92. številka. 3. nć. Izdanje za iredo avgusta (▼ Trata, t torek »večer dne 8. avgust« 1897.) Tečaj XXII. roav* likajo po trikrat na teden v ieatih ia-l»]lk ob tovklh, 6««*tkih 1b aobolAht Zjutranje izdanje ii-haja ob 8. nri zjutraj, ve&orao pa ob 7. ari Trier, — Obojno izdanje itueti aa ]adanmesec . t, 1.—, izven Avstrija f. 1.50 u tli aeteo. . . 3.— . a . 4,M aa pol leta lato 6.-13.— Naratalaa le pladavatl aapraj ■■ unib« kras prllaieaa iRTiinln •• oprava m •ilra. Potamiine številke ae dobivajo t pro* dajalnioah tobaka v lrstu po S nvi. Izven Trsta po 4 nvč. EDINOST Oglasi M raftnna p« tarifu v potita; aa aaalove s debelimi Arkaml ae plainje proator, kolikor obaega navadnih vratio. Poalana, oamrtnioe In javne zahvale, do-maii oglati itd. bo računajo po popodbl Val doplai naj «o pošiljajo uradni alioa Caaenaa it. 13. Vaako piano mora biti frankovano, ker nefrankovana ae no »prejemajo, Bokopial a« ne ▼raH*}*. Nasednino, reklamacijo in oglato apfa-jena upravni&tvo ulioa Molino plc-oolo hit. 8, II. nadst. Narofinlno in oglata jo plačevati loeo Trat. Odprte reklama oije to protto poštnine, 81 „T eMnomti J« moi". V očigled splošnemu štrajku v Trstu. V dnevih »trajkov amo. Obsežje »tiajka v Trstu objemi je danes malo ne vse stroke dela. Nekateri so že začeli Štrajkati, drugi zborujejo in ae pripravljajo na štrajk, tretji so že predložili delodajalcem svoje spomenice in čakajo na odgovor. Tako vre na vseh koncih in krajih. Preresni politiki smo, da bi hoteli bagateli-sovati to gibanje. Ne, to gibanje nam imponuje. Saj je to impozanten dokaz, kako slep je oni, ki meni, da bode mogel zapirati pot velikim idejam. In socijalnemu gibauju sedanje dobe je motdr, je gonilna moč — velika ideja: ideja preosnntja družbe Človeške, vzravnanja nasprotstva med delom in kapitalom, odprava krivic, ki so vzrastle iz dosedanjega razmerja med sloji družbe človeške, in na katerih trpi v prvi vrsti velika delavska masa. Delavec se je jel zavedati, da je tudi on ne le osnogoštevilen in močan člen človeštva, ampak tudi — koristen in neizogiben. Delavec je imenitno kolo v mehanizmu družbe človeške; ako vzamete to kolo iz mehanizma, stroj mora takoj zaustaviti svoje delo. Ako pa je delavec tako važno kolo v mehanizma izdelovanja in pridobivanja, ali mu je zameriti potem, da zahteva takega plačila za svoje delo, ki bode primerno njegovemu delu in njegovim zaslugam za občno blaginjo ? 1 Ali mu je zameriti, da zahteva v sedanji dobi splošnega napredovanja, da se i njemu zagotovi ekzistenca na taki podlagi: da : bode mogel zadoščati telesnim potrebam sebi in ' svojcem, da bode mogel ustrezati potrebam svojega duha in da bode poleg vsega dolžnega spoštovanja do vsp.ke potrebne avtoritete užival oni del samo* atojnosti in dostojanstva, kakor ga sme zahtevati vsakdo, ki je ustvarjen po božji podobi ? t Tako sodimo mi o socijalne« gibanju sedanje dobe v delavskih krogih: smatramo je opra-v i č e n i m. To gibanje — kakor že rečeno — je oprto na veliko idejo. Ideje pa so nepremagljive. PODLISTEK Moretta. Spisal I. Troit. Strahoma se je ozrl, kaj bi nagloma kupil, da bi skril zadrego. Toliko da iii — gospod s frakom in novem v cilindru, rokovicah in lak-cipelah — vprašal pol kilograma rožičev, pa so zaškripala priprta vrata bližnje sobe: Josip je videl dvoje žarnih oči in drobno ročico, ki ga je vabila v bližino. Kar planil je na vrata in jih zaloputnil, da se niso utegnile niti zapreti, marveč so ostale ka-kor prej. Tako priprte sem dobil tudi jaz, ki sem hotel opozoiui Josipi., dt% bode kmalu obed: tovariši in ravnatelj že čakajo. Nekoliko prej sem se poslovil pri nekdanji gospodinji, kjer sem izvedel nekaj, stopivši v prodajalnico pa — vsel Morettina mati me je prijela za roko in z rajskim nasmehom pokazala skozi priprta vrata Šepetaje: „Ni marala biti ščava, kakor njena mati, pa sedaj — * Pogledal sem — — .Corpo di bacco!* je govoril Morettin oče, „to je ljubezen, to 1 Corpo đi bacco! Ho, ho 1" Josip in Moretta sta stala objeta kakor Eros in Psyche, gledala se in poljubovala, zopet gledala jn zopet poljubovala. Nemški liberalci pa so menili pač svojedobno, da socijalno vprašanje seza le do Bodenbacha pri Dunaju in so si domišljali, da zatro to idejo. Dogodki naših dni pričajo, kako temeljito so se va-rali. Socijalno gibanje seza danes že do Adrije. Mi se ne plašimo tega gibanja kakor takega S^j je v tem gibanju izraženo načelo človeške pravice, ono veliko načelo: da na svetu so potrebni vsi stanovi, da niti ue bi mogli živeti jeden brez druzega. Ako pa smo vsi potrebni, morajo pa tudi biti vsem dani pogoji za človeka dostojno Življenje. V kolikor ima socijalno gibanje ta cilj pred očmi, mi simpatizu-jemo z istim iz polnega srca. Nam se vidijo neizmerno majhni in smešni oni, ki v vsakem štraj-koven vidijo nevarnega prekucuha. Pač pa so v resnici najbolj nevarni ravno taki ljudje s takim ozkim ^obzorjem in tesnosrčnim stališčem, ker ustvarjajo nevarnost, da slednjič pride res do nasilja tam, kjer bi se nasprotstva lahko poravnala mirnim potom ob primerni resni volji in pravi razsodnosti. Mi se torej ne plašimo socijalnega gibanja samega na sebi. Ali bojimo se nečesa druzega. Bojimo se, da se ta velika ideja oddalji od samesebe in da tako u a h * h i t i — ideja pravice. Ta nevarnost je menda postala akutna, ker se na čelo temu gibanju usi-ljujejo ljudje, ki iščejo pri vsem tem le sebe in svoje koristi. Včeraj smo videli, kako so delavci in — delavke ostavili delo na vseh koncih krajih v izraz simpatije za zaprtega „sodruga* Camberja. Tu imamo tipičen slučaj, kako kratkovidni so delavci v izbiranju svojih voditeljev. Mi se nimalo nočemo dotikati časti tega »sodruga* kakor človeka, ali to naše prepričanje je neomajljivo, da Camberja ni privelo prepričanje v socijalisti-ški tabor. V tem možu si mi niti misliti ne moremo političnega prepričanja. Mož je bil že Vele-hrvat, potem Veleitalijan, potem .austriacante" — „Vidi se in sliši, kako se imata rada, corpo di bacco, cok, cokl Ho, ho! To je ljubezen to, ho, ho!