll., Poljaki teater. Maršal Josef Pilsudski rešuj, finančno in gospodarsko krizo Svoje mile domovine s kroglami in bajoneti. Varšavski grad pade in narod je rešen. f o • Rojaki pridejo ... Kutarski brozgači pišejo, da pridejo letos rojaki iz Primorjt v Chicago na neki kongres in oni (kutarji) jim že pojasnijo, kam je šel "milijonski fond", ki je bil nabran "izključno" za Pri-morce. Rojaki, ki lahko gredo na bož-jo pot v Chicago, ne potrebujejo pomoči is nobenega fonda. Ti so si že pomagali na drug način. a a o Filozofija start ga So Jea. Stari Soje je rekel: "V stan domovini so nekoč postavljali Križe ob cesti, kjer se je kdo u-bil po nesreči. Ako bi to delali Američani, bi bilo v tej deželi več križev kot raste dreves. Dobro je, da je Amerika skrajno brezverska dežela." • * Ali se je učenjaštvo že izkadilo? Kadar hoče biti učenjak Trunk izredno duhovit, zapiše: "Fliknil je samega sebe," "zopet se je fliknil" ali "udari in flikne sebe." Ali je to vse? Dobro bi bilo "pogruntati" kaj novega. Nam, "neumnim kladam", ni zameriti, če kakšno reč ponavljamo, velikim umom se pa to presneto slabo pristane. 000 Lepa iz kapi tola. Dnevna veet: VWashingtonu so aretirali gospo, ki se je v nočni srajci vozila v avtu po glavni ulici. Well, v Londonu ae kaj takega menda še ni pripetilo — dasi se je pripetil generalni štrajk. 000 Kramp je šel v kot. Coloradaki učenjak je radoveden, kdo obleži mrtev "v tem duševnem dvoboju" med njim in menoj. Poročam mu, da na tej strani je še vse zdravo in v redu; kako je na njegovi, ve najbolje aam. Bojim se pa, da uče-Bjak Trunk obleži kaj kmalu vsled ssmegs — Ovijanja in zavijanja ; Za kakšne dlake se lovi U "primus inter pares" (prvi med najboljšimi), dokazuje njegov "argument" o formi duše. Enkrat je pisal, da je duša podobna telesu. To je smisel tega, kar je piaal. Zdaj se pa že tretjič krega ne radi stvari, o kateri je P>-sal, temveč radi besed, kako je zapisal. "Duša je forma telesa" ali "duša ima formo (obliko) telesa" — kaj je v smislu razlike? Kaj je reslike, U pravim: Zamorec je črn po koži ali tamo-rec ims črno kožo? Veleum Trunk trdi, ds prvo je prav, drugo pa napačno! Kdor ima ko ličkaj pameti, se mora smejal, takemu dimnikarskemu argumentiranju fajmoštra Trunks. In pri tem as še aklkuje na PJ; genskega filozofa Aristotela k je žival in umrl davno prtd Kn s tom! O. Trunk, če mislite, dsjfd no učeno, če na tak način vleč*' svoje ljadi, je to vaša zadev»; toda nikar ne mislite, da baste vlekli kaga drugega, ki počenega gumba na vašo črvn*. dogmatično filoaofijo. K. T. a. USTNICA UMDWiTVA- OMa — Stvar _____ * T - mu tajniku v preiskavo. — ^ zdrav! j FQNPELJEE, 17, MAJA. konvencij« bratska levnice fl. odbornikov znižane. Ritnice bodo trajale samo en («den na leta. — Zbornica oddala posebnega delegata v Washington, da protestira proti registracijski predlogi, ki je sedaj pred kongresom. Cleveland, Ohio, 14. maja. — cnvenčna zbornica HBZ je da-odobrila predlog, da se gl. jrnikom znižajo dnevnice, ko ti nahajajo na konvenciji ali Bdrugje v službi zajednice iz doga, ker ob istem ¿asu prejo svoje redne plače. Do _ Ij so gl. odborniki prejemali 10 dnevnic, a po novem odloku «jmejo le |5.00. gadi omenjene predloge se je jela huda borb*. Vmes je pojila odbornica Mrnjec iz Chi-iga in kritizirala zfrorovalce, igo napravili iz konvencije cir-uu podobno zbirališče. Navzoči i se pomirili. Drugo še precej kočljivo vpra-je je prišlo na dnevni red nje dopoldaneke seje, ko je irnica imela razpravi jati glede ¿itnic glavnih odbornikov, zvila so jim do sedaj določala o-tedenske počitnice letno, «¿¡na delegatov pa je bila mne-¡a, da je to preveč. Nekateri ao bili absolutno proti vaakim itnicam. Končno je zbornica dobrila predlog, ki daje gl. od-irnikom en teden počitnic let- Nič manj zanimiva je bil tbata o plači gl. odbornikov za |a njihove bolezni. Oavojen je redlog, da zajednica ne plača |. odbornikom redne plače kot o sedaj, ampak da jirtr zadostu-boiniška podpora prav tako skor vsakemu drugemu članu ■časa njegove bolezni. Razume H da so prejemali gl. odborniki poleg bolniške podpore tudi svojo redno plačo. |H. B. Zajednica ni imela izrednega sklada. Ker pa ae je zboro-ralcem zdelo potrebno, si so pevojili predlog, da zajednica u? itanovi izredni sklad. Na današnji popoldanski seji, ki je že dvaindvajaeta, je bila predložena konvenčni ' zbornici resolucija, ki vaebuje proteste napram registracijski predlogi, ki je sedaj pred kongresom Združ. držav. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Delegacija je tudi izvolila posebnega delegata, da on osebno nese to resolucijo v Washington, kje* bo obdrža-vana dne 15. in 16. moja konferenca tujezemcev, tfir da isto predloži predsedniku Coolidgu h drugim merodajnim faktorjem v Washingtonu. Za delegata Washington je bil izvoljen odvetnik in svetovalec zajednice in konvencije Anton L. Lucas iz Pittsburgha. Omenjena reaolu- ciia >u. ___ |Ker je bila konvencija zboru-Jtfa v SND obveščena, da je Pred 69. kongresom predloga, ki jO je predložil kongreanik Aawell ,n katere namen je, da prisili v*e tujce Živeče v Združenih F#avah, da se registrirajo, fotografirajo ter da se vknjiži njih prstne odtise, da se na ta način P°ve^a moč delavskega tajnika v »devah deportacij tujezem-»v, in K, r bi predloga, če poatsne akon. imela učinek pristranoeti, Izbran i t vi napram pravici In |lu bodočnost poatansjo držav noprijateljakl čut, neza-tiPno»t in odpornoet proti naži lvl*UnJs. do alave in do aploi-r nriljubljenoeti zs vse, V-led tega so sprejeli delegati ««Z ki /a«topajo «O,«» ahieri-Hrvatov, sbrani na konveo-v fTevilandn. Ohio, roeoluci-r ,n ■ tem reano is odločno pro-rt)r»><> proti Asvralkovi pred-da ne ne sprejme v postavo, r »«ta dalsgssUs je •Ui «j-la. da es pošlje kopijs predsedniku Zdr. Alb, 25,000 avtomobilskih F žrtev v mm Mi V isti dobi je bilo pri avtomobil* akih nesrečah poškodovanih 700.000 oseb. New York. — Avtomobili ao landco leto zahtevali v Združenih državah strašne človeške žrtve, kakor je razvidno iz ravnokar objavljenih številk. Pri avtomobilskih nesrečah je bilo leta 1925 namreč ubitih približno 26.000 oseb, ranjenih pa 700.000. In pri celi stvari je najžalost-nejše to, ker bi ae večina teh nesreč dala preprečiti. Neki inženirski klub je imel te dni tu svojo konvencijo, na kateri je William H. Connell podal gornje številke ter je navedel dolgo vrsto priporočil, kako bi se dale naše ceste napraviti bolj varne. Predvsem bi bili potrebni po njegovem mnenju primerni signalni sistemi in pa natančiu> policijsko nadzoratvo. Rekel je, da so ameriške ceste dandanes največji ameriški problemf kajti zahtevajo največ žrtev, in po večini nepotrebnih Žrtev. Predvsem je potrebno do skrajnosti omejiti prenaglo in neprevidno vožnjo in pa odpraviti nevarna križišča. . PILSUDSKI ZMAGAL V POLJSKI VSTAJI. PKOSVBTA Slab prHMok podaljša Mili Taasdla Mtall«« ivn aapnniü menjicö Tako je raasodil aodnik Walter C. Lindley. — Banka je mora* la nœlti sodnijake atroike. DeaviHe, WL Ako ai je farmar ispoeodil denar od bankirja ia ae je pogodil, da bo menjico plačal a pridelkom, ni potreba, ^a farmar napove bankrot, ako tega ne stori proste volje. Nobeden ne more farmarja prisiliti, da napove bankrot. Tako je razsodil sodnik Walter C, Lindley, ki je dodeljen zveznemu sodišču za vzhodni 11-linoiškl distrikt, ko je odklonil peticijo banke v Chrismanu ss uvedenje bankrotnega postopanja proti E. J. Taylorju, farmarju v okrgju Edgar. Taylor ai je izpoaodil pred e-nim letom $6,000 na menjico, da jo plača a koruznim pridelkom Cena koruzi je padla, in Taylor ni mogel plačati men j ice. Sodnik je odredil, da banka plača vee aodnijske stroške, ki znašajo o-krog pet eto dolarjev. (Nadaljevanje a 1. strani.) 6. Sedanja zunanja politika ostane. Revolucija ni le vojaška, temveč tudi politična in do gotove meje ekonomska. Izvrševalni odbor socialiatiČ-ne stranke na Poljskem je včeraj proklamiral generalni Štrajk v prid vstaji. Socialisti obsojajo Vitoševo vlado kot monarhistič-no reakcijo. Železničarji so pozvani, naj povsod ustavijo gibanje vlakov z vojaškimi četami, ki jih pošilja vlada. Generalni štrajk je postal takoj efektiven in Varšava je danes popolnoma paralizirana. Zunaj na deželi je stavka le delna. 1 Kakor zdaj atvar izgleda, je Pilsudski vodja delavskih in srednjih slojev, dočim so na strani Vitoša grajščaki in druga poljska aristokracija, ki se trdovratno upira agrarni reformi, to je razdelitvi zemlje med male kmete. Nemški monarhiatični liatl pišejo, da Je sedanja vstajs dokaz, da Poljaki niso zmožni samovlade in da Nemcem ni treba aimpatizirati z nobeno stranko. Naaprotno pišejo demokra-tični listi, da Pilsudskijeva zmaga obeta liberalne j še čase za poljske Nemce. Praga, Cehoalovakija. 15. maja. — Železniška, brzojavna in teiefonična zveza z Varšavo je pretrgana. Sem poročajo, da ao mccta Vilna, lUest Utovsk. Krakov, Lublin in Grodno v rokah vetažev. Washington, D. C. — Ameriško poalsništvo v Vsršavi brzo-javlja državnemu departmentu, da Pllaudakl se je utrdil v Vsršavi, ampak po deželi Je izid revolucije že vedno dvomljiv. Po-slsnik pravi, ds zunanja politika Poljake ne bo izpremenjena i zmago vatašev. O kaki sociall atični ali komuniatični revoluciji ni govora. — Ko ao gospodje v Waahingtonu preči tal i to poročilo, so se oddahni. . Metliko ao obiskali tatovi In odnesli v eni noči krojaču Nema-«iču za 4400 dinarjev manufsk turnega blaga, Kstsrinl Pust M Din in trgovcu Alojziju Am brožiču iz sklsdižčs rsznegs blaga v vrednosti čez 5000 Din Nesporazumi jen je. Gospod (novi kuharici): 'Ti Spela a mi prav vleč! Imel fte kakega fanta?" — Spela: "Ne gospod Punčko imam!" * Svoboda in dek> u ■ * Svoboda je krasna