St. 262, Trstf v nedeljo 21. septembra 1913. Tečaj XXXVII! IZHAJA VSAK DAN Svdl tb nadeJjah !n praznikih ab 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pas&miin« Ster. ss prodajajo po 3 nv6. {6 stot.) v mnogih, »nbakaraah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-SBini, Dornber^u itd. Zastarela Ster. po 5 nvč. (10 stot.) •slasi SE računajo na milimetre t širokosti 1 fcolone. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. m»t. mamrlzice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 30 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprava ,£dmosti". — Pladnje se izključno le upravi „Kdinoati". PI. iijl^o In iožJJivo v Trstu, NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega druitva ..Edinost'4 za Primorsko. „ V ediMtii je tn*i l" aa celo leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece « K ; w ročbe brei doposlane naročnine, se npr&va ne o'-ira-■•r«lala» M n«4*ljak* „EDIHOSTl" "U"*: ••lo ItU Krta 5-30, aa »ti I*t* Krtn J IO. Y.i dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nafranka-vana pisma c« nt »prejemajo in rokopisi s« ne vrtčaje. Naročnino, oglase in reklamacije je posiliti na upravo list®« TJREDNTŠTTO : nlloa Glorfll« Galattl 20 (Narodni des>) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LatniJi konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .£dino«t*a vpisana zadrnga * omejenim poroštvom v Tmn, ulio. Giorgio Galatti štev. 20. Pdliito-hrinllnltal raHun štev. 841-652. TELEFON It 11-57. ---- II I ■ -------------- H koncu gre. Da, h koncu gre, toda nikakor ne k takemu koncu, kakršnega je z gotovostjo pričakovala tsžašaa laškoliberaina karcora, ko je organizirala vso ono kričavo gonjo proti tržaškemu namesto kil piiccu Hohen-lohe^u in njegovim odlokom proti inozemcenc v službi tržaške občine. V Trstu in tudi v Italiji so bili prepiičsrJ, da je avstrijska vlada v resnici ze teko d£leč pod vplivoiE italijanske, da |e treba le nekoliko uraetneg3 hrupa po Italiji, na podlagi katerega naj bi petem italijanska vlada „stonla svoje korake", pa bi bita st?ar rešena, seveda v Italijanskem smislu. Ia šla je tud! italijanska vlada na podlagi umetao prirejene razburjenosti tako daleč, kakor ne bi se drznila iti niti vlada kake države, ki ni v tako prijateljskih zvezah z Avstrijo, kakor je ravno njena „zvesta zaveznica" Italija. Ni bilo dovcij, da je izostal napovedani obisk Italijanskega ministra zunanjih za de? pri grofu Berchtcidu, nI bilo dovolj, da se je italijanski poslanik na dunajskem dvoru tolikointollkckral vmešali v to strogo notranjo zadevo avstrijske drž :ve, niti ni zadostovalo, da je vpregia italijanska viada v svoj protiavstrijr ki voz tudi nemško viado; ne, Pia je ?e dalle. Te dni je namreč javilo italijansko cf ci.'elco časopisje, da ie minister Di San Giuiiano sklica1, diplomatski svet, kateremu predleži v presojo — tržaške namestitvene odloke. Menda ga ni v zgodovini modernih drž-v tako kričečega vmešavanja v to tanje zadeve tuje države, kakor je ta, in menda je tudi ni na svetu moderne države, ki bi na tRfc način mirno ia potrpežljivo pre-HEŠaia vse, kar prihaja od zunaj, kakor se to d: gaja v Avstriji, kj?r naj bi določevala tuj i drživa, da morajo biti njeni d-zavijaci nameščeni n*i najvažnejši mestih v najvažnejši obCiei. Avstrijska vlada je molčala, ko so prihajal! najfcrepkejši udarci proti njej ne samo iz italijanske, temveč četo domače favnosil, molčsla je, ali celo pokazala, knkor da b* se hotela visj deloma uk'onid zahtevam italijanske javnosti in italijanske vlade, fe vse to je že napravljalo vtisk, da ns inozemski piiiiik avstrijska vlada sama