« .On je pameten, ona je že preživela tista neumna leta; nai se ljubita," je govorila polglasno mati. Ljubovanje ni nehalo. „Gospod, danes nas počastite s tem, da izvolite večerjati pri nas; ona dva tam-Ie morata biti že sita, ho, ho!" Nisem se mogel obraniti, le nehvaležno nalogo sem še izvršil prej ter opozoril ljubimca, da je sicer ljubezen potrebna, a jed in pijača tudi. Skupnega obeda na čast upokojenemu ravnatelju se Josip vendar ni utegnil udeležiti. Tovariši so me dražili, da sta se Kantor in Poluks zopet sprla, kar sem pa slovesno zanikal in pošepnil jednemu tovarišu, kaj se je zgodilo. V nekoliko minutah je prišla stvar ravnatelju na ušesa. .Davi sem vam storil krivico !■ je rekel sto-pivši k meni s polno kupico in trčil. .NiČ ne de, goapod ravnatelj; sedaj se mi marsikaj vračr.je po pravici. Zvečer sem imel polna ušesa najkrepkejših živio, nazdar, slava in izborno-klicev; cel6 ravnatelj je klical z nami ,živio" in mestna sodrga je mirovala, a meni je bilo težko, da sem moral k Josipu in Moretti. kakor nazivljajo progressisti vse avstrijsko misleče Neslovane — in sedaj je zašel — med socijaliste. Ne bi pa hoteli trditi, da je s tem zaključeno po-litiško izseljevanje njegovo. In Bocijalistlška stranka nima Bamo enega Camberja. A, kjer ni prepričanja, tam tndi odkritosti in doslednosti ne smemo iskati. Nočemo navajati vzgledov iz bližnje in daljnje minolosti, ker bi nas to zavelo predaleč. Pred nami na mizi leži velik rudeč lepak s napisom „Avanti". Ta lepak je bil prilepljen včeraj po vseh voglih tržaških. Manifest je to vodij socijalne demokracije do delavcev. Mnogokatera lepa — fraza je v tem manifestu; tu je proglašeno bratovstvo med okoličani in meščani, med Italijani in Slovani: živ dokaz je ta proglas, koli velikanska razlika je med besedami voditeljev socijalne demokracije o gotovih, kritičnih prilikah — ko ti gospodje ne morejo pogrešati slovenskih delavcev — pa med njih vsakdanjimi dejanji. V tem proglasu je tudi rečeno, da vsa društva, v katerih ne veje duh človekoljubij a brez razlike narodnosti, so poslopja, zidana na pesek. Pravo krščanstvo da ne razlikuje med verami in plemeni, ampak objema vseh z ljubeznijo de bližnjega. Kako lepo povedano je vse to. In kako je v resnici, kako je sleherni dan ? Par dni še le je od tega, ko je voditelj istih socijalistov proslavljal italijansko idejo in se je povspel do take — trdo« srčnosti in tiranstva, da je naravnost tajil pravico do eksistence vsem Neitalija-nom v Trstul Ali pustimo narodno vprašanje na strani, ker o tem ne čujejo radi izvestni „socijalisti". Zabeležimo pa tu še enkrat izrek, ki ga je storil isti „sodrug" ob isti priliki na rahlo prigovarjanje nekega Slovenca — izrek, ki je strogo le socijalne nravi, izrek : da je o vprašanj« pravice do ekzistence v Trstu gledati na inteligenco in gospodo! Ta izrek je tako gorostasenin je v tako dijametralnem nasprotstvu z vsebino gori Pozneje sem bil še samo jedenkrat v laškem gnezdu na svatbi. Ugajal mi je nevestin oče, ki je srečen blagoslovil zvezo in mi rekel: „To bi moralo biti že pred šestimi leti pri nas, pa moja hči je hotela ostati Italijanka, kar ni bilo mogoče, ker je njena trma ni hotela pustiti; Bedaj upam, da je ona pustila trmo in dobila moža | — Slovenca. Bog ga živi !M ! Nam je ugajal pravičen Italijan; le Josipu i sem opomnil, kc sva bila sama: „Meni se zdi, da je tvojo izvoljenko samo za sedaj pustila trma, pozneje bodeš ti Ricco, kdo drugi pa namestova-lec, ha, ha 1* .Brrr... pojdi no 1 Moja Lina — .— je trmasta, verjemi 1' .Hočem ti dokazati nasprotno. .Kdaj P« .Bodeš že videl.- Leto pozneje je umrl ravnatelj R., jaz sem bil pa kmalu potem pri Josipu čislan kum. Mlada mati Lina je govorila slovenski in srečni Josip jej je stregel kakor je mogel. .Nima, veš, nič več trme", mi je pritrdil; ko smo pa izbirali sinku ime, je zahtevala ona da se zovi Karol, on pa, naj bo Josip; obveljala je pa njena... Ostala je prejšnja Moretta. (Zvršetek.) omenjenega včerajšnjega proglas«, da ama prisiljeni dvomiti na socijalistiškem prepričanju tega moža. Včeraj: vsi srn« bratje — pVed ptf? dnevi pa: t« amo gospodarji mi Lahi, ker smo — gospodje I Tako je govoril ta veliki socijalist pred EUbognom in Ađlerjem in — Camberjem I Taki so povsodi in vsikdar. Is vsega srca sovražijo baje burieoazijo, s ko opravičujejo svojo mržnjo do Slovencev, postavljajo se na stališče — buržeoa-sije. Neprenehoma ozaan jaje jo svojo mednarodnost, Slovencem nasproti pa povdarjajo neizprosno svojo narodnost prav po navadi gospodovalnih narodov. Tako diskreditujejo ti ljudje veliko idejo so-cijalnega gibaDja, ker mi si ne moremo misliti velike pravične ideje, ki bi bila nasprotna dragi veliki pravični ideji. In narodna ideja je pravična, je sorodna socijalni ideji. Jednak, vsporeden jima je cilj: jedna znači jednakopravno^ med peaamičniki iu stanovi, druga pa med velikimi skupinami, narodi. Mi ne razumemo torej, zakaj bi se morali križati ti ideji ?! Pa saj tudi ti socijalisti ne mislijo v obče tako o narodni ideji; oni progan jajo to idejo le tedaj, ako se pojavlja med Slovenci. Le od slovenskega delavca zahtevaj o, naj položi svojo narodnost na oltar socijalizma in laske — gospo del '! I . t r ..... J , V tej dvoumni igri, v tej zavr&toosti socijalističkih voditeljev nasproti naši narodnosti je vzrok, da si stojimo sovražno nasproti, nikakor pa ne v sociialnem