beseda. V zgodovini se je vedno mnogo rabila, menda pa nikdar toliko kot v naAih Časih. Zaraditega bi bilo mialiti.da so ai vsaj tisti ljud je, ki jo največ izrekajo, na jasnem, kaj je početi s tem poj mom. Ce bi se svoboda samo o-pevala, bi nam ne bilo treba ai teliti glave z njo, zakaj pesnik ma tudi svobodo, da pretirava, da nadomešča kruto reanlco fantazijami, ter da rabi pojme n besede po nvojih umetniških besedah. AH dočim ao ravno najboljši pesniki prenehali tja vendsn deklamirati o svobodi in .o rabiti za opajanje namesto al-tohola, je v politični agitaciji in gospodarskem življenju , "svoboda" že vedno med'najbolj pri jubljenimi gesli in ravno tukaj, kjer bi btlo treba naj trezne jlega mišljenja, ae ljudstvo najbolj narkotlzlra a besedami. Svoboda se na eni etrani prav tako zlorablja, kakor na drugi "nadse-meljske" skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu na sprotju pa je vendar oboje zelo sorodno: Oboje špekulirn z naj globokejšim ljudskim hrepene njem, s nezavedno, s vedno plamtečo, ne is razsodnosti, tem več iz čustva izvirajočo željo po nsjvižjl sreči. Svoboda je en izraz take zvrhsne sreče, nebeška blaženost ps drugI. Puatlmo "življenja onkra groba", o katerem ne more Živ krat povedati nič gotovega In katerim nima politika nobenega naravnega stika. Kaj je a ayo-bodo? Ali. je avoboda aama po sebi politično načelo? Ali more biti svoboda temelj ali cOJ politike? ■*«o»acije •rt**, dalje prsrisndniks hnigrndjakega sd bora za naturalisirasje. in delav sketmi tajniku J. J. Davlau. V Clevefandu. Ohio, 14. maja 1926 John D. Butkovieh. ksav. predsednik Michael J. Honrath, i konv. tajnik Uieaigfr. poročevalec Proevete. ne ob njih kaj lahko očitanje, da je nazadnjak, aovražnik svobode, absolutist in kdo ve ksj še. AI člato "slučajno" ao poatali naj večji reakcijonarJI, absolutist In zatiralci svobode tisti, ki so največ govorili o svobodi. Svoboda ni nič absolutnega. Absolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materi jalnem in ne v duševnem življenju. Povsod jo odvlanoat. Svetovi in svetovni sistemi so odvisni drug od drugega, vai vzajemno. Zemlja je odviana od velikega sol osa in od male lune. V*abund komet, ki se klati po go lice, zakoni, po katerih so na atala svetovja in po katerih minevajo, so obudili tudi človeka in ga napravili takega kakršen . e. Nikakršne avobode ni bilo tu. irez avoje volje je prišel na «vet; »prejeti je mpral tisto te lo, katero je dobil; možgani in ivci, in aluh in duh «•- vse mu je bilo dodeljeno bres\ njegovega motenja in brez njegfte izbire. Stalni zakoni ao uredili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogami in striho nad njegovo glavo; in kakor ao po stalnih zakonih uatvarjeni drugi ljudje in urejeni njih pogoji, >lian!l..P?d0!!*"! ljlva" vprašanja ZDRAVSTVO Človeka zade- delofna ao dani človeku v oblast. Da mu prlneoejo največjo korist, jih mora sposnsnjs porsblti. Ker so zakoni dels ogromnemu Številu ljudi Ae vedno večje u ganka kakor potovanjs metssr| nih rojev sli ps žlvljsnje infu-zori j, je človoftko delo snsrhlčno. Chn bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem ssposnsjše bo; njegove težave se «nanjšajo, njegovi uspehi p*v<*čajo. Nele s novimi ln boljžlml aredatvi, temveč tudi gorgsn /iranjwn d. Ia ae zmanjlnje človeštva odvls-nost, to se pravi: 3* povečave njegova svohodsfrj Organizacij s dela ie dlj In ns- nekmernosU svetovjs. ni niti I Joga soci,lalizma. trenotek i»roat; a kàkor je earn bode je aodjallstičn» politika odvisen od tisočerih teles, s katerimi ima oddaljene ali pe intimne jše tike, tsko ao v manjši meri odvlani od njega ne le ne-znatni metoori, ki Jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnsiti, ki Jih erečsvs. Vsestranshn odvisnost asga od največjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo* zasledujejo teloekopt. spektralna analiza in računi v velikosti. Nekod moi skrajnimi konci neskončnosti pa je človek In njegov rod. Del brezmejnega sveta Je in že zsto, ker je del, je tudi on odvisen. Zakon!, ki ravnajo suka nje zemlje Is Marsovo pot, ki -HIJo solne*, ds sveti Is luno, ds nam kaže veako noč dru- "Delavska politika". Nenavadna operacija rešila deklico smrti od lakote. Indianapolla, Ind. — Zdravniki to ae dolgo časa s vsem ognjem * »rili za življenje trinajstletne Beatrice McCray Is Rushvilla, ad. V tem boju ao zmagali nad imrtjo ln deklica bo živela ln ae razvijala, za kar ae Ima zahvaliti Jako nenavadni in drzni operaciji. ■Boatrice je kot malo dete pred deaetiml leti pogoltnila , precej neke kisline, ki jI je močno ras-sedla goltanec in ao ae zadob* jene opekline tako razbolele, ds trde hrane sploh nI mogla za-uživati. Ds btnesrsčnics ne umr-s lakote, je bil6 treba Jo opeto-vano operirati in razširiti goltanec. Ta operacija je bila ponov-jena 43 krat. Taka operacija je zelo težka In