jfMmai rp ib PD "LISCA" SEVNICA LcTOje SPOŠTOVANI PRIJATELJI PLANINCI! Z veseljem vstopamo v nov krog, v novo pot. Planinsko leto smo zaključili uspešno, tako na gospodarskem kot pohodniškem in izobraževalnem področju. Le vsako leto nas manj plača članarino. Planinke, planinci, vodniki, mentorji, društveni delavci..., vsem Vam bi se rad zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga zlagate v mozaik dela Planinskega društva Lisca. Vsi skupaj bomo tudi v novem letu radi poprijeli za društveno delo in se tako skupaj veselili uspehov Planinskega društva Lisca Sevnica. Vsem vam stiskam roko in želim, da nas srečanja v gorah in naravi delajo krepostne in lepe. Vaš predsednik: Jože Prah SEVNISKA PLANINSKA POT Planinsko društvo Lisca Sevnica je leta 1974 odprlo in označilo svojo planinsko pot, speljano po obronkih in hribih v občini Sevnica in njeni okolici. Pot je dolga približno 120 km in povezuje znamenitosti ter spominska obeležja na tem področju. Polovica poti vodi po desnem in druga po levem bregu Save. Med potjo vidimo preko deset kulturnih obeležij in spomenikov, šestnajst obeležij in spomenikov v spomin na dogodke med NOB, spoznamo pa tudi dvajset cerkva in sakralnih objektov. Urejene in prijazne zaselke ter vasi s prijaznimi prebivalci srečujemo na vsej poti. Na desni strani Save nas pot vodi med vinogradi in zidanicami, kjer je tudi zložnejša. Na levem bregu Save je pot speljana po gričih vse do osrčja Bohorja in preko Sevničine na pobočje Rudenika in Lisce. Konča pa se v dolini Save, v Loki pri Zidanem mostu. V spomladanskem času videvamo na pobočju Bohorja in Lisce kar 11 od 28 zaščitenih cvetic v slovenskem gorskem svetu. Znan je Lovrenc z encijanom pa Veliko kozje s kraljevo rožo in avrikljem pa zlata lilija in druge, ki krasijo ta del poti. Pot je označena s knafelčevimi markacijami^ ki so bile obnovljene v tem letu, ko je bila pot v celoti obnovljena pod vodstvom ing. Vinka Šeška in sodelavcev. Sedemintrideset dosedanjih žigov, nameščenih po domačijah, so zamenjali s štirinajstimi novimi žigi, ki so nameščeni na samostojnih podstavkih ali na hišah ob poti. Pohodnik si sam odtisne žig s tem, da mora imeti s seboj blazinico z barvo. Žigi so kovinski, nameščeni v ličnih okvirjih iz nerjavečega jekla in so dostopni slehernem popotniku. Obnovljeno pot je mogoče prehoditi v štirih etapah, in sicer: iz Sevnice preko Brunka v Šentj anž in v Tržišče. Od tu je možno odpotovati tudi z vlakom. Ta dan je deset ur hoje. Druga etapa: Tržišče-Malkovec-Telče-Bučka-Sevnica v osmih urah hoje. Tretja etapa: Sevnica-Lamperče-AjdovsM gradec-Zabukovje-Skalica-Planina v sedmih urah hoje. Tu so avtobusne povezave proti Šentjurju. Četrta etapa se začne na Planini in vodi preko Rudenika na Lisco, od tu na Lovrenc in v Loko pri Zidanem mostu, kjer je tudi veza z vlakom. Ta etapa zahteva osem ur hoje. Za skupno prehojeno pot potrebujemo približno 33 ur zmerne hoje. Pot je vrisana v PREGLEDNI KARTI OBČINE SEVNICA - planinska izdaja. Dobi se pri PD »Lisca« in v knjigarni v Sevnici. Vsak pohodnik si lahko kupi DNEVNIK Sevniške planinske poti pri društvu ali v Tončkovem domu na Lisci. Ko prehodi pot in ima v dnevniku odtisnjene vse žige, prejme pri društvu lično značko v spomin na prehojeno pot. Obisk poti priporočamo predvsem v jesenskem in pomladanskem času, ko je okolica najlepša in polna cvetja ali jesenskih dobrot. Zanimiva je hoja tudi pozimi, saj so vse poti prehodne tudi v snegu. V obnovo poti je društvo vložilo kar zajetna sredstva za nove žige in dnevnike pa tudi nove značke, ki so lepše kot so bile dosedanje. Kar lepo število članov - na čelu z že imenovanim Šeškom, se je skoraj leto dni trudilo, da je bila obnovljena pot dana v uporabo 4. junija v Loki pri Zidanem mostu. Planinke in planinci, iskreno vabljeni, da spoznate tudi ta del naše lepe in čudovite deželice Posavja v Sloveniji. Lojze Motore PLANINSKI KROŽEK ©Planinski krožek bo v tem šolskem letu deloval ločeno na razredni in predmetni stopnji. Mentorica na razredni stopnji sem Erna Krajnc, na predmetni stopnji pa je mentor planinskega krožka Janko Sotošek. O Planinski krožek na nižji stopnji bo zaradi različne fizične zmogljivosti in starostnih interesov ločen od predmetne stopnje. ^ O Otroke, ki se bodo prijavili na planinski izlet bomo razdelili na skupine in vsako skupino bo vodil planinski vodnik in med potjo izvajal mini planinsko šolo. Vse skupaj nadzira in usmerja mentorica krožka. O S predmetno stopnjo bomo skupaj izvedli le 4 lažje, a daljše izlete. Zaradi druženja, ki je pomemben dejavnik planinstva in cenejše prevozne variante, bodo ti daljši izleti organizirani skupno, s predmetno stopnjo, vodeni pa kot običajno. O Planinski krožek je brezplačen. Prispevki staršev so namenjeni plačilu prevoznih stroškov-avtobus ali vlak. O V januarju 2001 se plača planinska članarina - 600 SIT, saj so vaši otroci člani Planinskega društva Lisca Sevnica. : O Izleti bodo ob sobotah, enkrat mesečno. O Poskusili pa se bomo srečevati tudi v razredu, po pouku, da se bolje spoznamo in da bi se lahko pogovarjali o malih in vehkih planinskih skrivnostih gora in druženja. O Ostale mesečne ture bomo prilagajali trenutnim fizičnim zmogljivostim mladih planincev. O V hladnejših mesecih bodo krajše ture v bližnji okolici. O V času poletnih počitnic se lahko vaš otrok udeleži planinskega tabora. Otroci prebivajo v taboru, spijo v šotorih in dnevno izvajajo daljše in krajše ture. O Starši, lahko se nam tudi pridružite na naših planinskih poteh. O Ne pozabite, daje glavno vodilo planinskega krožka: HODITI, SE DR UŽITI IN SE IMETI LEPO. Mentorica: Erna Krajnc NAVODILA ZA STARSE IN OTROKE O V gorah bolj kot kjerkoli drugje velja, da se počasi daleč pride. Gore niso namenjene tekmovanju, kdo bo prvi, ampak sproščenemu uživanju v naravi in hoji. O Ker smo različno pripravljeni za hojo, velja, da prvi vedno hodi najmlajši oziroma tisti, ki ima najmanj moči in vzdržljivosti. O Veliko ljudi misli, da v gore hodimo zato, da pridemo do nekega cilja, denimo na vrh ali v planinsko kočo. To je res, vendar je še bolj res, da je že pot sama zanimiva in polna presenečenj. ONe pozabimo, da smo v gorah, tako kot dmgje v naravi, le gostje. Odnašamo le vtise in puščamo samo previdne odtise čevljev. Zato vse odpadke odnesemo nazaj v dolino. O Gore so lahko tudi nevarne, zato je nujno potrebna planinska disciplina na vseh poteh. Na prvih skupnih poteh bomo namenili nekaj časa tudi planinski šoli: učili se bomo varno hoditi v skupini, spoznavali bomo planinski bonton, živali in rastline planinskega sveta. O Za varno pot v gore potrebuješ visoke planinske čevlje, da imaš varen in stabilen korak. Tvoje noge naj grejejo tanjše in debelejše nogavice, saj se tako izogneš žuljem na petah. Nikoli ne pojdi na daljšo pot z novimi čevlji! O Vreme v gorah je spremenljivo, zato naj bo v tvojem nahrbtniku