gibanju samem. To smo dokazali gori. Socijalisti kličejo sedaj tudi Blovenske okoličane na pomoč. Poživljajo jih naj se izueverijo svoji zastavi, kateremu koraku prvi nasledek bi kil ta, da se — poitalijaučijo I Toda gospodje naj se ne varajo. Ne iz na-sprotstva do socijalne ideje, ampak iz prepričanja, da je človek lahko pošten boritelj za pravično in potrebno socijalno preosnovo, a aajedno vendar zvest sin svojega Boga in svojega naroda — le v tem prepričanju hočemo i mi mobilizovati vse svoje moči proti onim, ki nam zauikujejo pravico do obstanka. Bodi torej borba 1 A ni bila potreba, da je prišlo tako. Lahko bi bilo drugače, ako bi bilo v voditeljih socijahstiškega gibanja nekoliko pametnega spoznanja in pravičnosti. Ako na vseslovenskem shodu pride do impozantne manifestacije po direktivih komunikeja t poslance v,,po tem mora priti 4° tudi s ka- binetom grofa Badenija. Grof Balenf mora priti na jafpp ,-n da govorimo se vS{ov. Narodom" —, da Slovani reklamujemo svoje pravice in tmo pripravljeni iti za nje v boj ! Poslanci so mu že povedali to, sedaj naj mu povedo to de narodi. In potem bode na njegovi ekscelenci, da si izbere : ali podporo od strani avstrijskih S!ovanov, aTi pa — boj ž njimi! Še nekaj nas je razveselilo na sestanku poslancev. To namreč, da so pozvali tja gori tudi zastopnika tržaških Slovencev. Gosp. Nabergoja je sicer porušila krnta sila na volišču, ali mi nismo nehali in ne nehamo nikdar smatrati le njega svojim vrhnim voditeljem in zastopnikom. Oa ima polnomoč tržaških in okoličauskih Slovencev, pridobljeno si po trudu treh desetletij in zato bodi tudi v bodoče tako, da mu ostane ohranjeno mesto med zastopniki naroda slovenskega. Celjsko vprašanje .Mattinu" brzojavljajo z Dunaja, da se je ministerskemu predsedniku grofu B a d e n i j u in naučnenu mi stru baronu Gautschu včeraj predstavila deputacija slovenskih poslancev. Deputacija je izročila omenjenima ministroma spomenico o celjskem vprašanju. Ministra da sta dala pomirljivih zagotovil glede usode slovenskih razredov. Slovenski gimnazijski razredi da bodo organizovani po vzgledu nižega gimnazija v Tridentu. — Nam seveda ni znano kakova je ta organizacija. Angleška brutalnost. Kakor povsodi, utr-jajo si tudi na Kaplandu Angleži svoje gospodstvo z ognjem in mečem. Po nekem londonskem poročilu iz Kapstata je bil ustreljen jeden vodja ustašev z imenom Mažngombi, ker je poskušal s-č svojo Četo prodreti sovražno vojsko. 700 ustašev je bilo ujetih. Zares lep čin kulture 1 Polltlike vest J. V TR8TT7, doe 8 avgusta 18»7. Še o sestanku hrvatskih in slovenskih poslancev. V dvojnem pogledu je bil znamenit t* seatiuek : dokumentiral je popolno soglasje »ed hrvatskimi in slovenskimi poslanci in prinesel nam je pojavov solidarnosti med avstrijskimi Slovani sploh. Kratka in jedrnata izjava poslancev je v popolnem soglasju z izvajanji drž. pos). Spinfiida na občnem zboru „Edinosti**. Kakor Spinčid, tako verujejo vsi poslanci v sedanjo parlamentarno večino. Veliko pesimistiški pa sodijo poslanci o — vladi. Nočemo reči, da so jej raVno vrgli poleno pod noge; narobe: izrekli so se proti vsaki spre membi v zmislu obstrnkcijskih strank. Toda povedali so zajedno vladi, kaj ima storiti, ako noče, da pride do definitivnoga razdora med njo in nami. Vsakega rodoljuba mora veseliti, da se je sestanek lepo postavil na stališče ukupnosti naroda slo-ventkega, da zahteva pomoći najprvo tam, kjer je treba najoujneje. To je bilo prav, da so se gospodje spomnili v svojem komunikeju Štajarcev, Korošcev In Primorcev: prav je bilo, da so po« sebuo povdarili zahtevo po spremembi zistema na Primorskem. In še posebno prav je bilo, da so izjavili, da ne bi mogli podpirati nobene vlade, ki ne bi hotela zadostiti tem zahtevam. V kolikor moremo soditi po izjavah vseh slovenskih listov, moremo reči tudi, da je sestanek ugodil splošni šeJji se svojim ukrepom glede vseslovenskega shoda in želimo se „Slovencem" vred, da bi bil ta shod .sijajna manifestacija slovensko-hrvatske solidarnosti glede skupnih namenov in sredstev, s katerimi si hočemo priboriti boljšo bodočnost v vsakem pogledu14. Komunikč združenih poslancev bodi v direktivo vseslovenskemu shodu. To bode gotovo upli-valo blažilno tudi na naše domače razmere. Spoznavanje nevarnosti položenja ob periferiji domovine mora vplivati na rojake v osrednji pokrajini, da bodo pristopneji — zložnemu delu za rešitev onih, ki se pogubljajo. Različne vesti. štrajk. Včeraj je bilo velikih demonstracij. Poleg onih, ki so nastopili štrajk, so včeraj ostavili še drugi delo, v znak simpatije do zaprtega sodruga Camberja. Zlasti so pred 11. uro predpo-ludue ostavili delo delavci iz arzenala Lloydovega in tehničnega zavoda. Tem so se pridružili še delavci iz drugih delavnic, tako, da je bilo na šetalištu pri sv. Andreju zbranih do 8000 delavcev. Delavci iz mestne plinarne so ušli čez zid, ker je ravnateljstvo dalo zapreti vrata. Vsa ta masa je prišla k sv. Jakobu proti 1. uri pop. S prvega ni bilo nikakega nereda; še le pozneje — na nlioi Moliu a vento — je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo, ker se masa ni hotela raz-iti in je metala kamenje na redarje. Zaprli so več delavcev. Vsled teh dogodkov so oblasti zahtevale vojakov. Jedna stotnija domobramcev je hitela na trg Barriera. Istotako so vojaki zaseli ulice ob velikem trgu. — Ob 2. uri popoludne je prišlo s parnikom 200 delavcev iz zavoda pri sv. Boku. Pričakovala jih je velika množica. Hoteli so na veliki trg, toda niso mogli, ker so jim zastavili pot redarji in vojaki. Množica je odšla k sv. Ivanu. Danes je prišel sem iz Postojine bataljon vojakov polka 87. Tudi namestnik Rinaldini in policijski ravnatelj Bus^ich