(9^4  31   )Le)
„Dom i sviet" se zove hrvatski novi, dvakrat na mesec izhajajoči, leposlovni list. Ko smo prvič zvedeli o tem imenskem bratu hrvatskem, ki je seveda mnogo bogatejši in krasnejši, a tudi dražji nego naš Slovenček, bili smo izne-nadjeni zaradi tega soglasja v imenu in deloma namenu. Gitateljem lahko javimo, da je naslov našega lističa in njegov načrt že dolgo bival v glavi urednikovi.
Cesko  slovstvo.
Bujno se razcvita med našimi severnimi brati v čeških zemljah leposlovno slovstvo, žal pa, da se nekateri sicer izborno urejevani listi oddaljujejo v nekaterih spisih od vernega domoljubnega naroda češkega ter kozmopolitiške in brezverske nazore širijo med svoje čitatelje. Da se to kolikor moč zabrani, da dobiva narod češki zdrave leposlovne hrane, začel je pred 10 leti v Brnu izhajati »Obzor« v veliki os-merki na eni poli dvakrat na mesec; cena 2 gold. — V Pragi pa izhaja 4. leto »VI as t — časopis pro poučeni a zabavu, redakci To-maše Škrdle. — Pfedplaci ročne 3 gold. 25 kr.; pulletne 1 gld. 64 kr. čtvrtletne 82 kr. Redakce
Fotografija v zvezdoslovji. Najvažnejši novejši napredek v zvezdoslovji so dosegli učenjaki s tem, da so začeli rabiti fotografijo. Dajo se namreč s pomočjo daljnovidov fotograf o vati tudi najmanjše — bolje: manj vidne — zvezde. Tudi nebesno meglico so v Plejadah opazili, katere dosedaj niso poznali. Oko naše je namreč slabo, hitro se utrudi in postane neobčutno: a v fotografiji se izrazi vse natančno, karkoli more le kazati daljnovid. Za sedaj naj o pomenu fotografije v zvezdoslovji samo to omenjam, da so cenili pred nekaj leti število vidnih zvezd nad 20 miljonov, a sedaj jih cenijo — pravijo, da nizko — nad 30 milijonov. S fotografijo bode možno vse zvezdnato nebo natanko v kartah zaznamovati. A to bode ogromno delo!
Naše osolnčje se ne suče samo okrog osi, ampak premika se tudi dalje, kar je dandanes trdno dokazano. Mnogo zvezdoznancev je to preiskovalo in vsi so prišli do precej enakih sklepov. Celo naše osolnčje hiti proti Herkulo-vemu ozvezdju in sicer se premakne vsako sekundo blizu za 30 Mm.
Nove kemijske prvine, t. j. take snovi, ki se ne dajo še dalje razkrojiti, so: 1. Gadolinium poznali so že dalj                e le sedaj je popol-
noma gotovo, da je prvina. To ime jej je dal Marignac. 2. Germanium (kovina) našel je G. VVinkler pred dvemi leti v neki rudi pri Freibergu. 3. Sam ari um ni sicer nova prvina, a malo je znana. 4. Austrium (lahka kovina), o katerem se je poročalo dunajski akademiji, je menda že znani Gallium. 5. Tudi o »didvmu« niso kemiki edini. Pravijo, da ga morejo še dalje razkrojiti. Iz tega se vidi, da število kemijskih prvin ni določeno.
a administrace: Žižkov, čislo BOH, Komenskeho namesti (u parku)«. — Okusno ozaljšana izšla je »Vlast« posebno za letošnji januvar v proslavo zlate maše ali kakor rečejo Cehi: »dru-hotin knežsk^ch«. Na prvi strani ima krasno himno latinsko poznatega slovaškega pisatelja in pesnika Fr. Sasinka; druga je češka, katero je zložil Vojtech Pakosta, Slovencem znan pesnik, ki je našega Gregorčiča pesni preložil na češki jezik.
Kdor bi se rad igraje naučil češkega jezika in dobil zdrave leposlovne hrane, naroči si »Obzor« ali »Vlast«, ki se posebno priporočata po zelo nizki ceni.
„Bludy a Iži v dejinach". Rozhledv po dejinach cirkevnich a svetsk^ch na obranu pravdy. Alois Hlavinka. V Brne 1888. 8.° str. 472. Gena gold. 1.15. — V zgodovinopisje se je zatrosilo mnogo zmot in laži. Proti katoliški cerkvi so rabili zlasti protestantje že od nekdaj marsi-kako nepošteno orožje. Tako orožje zatreti skuša ta knjiga vrlega — menda mladega pisatelja. Priporoča se mnogo bolj nego enake nemške, n. pr. Geschichtsltigen itd. že po ceni in po vsebini, ki je nam Slovanom primerna.
Za mokrotomer (hvgrometer) rabi Nodon po »Journ. Pharm. Ghim.« spiralo (svitek) iz papirja, ki je povlečen na eni strani s povlako iz alkohola in rastlinske smole, na drugi pa z razsto-pljeno gelatino, kateri je pridejane nekoliko salicilne kisline. Po množini mokrote v zraku spreminja spirala svojo podobo, zvije se večali manj. Cem daljša je spirala, tem bolj je občutljiva. Občutljivost ne opeša s časom. Toplota, saj od 10—35° G. ne vpliva na ta mokrotomer.
Sedanji papež Leon XIII. je imel tudi dijaške skrbi, kakor drugi dijaki. Ko je bil star 15 let, bil je izbran za slavnostnega latinskega govornika ob posebni priliki v Rimskem kolegiju. Ob drugi priliki se je imela pokloniti šolska mladež tadanjemu papežu Leonu XII. Izbrali so sedanjega sv. Očeta, da bi papeža nagovoril v imenu vseh dijakov. Pač ne lahka naloga! S prva ga je spreletaval nekoliko strah. Toda, ko so ga pozvali, naj nastopi in je izpregovoril prve besede, povrnil se mu je pogum in razločno ter doneče je govoril, ne da bi se kaj spodtikal. Leonu XII. je srčni mladenič bil kaj zelo všeč. Poklical ga je k sebi, položil svoje roke na njegovo glavo in mu podaril za spomin lepo, veliko svetinjo. Zato je sedanji poglavar katoliške cerkve vedno ljubil Leona XII. in izbral si — papežem izvoljen — njegovo ime.
Reklamacijo ali zahtevanje, ako časopisa nisi prejel, narediš najlože tako: Vzemi pol pole papirja, zapiši, da nisi prejel dotične številke časopisa, zvij papir, da ima obliko pisma, a ne smeš ga zapečatiti ali zalepiti. Zunaj napiši naslov na upravništvo lista, napiši na vrh, ali ob strani z debelimi črkami »reklamacija«, pa si opravil: stane te ne krajcarja.
Raznoterosti.