vaakokrat Je bila treba deklico omamiti, kajti sicer ne bi mogla prenesti strašnih bolečin. Po vsaki opersclji je bolnica nekaj čaaa brez težave jedlu. toda kmalu ao ae rane zopet razbolele. da ni Mogla več požirati. Doklica je doatikrat občutila hudo lakoto In operacijsko mizo pozna kot malokdo n* svetu. Slednjič pa ae je neki zdrav nlk odloČil sa nenavadno operacijo. ki bi naj naredile konec neznosnemu stanju bolnice. Rres dvoma al je mislil, ds je v vaškem alučaju dobro zs njo, pa naj se poarečl ali pa ne. Prerezal j< deklici prsa ter naredil rov skozi oprsje do šelodos,.skozi rov pa je napeljal gumijasto cev. Potom te cevi dekle aedaj dovaja hrano svojemu želodcu* Par dni po operaoiji je plavala Beatrice med življenjem in amrtjo. Rana as je ps nsglo celila in na novi način dobavlja-na hrana ji j*dajala nove moči. tako da je kmalt| vstal«. Zadnjih par dni, prodno js sapustila bolnico, je pridobila povprečno 1 funt dnevno na teži. Sedsj Je doma pri starših in se prav dobro počuti. Novo orožje proti raku. Psriz. — PVsneosks zdrs v stVens aksdemljs js te dni na-znsnlls, da Ims zdravniška veda v rokah novo orožje proti atražni bolezni raku. To novo o-rožje, ki "bo zrevolucljoniraio zdravljenje rsks, Je Botelhov proizkus, a pomočjo kstsrega zdravniki lahko odkrljsjo rska takoj v začetku njegovega rs/ voja. Pri zdravljenju rsks js bi lo doalej najhujis ovira to, da t<< bolezni ni bilo mogoče ugotoviti prej kot ae je fte razpasla in Je bilo zdravljenje težko ali pa cei<> nemogoče. Sedaj pa bodo sdrav nikl lshko dlagnozirali raka takoj v njegovih prvih stsdijik in ksjpsds ga bodo mnogo laftje <>ruštvo as ne atrl nja a takim obratovalnim listom, kakor Je "Jfyerlkanskl Slove-asoMi ProsVeta Je člansko glasilo S. N. P. U., zatrt ne potrebu jemo drugegs, nsjmsnj ps ns-psdov v "Ameriksnskem Slovencu." tn pljsnrev nI videti ns Danskem. Prvin ss to ne, ker je izvrstno Izpel ano starost no zs varovanje, ti-elsi pridejo v letih, ko postanejo dslaneamož-nl v takohnenovono mseU» star-cev", kjer oetsnejo detero pre-skaljeni do evoje •'«rti. Drugih ps nI videti Is rssk'/s, ker Dan-d, tudi če pijejo, jer . opiti preje, nogo W se pop»iftsftis opili. Ms slkeholn* pijsč< ten selo visSk dsv»< In earioo. Vino ps v »stell ne reste. Washington, D. C, — Os ob-rabiš ali zgubiš del totees, ti bo znanost kmalu dais drugega. V-met no produciranje "Žive sellée" dsje znanosti možnost, da bo lahko proisvsjskt tsko lud' Že, ki bodo v primeri a hum»» garskimi lurškimi ht drugln krftčanekimf čudeži res pravi čo deži. Dr. Victor C. Vsughen, prod sednlk 'zdravniškega oddslk* A meriške znanstvene aksdsmije, katere predaednik je Jngsslo vss Pu pin, je te dni psjssnil, hej jo znanost doslej storila s živo celico is kaj Ae namerava sto riti. — Umetna celica bo človekov sužanj. Zboljšaia bo njagov » življenje ter bo Izravnala njsg«> Ve telesne nepopolnosti poton izlK>ljšanlh rsstlin In živali ter zdravil, pravi dr. Vaughan. Is Beene ae je vračal na dopust Ivan Zirovslk is 2etal. K*t je hotel skrajšati dolgo pot d" dome, je med vožnjo pri sssi> Ptuj-At. Vid skočil s vlaka, pr. tem se pe težko ponssrséfl. Ile «ko bolnišnico. Sestra K. grslns Is Detroits: Ne moren^ drugsče kskor ds povem svoje mnenje o kolorsd-ski punci, kW tudi Jss sem člta-la ono plamb/ v katerem se ob-rekljlvka hvali, ds ims žs toliko rszums kot uredniki pri Prosve-ti. Ce bi člov»k sodil po pissnju, mors priti db Uključks, ds je kako izprijess» dekle, ki se klat po ullcsb in sato zna tako grdo psovati kakor kak mežetar. Ko mu gre beaeda "klečeplasci"? Članom S. N, P, J. T Vem, če b vprašala UsV> mlado punco, da bi ma debejo gledsla, ker b sploh ne vedela, kaj pomeni taka beseda. Ce Je ona kdaj pisala tisto pismo, potem dobro vemo, v kako šolo je hodita, zsto tudi zameriti ni. Zameriti ps Je za bitim urednikom pri A. S. Kako morejo dopustiti, ds malo dekletce tleoče dobrih in poštenih (Judi napsdS s klečeplszd. Kdo drugi uči ljudi klečeplaziva kskor rsvno ti Isnulfl! Jez sem tu di hodila b njim v šolo In vem, I kako smo mbrall vedno moliti as posvetno ln duhovsko gosposko, za preavltleka cesarja In svetega očeta. Nikder nI rekel duhovnik, ds bf molili se ssie hlepeč, dekle, ki sa nas dslajo In naa živijo, ali M sa berače, ki so revsl, zato ds se posvetne in du hovsks gospbda lahko redi Is pl-ta. Seveda to ns valje za « Klečeplazni naj M Mil eamo mi. ki so nas učiti, da serije molimo, pri vaern tem so nam pa lagali; ds »nto pred bogom vsi enaki. Kaj si vredno trstlti preetera v Proevetl, de bi odgoverjsll s-r«*dnlkom tistsgs dlvorsssegs A-meriksnskegs Slovenca, pe von-dar človek ae most biti tiho, ko čita toliko hlasvSčias , . . ■Tini. o Cernetovl pridigi ao-dim ravnotako. Kako more Cer-ne le jamratl, da Je 90% članov S. N. P. J. vnetih katoličanov, ki hočejo biti obhajani, prodno umrje jo? Ne vem. kje ao. le trinajat let šivim mod člani S. N. P. J., pa še niti snega pogreba nisem videla, pri katerem bi ž>il kak katoliški duhoven. Tu v Detroitu je te umrlo precej Članov naše jednoto, pa vsak je mel civilni pogreb. Jas ns vem, kje je Ustih 90% članov, ki prsj-mejo sveto popotnico, kot trdi Cerne. Sioer ps prsvila tudi nikomur ne hranijo, ds kdo hoče tistq ponujano reč kupiti od Cornets zs ns oni avet. ISsstra Nikoli na Bsftllnlk od društvs št. m v Nokemlau, If|n >iše: ■A. S. bo (mel ravno toliko u-Speha v Nokomiau, kskor ga Je imel trboveljski Erjavec pri svojih nekaterih faranih. ženica trboveljskega Črnegs knapa -je prišla k sveti spovedi. Erjsvec jo Je vprašal, sakaj njensgs moža ni nikdar k vaetlm zakramentom. 