26. številka. Ljubljana, sredo 2. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \aak dan, izvzcmSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za celo leto lf> gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za ljub tja no brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiah in za dijake volja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 'J gld. f>0 kr., po pošti prejemali za četrt leta II gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste *> kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če »o dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiruti. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2;")—polog gledališča v „-/,vezdiu. Opravniđtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinauovoj hiši. Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v petek. Slovenska narodna prosveta. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Kolikor svojih koleginj učiteljic poznam, skoro nijedna ne zna hiti s prepričanjem nd-rodna, ker se osobito v šoli tega najlepšega svojstva nijedna baš učila nij ponosno kazati svetu. Uzrok temu mrzenju je, da se ne rekrutirajo izmej kmetskega stana. Še drug povod takemu značaju narodnih slovenskih učiteljic pa jo da kako to, da so se izobraževale po tacih zavodih, kojih učiteljstvo samo nij umelo in umeti upalo našo narodnost. Ta korupcija škoduje pedagogičnini principom. Ako pride taka učiteljica mej narod podučevat, mrzi jo vsak korak mej slovensko deco. Posledica tega je, da v nemar pušča poglavitno zadačo, ter se strahom pričakuje vsak teden nemškutarskega nadzornika, ker ona predobro zna, da se inšpektorju neizmerno ohladi srce, ako opazi v razredu napredek v germanizaciji na račun obče narodne prosveto. Ker so prišle učiteljske kandidatinje v civilne roke, nadejati se je, da jih barem jedna osoba izmej učitelji ščnega učiteljstva po mogočosti potrdi v na rodnostnem značaji. Osobito treba gledati, da se ženskemu spolu ne bode kratila odgoja v narodnem duhu slovenskem. Kakor so bili slabi zavodi ženskih učite Jjišč, blizu take so bile tudi umrle „proparan dijew. On dan sem čital spričevalo svojega sodruga, kateri je bil pitomec še idrijske pre parandije. Sodil sem, da njegovi preslavni uči telji s šolskim nadzornikom vred nijso znali — mislim reči: znati upali — ^ kako se pravi onemu jeziku, v kojom ima podučevati moj kolega, kajti on nij dobil reda iz „slovenščine", nego „aus der Muttersprachel" Dakle: „re-quiescant in pace" i gosp. Lesjak i njegova „gloekenstrickferwaltungsanstaltu! Jako slabo za naš napredek je to, da je zatvoren pot na hrvatsko (srbsko) narodno učilno slovenskemu narodnemu učitelju, naopak Hrvatom (Srbinom). Slovenski učitelji mogo temu v okom priti s tem, da dobe sve dočbo sposobnosti iz hrvatskega učnega jezika. Gg. učiteljski kandidatje v Kopru porabite prelepo priliko i Slovenci i Hrvati! Ostalim gg. kandidatom izven Kopra i gg. učiteljem pak svetujem, da se vsak privatno nauči lepega jugoslovanskega dijalekta. S tem so radi izrazov ne le v učilni tak učitelj ložje giblje, i vzajemno zborovanje za pedagogični napredek bode mogoč, ako se naučimo hrvatskega narečja. Tako bi bil vzajemen naš parlament za napredek v pedagogiki mogoč i za Slovence, Hrvate i Srbine. Baš s tem korakom bi mogoče bilo izbiti mlademu narodu iz glave psovalnc izraze: „&ta, ti si KranjacI" „Kaj, ti si Hrovat!" S tem bi se vsi avstrijski Jugoslovani domačine, a ne „ tujce" nazivali. Ako bi se bilo na to užc prej gledalo, nebi se bilo izgubilo sč slovanskega žejnega šol-stvenega polja toliko učiteljskih sil mej Nemce! Kedor nij Efialt grški, Milota češki ali pa Eranković srbski, pripravljen naj bode, da se more umakniti nemškutarskim preganjalcem iz kacega nemškutarskega gnjezda mej južne brato svoje. To je še boljše, nego da bi se zavaroval pri banki ,,Victoriji4\ Geslo vsacega slovenskega učitelja naj bode ta, da hoče odgojevati absolutno samo svoje brate, nikakor pa našega dušma-n i n a! Kar se tičo ravnopravnosti materijalne mej mladimi in starejšimi učitelji, vidi mi se jako velika krivica za začetnike. Vzemimo, da sta na istej učilni tekar izšolan uč. kandidat z maturo in pa definitivno postavljen star učitelj, ki je svojo dni morda jedva malo videl srednjo šolo ali pa še celo čisto nič. Ta ki je študiral samo 4 — 5 let vsega skupaj — in to po večjem za cerkvene namene —, ima 700 for. do 975 forintov na leto od šole, oni pa ki seje mučil po srednjih šolah kacih 11 — 12 — in to za šolstvene, a ne za cerkvene namene —, ima samo kacih 420 for. remuneracije 11 Mlademu podučitelju še vsega manjka, knjig, časnikov, uprave in potroškov za zadnji izpit in ipak je menje plačan nego njegov kolega. Ali je bog zna koliko vredna njegova zadnja poskušnja? Barem za prevratno dobo našega šolstva je ta „pravica" — krivica! Nevešči misle, da ima kdo le naslov „učitelj", pa je vreden tolike ali pa še večje plače, nego njegov sodrug. Čitatelj, sodi! Vila-Rcal in več kanonov Karlistom. Tudi general Moriones je dobil nekove vspehe. Xvni.il: vfjtt cesarstva kancler Uismarck jo zveznemu svetu (buudcsrath) predložil nasvet, naj se prekliče prepoved za izvaževanje konj iz Nemčije. To prepoved so Nemci pred več nego letom dnij izdali, a sedaj meuda iz-previdajo, da s tem reorganizacije francoske konjice nijso zavrli, kakor so nameravali. Iz si»nv»'itXt> se brzojavlja, da se v zastop-niškej zbornici v Washingtonu pripravlja in-torpelacija, kakove odgovore je dobil predsednik zjedinjenih držav Grant glede razmere otoka Kuba iz Španije. Videti je, da Amerikanci s premislekom na to gredo, da bi Spanjcem vzeli zadnjo boljšo kolonijo na svojej polovici zemlje. Politični razgled. Ifotritiijc itežele. V Ljubljani 1. februarja. Vsi avstro-ogerski časniki pitajo Članke o DeaAflff« Rojen je bil 17. oktobra 1803 v Sojtoru na graščinici svoje rodbine. Leta 1832 je njegov brat bil zaladski poslanec, pak je odstopil in Franc je kandidiral. Njegov govorniški talent in njegova bistroumnost sta kmalu vodjo stranke iz njega naredila. — K pogrebu jo šel iz Dunaja predsednik zbornice, Rech-bauer, isto tako en ud predsedništva gospodske zbornice, dalje Aiulrassv in drugi. Tudi Hrvatje so'šli v Pešto. V u u n j<* Uržinc. V Mini. uvv.itti je komora sklenila postavo o rekrutbi z malimi izpremeinbami. O franco*k*h senatskih volitvah nij še poročil. Vršile so se v nedeljo. Senat ima 300 ui1oy, katerih je 75 na vse življenje iz brala uže narodna skupščina, drugih 225 jih volijo pa okraji, in sicer po delegirancih občin in generalnih svetovalcih. — Iz Š pitni} v se poroča o novih zmagah Vladne armade. General Queseda je vzel mesto Dop 181. Iz Vidmu 30. jan. [Izv. dopis.] 25. decembra preteklega leta, kakor je uže „Slovenski Narod'1 poročal, se je stekel pes v Reichenburg in Videni pritepel, več psov in dva šolarja ugriznil. Zarad tega je okrajno glavarstvo v Brežicah ukazalo, naj psi imenovanih in sosednjih občinah na vorigah privezani ali v svojih hlevih zaprti bodo. Tudi se je prepovedalo, d3 nikdo no sme s psi na lov iti. Pa ljudje nijso ubogali, hodili so na lov in pse proste puščali ; posebno Anovčani so v tej zadevi nemarni bili. To je bil uzrok, da je zopet nek pes tkalca Martina Kerjana v roko ugriznil in tako ga v veliko nevarnost spravil. Iz tega se vidi, kako je potrebno, da ljudje predpostavljene oblasti ubogajo v jednacih rečeh. Anovčani bodo gotovo kaznovani, ali nesreča je gotova, katero bi se lehko ognili, ako bi se po ukazu ravnali. Iz Dol>r4ki»olj 29. jan. [Izv. dop.] V četrtek 27. januarja so je v Videmskej občini vršila volitev novega odbora, katera se je postavno izpeljala v prid občine. Izvoljeni so razen dveh značajni in neodvisni