sta se vrnila z dopusta radi teh dohodkov. Štrajkujoči pekje so sklenili zahtevati od gospodarjev povrnitev vse škode, ki jo bodo trpeli vsled štrajka. Pomočniki iz Milj in Kopra so se izjavili solidarne z sodrugi v Trstu. „Due nazionalita". Pišejo nam: Na lepaku, okoli katerega se zbirajo trume tržaških delavcev, na tistem r u d e č e m lepaku stoji tiskano črno na r u d e č e m, da se tiče pravo tržaškega delavstva dveh narodnosti. V tem priznavanju dveh narodnosti — namreč slovenske in italijanske — je videti dejstvo, ki se ne da utajiti, namreč dejstvo, da je slovenska narodnost v Trstu ona masa, s katero morajo računati v Trstu ob vsaki priliki in tako tudi zdaj. Vodje socijalistiškega gibanja apelirajo tudi na delavce naše narodnosti, ker vedo, da je tržaško delavstvo po velikem delu slovenske narodnosti. Toda zd^j se vpraša: kako P Vodje se postavljajo naravnost na italijansko stališče, na stališče krivičnosti. Vodje delavcev govore o krivici, ki se godi delavskemu stauu, a delajo sami krivico, — z drugimi besedami: oni gredo roko v roki z onimi ljudmi, proti katerim se na videz podajajo v boj, — proti kapitalizmn.{Ako bt vodje delavcev bili pravični, kakor baharijo, pustili bi našemu delavcu njegovo narodnost in ga ne silili na ođpadništvo od svojega naroda, kakor to delajo zatiralci naše narodnosti velikega kalibra. Naj nam odgovore Gerin (pardon: Je-rina!) in drugovi kaj na to 1 N a) se opravičijo a konkretnimi dokazi, drugače bi morali misliti, da so somišljeniki hipernacijonalizma italijanskega. Mi se sklicujetao na izrek Gerinov od (nedavno, daiU je treba ozir jemati na bogate sloje prebivalstva, ker Slovenec je le delavec. Tako v govori zastopnik delavcev! On se v presojanja narodnega vprašanja ozira na bogate sloje, zastopa pa delavce proti bogatašem. Ali ni to izborno ? Ali naj naši slovenski delavci, hoteči ohraniti si svojo narodnost, še nadajje poslušajo take kolo« vodje ? Mi smo menenja, da ne in da se čim prej odtrgajo od njih, ako hočejo svojo korist. Naši delavci naj bodo uverjen«, da služijo le za stafalo gosp. Gerin u in da jih ti gospodje smatrajo le za tifeto enov, ki* haj v bodeče med delavskim stanom gnoji — italijansko njivo Kaj pa bi bila Gerinova in Camberjeva reč brez slovenskih delavcev v Trstu? Niči Torej jima rabijo samo kakdr dobro orodje v svrho po-italijančevanja in druzega nič. Mi ne moremo verjeti nikakor, da bi čakalo našega delavca kaj dobrega v t?j družbi. Kakor samozavedna delavska masa slovenska so faktor, kakor pridevek italijanske mase bodo ničla. Kaj bi bilo, ako bi n. pr. zdaj slovenski delavci se izločili iz njihovih vrst in bi prijeli — za dilo ? Ničesar bi ne mogli storiti italijanaši, ker so v manjšini. To se sicer ne zgodi, ker ima slovenski delavec kakor tak ravno iste gmotne težnje, ali v tem slučaju bi se pokazalo, kaj bi bilo delavsko vprašanje v Trstu brez ilo-venskih delavcev in ako bi slovenski delavci hoteli izpoznavati svoje politične nasprotnike in bi si ustanovili svoje vrste. Na rudečem samoitalijanskom lepaku sicer vidimo med vodji večino slovenskih imen. To kaže, da je večina odbora po rojstvu — če tudi ne po mišljenju — vzeta iz večine tržaškega delavstva in to je slovensko. In ravno to dejstvo daja našim delavcem mnogo misliti, ako misliti —hočejo. Polten odgovor. Povodom sedanjega štrajka je doposlala zveza pekovskih pomočnikov v Trstu svoj memorandum tudi gosp. Antonu Kovaču v Nabrežini. Le ta pa je vrnil pekovski zvezi iz« ključljivo v laškem jeziku sestavljeno spomenico z nastopnim odgovorom: »Slavno predsedništvo „Zveze delalcev- pekov in sladčičarjev" v Trstu. Prejel sem Vaš ceqj. memorandum, ne vem od katerega dneva, (ker ni imel datuma) ter Vas uljndno prosim, že ker ste v večem številu Slovenci peki v Trstu, da bi vsaj toliko tudi nam privoščili kolikor Lahom. Zakaj ne bi pisali po si o-vensko vsaj nam, ker znaste, da smo slovenskega rodu ? Kako hočete, da Vas Slovenec ume, če mu pišete po U*ko ? Z&kai ne pišete Lahom po slovenski ? Vi gospod .Skok", dobro, da niste poita-lijančili tudi svojega imena v „Salto". Jaz ne n a s p r otujenttfTavnič Vašim željam, iu mi smo zadovoljni se podvreči, kakor odredi večina gospodarjev v Trstu. A ko dela veliko in dobiva za to malo plačo, je krivo; vsakdo je vre* den svojega plačila. Jaz sem že večkrat rekel svojemu peku, naj dela čez dan, a on mi je rekel, da po dnevu je preveč vročina — Vi pa ravno zahtevate tol Ali mi se hočemo držati tega, kakor odločijo v Trstu. Prosim Vas, ne imejte svojih gospodarjev za »Ščiave", saj nas imajo zadosti gospoda na magistratu ; oni nočejo čuti naše besede, ali priti hoče tudi čas, ko bodo morali se učiti Slovencev glas. — Vi pravite, da se ne brigate za narodnost, Vi da skrbite samo za delo. — A to rni prava pot. Nemci in Lahi se brigajo za oboje; in če bi enkrat naneslo tako, da bi prišel parlament v socijalistiške roke, bode gotovo narveč Nemcev in Lahov v njem. Takrat porečete še le: zakaj nismo gledali na naš narod ? I Vam bodo ukazovali oni, kakor zdaj; če boste zahtevali slovenske šole — njih bo več — in gotovo Vam odbijejo prošnjo kakor zdaj. — Torej, ne sramujte se slovenskega jezika 1 Isti je velik in pride dan, ko ga bodo morali spoštovati drugi narodi I Zdaj je Čas ustajenja — a Vi se uklanjaste njimi Bodite zdravi in imejte zmeraj Boga in narod t srcih 1 S spoštovanjem A. Ko? a i L r." Na ta pošteni odgovor poltenega in pametnega moža, se je izgovarjala .sreza11 v posebnem pisma, da „globoko obžalujejo*, ker ne jnorejo ostreči .zakoniti in» opravičeni želji" n|eg*ovr. In sicer zato ne: ker bi prevajanje mnogo stalo in ker nimajo odbornikov zmožnih slovenščine. Sicer pa da bi radi ustrezali