pu?U na cedilu težaškega namestnika in dovoli še nadaljnjo kr5;tev avstrijskih državnih osnovni! zakonov po tržaški mestni občini, oziroma v njej ^ladsjcči la$ko!ibe»a!n! kamori. V italijanski javnosti se Je kazalo toliko samozavestna z.uagovitost', dl je bi'o že pričakovati, da zdajoazdaj opozove dunajska vlada one znamenite odloke tržaškega na raests'ka, njega samega pa za kazen odpokliče z njegovega mesta. Tako je stala stvar, dokler je trajalo ono po t=ž3Ški laškoliberalni kamori ia nje nem ž'dovskem glasifu „Piccolu" podneteco in vzdrževano umetno razburjenje. Toda s'.e-^iia je temu razburjenju, p?i katerem je sodelovala tudi avstrijsko, po tržaških na-vdihovateSJih zainteresirano nemškc-ž'dcvskc časopisje, nenadoma precejšnja streznitev, ki nima morda najmanjšega vzroka v oma-Janem stališču tistega grofa Berchtoida, ki ie s svojčtn brezkončnim prijateljstvom napram sikder iikreni, ve dao ie svoje lastne koristi zaUeduječi zaveznici Italiji' dovede! našo monarhijo na rob pouolne gospodar-ske pogube. Dnevi grefa Berchtoida in nje- PODLISTKI Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. „.Uuba mam3, tudi vojak, tudi topničar se ce izprehaja aekszuovano ob luninem s vi u ;?a strani mlade lepe žene, ki se tepi sclrah in mu stiska roko — — — tu, rn.ma, postaja tudi ori jako slabotna, drob ijiV;t kreatura." Stara dama mu je poglad la lice, vzdih nila in rekla : „Kaj naj ti odgovorim, ljub otrok ? Pojdi in naj ti bo dobro. Meni ostaja v tolažbo zavest, d? je moj sin po* pGin pošte n s k... Pojdi ot- ok. pojdi !" Poljubila ga Je in vprašala: ,Kam se hoCež obrniti ?" „MoJ polk Je v Rennes-u, tja pcjdera ; porabim vlak, ki odhrja ob 10. uri v AUgoc.* „AM ob 10. url b5 bil irad Jezdit? z Mirlaar.e ?u „Pisal sem Jtj." Uro pofem se je odpeljal Maurice proti kolodvoru ia v isti čaj je prejela irer-k za to-ie pismo: MMIostiva gospa 1 Nenadno povelje me kliče k polku in obžaljujem neizmerno, da meram odpoto- gove nesrečne politike so 5tet», in kakor podgane potapljsjočo ladjo, zapuščajo sedaj vsi tisti, ki so pred par tedni Še na debelo lomili svoja peresna kopja in prelivali potoke črnila za Berchtoldovo italofilsko politiko in žnjo vred za italijanske aspiracije v avstiljskem Trstu, sveje „stališče pravičnosti ia človekoljubnosti" napram tržašk>m na-me3ta!štven!m odlokom. Danes ga nI v Avstriji več Usta, če izvzamemo liste laiko-iiberalne kamore, ki bi se še potegoval za inozemce v tržaški občinski službi, pač pa so doblii odloki princa Hohenloheja skoraj prav toliko navdušenih zagovornikov, koliker 50 imeli prej vnetih nasprotnikov. Stvar gre h koncu i Na Dunaju so priSli menda vendar enkrat do prepričanja, da je ed?na prava politika a?str;jifce monarhije tista, ki ščiti svoje lastne državljane, ne pa tista, ki se poteguje za tuje državljane na škodo svojih lastnih. In to izpremembo tudi že čutijo v Italiji, kar dokazujejo najbolje poročila italijanskega časooisj?, ki se že skuša sprijazniti z m hI! jo, da je renjikolskemu gospo ste u na tržaški občini odklenknlo za vedno. Ve leznačilno je v tem pogledu poročilo, ki si ga Je dal doposiati milanski „Corriere de'la sera" z Dunsja in v katerem pravi, da v dobro poučenih dunajskih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da namerava vlsda v kratkem zaukazsti tržašd občin!, da na} izvrši po namert iištvenlh odlok h odre-ene odredbe Jn nemudoma odpusti iaozernce iz svojih Javnih služeb. Kg ker pravi „CorrJere della sera" še nadalje, stoji viada na staiišču, da cima ćritožba tižaškfga občinskega sveia nlkake odložilne moči in da je vsled tega mogoče, da bo zahtevalo nairestn itvo izvršitev