2enloa mu pove, da Js Že presvetlo v njegovi glsvi, da hi hodil k spovedi. Fajmoštor ps ne bodi nemaren, jo ps d uči, ksko nsj spreobrne s^ že vragu zapisanega moža. Ji Je takole: Kadar bo vaš hc vaše ljubesni. mu Je nI takoj izkatati. Rscfts mu, se spreobrne In grs v cerkev. Dokler ps tdfer* ns stori, mu tudi ljubesni ns daj. fcsnp Js vss prep)sšens domov tsr dala molu, ksj ss jI Mož Js glede! In rekel: "Sedaj ps kskor Greš k Erjavcu sil oatansš tpenl in mi nikdsr vsč ns nt v cerksv, ns k spovedi." gl dsn js povedsl vss v jsml svojim tovsrlšem, ksko mu je hotel tsjmo4tšr vsstl fte tisto, kar tudi knsp potrsbujs. en j« h davno konec, sklh "rdečkarjev" js več, Rsvno tsko ss Skszs zsletujl s svojo _ Rak) v našo S. N. P. J. Pi bodo njega ln Zalko črvi (ako ae bodo aptoh v njem dlll), kskor bodo rstdjsli jednotp. .m ■ . !*■ „ am rsiskus onuAWiiAcu y "Narodni VIUsI," It. ftS, S. N. P. J. Pisana vsaalisa, v v dvorani S. N, P. i, aisveeskl Hok« danski nastop, v dvorani I. N. I*. J. ■ Psvskl skor "Stevss"-aadstjo, SO. maja, v rodnem domu v I Dr. št. 1 SSM. -1 IS. junija, ns . Willow H|»rtna»u, III. Cms slovsssklh ntk v ssdoljo, 4. [ vom vrtu v Willow M A rocmi m Znamenj« (ApHI pomeni, ds vam j« poteki« U dtn. prsvoftuHtl ustavimo. Ako list« Mi prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako je vtš list pU&ui In g« m 1, te, J« mogoče vstavljen nM nam dopisnico In navalit« stari In novi n«al«f. Nnšl zastopniki so vtldrn-fttvenl tajniki ln dragi sa- stopnlki, prt totarti fnhko ^ A^A ^^ rt A I^O^ttl® Oi Naročnina g« eeb 1«U k In s« M l«ta m §1,15, 01«nI 8. N. P, I. Iipfcilal J ss pd let« $1 JO m M «slo leto HJW. Zš mesto Chlrag« |n O-eero ss Mo MM^pol teta Z« Kvrop«| ta MAO, g« rm let« Tednik sti $1.70. Clnnl Men« PRO K CUCA GO, ' n KARL FOURIER (1771—IM7) (KONEC.) Delitev dela zahtevs organizacijo po itevilnejftih delavskih skupinah. Ni pa iztrebili* da bi posameznik pripadal le k ani sami delovni «kupini. Potrebna je namreč (.voboda, da ae more posameznik vsak ¿a« priklopi« oni delavski skupini, ki mu je mo-mentano najbolj prikladna in vlečna. V »ploinem je vsako delo prijetno le dve uri na dan. Tako bi ae vsako delo izvrftilo z veseljem in bi se torej dosegla najviija motna produkcij». Ko je bil končno s to "idejo harmonije" gotov, je začel Fou-rier premiiljsti, kako bi se mogle tudi praktično udejstviti. Spoznal je, da je zato potreben predvsem zadosten kapital. Bil je zlasti v tem pogledu tipičen utopist; kakor vsi njegovi vrstniki. Potreboval bi samo milijon frankov, da bi mogel sačeti uvatarjati novo socijalno livlje-nje med ljudmi. 2 njim bi kupil večje posestvo, ki bi ga preuredil po svojih načrtih. Ce bi se bogateli spustili v takšen eksperiment, bi ničesar ne iigubili; nasprotno! Fourier jim je dokazoval, da bi se njihovi vlolki kmalu podvojili, celo popetorill. V njihovem lastnem interesu je, da spoznajo resnico in pravilnost novega gospodarskega nauka. Bil je trdno prepričan, da se bo to tudi zgodilo. Pripoveduje se celo, da je zadnje leta svojega življenja vsak dan od dvanajstih do ene v pokrtačeni suknji in z belo kravato čakal v svojem revnem podstrešnem bivališču na kapitalista, ki mu bo prinesel milijon frankov sa uetvaritev prvega "falaneterfja", kakor je imenoval svojo novo komuno. Toda kapitalisti so ostali za njegova dokazovanja gluhi. Fourier je namreč spregledal, da oni ni* mejo nikakšnega Interesa epre-minjati družbeno organizacijo, ki je bila za nje tako koristno urejena. Ker je Fourier spoznal, da mu je za reslizscijo prve "falange" potreben kapital — prvi zgled bo ostale kapitaliste U prepričal o koristnosti nove tffcpodarske or-zanizaclje človeštva —je bil zato, da se sprva skupno dosežena produkcija deli pO'treh vidikih: 5-12 naj pripade delavcem; 8-12 naj dobe talenti, *> je isumite-Iji in podobni duševni delavci; 4-12 ps kapitalist^ to je tisti, ki so s denarjem pomagali ustvariti "falango". Prsbod v nov družabni red naj bi se torej izvršil polagoma, v sporazumu vseh, brez boja Iii vmešavanja driavne oblasti. V tem pogledu so Owen, St. Simon in Fourier ene misli. Kakor v naravoslovju, tako so po njih mnenju — tudi sa socijalne preokrete potrebni praktični ekeperimenti, ki dokažejo pravilnoet teorije. 