vsem jezikom, ker so — mej narodni. Slednjič so gosp. Kovaču sporočili slovenski pozdrav na podlagi — mejna rodne socijalne demokracije. Ker že govorimo danes na uvodnem mesta o .mejnarodnih" socijalistih tržaških, odgovarjamo tam tudi na gcri navedena — izgovarjanja zveze pekovskih pomočnikov. Odbor pol. društva »Edinost" je imenoval nastopne poverjenike za tržaško okolico: Za Skedenj J. Šuman, za Sv. Ivan St. Godina, za sv. M. II. Spodnjo Anton Miklavec, za Lonjei J. M. Čok, sa Kojau Josip Kata lan, za Barkovlje J. Martelanc, sa Prosek Alojzij Goriup, za Opčine Ferdinand Ferluga, za sv. Križ Ivan Tence (F lika), za Kon-tovelj Jakob Stoka, za Bazovico Predel, za Padrič in Gropado J. Grgič, za Sežano Ivan Renčelj (Mala] a o). Cesarjev dar. Naš cesar je daroval iz svoje sasebne blagajne 30.000 gld. po povodnji prizadetim prebivalcem na Češkem. 1000 gld. pa je daroval cesar prebivalcem višin. Državna uprava je odredila vse potrebno sa eventuvelno državno pomoč ponesrečencem v prizadetih pokrajinah. Patrijotlzom, ki ni vs6 lop. Ne moremo si kaj, da bi še jedenkrat ne spomnili na zadnjo sejo v mestnem zboru tržaškem, oziroma na ukrep mestnega sveta glede uslužbovanja pri električnem tramwayu. Iz tega ukrepa je naravnost razvidno, da so ti gospodje v svojem „patrijotizmu" slepi in gluhi za vse, kar ni italijansko; razvidno je pa tudi, da oni hočejo preskrbljati lačno ljudstvo iz kraljestva, kjer že nima kaj jesti in ker vlada v Italiji skrajna beda vsled izsesevalnih odnosajev. To je zares lep patrijotizem, ki pa ni lep, ker se žnjim naravnost gmotno in narodno oškoduje avstrijsko prebivalstvo. Kaj moremo mi Avstrijci za to, da vlada beda v Italiji ? Smo-li zakrivili tni tisto bedo? In radi tega naj trpi sedaj naš državljan, ker ljudje v Italiji nimajo kaj jestiP Nakana tnestuega ukrepa je naravnost Ua, i&viii se s frazami iz zagate, v katero jih zavaja njih nenaravni patrijotizem. Zatorej je bilo tudi veselo gledati Veneziana, kako se je zvijal v zadregi, v katero sta ga spravila svetovalca Goriup in Dol-lenz in to za to, ker si ni upal naravnost reči, da mestni avet tržaški s podjetjem električnega tram-waya nameruje le ustanoviti novi vir zaslužka lačnim italijanskim podanikom in da se z ozi-rom na to že a priori ne more in noče ozirati na .site* avstrijske podanike. No, na narodnostni moment nalašč nočemo misliti danes, dasi bi imeli v to več ko dovolj vzroka, to pa za to, ker nas zabava zadrega Vene/Jana in drug iv, ki so tako slabo prikrivali svojo pravo namero z električnem tramvvajem. Ali pa ni to več ko zabavno, ako Venozian tako .med prsti* malce dvomi, da bi se dobilo za službo električnega trarawaya dovolj italijanski govorečih tržaš kih občanov, to je, TržaČanov s pravim tržaško-avstrijskem rojstnim listom in ne — falzifikovanim? In galerija ? No reči moramo, oni revč-ki v Italiji morajo zares biti hvaležni za očetovsko skrb svojih zaščitnikov na tržaškem magistratu in se še tudi lahko malo posmejejo v pest, češ : v tržaškem mestnem svetu predlaga svetovalec ta in ta, to in to, in galerija malo poropoče in mi dobimo kruha. To se uiora pnstiti šarmantnim .očetom* na ma-gistratu: ako ne za drugega, skrbe pač za blagor lačnih italijanskih podanikov. Italjanski konvikti. Italijani čutijo, da jim narodnost ni še dovolj zajamčena o posvetnih zakonih, iščejo torej zavetja istej tudi v cerkvenih. Poleg konvikta za Trst in Koper namerujejo ustanoviti konvikt tudi v Zadru. V tem konviktu bi se preživljali vsi oni učenci, kateri se posvetijo italijanskemu gimnaziju. To dokazuje, pravi .Jedinstvo", da je bil hrvatski gimnazij potreben v Zadru, kjer hočejo nasprotniki samo na umeten na-način vzdržati svoje italljanstvo. — Politika, nič ko politika jih jel Radi bi vedeli, je-li jim je dali ■v. Oče dopust, v katerem smejo „posvetiti"j ivoje moči samo politiki; in koliko Časa misli trajati U dopust italijanske duhovščine ? Hrvatski gimnazijce otvori že s 1. oktobrom. Orfaiko rečico (bigo) baje namerujejo te dni okoličanke poslati italijanskemu mestnemu svetovalcu D'Angeliju v spomin na njegov falminantni govor proti okoličanskemtt kruhn. Zopet potroS t Danes popoludne ob 2 uri 60 minut čutiti je bilo tukaj kake dve sekundi trajajoč precej krepek sunek, spremljan s podzemeljskim bobnenjem. Peipolka it. 87. je ostavit zadnji bataljon minole nedelje naše mesto. Celih 10 let je bil ta polk tu v garniziji. 8 Prošeka nam pišejo: Ker je vlada potrdila pravila naše .Kmetijske podružnice*, vršil se je prvi redni občni zbor ob ogromni udeležbi dne 25. julija t. 1. na Kontovelju, pod predsedstvom vrlega in za stvar jako unetega načelnika, g. Ivana B a 1 a n č a. Zboru so prisustvovali tudi predsednik glavne kmetijske družbe in deželni poslanec, g. Ivan Gor i u p in dež. poslanca gg. Ivan vitez Nabergoj in Alojzij Goriup. Vlado je zastopal g. Kreiner, tukajšnji c. kr. policijski oficijal. Iz tajnikovega in blagajuikovega poročila se posnemlje, koliko in kako je podružnica delovala v tej kratki dobi svojega obstanka, namreč od decembra meseca lanskega let«, do današnjega dne v prid in korist jako zanemarjenega kmetijstva po tržaški okolici. Podružnica šteje že 80 udov, kar je jako veliko število za pričetek podružnice, ki je, skoro bi rekel, še v povojih. Vsprejeli ste se nastopni resoluciji, nasveto-vani po gg. Ivanu Goriupu in Iv. vit. Nabergoju: .Kmetijska in vrtuarska družba za Trst in okolico naj prosi slavno vlado, da blagovoli podeliti podporo v napravo jedne trtnice amerikanskih trt na Prošeku ali na Kontovelju. Ista družba naj prosi slavno vlado, da blagovoli vplivati pri tržaški občini, da nastavlja le take osebe poljskimi čuvaji po tržaški okolici, v katere ima ljudstvo