možje, kateri si bodo tudi marljivega in neustrašlji-vega župana izbrati znali. Pokazali so naši kmetje, da poznajo može, ki so pošteni in nesebični, pokazali so, da poznajo tiste, ki so jim marsikateri krajcar iz žepa spravili, dali so nezaupanje vsem tacim možem, ki so s šolskim ali občinskem denarjem, katere so iz rubeščinami terjali vrte gradili, tistim ki so šolsko drevesnico v svojo last izpremenili, in tistim, ki so nedotakljive v svojej svetosti imenujejo. Slava našim kmetom, da se zavedajo svojih pravic, katere jih toliko žrtev stanejo. Tistim možem pa, ki so mislili, da so v odbor priraščeni, in tistim ki so mislili, da užo na županovem stolu kraljujejo naj bodo v poduk, da so pri naših kmetih zaupanje izgubili, naj si bodejo v svesti, da jim bodo še marsikatera resnična na njih ušese došla, šolska drevesnica in druge reči nijso še pri kraji iskali bodemo postavnim potoni našega. Iz gornjo *»vliijftkc dolino 31. jan. [Izv. dop.] „Non cum čorpore 6xstin-guuntnr magnae animae", dejal je slavni Ta citus. — In to sem si mislil tudi jaz stalši meseca oktobra v Okonini pri Gornjem gradu na gomili našega slavnega slovenskega pesnika Valentina Orožna. — Spomnil sem se na našega Prosima, kojemu so domorodci 1. 1852 postavili na Kranjskem pokopališču, kjer počiva naš prvi pesnik, spominek. To bi se spodobilo tudi našemu Orožnu, sem govoril proti bratu. Potem ko sem našemu pesniku počestil jedno solzico, sva jo domov ukrenila. — Mračilo se je uže. , Tužen veter je pihal z gorate Solčave. Sker-janec je še prepevajo dvigal v oblak. Druge ptice so še čivkale po dobravah. — Kmetic vesel hladnega večera je uže truden počival, oziraje se v višnjevo nebo. — Povedal mi je brat, s kojem nijsem uže leto dnij govoril, da je g. učitelj Leban v Mozirji pisal po Orožnovej smrti podlistek v „Slovenski Narod," zadevajoč Orožnovega življenja, ter prosil, naj se nabirajo doneski za Orožnov spominek. — G. Lipold v Mozirji je na to nabiral doneske, kateri so dohajali od vseh krajev. — Tako se je nabralo za Orožnov spominek črez sto forintov. Zdaj pa pridem še le do tega, kar sem hotel sprožiti. Mislim, da bi bilo na pravem mestu, ko bi se volil jeden komite, kateri bi potem določil, kak monument bi se našemu pesniku napravil, kje bi se postavil in kdaj. Tudi sem tega mnenja, da bi se to zgodilo še le na spomlad ali poletje. Da bi se napravila v jednem trgu gornje-savinjske doline oni dan slovesna beseda s slavnostnim govorom; pri besedi naj bi se posebno prepevale Orožnove pesni: „Kje so moje rožice" in „Slovo od lastovke." To je moje mnenje. Jaz mislim, da je naša dolžnost, praznično spominjati se visocega moža, nesmrtnega poetn, kateri je ljubil domovino in njeni jezik. — Mislim, da bode vsak rodoljub z radostjo se besede udeležil, ter našemu Orožnu položil cvetico na grob, katera bi po gnala mokrocvetočo rože poezije. — Lepo bi bilo, da bi se tedaj slovesno spominjali poeta, katerega krije uže hladni grob. — Poeta, pravim, do katerega nam bode spomin vedno živ. — Zjedinimo se tedaj brati in vpletimo skupaj venec možu, kateri je stal za narod trdno, jednako skali na sredi morja. — Sple tiino venec možu, katerega srce je: „v ledje zakovano." — Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije. Po listinah in pismih shranjenih v arhivu Ij ubljan-ske gimnazije, spisal prof. M. Pleter in i k. *) Ko jo bil meseca februarja 1. 