vedno tudi pelerina ali zložljiv dežnik. O Ker na poti premaguješ gorske poti in sam nosiš svoj nahrbtnik, se tudi potiš. Vedno moraš imeti v nahrbtniku spodnjo majico ali majico s kratkimi rokavi, da se lahko ob zaključeni poti preoblečeš v suha oblačila. O Kadar gremo v hribe, se raje oblečemo v več tanjših oblačil, da se lahko na poti postopno slečemo in hkrati ne prehladimo. Npr.: imaš spodnjo majico ali majico s kratkimi rokavi, tanjšo majico ali srajco z dolgimi rokavi, brezrokavnik ali tanjši pulover in vetrovko. Ponavadi na vrhovih gora piha, zato je vetrovka nujno potrebna, da se na vrhu oblečemo in tudi kakšen trak ali kapa ne bo odveč. O Predno se odpraviš na planinski izlet, zajtrkuj, da dobiš potrebno moč za premagovanje naporov. O Med potjo proti vrhu hriba ali gore običajno ne jemo. V tvojem nahrbtniku naj bo tudi kakšna sladkarija ( suho sadje, čokolada), da med potjo nadomestiš izgubljeno energijo. O V nahrbtniku imej tudi malico in pijačo. Planinci pijemo čaj ali vodo. Po sladkih sokovih smo samo še bolj žejni, zato v čutaro ali plastenko doma nalijmo topel čaj. O Med potjo lulamo in kakamo v naravi, zato imej s seboj tudi papirnate robčke ali toaletni papir. o s seboj vzemi tudi knjižico Mladi planinec in vrečko za odpadke. O Svež zrak, hoja, igra, druženje s prijatelji in vožnja vplivajo na to, da bomo domov prihajali utrujeni. To je samo znak, da smo se razgibali, okrepili mišice in predihali pljuča. Že topla kopel, sveža oblačila in okusno pozno kosilo bodo pregnali del utrujenosti, preostalo pa bo premagal šele trden spanec. O Na planinskih poteh vas bodo spremljali planinski vodniki in mentorica planinskega krožka. Mentorica planinskega krožka: Ema Krajnc DROBCI DOGODIVŠČIN IZ PLANINSKE KRONIKE »Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa? Dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel, Smej se, vriskaj, pesmi piskaj, pa lahko boš srečo ujel.« KJE VSE SMO LOVILI SREČO NA PLANINSKIH POTEH UČENCI PLANINSKEGA KROŽKA NA OŠ SEVNICA? LISCA 7/10-2000 Ker smo člani planinskega društva »Lisca« Sevnica, smo se odločili, da preizkusimo svojo voljo in vztrajnost pri premagovanju prve planinske poti, ki pelje na Lisco. Poleg hoje je bil namen planinskega izleta tudi seznanitev mladih planincev z osnovami planinske šole. Na Lisci nas je pozdravil mrzel veter in dež. Toda v Jurkovi peči nas je prijazno sprejela toplota krušne peči in gospod Vinko Govekar. Sledila je planinska šola, kjer sta vodnika Aleš in Melita predstavila lik pozitivnega in negativnega planinca. Otroci so ob hudomušnem nastopu obeh vodnikov spoznali planinsko opremo, ki jo potrebujemo v gorah. Uživali so ob Aleševih napakah in Melitinem trudu, da ga ob vzorno pripravljenem nahrbtniku spreobrne v pravega planinca. Sledil je napovedani dežni sprehod pod dežnikom ali vetrovko do male Lisce. Preizkusili smo se v hoji po dežju in v skupinah. Glede na veter in mraz pa so potrebni opremi za gore spontano dodajali tudi tople stvari, saj so na svoji koži občutili pomen prave planinske opreme. Deževna izkušnja je predhodni teoriji dodala pomembno težo. Toda mokrota hlač ni prišla do živega razpoloženju in dobri volji ob raznovrstnih in zabavnih igricah ( Aplavz, Nevihta, Bomba, Živalski karneval) v Jurkovi koči. KRIŠKA GORA 21/10-2000 NAŠA HIMNA Na našem drugem srečanju smo hojo združevali nadaljevanjem planinske šole, kjer sem izbrala temo pozdravljanja in druženja v planinah. Zato sem sestavila nadaljevanje naše himne v smislu pozdravljanja. Za vsakega učenca sem pripravila pesmico, zapisano v markaciji, da bi le-ta nekako obeležila naše drugo druženje. Indijanska pesem proti dežju je res pregnala oblake, priklicali pa smo najbrž meglo, ki nas je kasneje spremljala na poti. Toda megla ni bila tako gosta, da tik pod vrhom ne bi videli napisa, da naj tisti planinec, ki ima še kaj moči, vzame poleno in ga odnese do koče. Nadobudni, še vedno polni energije, so fantje vzeli polena in jih s težavo prenesli na vrh. Kakor smo jih z veseljem prijeli in nosili, tako smo jih na vrhu z veseljem tudi izpustili iz rok. Toda polena nas niso toliko izčrpala, da si na avtobusu ne bi krajšali čas z jahanjem kamele, konjskimi dirkami in umivanjem zob. Smo mladi planinci iz Sevnice doma Ko pridemo v gore, vsak nas spozna, Ti hojladrija, drija, drija,..... Če srečaš planinca, pozdraviš glasno Želiš dober dan ali živijo. Ti........ Če te ne razume, poskusiš z »ahoj« >>bonžur, guten tak ali pa helov!« Ti hojladrija,...... KUM 2/12-2000 Naš tretji planinski izlet je bil obsijan s soncem. Lepota poznojesenskega dneva je krepila naše razpoloženje in tempo. Pot so učenci zmogli brez večjih težav. Tema izleta je bila: pijača v gorah in pisanje razglednice. Tako je na Kumu vsak učenec popil topel čaj in napisal razglednico svojim domačim. Prava umetnost je bilo napisati naslov in planinske pozdrave, saj so se posamezne črke hitro izgubljale iz besed in nikakor nismo uspeli prepričati roke, da bi pisala enakomerno velike in čitljive črke. Tako so na razglednicah črke in besede stale postrani, navzgor in navzdol, a so vseeno izražale iskrene planinske pozdrave. Nazaj grede pa so se ob prvih znakih utrujenosti pojavile na mahu ob gozdni poti lizike - prave, sladke lizike. Ko so jih učenci zagledali, niso vedeli, ali jih lahko poberejo , ali so za njih ali ne. Potem pa so se vršila prava ugibanja: ali jih je nastavila učiteljica, je bil morda Miklavž ali pa gozdni palčki. Ugibanje je burilo njihovo domišljijo celo pot na navzdol in še danes marsikoga od mlajših planincev muči radovednost, kdo nas je obdaril s sladkimi lizikami. KRIM 16/12-2000 Prvi sneg. V naših krajih ni bilo snega, a ob Dolenjki so bila polja in griči belo obarvani. Otroci so bili popolnoma imresionirani od prvega snega, da so skoraj celo pot gledali skozi avtobusno okno in se prepuščali domišljiji, kaj vse so že in kaj vse še bodo naredili iz snega. Na odcepu za Krim, malo pred Rakitno, smo malicali s prvimi sneženimi kepami za vratom in se nato odpravili proti Krimu. Teža snega je v idiličnem iglastem gozdu naredila pravi snežni tunel, skozi katerega so se prebijali prvi sončni žarki. Cesta je bila plužena, a na njej je bilo ravno toliko snega, daje pod čevlji prijetno škripalo. Med potjo so otroci neprenehoma skakali v cel sneg in med seboj izvajali prave kepaste vojne. Kakšna ledena kepa pa je izvabila iz oči tudi majhno solzo. Po dveh urah hoje smo si greli premražene roke v koči na Krimu in z velikim tekom pojedli skoraj vso malico. Pred odhodom v dolino so učenci naredili 2 snežaka. Mlajši so naredili ljubkega snežaka s korenčkom, kapo in kamnitimi gumbki. Večji pa so naredili ogromno snežakinjo z bujnim oprsjem. Veselja in zabave je bilo dovolj za vse. ZAJČJA GORA 21/2-2001 Slabša kondicijska priprava v zimskem času in nepredvidene vremenske razmere so narekovale krajšo