8voje nove gospodarske enote imenuje Fourier "falange" sata, IceT bodo porušile zasebna goepo-darstva, kakor so nekoč bojne vtste sovražnikov. Značilno je, da je zahteval za talentirane ljudi višjo odškodnino kot pa za ostale delavce. 8 tem jih je hotel vzpodbuditi k večjim naporom, rekoč, da pozneje to Itak odpade, ko bo nov način gospodarstva In produkcije prinašal vsega v tolikšnih obilicah. da bo odpadel vsak indivi» duajni interes na večjih odšjcod Dolga leta je Fourier sameval, ljudje so se malo menili zanj. Sam pa ni bil zmožen započeti praktično propagando za svoj nauk. Tudi med ozkim krogom tedanjih njegovih učencev ni bilo sa to sposobnega človeka. V tedanji francoski družbi se je sicer občutila potreba nekega dru-šabnega preobrata, toda vei, ki so to Sapopadli, so se zbrali v taboru 8t. Simona, ki je Imel svoj sedeš v centru drŽave, v Parizu. Šele ko se je zrušilo St. Simonovo gibanje, je prišla vrsta na Fourierja. Poprej se je zani-mal sanj pravsaprav edinole J ust Muiron, ki je že leta 1814. predložil akademiji v Besanco-nu načrt za ustanovitev prvega komunalnega konznma. Toda bil je zavrnjen in od tedaj se ni za propagando Fourierjeve ideje storilo skoro ničesar. Toda ka- ET N I m v s Spisal Anton Prevel Lac D'Amour. Jeanne si je položila na kolena odprto knjižico, ki jo je brala pri oknu. V ovalu svinčene vode, inivsjoče pod njenimi nogami, je opa-tovala zamišljeno mimoidoče pomladne oblake, ki so majhni vili hip zfc hipom izpreminjevali barvo, zapuščeni«vrt, drevesa na drugam bregu, daljne poljane, most na levi, na desni tihs poti, izgubljsjoče se sa ženskim ssmostsnom, in ostre strehe velikegs mističnega mesta» mrtvih Brug. Ah, če bi ss ona Vsiljivks, o kateri je ravnokar brala, če bi se sdaj ta pogrebna obiskovalka odpravila nevidna skosi grobnlško mesto, ês bi kratke gube svinčene vode bile že njena sled, če bi ae še s svojim zaželjenim darom večnega sns dotaknile obale in praga male vile! Ura je udarila pet; magični glesovi neštetih zvonov so viéoko gori blisu belih obiskov sspeli preko hiš in trgov in ulic otožno sačara-noet, ki Brugsm ovekoveča njih nevsdramno spanje. Jeanne je sséutils ns očeh dvoje svežih rok, vonjsvo sapico na obrazu in rahel dih v laseh, nato ftepttt "Se ena vsiljiVks!" in obenem poljub. Videti n! bila prav nič presenečena. Dvignila je roko, da bi pobožala obras, ki se ie sklanjal nad njo, in rekla samo: . "Zbogom, Nosml. Megari bila ti Vsiljivks r Gospodična Nosml ni razumela. "Magari?" Je rekla. "Je li to Italijanski? Ali ni arabski? Razloži takoj!" Jeanne je vstala* "Saj bi itak ne rasumela," je rekla s ža-lostnlm nasmehom. "Ali naj sdaj Imava svojo vajo v italijanski konverzacljlT" ' "Ps bodi, prosim I" "Kam si šla s mojim brstom r ' "V bolnico sv. Janeza pozdravljat Memlin-ga." "Dobro, govori o Memlingu. — Ne, prej ml povej, ali ti je Karlino govoril ljubezenske izpovedi." "Ds, nspovedi — napovedal mi je vojno in Jaz mu." "In jsz njemu, se pravi. — Rada bi, da bi se zaljubil vate," je doetavila Jeanne reeno. Gospodična je namršila Obrvi. "Jsz pa ne bi rada." je rekla. "Zakaj ne? Ali ni aimpattoen. duhovit, izobražen, plemenit? Pa tudi bogat Je, da veš. I* prezirajmo bogastvo, pa je vendar selo pripravno." ^ Nœmi d'Arxel je polotila VlJstalJ Id roke na ramena ter Ji gledala v zenici. Modre, prs-iakujoče O*i SO bile resne in žalostne. Temne preiskovane oči ao ta pogled vzdržale S bliska-jočo se trdnostjo ter po vrsti izzivale, se Jezile ter se smejale. "Vendar." je rekla gospodična, "ml je gospod Karlino zelo povleči za obiskovanje Mem-linga. za četveroročne Igranje klaaičnlh skladb in tudi zato, ker me navaja k branju Kempča-na. čeprav ae ta njegova ljubezen do Kempča-ns zdi prsvo onečaščanje. ako človek pomisli, da on ničeaar ne veruje. Je suis catholique autant qu'on' peut l'être lorsqu'on ae l'eat pea, (Jaz aem le tolike kntoliSke. k<*ikor more biti človek, kl ni katoličan), In vendar, ko allftim, da tak nejevemlk. kakor je tvoj brat, Uk« izbor-no bere KempčanS, Izgubljam skoro tudi avojo krščansko vero! Dobre sem mu tudi zato. ker ,etvoJh|#v>>! ok> u "T ---- 1H »»allt govori vfisllvrtWl • • • • • • . ne vem, ne. vem. Toda warte nur, du Reetsel, mi je pravila moja učiteljica. Le počakaj, uganke!" • "Kaj naj čakam?" Noemi se je s roko oklenila prijateljice krog vratu: "Jas ti spustim na dno duše tako potopilo, * ki prinese ns površje velike, krasne bisere in mords kakšno algo, nekaj malega blata s morskega dna In morda čisto majhno^pioeuvre (hobotnica, mnogoženec, polip)." "Ne posnaš me," je odvrnila Joanne. "Ti sl med mojimi prijatelji edina osebs, ki me ne pozna." "Seveda, ssmo tisti, ki te obožujejo, te poznajo, mislim, kaj? Ah, ds. ti že imaš to menijo in veruješ, da