zaupanje in naj se te osebe vpoiabljajo izključljivo le za ta posel*. V odbor so bili izvoljeni z malo izjemo skoro vsi začasni odborniki in to imenovana gg.: Ivan Balanč, načelnik; Zdravko Cibic, njega namestnik; Janko Štrukelj, tajnik; Marino Lukša, blagajnik in Anton Starec, odbornik. Osnutek in smer podružnici je izboren. Le taki) naprej, vspeh je siguren. Društveniki pa, trdno se oklenite te velevažne naprave v močno falango, negujte sedaj Še šibko drevo, da vzraste v veliko in močno drevo v vašo diko, korist in ponos ter v provspeh narodnega blagostanja. Ne straši se znoja, ne plaši se boja, Saj krepko dejanje krepčuje moža. Ples proseških novincev, objavljen po Vašem cenjenem listu, se je obnesel v vsakem obziru sijajno. Smelo trdim, da je ta običajni ples, prekosil izvestno vse dosedanje. Lepo okrašeno plesišče, kjer so letos prvikrat svobodno in ponosno plapolale slovenske trobojnioe, uzorni red, izvrstna narodna god^a, vse to je sličilo na pravo pravcato narodno veselico. Koj pri nhodu na plesišče videti je bilo krasen transparent v narodnih barvah z napisom: .Živela slovenska mladina t* Mladeniči so nosili za klobukom kito cvetja v slovenskih bojab, na prsih pa trobojni trak, dekletom pa je visel ob bokih dolg trobojen trakl Tako je prav, ljubi mladeniči in dekleta. Slovenec naj povsod in vselej kaže svoj narodni znak in pokoljenje. Kaj pa naj rečem o godbi ? Že oprava tej prva-čenaki godbi je tako krasno slikovita, da smo se divili. V rudečih srajcah oblečeni, podobnih onim naših „Sokolov", svirali so ti krepki in ponosni slovenski godci izključljivo le naše narodne mile komade. Lahko rečem, da se ta godba glede preciznosti in milobe v proizvajanji godbenih komadov lahko meri z marsikatero mestno godbo. S e v e r u s. Vabilo na vsliko narodno slavnost, katera se bode vršila povodom otvoritve .Narodnega doma" v Celji in blagoslovljenja zastave telovadnega društva „Celjski Sokol" dne 7. in 8. avgusta 1897. Vapored: I. Dne 7. agusta: Ob 8. uri zvečer v glaMiki dvorani .Nafodnega doaa*; a) Prolog. b) Gledališka predstav** „V Diog«mpvewt sodu*. Uprizori .Dramatično društvo* iz Ljubljane. *) Koncert. Pri koncertu svira slavna gradska vatrogasna glasba iz Zagreba in nastopijo razna pevska društva. Podrobni vsporedi delili se bodo pri vstopu. II. Dne 8. avgusta. Sprejem došlih društev na kolodvoru. Zajutrk v .Narodnem domu". Ob 10. uri odkorakajo vsa društva iz .Narodnega doma* na slavnostni prostor, kjer se bode služila ob polu 11. uri sv. maša pod milim nebom. Pri maši svira godba. Slavnostno blagoslovljenje zastave „Celjskega Sokola*. Zastavi kumuje vele-rodna gospa M a r a pl. B e r k s - Č o p o v a, soproga grajščaka in slovenskega državnega poslanca vir. g. Hugona viteza Berksa. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, knmica in zastopniki vseh društev. Po 12. uri opoludne odkritje spominske plošče in slovesna otvoritev „Narodnega doma". Ob 1. uri popol. skupni obed v veliki dvorani .Narodnega doma". Pri banketu svira godba. Ceua za osebo 1 gold. — Velika ljudska veselica. Ob 3. uri pop. odhod iz .Narodnega doma* na slavnostni prostor poleg grajščine Lanovž v občini celjske okolice.Vspored : 1. Proste vaje. Izvajajo vsa sokolska društva. 2. Vaje s kiji. Izvajata bratska .Ljubljanski' in .Postojinski Sokol". 3. Vaje z ročki. Izvaja ,Celj. ski Sokol*. 4. Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5. Nastop čeških sokolskih društev z različnimi vajami. 6. Nastop raznih pevskih društev. 7. Različne telo-vadske in atletske vaje. 8 Ljudske igre in svobodna zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 nč. Sedeži 20 nč. Društva iu deputacije so vstopnine prosti. Podrobni vapo* red dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani „Narodnega doma". Vstopnina za rodbino 1 gold. Za osebo 1 krono. Člani zunanjih društev z društvenimi znaki so vstopnine prosti. Toaleta prosta. Slovenskim abiturijentom! Naš v avgustu nameravani izlet v zlat j Prago bi se po menenju Čehov samih mogel le meseca septembra vršiti v obsegu, kakoršnega zaslužuje tako podjetje, ker mesec avgust je za izlet jako nepriklaten; v septembru je pa nam »koro nemogoče poleteti gori, ko se večina pripravlja za daljne nauke. Zategadelj naj ideja, ki smo jo zasnova'i, še nekaj časa zori, da se naposled vendarle obistini slej alt prej. Zi več stranij se je izražala želja, da se slovenski abiturijentje, ako ne bo izleta v Prago, sešli kje drugje. Vsi čutimo potrebo, da bi se poznali med seboj sedaj, ko smo izleteli v — svet. Tovariši 1 Pred vratmi je velika narodno slavnost v jedni naših najnevarnejših postojank. Dne 7. in 8. avgusta bo otvoritev .Narodnega doma" v Celju Tu se zbere cvet mož in rodoljubov iz vseh krajev naše domovine. Tu bi bilo mesto za nas, da sa snidemo, v družbi najveljavnejših zastopnikov Slovaustva. Zatorej, tovariši, naša beseda bodi: C e 1 j e 1 Obračamo se uljudno v prvi vrsti do tovarišev-abiturijentov z vabilom, da pohitć mnogobrojno v starodavno Celje, dalje pa tudi do vseh tovarišev srednješolcev. Posebej pa prijazno vabimo gospode akademike, da se udeležć skupno z nami celjske slavnosti, da tako pokažemo solidarnost celokupnega slovenskega dijaštva. Celjski rodoljubi nam svetujejo, da doj derao ž4 7.,avg. Komur dopuščajo razmere, poleti naj torej že 7. avgusta v Celje. Zirališče bo 7. in 8. avgusta čitalniška dvorana .Nar. doma". Ako bi kdo slučajno želel kacega pojasnila, blagovoli naj se oglasiti pri Dragotinu Lončarju, abiturijentu v Lukovici, Kranjako. Povabili smo tudi brate Hrvate. V Ljubljani, dnš 31. julija 1897. — Centralni odbor slovenskih abiturijentov. Akad. ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani priredi svoj X. redni občoi zbor v soboto dne 14. avgusta 1897. Dnevni red: a.) poročilo o dborovo; b.) poročilo preglednikov ; c.) volitev odbora, dveh preglednikov in treh predsednikov Častnega soda ; d.) Določitev društvenega delovanja za bodoče leto ; e. slučajnosti. Začetek ob 5. uri popoludne; lokal: kavarna .Narodni dom". Gostje, posebno abiturijenti, dobro došli 1 Odbor akad. for. droitva „Sava" v Ljubljani naznanja vsem bratom Savanom, da žaluje društvo do incl. 14. avgusta t. I. po svojem pokojnem usta- no miki in starejšim g. .Tanku Krsnikn, notarja na Brdu. (Savani pokrijejo v znak žalovanja trak in jugoslovanski znak na čepici s .florom*4. Odbor. Shod organistov v Celju. V Celjskem .Narod-aem domu* je bil dne 20. m. m. shod slovanskih organistov, da se posvetujejo o zboljšanju gmotnega stanja organistov. Shod je bil dobro obiskan. Le tako naprej f Glas za glasom odmevaj v .Narodnem domu", da se bode čulo širom domovine. S tem prisilimo tujce, da se bodo zavedali poleg svoje, tudi — naše ekzistence ! Novo godbeno društvo v Nabrožini priredi v nedeljo dne 8. t. m. javen ples. Začete« ob 2. uri pop. Na to veselico vabi uljudno odbor. Mahrova trgovinska šola v Ljubljani je imela letos 214 gojencev in sicer 96 81ovencev, 60 Nemcev, 20 Srbov, 16 Italijanov, 19 Hrvatov itd. Torej večina Slovencev in vendar je ta zavod izključno nemški I Ali bi ne bil čas, da se ustanovi v naši Ljubljani naša trgovinska šola? Sočutjt — škodljivo zdravju in naprodku ? Nahajalo se ljudje, katerim se pravi, da so „brez srca'. Taki ljudje v življenju najložje shajajo, ker se jim nikdo ne smili in taki ljudje tudi gmotno najbolje napredujejo, ker se ne ozirajo na bolečine druzib. To vidimo najbolj pri Židih, ki so znani kakor brezsrčno ljudstvo, katerim se ne smili ne človek ne žival. Gorje pa človeku, ki — 5 n t i! Neki učenjak trdi, da človek z dobrim srcem navadno ne doseže ne bogastva ne — starosti, ker sočutje za bližnjega ga zavira na delu za lastno blagostanje in mu ruši duševni mir, ki je pogoj zdravju. Morda ni to resnica ? Otrok padel v vodnjak. Včeraj popoludne padel je v občinski vodnjak pri sv. Ivanu deček Ernest Fabijan, otrok delavčev, ker se je igral pri odprtem vodnjaku in utonil. Opozarjamo slavni magistrat, da bi zapiral nevarne javne vodnjake, da se pre prečijo take nesreče. Povodnji. Vsikdar, kader je prihrumela velika nesreča, je prvi, ki se oglaša usmiljenim Svojim srcem in darežljivo svojo roko Nj. Veličanstvo nas presvitli cesar. Tako je tudi sedaj naš cesar prvi dal lep vzgled dobrotvornosti, podarivši za poplavljence 30.000 gld. in za uboge v Išlu 1000 gld. Mimo tega se je v Išlu zaprlčela dobrotvorna akcija po inicijativi naše cesarice. — Tudi mini-sterskf predsednik grof Badeni je naložil načelnikom deželnih in okrajnih politiških oblasti, da nemudoma ukrenejo potrebno za osebno varnost in v preprečenje draginje ; da se zopet otvore javna občila ter da oblasti poizvedujejo o škodi ter mu predlože primernih nasvetov. Vodovje pada sedaj, ali še vedno prihaja pretresujočib poročil o grozni katastrofi. Taka poročila prinašajo tudi nemški listi iz rajha. Tako poročajo iz Berolina, da je v sami pruski Sileaiji nad 12 milijonov mark škode. Najžalostneje pa je, da še vedno prihajajo poročila, koliko življenj človeških ,je ugonobila katastrofa. V naših krajih bode seveda treba izdatne pomoči od strani države. Tudi v Rusiji traje povoden še naprej. Poročajo, da je velik del pokrajine ob reki Kerč pod vodo. Ponesrečilo se je okolo 150 oseb. Našli bo še le 16 trupel, ostale je najbrže odnesla voda v morje. Noč v Postojinski jami. (Zabeležil Kamnoselski.) (Dalje.) In delovanje fantazije se je poostrilo, pomnožilo, čim je rastla skrb in se oglašal polagoma že obup. Vstal sem in šel zopet dalje, zadevaje s palico eb kapnike in vsikdar, kadar je zadela palica ob kapnik, zadonelo je nekako čuduo, da me je pretreslo v mozeg in kosti. Zdelo se mi je, kakor bi bil koga ranil, ki se je pritožil, bolestno javkal, zdihoval in naposled — klel. In pri tem se mi je dozdevalo, da vidim iz teme prikipeti strašno lice, v katerem je bilo toliko neopisne žalosti, nevolje, zlobe iu srda, da ga ni zlitega skupaj toliko v nobenem človeškem obrazu. Naposled sem se bal tipati s palico preko Bebe iu nervozen vrgel sem jo nekam proč .... slišal sem, kako je brenketala nekam v globočiuo eb kamnitih obronkih, ki so doneli kakor strune in na konci padla šumom v neko vodo . . . Sedaj sem jel resno premišlja vati o svoji usodi. Kaj bode? Sem-li zares zaprt v globočini postojnske jame, se-li rešim iz nje in kje se na- ] Lastnik hajam, kodi najdem izhoda? Znal sem, da je kraj, v katerem se nahajam, grozen liki peklo. Nad ma-noj, pod manoj strašna tema, v temi silni propadi, kameniti grebeni, a mojim očem nevidni ... nevidni 1 Streslo me je, a srce mi je razbijalo slišno. Jel sem misliti na prijatelja in oni dve devi in razue sumnje so mi vst^ale v razburjeni domišljiji. Zskaj me niso čakali, zakaj me niso prišli iskat? Je-li bila to zarota ? Morda je bil prijatelj zaljubljen bolj v mojo devo, nego v svojo in mi je, porabivši priliko moje odsotnosti, odpeljal jo proč, želč, da se ne povrnem nikdar več ? Jel sem se rotiti nanj, preklinjati ga. Potem pa njo — obe devi. Jel sem ji sumničiti, da niste ženski, marveč demon« jame, ki so se pridružili hoteči nama nesrečo. In iz teme zabliščal se je neopisno čaroben obraz one devojke, ki je imela moje srce. Videlo se je, kakor da vstaja iz globočine, od koder veje tako čudna, mokra, hladna sapa, — kakor da se mi smehlja vabljivo, zapeljivo, — kakor da me hočejo objeti njeni pogledi in posrkniti v se dušo mojo, moje življenje. In že sem nastavil