planinsko turo. Zaradi popularizacije planinskega krožka in zaradi obogatitve počitniškega časa z različnimi dejavnostmi, so bili vabljeni na izlet tudi z ostalimi učenci. Otroci v skupinah so se odločili, da bodo medvedki, gamsi in citrončki. Medvedi niso bili nič medvedji, gamsi in citrončki pa tudi niso nič odskakovali in odletavali s poti. Najboljši del izleta je bil tudi tokrat malica, ki je še bolj teknila ob razgledu na Sevnico in Boštanj. Hoja po mehki listnati preprogi in tek po travniku je navduševal čisto vse. V zavetišču pod Sv. Rokom nas je dobrosrčno sprejel gospod Lojze Anzelc, ki je poskrbel za toploto tega vetrovnega dne, ki se je ob vstopu v planinski dom prijetno razlezla v vse nas. Primož nas je ob diapozitivih navduševal nad življenjem v planinskem taboru. Izpaljal je tudi mini planinsko šolo o planinski opremi. Družabne igre na travniku pred planinskim domom v zavetju smrek so zaokrožile naš peti planinski izlet. In kje vse bodo odmevali naši koraki po novih planinskih poteh? > Tam, kjer so se že pogosto veselile različne skupine ljudi in so že dobro uhojene steze in poti, > Tam, prav tam, bomo iskali srečo tudi mi. Erna ICrajnc Mentorica planinskega krožka na razredni stopnji OŠ Savo Kladnik Sevnica OSNOVNOŠOLSKI TABOR VISOKO 2000 Z osnovnošolci smo letos taborili v sredogorju; blizu vasi Visoko v Poljanski dolini v času od 22. do 29. julija 2000. Tabor smo postavili poleg Vrtovčevega doma blizu opuščene Tavčarjeve domačije, v Vrtovčevem domu pa smo imeli kuhinjo. Tabora se je udeležilo 20 mladih planincev; učencev šestih osnovnih šol v sevniški občini. Starostno je bila to zelo raznolika skupina saj so bili med udeleženci prvošolci, kakor tudi nekaj osmošolcev. Razdelili smo jih v tri starostno enakovredne skupine, ki so si nadeli naslednja imena: - Hrastove buče - Veseli pogrebci - Kratkohlačniki Zaradi slabšega vremena smo opravili le dve turi. Prvo na Ermanovec in Slajko ter drugo na Lubnik. Da pa ne bi povsem pozabili na gore, smo pripravili tri delavnice, kjer so se mladi planinci učili osnov prve pomoči, vozlov in planinske šole. Znanje smo nato preverili na krajšem tekmovanju med tremi skupinami. Vsako jutro smo začeli s telovadbo, pa tudi drugače nismo pozabili na reki-eacijo. Tekmovali smo v igrah z žogo in pripravili igre brez meja. Enkrat smo se tudi okopali v mi-zli reki Sori. Predzadnji dan smo organizirali orientacijsko tekmovanje, ki so ga vsi opravili odlično, saj je o zmagovalcu odločala ena sama točka. Ocenjevali smo tudi urejenost šotorov in po tradiciji seje najslabše odrezalo vodstvo. Seveda pa dobrega tabora ni brez dobre kuharice. In naša kuharica Marička je dokazala, daje mojstrica svojega posla. Zahvala pa gre tudi celotnemu mlademu vodstvu, ki je pod streho spravilo odličen tabor. Zahvalil bi se še vsem udeležencem za zelo disciplinirano vedenje, saj ni bilo nobenih težav; ter nesojenemu vodji Alešu Tuhtarju, ki je opravil največji in najtežji del organizacije, a se zaradi zdravstvenih težav tabora ni mogel udeležiti. Vodja tabora: Luka Žveglič PLANINSKA SOLA V letu 2001 bo v okviru PD LISCA potekalo druženje, ki bo imelo za cilj obnoviti ali pa osvojiti planinska znanja in veščine. Srečanja bodo potekala po dogovoru v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom oz. na planinskih izletih. Pogovarjali se bomo o različnih temah, glede na dogovor, največ pa o temah kot so npr.: • lik planinca, občutenje narave s svojo notranjostjo in čutnostjo • zgodovina in organizacija planinstva • spoznavanje gorstev in gorniškega izrazoslovja • poznavanje in varstvo okolja ter narave • naravna in kulturna dediščina • planinska oprema in prehrana • gibanje in nevarnosti pri našem planinskem udejstvovanju • vremenoslovje, orientacija, planinske poti • prva pomoč in gorska reševalna služba • opazovanje narave skozi fotografski objektiv • planinsko leposlovje o temah se bomo največ pogovarjali na planinskih izletih. Obiskali bomo planinski muzej, Triglavski narodni park, planinske učne poti... Planinsko šolo vodijo in zbirajo prijave : Jože Prah, Jasmina Marolt, Vinko Šeško, Janja Kolar in Erna Krajnc. Vsak udeleženec bo na koncu druženja prejel priznanje. Obvezna je prisotnost na več kot 70% srečanj. Udeleženci bodo posamezno ali v skupinah pripravili posamezne teme ali pripeljali zanimive sogovornike. Na koncu se bomo o vsem pogovorili in občudovali svoje znanje. UO PD LISCA PLANINSKO DRUŠTVO LISCA na zimskem gorniškem izpopolnjevanju na KOMNI V naših gorah je vse preveč nesreč. Dejstvo je, da je vzrok nesreč večkrat subjektiven. To pa lahko premagamo le z večkratno dobro vajo oz. z dobrim znanjem. Tega se skušamo zavedati v PD Lisca, zato organiziramo tradicionalno preventivno tako letno kot zimsko gorniško izpopolnjevanje. Tridnevno zimsko druženje je potekalo na Komni. Spoznavali smo varno gibanje v snegu, se spoznali z oblikami snežene odeje, obdelali nevarnosti gora pozimi (praktično), izbirali smeri vzpona in sestopa, s tehniko gibanja peš ali smučmi, z uporabo smučarskih palic, derez, cepina, smuči, izdelovali varovališča, sidrišča, se zaustavljali s cepinom, cenili nevarnosti (subjektivne, objektivne, vse praktično), se seznanili z obnašanjem osebe, ki jo zajame plaz (samoreševanje), iskali zasutega (pregled plazine, sondiranje, iskanje z elektronsko žolno), izdelali zimske bivake, improvizirano transportno sredstvo, se pogovorili o odgovornosti gornika, vodnika, se učili z nesrečnega slučaja (lastna preventiva)... Povzpeli smo se na Bogatinsko sedlo in Srednji vrh. Vodila sta nas gorska vodnika in inštruktorja Danilo Škerbinek in Jože Rožič. V razgovorih sta nam iz svojih bogatih izkušenj znala opisati veliko primerov, ki se dogode v gorah. Menimo, da bi bilo prav, da bi tudi PZS organizirala več različnih "neformalnih" izobraževanj za široko planinsko javnost. Jože Prah POROČILO ČETRTKOVE SKUPINE V lanskem letu smo vsak četrtek posvetili goram. V hribih smo bili 51 krat. Ker smo izbirali ture glede na vreme smo bili v visokogorju 21 krat, ostalo pa v sredogorju. Na pohodu nas je bilo povprečno 8,6 na dan; najmanj trije, največ pa 17 udeležencev. Ker smo sodelovali pri obnovi Sevniške planinske poti smo kar 6 pohodov posvetili tej poti. Ostale ture so bile razporejene po vsej Sloveniji, enkrat pa smo bili tudi v Italiji. Za naslednje leto smo se dogovorili, da bomo v sezoni, ko so odprte koče v visokogorju, enkrat na mesec ostali v hribih dva dni. Postopoma bomo prehodili Slovensko planinsko pot. Vse, ki imate ob četrtkih čas in željo, da bi šli v gore se nam pridružite. Vinko Šeško POROČILO O DELU »TORKOVE« SKUPINE POHODNIKOV ZA LETO 2000 »TORKOVA« skupina starejših pohodnikov je imela v letu 2000 47 samostojnih izletov oziroma pohodov v gore. Izlete smo opravljali vsak teden ne glede na vreme. V juliju in avgustu pa smo imeli počitnice. Takrat smo