te ves svet eboftujfc" Jesnne je ¿apela običajno šobico naveličanega dekletca. "Ti neumnfoa!" je rekla! In brž je popravila besedo e poljubom ter se namrdnila napol Ha smeh, napol v tožbo. "Ženske je povzela. "2enske, sem ti vedno pravila» me obožujejo! Ali hočeš trditi, da me ti ne obožuješ ?" . "Mais point du tout!" (Prav čisto nič.) Je kliknila Noemi. ■ Jesnne so se svetile oči od hudobije in mehkobe: "Italijanski se pravi: da, is vsega srcaT Brat in «ostra Dessalle sta preteklo poletje PR08VETK prebila v Haloji. Jeanne se je trudila, da bi bila prijetna družabnica, ter je evojo neozdravljivo rano prikrivala* kolikor je mogla; Karlino je v < svojih mističnih urah iskal po SUs Mariji in Skolici Nletsscbejeve sledove, v svojih posvetih urah jo frfbtal od dame do dame, obedoval if često v Sankt Moritzu in celo v Pontresini, posvečal se je flMbi v družbi nekega vojažkega atašeja nemškega poslaništva v Rimu in go-Ifcodlčne Noemi d'Arxel, razpravljal Je o veri s njeno eeotro in njenim svskom. Sestri d'Ar« xel sta bili siroti, rojeni v Belgiji, holandskega pokolenjs In gtfife»tsntkt. Starejša, MATIJI, se Je bila koncem nenavadne in poetične Idile poročila e priletnim Italijanskim mislecem Ivanom Selvo, ki bi v Italiji bil popularen, če bi med Italijani bilo ksj več zanimanje za verska razglabljanja; ker 8elva je morebiti najbolj poklican italijanakl predstavitelj naprednega kato-ličanstva. Marij« »e je bila pokatoličanils pred poroko. Zakooea Sel va sta pozimi bivala v Rimu. ostalo dobo leta v Subiacu. Noemi, ki je oataia zveeta veri avojih očetov, je menjavala Bruselj s Italijo. Zdaj pa je stara učiteljica, s katero je živel*, umrla v Bruslju že pred mesecem dni, koitoem brezna. Ne Ivan 8elva, ne njegova žena nista mogla radi Ivanove bolehno-sti priskočiti ta pomagati Noemi eredi teh ne-prlllk. Jeanne Dessalle. \l se je bila posebno tesno navfsala na Noemi, je bila pregovorila evojega braU SS potovanje v Belgijo, ki je ta Še ni poenal, in Je torej ponudila zakoncema Selva, da pojde meato njiju v Bruselj. Tako so Je zgodilo, ds Je Noemi bila proti koncu apri- Is dvema DSSeallf v Brugah. Prebivali so v jhnl vili na bregu krstkega vodnega zrcala, ga naslvajo Lac d'amour. Karlino se Je bil j ubil v Bru«e In zlasti v Lac d'amour kot ita-alov romana, ki ga jf nameraval pisati, ne da še Imel v gUvi zaanovanega kaj več nego ph>roško ugodje nad tem. da je bil svetu pokazal Izborno Is samoniklo iznajdenost v umet-ML t* "En tout SI» " (jezero ljubezni) je povzela goemi, "la vsega srca ne!" "Zakaj not "Kšr poevlčujrm svoje arce neki drugi osebi." "Komu?** "Nekemu lOdovniku." * i* JPalje prihodnjič.) * St Simon svojega tako je našel tudi Fou-možk — Viktorja | Temu se je pridružilo tekaj pomembnih mož In začeli'ao propagando s predavanji o tVnirierjuTh njegovi teoriji, s knjigam) in brošurami. St. Simonovskega gi-je ustanovil 1. 1882. čen list "Le Phalan-Zlasti mISdina se je e-ega gibanja. .Glavni banja so bili: Jute* , ki Je otvoril sUlna I v Parizu; Abel Tran-son, sotrudnik "Revue encyclo-pedique"; pisatelj Just Muiron; goepa Aariase Vfgoureue, ki je napiaslg, o tem nauku najboljšo knjigo, te zlasti šo starejši Bau-det-Dulary, tedaj še član francoskega 4>arlam en ta in avtor knjige "Crfae sociale", v kateri je z nenavadno bistrostjo opisal tedanje sslftalne razmere na Francoskem in drugod. Zlasti zadnji je bil take vnet in umstveno pre-taš Fourierjevih idej, da je prostovoljno odložil svoj poslanski mandat, ds se je mogel praktičnemu eksperimentu. Imel je velika poeestva, ki jih je dal za ta namen. Na njii.se je začelo pridno dehti; dvor in rasna gospodar->ja. Potom nauku naj seka falanga približno Vse etanujejo v leni dvoru, v katerem gledališče, čitalnica, skupne obednice, pralnica itd. Stanovanje sl p^ sme vsaka družina opremiti pO svoji moči In lsstnem ekusu. V bližini so velika gospodarske poslopja za po-Ijedeleko produkcijo, obrtniške delavnioe bi podijjno, a okoli vee-ga velik, krasen vrt. Delo bi vodila, «pravna oblast, ki inora biti selo pečeni, kajti velik u-pravni aporat je Uesmiseln. Tu ne bo nei tatov ne zločincev, torej so nepotrebn^. tudi ječe in policija. Vsakdo opravlja delo, & mu jonsjboU po volji in všeč, vsakdo uiisaveekomfort.ki je mogoč. Kuhinje le sa vse ekup-na, torej pečeni, otroci se vzgajajo in uše skupne, kruh se peče so vse skupaj »aenkrat itd. Skratka, t delavce, katerih je nekaj milijonov. Ti domačini delajo pe dvanajst ur dnevno in sedem dni v tednu. Njih mezda pa znaša cent in pol na uro. Delavec, ki dela dvanajst ur dnevno, torej zasluži osemnajst centov na dan. Kapitalisti spravljajo o-gromne dobičke. S401 FRANK OGLAR, | Avsua. Cleveland, In v ____primeren Požigalec? V Harijah pri Tr-js£jM večjih aardOlik. puiu novem je bilo v zadnjem času aa: več požarov. Skoda je velika. Ljudje so ugibali, kako nastajalo