nogo, da bi šel za čarobnim mamilom, kar mi je spodrsnila noga in pal sem nekam, ne precej globoko, ali vmes med doneče kamenje. Tedaj se mi je jelo zgražati nad položajem in pričel sem klicati na ves glas, iz vseh prs . . krepko je odmeval moj klic po globini, bal sem se tega odmeva, ki je prihajal nazaj v tisočerih odmevih, podoben hrupnemu Y%klikanju bežočih vojaških trum. Toda ravno tako so potihnili zopet glasovi brez odgovora, ne slišani. Prišel je moj duševni položaj na višino. Zavest, da mi bode poginoti v tej grozni globočini, utisnila se mi je v dušo z vso siloinudai s^m se v svojo usodo — da, jel sem z mrzlo filozofijo študirati t o vrsto smrti in celo zanimati me je počelo. Sel sem resignirano na kamen in pričakoval zvršetka. Pričel sem pogovor sam saboj, vprašal, odgovarjal sem si sam. (Pride še.) Najnovejie vesti. šel Duna danes i 3. Knez Ferdinand iz Bolgarije je do-opoludne iz Karlovih vari sem. Mene 3. Grško časopisje ojstro napada mej-narodno kontrolo grških financ. Pariz 3. .Figaro" javlja r Na povabilo ruskega cara odposlala bode Francija izredno vojaško misijo na velike ruske manevre. Jednaka ruska mi&ija pride na francoske manevre. Državni dolg v papirju n „ 7 ambru Avstrijuka. rfmta v zlatu w * kronah Kreditno akcijo . . London 10 Lat. . , . Napoleoni ..... 90 mark . . . i00 itftlj. lir ... vćoraj 10210 10220 128.SO 101.35 869.— 119.45 «.61 V, 11.73 46.40 danea 102.16 102.20 123.30 101.35 369.75 119.46 9.61 y 11.73 45.36 Tvgovliiak« bvmojitvka lam vini. Bualmpottn. PAenion /.ujesen 10.99 11.— Pšenica tu Rpoml&d 1AP8 U 06 do 11.08 Oves ha jpson 6.02 6.05. -Rž 7B jesen 8.54 8 56. Kor um za avgust 1807. 4.80' 4.82 Ptaniva nova od 78 kil. f. 11.55—11.63 od 79 li In. 11 60 11 65 o,l 80 kil. f. 11.70—11-75 , od 81. kil. f. 11*75 11*80, oo 82 Isl). lor. —.— —.—. .jfiAuien • — Pšenica: Slabe ponudbe, dobro povpraševanje. stalno Prodaja 12000 mt. st. 10 nvč., dražje od včeri^j. Oves 10 nvč., Koruza 15. nvč., Rž 15 nvč. dražje. Vreme: dež. -"Tftga. NoraHmlrnn? for. 11.15 do —*—. Novi po f. 11.40. Za notranji trgovini s Centrifuga! f. 343/t 3i, Conoasse f. 86'/41 Četvorni f. 37'/,. v glavah t 36'/,—37--. H&fre. Krtrr i^nnto* jpoil avttvnjfti su avgust 44.— v ( december 45.-- mlačno. Hamburg. flauto« n«od Avt-ru^o september 36.—, 2» december 37. — za marc 37.75. za maj 33. ~ ._ Dan«jakai ft»ow«ct» S- avtfuata 1S07. Bratje Sokoli I Wi Podpisani odbor poživlja one brate člene, ki namernHo ndelHHti slav-nosti ? Celju, dne 8. avgusta, da to nemndotna prijavijo starostu-hratu dru. Gregorinu. Na z d ar 1 ODBOR. Zobobol olajšujejo zobne kapljico lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. In k. Vis. prejasne gospe prestolonaslednice-miove nadrojvodinja 10T Atefanlje Steklenica velja 20 kr. Trin« oene (Cene se razumejo na debelo in s carino vred.) Domači pridelki. Fiiol: ...............100 Mandoloni ........ svetlorudeii........ temnorudeči....... kanarček ........ bohinjski ........ beli veliki........ . mali........ Cena od for. do for. K. —.- —.- zeleni, dolgi o krogi mešani hrvatski . . . . „ štajerski . . . , Maslo fino štajersko .... Ječmen št. 10....... ; ?:::::::: Zelje kranjsko . ...... Eepa » ....... Krompir, ...•., Proso kranjsko......• Leča, kranjska....... apeh ogorskt ....... ■alt ........ Kava Mooca........ Cevlon Plant. fina . . . . Perl...... Portoriooo...... Jara Malang..... Guatemala...... San Domingo..... Malabar Plant..... „ native..... Laguayra Plant .... „ native .... Bantos fini...... „ srednje fini . . . . „ srednji..... „ ordinar ...... llio oprani ...... M najfiniji...... „ srednji...... Slfdkor Centrifugal I. vrate . Concassć...... v glavah ...... raskošan! ..... Sli Italijanski fini..... „ srednji .... Japnn fini ...... „ srednji..... Raucoon extra...... I....... II. . . . • . . Petrolej luski v sodih. . . . v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji . . . „ srednjefino • • bombažno, amerik. . . dalmatinsko...... Limoni Mosinski ..... Pomaranče * ..... MaocLijni Dalmatinski I Bari . . f Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi . ■ . „ Pulješki....... S. okve Pulješke ..... 100 K. - — 8^50 8*75 5.a5 _t_ 6B!~ 70*— 10.50 —.— 12.25 — 13.- 320 3!ao 10.50 ii.- Bfi!- 58!— 50.- 51.- 150.- 162- 170. - 171.- 180,-" 182.— 154.— 156.— 180.- 132.- 127 — 128,— 130 — 132— — — —.— —.—1 — —.— _,_ 108. - 109- 103,— 105— 95.- 96.— 88— 89.- ioe!— 108- 98.— 34.T6 35.— 85.50 36.26 37,— 37.50 36.76 37.26 94.50 25.— 24. - — .— 17.— — 16.50 —,_ 13,50 13.76 1250 12.76 10.25 10.05 ltt.50 —___ 5.50 5,60 «2.- 63 — 56.- 67— 26 50 27.50 81.— 32.— 3.- 5__ 4,- 6,- 7.75 8*.— Zdravljenje krvi 6a| „T I e e če r n I cvet" (Mllleflorl). Cisti kri tor jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Se peče v Želodcu, kckor proti slabomu probavljanju in hemoroidam. Jedan omot za ozdravljale, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER Ji due Mori" Trst, veliki lr». m M' lOOOOOOOOOOCOOCOCCOOOO OOOOOCOOOO OCOOOCOOOOOOOOj ___ m®®*®® looooooooooooooooooooooooooooooooooococoocccoooj Tiskarna ttljalka oe«. kralj. univerwitctno tiskarne „ Ntyrla" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrlrni zavod — Knjlgovezstvo. priporočuje so za prijazne naročbo so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov> rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Contl, Fakture. Debltoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazia, Memoriale, iournalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika ARNOLDO COEN o g Trst, Acquedotto 36 Acctuedotto 35 Trst lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOD^^OOOCOOOOOOGOOOOOOOO keneorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.