se udeleževali izletov v organizaciji matičnega planinskega društva in po razpisih drugih planinskih društev. Vse pohode smo prilagodili vremenu in zmožnosti skupine. Prehodili smo celo na novo urejeno Sevniško planinsko pot, Zasavsko planinsko pot ter na kraškem robu: Lipnik-Golič-Kojnik, Grmada-Tošč, Kokoš-Jermanovec-Veliko Gradišče, Pojman-Koštabona-Slap Supota-Šmarje, Krim, Lindek-Stenica, Slapovi Bohorja, Steklasovo pot iz Šentruperta, Lubnik, Stolpnik, Firštov rep, Celo 35 km dolgo pot ob »žici okupirane Ljubljane« v dveh etapah, Sv,Duh na debelem vrhu, Slavnik, Trdinov Vrh-Miklavž, Klemenča jama. Dom na Okrešlju, Mavrinc, Blegoš, Koprivnik, Slemenova špica, Podvolovjek-Vodotočnik, Stegovnik Malanski vrh, Košenjak, Špičasti vrh, del haloške planinske poti: Podlehnik-Janški vrh. Gora Oljka-Vimperk, Dobrča, Stari vrh. Mladi vrh. Kriška gora-Tolsti vrh. Kadar je bilo vreme zelo slabo smo se napotiU na Lisco. Celotna skupina je dva dni pomagala pri pokrivanju strehe na Jurkovi koči na Lisci. Imeli smo tudi svoj letni občni zbor, praznovanje dneva žena, pustovanje, srečanje ob pečenem kozličku ter decembrsko srečanje. Dobili smo se tudi v delavnici za izdelavo papirnatih rož. Take lepe izlete smo lahko opravili le s kombijem, ki nam ga je dala na voljo Športna zveza Sevnica, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Enako hvala tudi Vinku Šešku, ki nas je vozil in pomagal pri vodenju. Poleg navedenih izletov smo se udeleževali tudi društvenih izletov. V leto 2000 nas je na žalost zapustila naša zvesta pohodnica, ki je bila članica skupine od njenega začetka. Vsi jo zelo pogrešamo. Plan za leto 2001 nismo posebej pripravili, ker ga pripravljamo tedensko, glede na vreme in možnosti prevoza. Vodja torkove skupne: Elka Grilc POROČILO O DELU MARKACISTOV V LETU 2000 V začetku leta 2000 smo z Vinkom Šeško in Lojzetom Rupar nadaljevali pregled sevniške planinske poti. V Sevnici smo začeli preko Križev, Bučke, Dule, Telče, Tržišče, nadaljevali smo v Zabukovje preko Skalice, Planine, Prapretno, Rudenika, Lisce, in Lovrenca do Loke. Pot smo pregledali v več etapah. Po končanem celotnem pregledu smo ugotovili, daje nekaj problemov, kijih bo potrebno rešiti sporazumno z lastniki zemljišč, zaradi električnih pastirjev ali mrežastih ograj. Odločili smo se, da bo na naši Sevniški planinski poti 14 kovinskih žigov, na določenih točkah zunaj objektov, ki bodo pritrjeni na drogove ali na določene objekte v soglasju z lastniki. 18.02.2000 smo na UO predlagali našo zamisel o kovinskih žigih, ki v preteklem letu ni bila realizirana zaradi finančnih sredstev. Na UO je bil predlog soglasno sprejet, zato smo se odločili, da jih takoj naročimo. Predlagali smo, da bi se razdelila celotna pot na več odsekov in da bi jo nadzirali preko celega leta ter markirali zadolženi - vsak svoj del sevniške planinske poti.Javilo se nas je deset članov m tako smo razdelili našo pot na deset delov. Vsak je lahko izbral želeni odsek poti in dolžino poti. Prvi del poti je prevzel Blas Zvone iz Sevnice preko Okiča, ki je žig št. 1, naprej do Jablance Brunka do Leskovca. Drugi del je prevzel Lojze Flajs iz Leskovca, ki je žig št 2 preko' Murenc, ki je žig št. 3 do Šentjanža in do Vel.Cimika. Tretji del sem prevzel sam od Vel Cimika preko Stražberka, kije žig št. 4 do Gabrijel, Tržišča, Malkovca, kije žig št 5 do Telč Četrti del poti je prevzel Rupar Lojze od Telč - Pijana gora, ki je žig št. 6 Dule Bučka-Radulje, Križe, ki je žig št. 7 preko Lukovca do železniške postaje v Sevnici Peti del je prevzel Sotošek Janko od Sevnice preko Lamperč, kije žig št. 8 do Žabjeka. Šesti del poti je prevzel Florjančič Lojze od Zabjeka do Vranja, Ajdovskega gradca, ki je žig št 9 do Zabukovja. Sedmi del poti je prevzel Lekše Jože ml. Od Zabukovja , Pokojnika, Skalice ki je zig št. 10 do Stare žage pri Planini. Osmi del poti je prevzela Janja Kolar od Stare žage preko Plamne , Prapretno, Rudenik, ki je žig št. 11 do Njivic. Deveti del poti je prevzel Vinko Govekar od Njivic preko Ješevca, kije žig št. 12 do Lisce, kije žig št. 13 naprej do Lovrenca ki je zig St. 14. Deseti del poti je prevzel Miran Ostrovršnik od Lovrenca preko Radeža do železniške postaje v Loki. 03.04.2000 sem razdelil rdečo in belo barvo ter čopiče za markiranje, dobili smo že tudi kovinske žige, ki jih je bilo potrebno prirediti za pritrditev na drogove. V naslednjih dneh smo obnovili markacije, obsekali veje, kjer je bilo to potrebno ali tudi malo prilagodili nove poti zlasti tam, kjer so bile ovire: električni pastirji ali mrežaste ograje; poti smo uredili v soglasju z lastniki zemljišč. Do sredine maja smo postavili vseh 14 kovinskih žigov. Za celotno obnovo poti in postavitev novih kovinskih žigov smo porabili 280 ur. Od 02.06.2000 do 04.06.2000 smo imeli tridnevni pohod po Sevniški planinski poti, ko smo lahko že nove kartončke žigosali z novimi žigi. 29.09.2000 sem naknadno montiral več smernih tabel, prvo pri odcepu na Cirje pod Lisco za smer Sevnica čez SV. Jost, Breg, Lovrenc; drugo smer pa tablo pod Lovrencem pod kapelico smerna tabla za Loko. Tretjo smerno tablo med Lovrencem in Loko za smer Loka Četrto smerno tablo je montirala Janja Kolar na AP Planina za smer Prapretno, Rudenik, Lisca 14.11.2000 sva z Zvonetom postavila en drog pred Leskovcem in montirala smerne table za smer Brunk, Svibno, Radeče, Leskovec. Drugi drog sva postavila pred Telčanii za smer Malkovec, Telče. V drugi polovici decembra je bil postavljen še en drog s smernima tablama pri Kozincu za smer Lamperče in Sevnica. 1. Sevnica, Zajčja gora - Lisca Luka Žveglič 2. Sevnica - Krakovo - Lisca Helena Guček 3. Breg, Razbor - Lisca Pavle Zeme 4. Zabukovje - Ješivec Moj mir Rupar 5. Breg, Lovrenc Janez Zaje 6. Jurklošter - Lisca Šeško Tone 7. Sevnica - Leskovec Blas Zvone 8. Lesko vec - Veliki Cirnik Flajs Lojze 9. Veliki Cirnik - Tržišče Zajec Janez 10. Dule - Sevnica Rupar Alojz 11. Tržišče - Dule Tone Kj-alj 12. Sevnica - Žabjek (Metni vrh) Sotovšek Janko 13. Žabjek - Zabukovje Florjančič Lojze 14. Zabukovje - Stara žaga Lekše Jože ml. 15. Stara žaga - Njivice Kolar Janja 16. Njivice - Lovrenc Govekar Vinko 17. Lovrenc - Loka Ostrovršnik Miran Janez Zaje VARSTVO NARAVE IN PLANINSKO DRUŠTVO Komisija za varstvo gorske narave PZS je v jeseni preteklega leta po enoletnem premoru z novim predsednikom zopet začela z delom. Komisija naj bi za leto 2001 pripravila program dela. Izhodišča za program so sprejeta mednarodna izhodišča, program varstva okolja za Slovenijo in Vodila PZS. V programu je tudi vzpostavitev aktivnosti v planinskih društvih. V prvem četrtletju naj bi bil tudi posvet s predstavniki meddruštvenih odborov. V našem društvu smo v preteklem letu skupaj z MDO izpeljali akcijo »SEM LJUBITELJ NARAVE - HOČEM POSTATI NJEN VARUH«. Na dveh izletih na Bohor v času cvetenja jarice in na Veliko Kozje v času cvetenja