požari in prevladalo je 1ii-tro mnenje, da mora biti v bližini požigalec. Orožnjfcrso aretirali 19 letnega Frana Vičiča, ki je osumljen, da ima na vesti vse požare v Harijah. človeške družbe bf mogla prinesti rešitev Is neznosnega stanja, v katerem se nriiaja vse človeštvo, — S tem njegovim nastopom si je gibanje *opet opomog lo. To j* tudi bmljivo vpričo rascefranoati tedanjega duše v nega življonja na Francoskem. V tej dobi jo bila celo francoska filosofija brez vseh sistemov, zgolj aforistična. Edini Fourier Je stal tu s svojim idejnim sistemom. ki je skušal s visoko mislijo o harmoniji objeti Boga In ves svet. Temeljna misel Con-slderanta Je bila, da človek stremi k Bogu vsled spoznanja, da je njemu prepuščeno na zemlji odločevati pq božjih postavah. Občo pozornost je zbodli njegov go-vor I. 1831 ne kongresu zgodo vinarjev. Med drugim je dejal: "Kako! Bog. ki me je ustvaril s mojimi strastmi vred. ki je dopuatil. ds sem prišel na svet s nagoni. te|)omi. občutki, kar vse mi je bil oo vdahnil, ker so kon-aekvenca organizacije, katero ml Je dal ter so torej natura moje duše; Bog, ki mi je naklonil ne-ugaaljivo ljubezen do veselja In sreče, ki jo moj#.«ivl jen je — U Bog naj b| me naredil takšnega samo zatOtVU bi me mogel sape-ljstl in pogobiti? On. ki mi ne-poeredno sapoveduje s glasom mojih »trSSti. to je s strastmi narave, katere stvarnik je on posvečal socijalnim. dogodkom. Boril ae je za spremembo vse družbe, ne samo veljavne držav ne ustanove. Proti vlldl ni nastopal zato, ker bi hotel vreči tega aH onega ministra, ampak zato, ker ne spoznava'svojih so-cljalnih nalog. Kakor je gibanje St. Simonovcev duhovno pri previjalo tako* va no julijsko revolucijo 1. 1880., take je gibanje furjeristov bilo uvod v revoluci jo 1. 1848. Vsled svojih občih socijalnih idej je gibanje našlo pot tudi v inozemstvo, na Angle ško in v Ameriko, kjer ee je organiziralo več občin po njegovih mislih. Uspeha pa nioo imele in eo prej ali posneje razpadle. Con siderant pa je učaksl visoko starost; umrl je šele 1899. Za poznejše eocijallstično gibanje je imela furjeristlčna misel velik pomen, ker je zlasti povdarjala važnost gospodarskih problemov. Davno poznajo je nemški soeijalist Avgust Bebel spisal svojo znano knjigo "Die Frau und der Social iumus" pod utl-som idej Fourierje in nen^ške materialistične filooofije. Tudi o tem izrednem možu In njegovih -naukih je izdal posebno knjigo. Posnejši realistični socialisera je pobral in na novo izoblikoval marsikatero jedro tega socijalnega utopiste. NA PRODAJ dE MODEK1 VREJKNA dvonadstropna. 5 in 4 sobna •ena hiša. Proda se za nizko no. Oglasite se osebno pri | niku na: 2828 So. Kedvale A Chicago, 111.—(Ad v.) ■ DA SKUHAS DOBRO I yo, pßi po nasb reODUKTE. Imamo V sak«t slad, haMU, tla ia ves toy potnbèéin«. PoAl in ae prspričajta. da Js doma pri ta^eel vedas la najbolj« in Ali želiš znati pravilno pfe in Hiati angleško? Naroči "Stovenako-angleško slovnic katero je izdala in ima na pr« Književna matica a N. P. j. Krasen spomin je S. N. P. J. kajlf* "AMERIŠKI SLOVEHCr ■ %, v ."• * v» «' Knjiga je flustrovana s nad 800 sHkaml, obsega strani, je krasna trdo vezana v plavih platnicah in ima slate črke besedilo na hrbtu, ter krasen alat znak & N. P. J. na sprednji platnici. Bobratje in seetre 8. N. P. J.» ter drugi rojaki, knjiga jo prvovrstno delo in na Star Engilsh papirju H*Un Naročite takoj! Cent ju §5,00 s Naroteino poQJlti m uprsvniltvo Prosvcta, Naročite i^fcy^ tudi ZAPISNIK 8 REDNE KONVENCIJE SNPJ., mekko vezan, esna 50c VABILO NA SLAVNOST „¿j, 4 I -''IriV'* 4 ' ' , V*»"" ,'• ¿tir i katero priredi »! • SLOVENSKA GODBA dne 31. maja 1926 (na Decoration Day) VSFORED: Ob S. ari »JutraJ (stari čaa) bomo korakali od čf rano dr. "Bratatvo" št. S. S. N. P. K Srca«, Pa. aa pokopali«« Mel-roso v BridgeviUe, Pa. ia od taai ae aepot aa »rfaa v dvora- no, kjer bo imela Slov. sodba roaclico. Začetek roaolko ob S. ari popoldan ia traja do polaoči. Vatopaiaa aa ena. Id pridejo po daera ae ▼oaolico, Ja 11.90. Vstopnina sa tisto, ki bodo priiU aamo svočor aa vsaolico. Je 75t Vatopaiaa aa daaio Jo Sk. Uljudno vabimo društva In posameznike, domačo in is okolic«, da ao polnoitevHno vdeležijo ta nato vesolioo. V enakih slučajih vam bomo vrnili. Za dobro postroibo in dovolj zabav« bo skrbel ODBOR! : SPIEJESA tik 1T1SKUSK0 obit spumota sela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, — —— -—■ — » *----1 a „ !l, angleškem jeziku in drugih. voktvo tiskarne apelira m članstvo s- s. p. j, ia tiskovine naroča v svoji tiskarni. CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO »VE TRSTE. ,V8C POJASNILA DAJE .VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacijo na naslov: 8. P* J. Printerji 2S7-6I Sooth Lawndals Avsna®, ChkafO» DL TAM SE DOBE NA 7XUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. m■■