1798 Jakob Penzel, učitelj poetike na ljubljanskoj gimnaziji, iz službe dejan, razpisana je bila preskušnja (konkurs) za izprazneno mesto na 24. dan meseca nprila, kakor je bilo brati v naznanilu nabitem na licejskih vratih in v 22. št. ljubljanskega nemškega časnika „Lai bacher Zeitung". Vodnik, ki je bil tedaj mestni kaplan, je sklenil udeležiti se konkursa. Do ločenega dne ob devetih v jutro je prišel v prefektovo pisarnico in tam ustno in pismeno odgovarjal na stavljena vprašanja. Prefekt Thanhiiuscr, ob jednem gimnazijski zastopnik pri tako imenovanem „konsesu," ki je bil ne- *) Menimo, da jo umestno, Če denes, na Vodnikov dan, ta izvrstni spis g. profesorja Ploteršnika iz lanskega programa ljubljansko gimnazijo ponatisnemo, da pride v Sirnejo slovenske kroge. Ur. kak deželni šolski svet, je o Vodnikovem konkursu poročal, da sicer na nekatera Vprašanja nij popolnem tako odgovoril, kako*f bi bil imel, ostali odgovori pa, da kažejo zadostno zmožnost za nčiteljstvo v poetiki, in po njegovej dosedanjej marljivosti, da je pričakovati, da bode v kratkem si prisvojil, kar bi mu utegnilo še manjkati. Omenjeno je v poročilu tudi izpričevalo škofijstva, v katerem je rečeno, da se je Vodnik kot dušni pastir vedno pošteno in posnemanja vredno vedel. Vsled tega poročila je bil 17. avgusta imenovan za učitelja ppetike s 400 gold. letne plače. Postal je zdaj učitelj vseh predmetov razen veronauka v najvišjem razredu gimnazijo, ki je po tedanjej uredbi imela pet razredov, tri gramatične in dva humanitetna (retoriko in poetiko). Kmalu je Vodnik izkusil težave in ovire učiteljskega stanu, in v tretjem letu svojega učiteljevanja je imel tudi priliko pritožbe na svojem mestu izjaviti. 11. novembra 1801 namreč je bila po ukazu deželnega poglavar stva skupščina gimnazijskih učiteljev, da bi se o pomanjkljivosti in ovirah gimnazijskih razmer pomenili. V zapisniku vsi učitelji moj druzimi rečmi poudarjajo težave pri poduče-vanji zaradi tega, ker mladina prihajajoča na gimnazijo ne zna nemškega jezika in se ga še le .ob jednem z latinskim začne učiti. (Tudi modroznanski oddelek licija toži, da dijaki iz gimnazije premalo izurjenosti v nemščini soboj prinašajo.) Zato ponavljajo uže 1. 1793 predloženi nasvet, da se naj ustanovi še en ele mentarni razred, v katerem bi se mladina za gimnazijo pripravljala. Zapisniku je še vsak učitelj svoje poročilo pridejal. Vodnik toži, da so učila pomanjkljiva in nasvetuje mej dru zim, da naj bi se smolo v poetiki za domačo zgodovino porabiti druzega dela Linhartove itrale*u in je bil razdeljen v zdraviliški, kirurški, inženirsko - stavbarski, pravo- in bogoslovni oddelek. Ravnatelj teh visokih sol (le professettr Rfigcnt) je tudi ne kako nadzoroval druge šole; po njem so vsi šolski oblastniki kranjski občevali z in*pe.eteur jem ZdU-}Q\\\. Na to mesto je bil pozvan F "VValland, profesor dogmatike na bogoslovnem oddelku. Gimnazija se je skrčila na tri razrede, v katerih se je učila zgodovina z zemlje pisjem, latinščina, francoščina, računstvo, nauk O merah in utežih in kot neobligaten predmet italijanščina. Ravnatelj gimnazijski (diredeur) je bil ob jednem nadzornik začetnih šol (ieofa jn-imuirc*) svojega okraja. Zato mesto je bil imenovan Vodnik in vrhu tega še tudi za rav natelja umetnijske in rokodelske šole (('rolo d arf* <1 iiietiirs), katera je bila v tri oddelke razdeljena: v zidarsko, mizarsko in ključar sko šolo; vsak oddelek je imel svojega mojstra-učitelja; veronauka in risanja so se pa učenci učili v mestnej začetnej šoli. 12. nov 1810 so je začel gimnazijski poduk po no vem redu. Ravnatelj Vodnik je bil tudi učitelj zgodovine in zemljepisja in pa ne obligatne italijanščine. Kolegi so mu bili M. Stupper, učitelj francoščine in teorij o merah in utežih; Greg. Dolar, latinščino in aritmetike; Kallister, francoščine in geome trije; Kisler, latinske slovnice in aritmetike Chaurag, francosko literature; Pesenegger, tinske literature. Učiteljem je bilo le v obče ukazano svoje predmete učiti in mladino, ko likor mogoče, uže od prvega razreda uriti francoščini. Sicer pa nij bilo natančnega na črta, ampak učiteljstvo je vse drugo po svoj gori omenjeni predmeti kolikor toliko učili, klasifikacija v ohranjenih katalogih pa obsega le zgodovino z zemljepisjem, latinščino in francoščino. Učni