blagajevega volčina smo obdelali snov po programu za gorsko stražo. Na prvem izletu je bilo 63 udeležencev, na drugem pa 26. Na tretjem izletu, ki ga je organiziral PD Trbovlje ob cvetenju zlatega korena smo imeli tudi izpite za Gorske stražarje. V kolikor bi bil tudi letos interes za podobno izvedbo naravovarstvenega izobraževanja bomo akcijo z veseljem ponovili. V tem letu načrtujemo novo obliko naravovarstvenih izletov: organizirali bomo tri izlete, od katerih bi bil eden posvečen spoznavanju rastlinskega sveta naših posavskih hribov. Na drugem izletu bi spoznavali naše živalstvo, predvsem ptice, ki jih vidimo ali slišimo na naših poteh. Tretji izlet pa bi bil namenjen fotografiranju v naravi, saj smo prepričani, da je fotografiranje narave močan vzvod za spremenjen odnos do narave. Vsi izleti bodo organizirani v pomladanskem času. Botanični izlet bo strokovno vodil biolog Dušan Klenovšek in bo organiziran ob pohodu iz Radeč na Veliko Kozje. Tudi izlet, na katerem bomo spoznavali živalski svet bo vodil Dušan. Izlet bomo začeli v petek popoldan v Sevnici, odšli preko Zajčje gore v Jurkovo kočo na Lisci, kjer bomo prespali. Zelo zgodaj zjutraj bomo občudovali prebujanje narave na izletu na Ješivec, nato pa se peš vrnili v Sevnico. Tretji fotografski izlet bo strokovno vodil gozdar in priznani fotograf Hrvoje Oršanič. Ta izlet bo pohod po Kočevskem Pragozdu. Vsak udeleženec bo potreboval kakršen koli fotoaparat z enim dia ali negativ filmom. Po izletu bomo organizirali večerno srečanje v našem zavetišču, kamor bi vsak udeleženec prinesel pet slik ali diapozitivov v strokovno presojo. Tudi v preteklem letu smo spremljali naravovarstveno problematiko zlasti na našem območju. Od negativnih pojavov v zadnjem času smo opazili povečan interes uporabe motornih vozil po brezpotjih. Z motorji, avtomobili in lansko leto so se pridružile tudi motorne sani, se vozi nekontrolirano povsod. Predlagamo, da se opozori občinske organe, ki so dolžni skrbeti za red na tem področju, na pravočasno ukrepanje. Vinko Šeško MESEČNI AVTOBUSNI IZLETI Že pred leti smo se v društvu odločili, da množični izleti v visokogorje ne bodo naš osnovni cilj. Bili smo tudi v obdobju, ko je bilo zaradi nizkih cen bencina potovanje z osebnimi vozili sorazmerno poceni. V zadnjem času se ugotavlja, da je kar velik interes za avtobusne izlete. Naš Klub vodnikov je že za leto 2001 planiral 10 avtobusnih izletov, ki naj bi bili vsak mesec, razen julija in avgusta. Zaenkrat so predvideni izleti predvsem v sredogorje, v prihodnje pa bi take izlete organizirali tudi v visokogorje, saj bi z več vodniki lahko napravili več tur za različne želje udeležencev. Iz lastnih izkušenj vem, da je glavni problem organiziranja avtobusnih izletov število udeležencev. Enkrat je interes prevelik, drugič premajhen in to povzroča organizatorju velike težave. Predlagam, da vpeljemo neke vrste »abonma« za naše mesečne izlete. Tisti, ki mislimo redno hoditi na avtobusne izlete, se na njih prijavimo.^ Prijava za izlete bi znašala 2.000,00 SIT. Tako bi si rezervirali vse izlete v tekočem letu. Če na kakšen izlet ne bi šli in se tudi nismo odjavili, ta denar izgubimo in se porabi za regresiranje izleta z manjšim številom udeležencev. Če se izlet odpove en teden pred odhodom, denar ostane naprej kakor tudi rezervacija. Kalkulacije za avtobusne izlete bi delali na 30 udeležencev, tako bi lahko izlete organizirali, če bi bilo manj udeležencev. Kadar bi bilo udeležencev manj kot 20, bi skušali organizirati drugačen prevoz (mogoče tudi javni ob spremenjenem cilju). Če pa bi bilo zaradi večjega števila udeležencev na koncu leta pozitivno stanje, bi bil zadnji letni izlet brezplačen ali cenejši. V kolikor bi bil predlog sprejet se prostovoljno javim, da bi skrbel za sezname in ostale pripravljalne zadeve za tako obliko izletov. Na občnem zboru in vsako sredo od 17. do 18. ure se lahko prijavite za vse izlete po programu, do zasedbe avtobusa pa se boste lahko prijavljali po običajnih razpisih za vsak izlet posebej. Vinko Šeško KLUB AKTIVNIH PLANINCEV Že v mladem planincu št. 23 v letu 1998 sem razmišljal o tem, kako se opredeliti za »aktivnega planinca«. Predlagam, da v letošnjem letu pred našimi velikimi jubileji, ki dokazujejo našo dolgoletno aktivnost to zamisel uresničimo. V letošnjem letu načrtujemo izdati tudi vodnik planinskih izletov v našo bližnjo okolico in bi bilo prav, da opisane poti tudi čimveč prehodimo. Vedno več je naših članov, ki intenzivno hodijo na krajše izlete v našo okolico. Namen ustanovitve kluba je, da se občasno zberemo ali pripravimo skupni izlet z kakšno zanimivo dodatno vsebino ob prisotnosti strokovnjakov za teme, ki bi nas glede na aktivnost zanimale. V klub bi se lahko včlanil vsak planinec, član PD Lisca, ki se zaveže dvakrat tedensko napraviti planinsko turo. Vsaj pet tur, ki jih bomo napravili v enem letu bo iz društvenega programa, drugi izletu pa so poljubni pogoj je le, da trajajo vsaj eno uro. Člani kluba bi dobili člansko izkaznico, ki bi poleg splošnih podatkov na prvi strani vsebovala za vsak mesec eno stran z osmimi vrsticami, v katere bi se vpisovali izleti. Kdor bi napravil v tednu več kot dva pohoda vpiše tiste, ki so v društvenem programu oziroma časovno daljši. Ko se bo prijavilo najmanj 10 zainteresiranih bomo klub ustanovili in izbrali vodstvo. Če ste za klub zainteresirani se prijavite Vinku Šešku. Vinko Šeško IZLETI V SEVNISKO OKOLICO PLANINSKI VODNIK Že v lanskem letu smo se dogovorili, da bomo za jubilejno leto 2002 izdali planinski vodnik. Vodnik nameravamo pripraviti v obliki fascikla, tako bo posamezni izlet na enem listu papirja v formatu A4. Poleg karte z vrisanimi potmi bo tudi opis poti in fotografije pomembnih naravnih in krajinskih zanimivosti. Ker smo prepričani, da bi veliko naših članov odstopilo fotografije in diapozitive za objavo objavljamo: RAZPIS za fotografije ali diapozitive naravnih in krajinskih zanimivosti iz okolice Sevnice Barvne fotografije so lahko poljubnega formata, idealna pa je velikost 10 x 15 cm. Fotografije in diapozitive boste dobili vrnjene v pol leta. Na natečaju lahko sodelujete le, če ste pripravljeni oddati posnetke, ki bodo izbrani za objavo brez denarnega nadomestila. Avtorji objavljenih fotografij bodo v vodniku navedeni. Fotografije in diapozitive bo za objavo izbral strokovni sodelavec, ki bo prevzel celotno oblikovanje vodnika. Razpis velja do 1. maja 2001. Podrobnejše informacije dobite pri Vinku Šešku tel.: 81 40 521. Predsednik PD Jože Prah POROČILO AJDA Klub »AJDA« Sevnica združuje prostovoljne članice, ki so upokojene in si želijo kreativno in ustvarjalno druženje v najlepših letih. ZLATA PRAVILA kluba »AJDA«: POŠTENJE ravnajte pošteno in iskreno MANIRE nikoli ne bodite sebični, neotesani ali nedisciplinirani OSEBNOST s svojim vedenjem sporočajte svoje vrednote, odnose in mnenja