jezik je bil izprva slovenski in nemški, pozneje pa francoski. (Da slovenščina vsaj na skoro jednako urejenih gimnazijah v Novem mestu, Kranji in Postojni nij bila kot učni jezik izključena, priča poročilo prof. Wallanda (30. avg. 1811), v katerem omenja, da učitelj italijanščine v Kranji kakor tudi dva učitelja v Novem mestu (kot Bavarca) nijso mogli tujih jezikov v domačem tolmačiti, ampak so si morali pomagati z nemškim. V istem poročilu je v vsakem obziru zelo pohvaljen ravnatelj postonjske gimnazije Andrej Magajnakot navdušen prijatelj šolstva. Uradni jezik je bil francoski; ali dopisovanja mej glavnim nadzorstvom in rarvnateljstvi je bilo vse drugačno nego dosedanje. To obliki nij se dosti ločilo od privatnega dopisovanja Zelli-jeva uradna pisma se navadno začenjajo z besedami: ./' (ti l'li<>nnenr de Von* prerode in navadni konec jim je : Agriez l'au**uranci de nia consideratiofi distingidJe ... ali kaj jedna cega. Zapisniki, imeniki, računi itd. so se pisali po francosko. Imena rojstnih krajev učencev v imenikih so zdaj slovenska, zdaj nemška; n. pr. Obergoerjaeh, Xas*enfn**, Laij-bach, zraven pa: l're* de Vipava, de a rille de Jtadolza, de la ril le. Ltd/lana. Mestna glavna šola, katerej je bil Vodnik ravnatelj, je bila v šolskem letu 1810/11 tudi preurejena. Ustanovljena sta bila dva azreda, v katerih so se imeli po volji maršala Marmonta v deželnem jeziku učiti začetni predmeti. Učenci, kateri bi dobro napredovali, bi naj smoli iz teh šol prestopiti v prvo latinsko šolo. Razen teh dveh razredov bil je še neki tretji višji razred nekaka meščanska šola za mladino, katera nij bila za dalje študijo odločena. V tem razredu je maršal dovolil nemščino s tem pogojem, da se je učila ob jednem tudi francoščina. Imenoval se je ta razred tudi francosko-neniška elementarna šola. Razen veronauka in jezikov so se tu učili lepopisja, risanja, zemljepisja, aritmetike, geometrije in mehanike. Vodnik je moral brezplačno opravljati ravnateljstvo ljubljanskih začetnih šol, učiteljo pa je plačevalo mesto. Nadzomištvo je od škofijstva prešlo na glavnega nadzornika Zelli-ja. Koncem prvega polletja je Vodnik poročal o vseh šolah, ki so bile njegovemu vodstvu izročene. V obče, pravi v tem poročilu, da so učitelji storili svoje dolžnost, le da jih je včasi moral opo-minati, naj točneje svoje učne uro izpolnujejo (pa pristavljen je pomenljiv: — Mais!) O elementarnih šolah pravi, da se uže kažejo ugodni nasledki vpeljave slovenščine kot učnega jezika. V obče, da se drže učitelji kolikor mogoče predpisanih vodil, le knjig da jim manjka, da so tedaj primorani narekovati iz rokopisov. Na konci poročila so ti-le versi pristavi j eni: Lnberbis jnveni* — CUStode remoto ('erett* in ritiiim Jleeti, ntonifuribits asper Utilium tardn* provisor . . . (Konce p rib.) Domače .stvari. — (Iz deželnega odbora kranj- skega.) 29. jan. je bilo skleneno, v prihod njem deželnem zboru predlagati, da bodo ob čine za olajšanje deželnega fonda, ki je za uravnalo. Po večjem so se morale prejšnje j plačevanje oskrbe za svoje plačila nezmožne knjige rabiti. Po razredih so se menda vsi! ude v javnih bolnicah, izvzemši oskrbovalnih stroškov za blazne in porodnice, znesek 20 kr. na vsako glavo in vsak dan. — Občini Velika dolina je bilo za leto 187G dovoljeno pobirati 1G% občinske doklade na direktni davek, in občini Kompolje občinska taksa. — Sckun-darskomu zdravniku dr. Antonu I5interju je bila služba v deželnej bolnici na daljni dve leti podeljena. — (Ljubljanske mestne volitve) se bližajo. Zapisnik volil cev je na ogled izpostavljen, da vsak lehko svojo volilno pravico reklamira. Koliko je v Ljubljani mladih mož, ki davka ne plačujejo in tako volilne pravice nemajo, da si bi to po njih dohodkih moralo biti. — (Posojilno društvo v Ljubljani) Pretočeno nedeljo je imel odbor „posojilnega in hranilnega društva" v Ljubljani sejo. Raz-govarjalo se je v mnozih stvareh, končno se je tudi sklenilo delovanje 1. marca t. 1. pri četi. Pred sklepom sejo je g. J. Regali stavil predlog naj bi se uradovalo v društvenih zadevah izključljivo le v slovenskem jeziku. Predlog je bil sprejet skoro jednoglasno. — (Imenovanje.) Adjunkt pri sodniji v Celji Janez Kastelic je imenovan za sodnika v Laškem trgu. — (Pre(J p ust.) Piše so nam od tu: V Ljubljani živi morda poldrugo leto parček mladih zaročencev, katerih boljša polovica je znana po svojih krasnih očeh. Da te krasne oči ne plamte samo za istega, za katerega bi moralo, — za svojega najožjega gospodarja, nego da se „ odpira njih svit" tudi družim srečnim zemljanom bolj, kakor je po naravnih optičnih postavah potrebno: — to vedo užo davnaj vsi zlobni jeziki po celej Ljubljani; — on pa, katerega bi to gotovo najbolj zanimalo, zvedel je to stoprv pretekle dni, ko je pozno iz gostilne domov prišel, ugledal iz ulice okno v sobi svoje žene razsvitleno, njo pa našel par minut pozneje v postelji uže v globokem spnnji in v gostej temi. Premišljevajo ta čudni slučaj, prižge luč in povpraša ljubljeno ženko po uzroku prejšnje svitlobe; a ona trdno spi in mož mora bližje stopiti, da jo probudi. In ko misli položiti roko na njeno snežno-belo ramo, ugleda na njenem vzglavji — kolar, čudni, v tem slučaji gotovo prečudni kolar, kakor ga nosijo Mars-ovi sinovi po strogem službenem reglenientu okolo vrata. Ali je lepa ženka potem še dolgo trdno spala, ali ne, tega ne poroča kronika. — („Kniotovaleč") kmetijski list s podobami izide vsak mesec 2 krat na celi poli. Stane na leto 3 gld. za pol leta 1 gld. GO kr. — Dopisi frankovani so pošiljajo uredništvu v Gorici, naročnina pa upravniku Justu Vugi v Gorici. — („Zvon") ima črez enajststo naročnikov. Toliko jih nij imel še nobeden lepo znansk list. Naj se potlej nekateri še tako zaganjajo vanj on trdno stoji in to je dobro. — (Pri Litiji) je železniški vlak povozil necega neznanega moža po noči od 29. do 30. januarja in ga tako stri, da nij izpo-znati ga mogočo. — (Umrlo v Ljubljani) je meseca januarja t. 1. 76 osob in sicer 38 moškega in ravno toliko ženskega spola. — (Vreme) je pri nas zopet južno postalo in se sneg in led taja. Napol. ........9 . 18 . I C. k. cekini ...... 5 „ 40 . Srebro 104 20 Kažipot po Ljubljani. Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel, Obrt itd. takti, da jo oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižam j ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda". I Ing o Tur k, trgovec na starem trgu št. 154, priporoča svojo veliko zalogo kramarskoga blaja, posebno vsake bire platna, koteaine in izvrstnega suknja vse po nizkej rabriškej ceni. Tudi ima bogato zalogo dunajskih vencev in puseljcev vsake bire. Kavno tako priporoča izvrstne špnlce svile in cvirna frne in bele za šivalne stroje po nizkej ceni Posobno se priporoča vnaujini kramarjem._. ,- ■ _(8) Tlaiija llrcnik, kupčija poleg nunsko cerkve št. U2. Zaloga najnovcjš.h pričetih in izdelanih stikarij; volnate preje za stikanje, plotenjo ; pripravo za »tikanje so svilo, šenilijo, zlatom in jagodi; van pri- 1>rave za šivnjo, pletenjo, stikanje; galanterijskega ilaga, bizoterije, igrač, umetno rezanih lesenih izdelkov Po nizkej ceni. (8) Toma/ Vol I a. na frančiškanskem trgu, priporoča svojo zalogo vsake bire usnja po nizkej ceni. (6) Cerkveno orodje vsake bire, muštrance, gotične in Tiaeega d itzega zlogo, kakor tudi kelho, svečnike in svctilnice izdeluje in popravlja, posrebrnuje in pozlatnje v ognju po najnižjej ceni in se priporoča č. g. duhovnikom V. Zuriaiikar, (8) na št. Pcterskem pedinestji St. 143._ Jan. Nep. Horak, rokovičar, odlikovan s srebrno industrijno svetinjo priporoča svojo za'ogo (v judovskej ulici št. 224) vsake bire glace rokovio in rokovic za prati, vezila za