VIDEZ vedno se uredite po svojih najboljših močeh SKRB ZA DRUGE nase glejte z vidika drugega človeka TAKTNOST premislite, preden spregovorite Članice kluba »AJDA« se za enkrat združujejo vsako sredo z nahrbtnikom in peš po sevniški planinski poti. Ker je naš klub odprta družba, sprejemamo medse vedno nove članice in tudi moški člani so toplo sprejeti. Prvi naš pohod je bil v sredo 8. novembra 2000 na Bohor. Udeležilo se ga je prvih 7 članic. Sedaj imamo za sabo že 13 pohodov in v svojih izkaznicah »Sevniška planinska pot« že kar nekaj žigov. Pridružilo se nam je tudi nekaj moških članov, tako da se nas vsako sredo zbere povprečno sedem, osem pohodnikov. Naše zbirno mesto je, kot že rečeno vsako sredo na parkirišču za Sevničanko ob 9. uri ne glede na vremenske razmere. Sproti se vsakič dogovorimo za ciljno točko pohoda. Druženje je vsakič prijetno in uživanje v naravi z medsebojnim klepetom nas sprošča. Domov prihajamo prijetno utrujeni, napolnjeni z novo energijo. Tudi nasmejemo se na teh poteh za cel teden. Vsakič ko osvojimo ciljno točko, sledi malica iz nahrbtnika, katero solidarnostno in z medsebojno izmenjavo z užitkom pospravimo. Našega planinarjenja se je do danes udeležilo 18 udeležencev, pričakujemo pa še nove. PRIDRUŽITE SE NAM, SKUPAJ SE BOMO SMEJALI. Kroniko piše: Anica Gačnik ! POROČILO PS JUTRANJKA SEVNICA V letu 2000 smo bili planinci Jutranjke dokaj aktivni. Nadaljevali smo diagonalno pot po Sloveniji, katero smo začeli leta 1999. Januarja smo začeli pot na Vinski gori, skozi Dobrno do Stranic in vsako prvo soboto v mesecu nadaljevali. Korakali smo mimo Slovenske Bistrice, Lenarta čez Janžev vrh do Radencev. Okušali štajersko hrano in vino, spoznavali prijetne ljudi. Pot nas je vodila po prekmurskih kolnikih od Mure do Gradu skozi Kuzmo do Tromejnika, kjer so se ti čudoviti pohodi zaključili ob njihovi dobri hrani in pijači. Najlepše pa je bilo to, da so nam pohodnikom domačini pripravili lep kulturni program, kar se nam je lepo vtisnilo v spomin. V poletnih mesecih smo osvojili vrhove Skute, Grintovca, Kočne in Triglava. Kot vsako leto doslej, smo tudi lani imeli v mesecu oktobru kostanjev piknik. Novembra smo se peljali na Primorsko in se podali na hrib Trstelj. Decembra pa smo zopet korakali skozi Bizeljsko mimo vinogradov in znamenitih repnic. Živeti zdravo - živeti z naravo. Darinka AVGUŠTIN POROČILO GOSPODARJA ZAVETIŠČA Planinsko zavetišče pod sv. Rokom, v Taborniški ulici 14 tudi to leto ni samevalo. V dežurnem zvezku je kar 144 vpisov obiskov v domu. Iz tega sledi, da je bil uporabljen vsak tretji dan v letu. V preteklem letu nismo vlagali večjih sredstev v vzdrževanje doma. Za tekoče vzdrževanje (kurjava, razsvetljava, čistila, zavarovanje in telefon) smo porabili 106.097,00 SIT. Na podstrešju je bilo postavljenih nekaj polic, da je zložena oprema preglednejša in bolj zavarovana. Oprema je bila vzdrževana, za kar je bilo porabljeno preko 150.000,00 SIT in je vsak čas sposobna za uporabo. Zavedamo se, da imamo z Občino Sevnica v ta namen sklenjeno pogodbo. V domu je vedno na razpolago planinska oprema, ki si jo izposojajo člani, predvsem vodniki društva. V ta namen imamo dežurno službo vsako sredo od 17 - 18 ure. Vsako sredo v zimskem času člani društva prikazujejo slike in diapozitive, posnete na izletih in pohodih preko leta. Obisk je vedno zadovoljiv in zaželen. V preteklem letu je sklenjena tudi pogodba med Občino Sevnica in Planinskim društvom »LISCA« Sevnica, s katero je društvo dobilo v trajno last bivši Taborniški dom (sedaj Zavetišče) pod naslednjimi pogoji: - v primeru celovite urbanistične ureditve tega območja, ne bo društvo postavljalo nobenih pogojev, razen dostopa do objekta, - da ne bo objekta, ki je predmet teh pogojev odtujilo, ga obremenilo ali uporabljalo v druge namene kot do sedaj, - da bo Športni zvezi Sevnica dovolilo oziroma omogočilo uporabo prostorov za njeno dejavnost, vsakokrat po predhodnem sporazumu z društvom, - da bo v primeru prenehanja delovanja društva oziroma dejavnosti, lastništvo nad objektom s funkcionalnim zemljiščem vrnilo v last Občini Sevnica. Društvo je moralo tudi plačati odmero funkcionalnega zemljišča v izmeri 65 m^ in 292 m^, na katerem stoji dvorišče z vstopom iz Taborniške ulice. Plačalo je tudi vse stroške zemljiškoknjižnega prenosa in plačalo takse za sklenitev pogodbe. S tem smo planinci pridobili dostojne prostore za hrambo taborne in planinske opreme ter za društveno dejavnost, ki je kar obsežna. Vabim vse člane in članice, da se čimvečkrat dobivamo v našem zavetišču. Lojze Anzelc POROČILO GOSPODARJA DRUŠTVA ZA LETO 2000 Moje poročilo za leto 2000 obsega dogajanja v Jurkovi koči na Lisci in spremljanje gospodarjenja v Tončkovem domu na Lisci, ki sta v lasti Planinskega društva »LISCA« Sevnica. Poleg tega je društvo prejelo v last tudi Planinsko zavetišče v Taborniški ulici v Sevnici. 1. Tončkov dom na Lisci: Dom ima v najem ga. Jožica Furlan, ki nudi v domu gostinske storitve in skrbi za vzdrževanje doma ter okolice po določilih najemne pogodbe. Pogodba velja od 15.aprila 1996 za naslednjih 15 let, t.j. do leta 2011. Po tem roku se lahko sporazumno tudi podaljša. Obveznosti iz najemne pogodbe zakupnica izpolnjuje v zadovoljstvo društva. Izvajanje pogodbe spremlja tričlanska komisija društva, v kateri je tudi gospodar društva. 2. Jurkova koča na Lisci: Z Jurkovo kočo upravlja društvo, UO je pooblastil za upravljanje koče gospodarja Vinka Govekarja. Ta skrbi s svojo ženo Anico za red in čistočo v koči, oddaja prostore v koči v uporabo po cenah, ki so določene v HIŠNEM REDU, sprejetem na upravnem odboru društva. V preteklem letuje dobila koča novo streho in povečano drvarnico. Obnova strehe je bila izvedena konec meseca oktobra in v novembru 2000. Na strehi je bila zamenjana kritina in strešne letve. Pod nove letve je bila nameščena folija, pritrjene stranske obloge in položena nova opečna kritina. V kritino so nameščeni tudi snegobrani. Nameščeni so odtočni žlebovi. Drvarnica je bila povečana in pokrita s podaljškom strehe iz koče. Drvarnica je bila ograjena z novo oblogo in letvami ter zaprta z novimi vrati. Dela so izvajali člani in članice društva v lastni režiji pod vodstvom gospodarja Govekarja, predsednika Praha, Vinka Šeška in Rupar Lojza ter v sodelovanju z dobaviteljem kritine g. Krncem. Dela so bila opravljena takole: 20.10.2000: sklep UO društva o obnovi strehe, 25.10.2000: izkop temeljev za povečano drvarnico in betoniranje (Govekar), 27.10.2000: dostava kritine in drugega materiala po dobavitelju ICrncu in priprava lesa na žagi (Prah - Lekše), 28.10.2000: odstranjevanje kritine in starih letev (18 članov in članic), 29.10.2000: nameščanje folije, novih letev, obrob in pokrivanje z novo opeko (34 članov in članic). 