počene, usnjate spodnje h nče, zavratnike elastično obrani ti i k o, podvezniko itd. kakor tudi drugo v to stroko spadajoče blago. (9) ■ Va/iio /a leto. ■ Ker se s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, Eosebno se pa priporoča čestitim gospodom du-ovnikom po d želi za vsa dela tega obrta, za pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj bi bode z bakrom, s kositarjen ali cinkom itd. Srečko UToii, (7) Šolski trg St. 295. Gtosliliiičar Jurij Dolenc, na Poljanah št. 21 „pri mesarskem dvorišči" toči izvrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje ia prodaja poljske pridelke vsako bire. Pri njem je vedno vidika zaloga (9) Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu št. 152 Josip Ribic prav po nizkej coni Vnanjo naročila točno in vestno oskrbuje. (9) Cđostilna in pekarija Antona Avbelna v st. Feterskem predmestji tik go stilne „pri oaru" priporoča bo p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tudi jedil in posebno pa potnikom za prenočišče zlasti Gorenjcem ki se z Rudol-fovo'železnico pripoljej o, tudi je sploh pri njem sve prav po nizkej ceni. (10) Voščene sveče, najcenejše, najlepSe in najboljšo za cerkve, pogrebe, trgovino in domačo rabo, potem med In vosek, kupuje in prodaja Orosluv Doleneo v gledališkej ulici št. 40—41. _(13) Zalogo mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani poleg Frančiškanskega mosta št. 45. pri poročam z izdelki iz jako slovečih iabrik ki so bili Jiri dosedanjih raztavah često pohvaljeni tur proda-am vse po nizkej fabriškej ceni. Prevzamem tudi vezenje (itrikarljo), montiranje cerkvenih zastav (01 dahinov) itd. tor vso zvišujem vrlo pazljivo. (10) Ana llolitanor. Avguštin Gtttzl, podobar in pozlatovulec, poštne ulice hiš. št. 57, (poslopje slovenske čitalnice) v Ljubljani, ne zamen it i z Leopold Oiitzl, v istih uticah t Kozlrrjeri hi.ši! priporoča slavnemu občinstvu, zlasti preč d u h o v | č i n i in farnim predstojništvom sledeče izdelke : Olt najnižjej ceni. Sprejema vsa naročila iz dežele, ter jih natanko in brzo i/vrši._ (6) JLovrene Zdešar, na colovškej cesti št. 88, priporoči svojo zalogo vsakovrstnih likerov in žganja po nizkej ceni. Vuanja naročila izvršuje točno in vestno. (6) ■•■i Mihael Pa kiču, trgovcu v Ljubljani (Itaouna za vodo, magacin v gledališkej ulici) jo zaloga vsake vrsto lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov,, žime za blazino, draten h mre/, žimatih sitov, pletenih korb itd. vso po nizkej coni in izvrstno blago d mačega izdelovanja._(10) V pekari.fi Josip Čada, na starem trgu št. 33 dobi so vsak dan 3 krat fri-ono pečeni kruh vsake biro žefflja kifeljci štruce itd. tudi se prodaja izvrstni in _ okusni kruh vBako bire na vago in sicer po nizkej ceni nadalje sprejema kruh za peči, in prodaja izvrstni žrvenjak. (9) Mizarska dela. Najboljša najlepša vsake biro in po nizkej ceni dobivajo so jedino lc pri Joalpu It« juliju št. Peter-sko predmestje št. 99. Naročila so brzo izvrše. (13) Knjigovez 13. Ilolin na starem trnu it. 137 jedini v Ijnhljani, prevzema in izdeluje najhitreje, najconojše vsako vrsto dela. Posebno so priporoča č. gosp. duhovnikom. (13) Ferdinand Itudl, hisa banke „Slovenije" v zvezdi, priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstnih oljnatih podob) (Oelfarbcndruckbilder) in srcalov po najnižjej ceni. (0) CtosMliiiear „prl Sokolu" na atolnem trga, priporoča svojo uže staro gostilno. Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkej ceni. _ (13) V krčmi „pri Mehikancu" tik deželnega gledališča v Kolinanovcj hiši, točijo se izvrstna vina, dobijo se dobre klobase, pečenka in druga jedila po nizkej ceni. (13) potrebuje nieirieiie mere in uteže kuhinjsko posodo plehasto ali iz vlitega železa, kakor krušno orodje za pohištvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd vso to dobi po najnižjrj ceni pri Franc Verčelen (prej Božiču) na glavnem trgu st. 10.___ (2) „Ii-Oiikordija'% zavarovalno društvo proti ognju in na življenje se priporoča zazarovanja po najnižjih cenah. Glavni za-stop pri A. Androjni, poštne ulic, št. 55 v Ljubljani. i9» Dober kup kakor pri razprodaji (Ausverkauf) 10 do 25°/0 pod fabriško ceno nu debelo in drobno prodaja mnogovrstno kramarsko blago .lune/. Vicič v Ljubljani na glavnem trgu. ( (13) V Josip I^eveeveJ speceriskej štacuni na št. Pcterskem predmestji St. 18 tik mesarskega mosta dobi so najboljše blago potom Staj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljsko pridelke fižol, krompir, črešplje, repo, zeljo, orehe itd. (12) V kavarni l^aiulrla, na glavnem trgu št. 10 je najboljša kava najboljši likeri, mnogo slovanskih in nemških časopisov potem tudi lep in dober biljard. Postrežba izvrstna. (13) Razne vesti. * (Redke poroke.) V Špilfeldu dogodil se je letos ta gotovo redki slučaj, da so se trije bratje jedrn- rodovine oženili s tremi sestrami druge rodovine. * (Oficirji in konjska železnica.) V Stuttgartu je oficirjem prepovedano, posluževati so pri vožnjah — konjskih železnic, ker to no pristuje čestitemu vojaškemu stanu. * (Milijonari.) Na Prusovskem štejejo sedaj 202 (tolarskih) milijonarjev, in samo v Berlinu je 71 takih sretnih možakov. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek»< in l»rez stroškov po izvrstni ReTalesciere dn Barry V J,OH(/otlN> 30 let uže je aij bolezni, ki bi jo ne bila ozdr* vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih I otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezu; v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez* i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zap.tje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlat< žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in blevaule pri nosečih otožnost, diabet, trganje, shnjšanje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri fcevala profesorja Dr. Wnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ee razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj. Kratki izkaz is 89.000 gpričevalov. Spričevalo St. 73.670. Na Dunaj i, 13. tprila 1872. Frešlo je iže sedem mesecev, od; ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih in čut ničnih bolečinah, in sicer tako, la s m od dne do dne 'idnovgnil, in to zsprečilo je dolgo črsa moje Studije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim {to inesi ("t i m užitku V* Se tečne in okusne Reva eaciere pope nrm zdrav, tako, da brez najmanjega tres uja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cei o m okusno hrano, kot Laj boljši pripom ček, ter ostanem Vaš udani Gahriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vslrd neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje bujšanja in bolečin isake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse Čutnice na celem životu, slabo probavljanje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdrsženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popoiuega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. St. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Revaieuciure ju 4 krat tečnojša, nego meso, tor ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat veo n» ceni, ko pri zdravilih. V plohastih pufiicah po pol funta 1 gold. 50 k . 1 font 2 gold. 50 kr., 2 fnnta 4 gold. SO kr., 6 ftm tov 10 gold., 12 tuntov M gold., 24 funtov 36 gold. — fcevalofccierc i.iscuiten v puiicah in tabletah s« 12 tas 1 gcld. 50 kr., 24 t&a 2 gold. KO kr., 4$ tat I fold. 60kr., v prahu ta 120 tat 10 gold. Prodajo: >aBarry& Comp. na Ducu*)i, IVallfUeh-KRSse Itov. P, kakor v viefa mestih pri dobrih lesarjih in s; oerijsk:h *rgovoih; tndi razpoiilja dunajska hiša na kra;e po poitnib circ izdeluje najmodernejše In najhitrejše jedinu le Fr. y.