30.10.2000: zaključevanje pokrivanja in pospravljanje (13 članic in članov - predvsem torkova skupina), 04.11.2000: pospravljanje preostalega materiala in okolice koče (6 članov), 06.11.2000: obijanje drvarnice in namestitev novih vrat (Govekar - Anzelc) 30.11.2000: odvoz stare kritine Zidarič Marjanu in Motore Lojzu). Obnovitvena dela so bila za leto 2000 zaključena. Stroški obnove strehe: a) skupni stroški za izplačilo po računih SIT 761.175,00 b) članice in člani opravili 726 delovnih ur ä 900,00 SIT (po oceni PZS)_SIT 653.400.00 skupni vložek SIT 1,414.575,00 Viri financiranja: a) najeti kredit SIT 500.000,00 b) vloženo delo članov in članic SIT 653.400,00 c) lastna sredstva iz prihodka koče in najemnin po pogodbah _SIT 261.175,00 skupni viri SIT 1,414.575,00 3. Tekoče poslovanje v koči: V koči smo v letu 2000 gostili člane 7 PD in otroških vrtcev, ki so uporabljali ležišča in dnevne prostore ter udeležence izpopolnjevanih tečajev društva in MDO (2x). Ob koncu leta je PD Lisca organizirala silvestrovanje. Skupni prihodki obiskovalcev znašajo v letu 2000 SIT 336.800,00. Stroški elektrike, kurjave, čistil, zavarovanja pri zavarovalnici in zamenjava drobnega inventarja v letu 200 znaša skupno SIT 203.087,00 Ostalo za vložek v obnovo kritine SIT 133.713,00 Perilo smo prali v pralnici Sorčan v Sevnici. Smeti odvaža od Tončkovega doma in Jurkove koče Komunala Sevnica, Tončkov doma daje perilo v pranje v pralnico v Sevnico. 4. Program za leto 2001 V tem letu nameravamo nekoliko preurediti notranje prostore in jih pripraviti za proslavo v letu 2002. Prav je, da dobi primeren izgled naša častitljiva »DAMA« JURKOVA KOČA na Lisci, ki bo 20.avgusta 2002 leta proslavljala svojo stoletnico. Podatke zbral: Poročilo sestavil gospodar: Lojze Motore Vinko Govekar FINANČNI PLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA SEVNICA ZA LETO 2000 in realizacija plana za leto 2000 PREJEMKI dejansko plan članarina 549.020,00 200.000,00 srečelov 468.170,00 400.000,00 prihodki od Jurkove koče 336.800,00 300.000,00 najemnina Tončkovega doma 668.160,00 800.000,00 dotacije Športne zveze 665.474,00 700.000,00 ostali donatorji 510.000,00 500.000,00 izleti in tabori 582.869,00 ostalo - posojilo za Jurkovo kočo 524.680,00 SKUPAJ 4.305.173,00 2.900.000,00 IZDATKI dejansko plan poslovanje, zavarovanje 996.670,00 700.000,00 vzdrževanje Jurkove koče 203.087,00 500.000,00 vzdrževanje Zavetišča 106.097,00 50.000,00 izobraževanje 462.213,00 500.000,00 izleti in tabori 756.324,00 600.000,00 vzdrževanje poti in nov opis 340.083,00 500.000,00 literatura in karte 152.250,00 200.000,00 vodniška in taborna oprema, popravilo opreme 198.477,00 500.000,00 Odvod članarine PZS 285.100,00 Stroški obnove Jurkove koče 665.957,00 SKUPAJ 4.166.258,00 3.550.000,00 Zaradi inventure in nedospelih obveznosti do konca leta, se lahko gornji zneski še nekoliko spremenijo, vendar večjega odstopanja ni pričakovati. Pripravil: Lojze Motore Dragi planinci, člani tega društva ! Kar dolžnega se čutim, da spregovorim nekaj besed, danes ob zaključku zadnjega leta v tem tisočletju, ob zaključku leta, ko imamo v tem društvu bogato bero uspehov, doseženih z delom vsega članstva in naših pripadnikov. Tudi pogled nazaj od leta 1945, ko je prof. Košorok na Lisci na izletu z mladimi gimnazijci iz Krškega zagotavljal, da bomo planinci obnovili požgane planinske domove, ki so bili žrtev 2. svet. vojne. Od takrat se je na Lisci, pa tudi med nami marsikaj spremenilo. Ostalo pa je zagotovo eno - in to je ljubezen do gora in še posebno do naše čudovite Lisce. Upam, da smo tak odnos uspeli prenašati uspešno na nove prihajajoče generacije, tako kot so opravili z nami naši predniki. Za nami je skoraj celo stoletje in to ni malo. Tega pa se tudi danes zavedamo, ko že načrtujemo proslavljanje bodočih stoletnic. To leto, ki odhaja, smo se spoprijeli z našo stoletnico - Jurkovo kočo, kar je prav. Glavna skrb je bila posvečena naši domači planinski poti in pa izletništvu vseh vrst, kar je še vedno naša osnovna dejavnost. Toda o vsem tem bomo poslušali na občnem zboru, zato o tem ne bom govoril. Mislim, da se ob vsem tem moramo danes spomniti tudi našega nagrajenca Vinka Šeška. Občinska skupnost mu je podelila visoko občinsko priznanje ob prazniku občine in mislim, da smo to že v Zabukovju počastili s svojo prisotnostjo. Ostal nam je le še dolg, da mu k temu odlikovanju čestitamo in se mu zahvalimo za vse kar je moral postoriti, daje priznanje dobil. Iskrene čestitke Vinko in še veliko sreče, zdravja in čvrstih korakov na čelu Tvoje udarne skupine in tudi vseh, ki so še pri moči in volji za hojo v hribe. Danes sva s predsednikom načrtovala še eno zahvalo. Okrog našega Zavetišča seje v zadnjih letih marsikaj spremenilo in postorilo. Nekatera taka opravila so šla skoraj neopazno mimo nas. Naš sosed Joško Cimperšek se amatersko ukvarja s komunalno dejavnostjo tu v našem okolju. Mnogi smo ga veliko videvali, ko se je obnavljal most preko potoka, ko se je polagal kabel in druge zemeljske skrivnosti. Rezultat te skiti je, da imamo danes na naši steni električno omarico z zemeljskim kablom in da imamo v hiši telefonski kabel. Kar za hišo so še rezervni priključki za plin in kabelsko televizijo. Kot sem dejal, vse to bi se končalo mogoče že ob glavni cesti, vendar Joško je znal prepričati in poskrbeti, da so te naprave dosegle tudi naše Zavetišče. Hvala mu, še posebno zato, ker je tudi naš član in ker tudi pridno zahaja v gore. Predsednik mu je pripravil skromno darilo, ki naj ga spominja in tudi v bodoče spodbuja k dobrim sosedskim odnosom. Za današnji večer se je za povabilo zahvalil in opravičil, ker je na službenem potovanju. In h koncu še ena zahvala. Hvala vsem, ki ste imeli skrb in tudi stroške ob moji osemdesetletnici. Hvala Vam za tako čudovito prireditev na naši Lisci in za vsa darila in dobre želje v upanju, da se bodo še dolga leta uresničevale. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj, posebej še predsedniku Jožetu Prahu. Ob zaključku leta pa iskrene čestitke in veliko lepih doživetij v naših gorah vsem Vam in preko tega UO vsem planincem našega društva. Srečno novo leto 2001. Nagovor častnega predsednika ob čestitki na seji UO PD Lisca dne 15.12.2000. Skupna preglednica vrst članarin, vsebine članskih ugodnosti in cene članarine v letu 2001 td Ö3 S a -J © t/l o 0 00 1 ^ fT rt- n bj ?r o s f5< 63 S » O crx h-' GO fr rt n g s 0 ^ 1 0 1 O rt 3 Ö a C N< s' rt ■t» o< » a B N< 3' rt -C rt n< 7T o rt 25 •o g » B rt N S CZl Ni » S. B » O Vi rt cr a a o B » rt O l-l VI fji 'S a: <3 B u g rt cr a: 1 a o B M ? i-I popusti v kočah doma in v tujini + + + + + + + + + nezgodno zavar. doma in v evropskih gorah (v primeru smrti in invalidnosti) + + + + + + + + + višje premije nezgodno zavarovanje doma in v evropskih gorah (v primeru smrti in invalidnosti) + reševanje v evropskih gorah + + + + + + + + + Planinski vestnik + en izvod en izvod Koledar akcij PZS + en izvod en izvod cena 7000 1900 950 1200 800 600 400 9000 9500 1000 40000 300000 PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV IN POHODOV V LETU 2001 Vsak ČETRTEK bo skupina upokojencev organizirala enodnevni izlet - težjo turo. Prevoz bo organiziran s kombi vozilom oziroma z osebnimi vozili. Izlete bo vodil Vinko Šeško. Ob SREDAH bo Klub »Ajda« Sevnica organiziral izlete v naravo; vodja Anica Gačnik. Ob TORKIH bodo organizirane lažje ture. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kombijem. Izlete bo vodila Elka Grilc. Klub vodnikov bo vsako drugo soboto v mesecu organiziral enodnevni izlet. Tabori v letu 2001 Planinski tabor Čas Vodja / tel. št. 1 Cici tabor Pokljuka 27.07. - 04.08. Jože Prah / 050 657 526, Marjeta Gunstek / 040 394 220 2 Tabor mladih Gozd Martuljek 16.07. - 26.07. Luka Žveglič / 031 856 659 planincev OŠ 3 Planinski tabor Lepena začetek avgusta Lojze Rupar / 041 590 343 4 Odprava Kavkaz oktober Tomaž Hohkraut / 041 717 643, Rožle Verhovc 5 Pohodni tabor Velebit avgust Mladinski odsek - načelnik L. Žveglič/031 856 659 6 Pohodni tabor Islandija avgust Vinko Šeško / 041 513 460 Informacije in prijave v Zavetišču pod Sv. Rokom, Taborniška 14, 8290 Sevnica, vsako sredo od 17. do 18. ure. JANUAR Novoletno srečanje na Bohorju Občni zbor Novoletni pohod na Lisco Lisca Bohor Magolnik Hrastovlje - Lipnik - Golič - Kojnik PS Planina PS Planina Klub vodnikov Mladinski odsek, OŠ Klub vodnikov Klub vodnikov Klub vodnikov FEBRUAR Sevniška planinska pot Kum Občni zbor Izvir Hublja - Otliško okno -Sinji vrh Sevniška planinska pot Gorniško izpopolnjevanje na Komni Mladinski odsek, OŠ Mladinski odsek, OŠ PS Jutranjka Klub vodnikov PS Planina Klub vodnikov MA^C Šmohor Turna smuka Pustovanje v zavetišču Osilnica - Krokar, Krempa Občni zbor društva PS Planina Klub vodnikov Klub vodnikov Klub vodnikov UO PD Lisca APRIL Veliko Kozje, Lovrenc Izpopolnjevanje vodnikov Peca Lovrenc-V.Kozje-Lisca-biološki izlet Komna Primorski kras Kum Muzej v Mojstrani - Jerebikovec MAJ Bohor - Jezikova nedelja Golica Srečanje zasavske mladine Prvomajski pohod na Lisco in srečolov Lisca, Bohor Gohca Lisca - Ješivec - biološki izlet PS Jutranjka Klub vodnikov Mladinski odsek, OŠ Vinko Šeško Vse OŠ Mladinski odsek PS Planina Klub vodnikov PS Planina PS Jutranjka Mladinski odsek, OŠ UO PD Lisca PS Planina Klub vodnikov Vinko Šeško JUNIJ Eurofon Pilštanj - binkoštovanje Prisojnik - Špik Prisojnik Matajur Kočevski rog - fotografsko biološki izlet Klub vodnikov PS Planina PS Jutranjka Klub vodnikov Mladinski odsek Klub vodnikov Vinko Šeško JULIJ Pohorje Jalovec Tabor mladih planincev - Gozd Martuljek Mladinski tabor - Velebit Cici - družinski tabor - Pokljuka Udeležba na vodniškem tečaju - Pohod MDO Zasavje Skrlatica Triglav PS Planina PS Jutranjka Mladinski odsek Mladinski odsek Jože Prah, Marjeta Gunstek Mladinski odsek Jože Prah Klub vodnikov Klub vodnikov AVGUST Triglav Skrlatica Mangrt Skrlatica Pohodni tabor - Islandija Mladinsko tabor - Kavkaz Planinski tabor - Lepena Lepo špičje SEPTEMBER - Skuta - Stol Dan zasavskih planincev Triglav Enodnevni izlet po Sloveniji Zimsko vodniško izpopolnjevanje Jerebica Višarje, Kamniti lovec OKTOBER Bohor - kostanjev piknik Kostanjev piknik Izlet v neznano Jesenski izlet Vršič-Slemenova špica- Mojstrovka Klub vodnikov PS Jutranjka Klub vodnikov Mladinski odsek Klub vodnikov (V. Šeško) Mladinski odsek Klub vodnikov Klub vodnikov Klub vodnikov PS Jutranjka Klub vodnikov PS Planina Vinko Šeško Klub vodnikov Mladinski odsek Klub vodnikov PS Planina PS Jutranjka Mladinski odsek Jože Prah, Jasmina Marolt Klub vodnikov NOVEMBER Uršlja gora Izlet v neznano Ermanovec Izlet v neznano DECEMBER Lisca ali Mrzla planina Smučanje Prednovoletno srečanje Podlehnik - Gorca - Janški vrh PS Jutranjka Klub vodnikov (V. Šeško) Mladinski odsek, OŠ Klub vodnikov Mladinski odsek, OŠ PS Jutranjka Mladinski odsek Klub vodnikov PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA HIŠNI RED Gospodarski odbor društva je dopolnil hišni red s cenikom uslug v Jurkovi koči na Lisci, ki se glasi: 1. Cena prenočišča: cena in obračun prenočišč z rjuhami: a) člani PD s plačano članarino SIT 800,00 b) otroci, člani PD SIT 500,00 c) otroci nečlani PD SIT 800,00 č) odrasli, nečlani PD SIT 1.500,00 cena brez rjuh (z lastnimi) a) člani PD, s plačano članarino SIT 800,00 b) otroci, člani PD SIT 400,00 c) otroci, nečlani PD SIT 600,00 č) odrasli, nečlani PD SIT 1.300,00 V ceno ni vključena turistična taksa, ki se plačuje po občinskem odloku. Če je v koči dežurni, skrbi ta za red, oddajo perila in ureditev spalnice. V spalnicah je najstrožje prepovedano kaditi. Za ogrevano sobo - prenočišče za eno posteljo se plača dodatek v znesku SIT 0 Uprava Tončkovega doma oziroma dežurni planinec v Jurkovi koči sta dolžna voditi Evidenco gostov. 2. Uporaba dnevnih prostorov: a) Uporaba dnevnih prostorov - najem Jurkove koče (kuhinje, dnevne sobe in sanitarij) je vezana na stroške kurjave, razsvetljave, plina in čiščenja, zato se zaračunava najemnina kot sledi: - za uporabo navedenih prostorov za skupino do 10 oseb - za vsako nadaljnjo osebo - za uporabo samo dnevnih prostorov brez kuhinje - za uporabo kuhinje - za uporabo tuša (kopalnice) - za uporabo prostorov (če ne čisti uporabnik) SIT 6.000,00 SIT 00 SIT 6.000,00 SIT 4.000,00 SIT 00 SIT 2.000,00 b) skupine, ki jih organizira PD Lisca, so lahko teh prispevkov oproščene, o čemer odloča UO PD. 3. ICnjiga obiskovalcev Vsak član, ki uporablja dnevne prostore Jurkove koče, se mora vpisati v knjigo obiskovalcev. Vpiše tudi svoja opažanja in pripombe. Vsi, ki prenočujejo v Jurkovi koči, morajo biti obvezno vpisani v knjigi prijav. 4. Jurkovo kočo upravlja gospodar Jurkove koče. 5. Vsa povzročena škoda v koči se plača v višini dejanskih stroškov popravila ali zamenjave poškodovanih predmetov. Če je škoda napravljena namerno, se lahko zahteva dvakratno plačilo povzročene škode. Če nastane spor zaradi plačila škode, ga rešuje upravni odbor društva in če je potrebno tudi častno razsodišče. 6. V koči mora vladati red in čistoča, za kar je vsakokrat odgovoren najemnik koče in gospodar koče. 7. Upravnik Tončkovega doma lahko razpolaga s prostori v Jurkovi koči samo po predhodnem soglasju z gospodarjem koče. 8. Upravnik Tončkovega doma lahko odda ključe Jurkove koče samo na pismeno potrdilo društva ali na telefonsko naročilo gospodarja Koče. 9. Ključ kuhinje in kopalnice se dobi pri gospodarju koče v Sevnici. Koča je last vseh planincev, vendar morajo za njeno vzdrževanje skrbeti vsi, ki jo bodo uporabljali, kot dobri gospodarji. V koči je obvezno upoštevati hišni red in določila častnega kodeksa slovenskih planincev. Sevnica, dne 19.01.2001 PREDSEDNIK DRUŠTVA Jože PRAH Izdajatelj: Planinsko društvo Lisca Sevnica Sevnica 2001 Oblikovanje in priprava za tisk: Jasmina, Aleš Tisk: Tiskarna Žuraj Naklada: 300 izvodov