svo;h odtokov, še preden redi ministrstvo pritožbo občinskega s .eta. Mogoče Je celo, da ministrstvo splch ne reši pritožbe in da tako nam^steištvu popolno svobodo, da ukrere, kar se mu zdi potrebno. Tako bi se zdelo notem, da Je vse to stvar namestnica, 5 kaUro nima osrednja vl?d3 nič oprav ti. Osrednja viada oa bi molčala tudi Še ca da je, in to tem laglje, ker nI predpisanega roka. v katerem bi morala rešiti pritožbo. »Cortiere dslla sera" pravi nadalje, da na Dunaju smatrajo za popolnoma gotovo, da se tržaška mestna cbčioa upre izvedbi na mestoištvenih odlokov in da si tega v ue-katefih vladslh kregih ce!o žčie, ker bi temu uporu petem sledi! razpust tržaškega mestnega občinskega sveta. List poudarja, ds gre pri vsem tem ss odločilen boj proti laškollberaini stranki, za katerega Je dobil princ Hohenlohe popolno pooblastilo od osrednje vlade. Ker pa se mu uničerje te stranke ni posrečilo pri zsd njih občinskih volitvah, skuša to doseči na vssk drug mogoč način, torej tudi z nasiljem. Najtežji udarec naj bi bil zadan iašfc? liberalni strank! sedaj, kajti kot gotovo p i čakovanemu upoiu občine proti izvršitvi namertnistvenlh odlokov bi siedHa razpustitev mestnega občlnikega sve a ia sus jen-zija mestne avtonomije, a uprava občine bi bUa poverjena viadnemu komisarju. To iz jemno stanje pa bi trajaio tako dolgo, dokler bi namestnik ne izvršil vseh priprav za nove voHUe, pri katerih naj bi bila popolnoma pototčena sedaj vladajoča laška liberalna ftranka. „Ccrrfere delia sera" ne smatra (eh vesti za popolnoma gotove,^ vendar pa dostav^, da se avstrijska vlada v resnici nikakor ne kaže spravljiva in da to zagotavljajo tudi tisti krogi, ki natančno poznajo položaj, v katerem se nahaja tržaško vprašanje. Da, stvar gre h koncu, in sicer h koncu, kakor ga niso pričakovali gonodje na mestnem magistratu in tudi ne njihovi veliki prijatelji v kraljevem Rimu. Ali bo ta konec res tak, kakor ga slika „Corriere della sera", ae vemo; če pa bo, ga moremo Ie po zdravljati in z nami vred ves Trst, kl bi b'l na tak način rešen prokletstva, ki ga Je priklicala nadenj laškoliberaina kamora s svojo v nebo kričečo korupcijo. Da bile kmalu p:išsl tak konec! _ Koroške posebnosti. iu. Okrajno glavarstvo v Beljaku šteje 68 ljudskih Šel in sicer 14 enorazrednic, 25 dvora zre dnf c, 13 trirazrednic, 5 Štlrirfzrea-cic, 5 oetrazredafc In 1 šestrazrednlco. Od teh Je 1 s slovenskim učaim jezikom, 23 je utrck/btičaih in ostale so nemške. V okrajnem glavarstvu B^Jaku je bilo po undaem ljudskem šietju leta 1900. 21.129 Slovencev in 42.886 Nemcev, terej polovica več Nemcev nego S ovencsv. Seveda Je razmerje v resnici nekoliko drugačno, nego po uradnem šiet;u, ki Je ptžrlo tisoče Slovencev in f.ibrlei-alo Nemce"— na papi«ju. V beljaškem okraju je slovenski žlveij skr;:Jao egrežen. Slovensko ljudstvo tukaj ni ireelo nikjer in niko!i narodnih šol, in cdk^r Imamo i.udske šole, so bile utrakJ st!čaef da je slovenska mladina v teh šjkh srkala nemško mišljenje v£-se; ia tako je dandanes fctiaški ekr j silno disponiran 2a V Beljaku in v neposredni okolfei so našteli I. 1900. samo še 114 Slovencev. V mesiu se nahajata dve meščanski šoli, de§sa in dekliška, 3 dsške In 4 dekliške ljudske šole. Na teh šok h poučuje 64 učnih meč j, seveda s?mi strastni Nemci, nad 2500 oirok; med t*ml Je seveda veliko slovenskih otrok železniških delavcev i. dr., ki so izgubljeni za Slovenstvo. V Beljaku imamo sedaj ravnateljstvo državnih železnic in psi tem ravnateljstvu funkcljonlra po večlri nemško nacljonalno uradcift^o, ktjub temu, da so temu ravnateljstvu podrejene vse proge, ki tečejo po slovenskem ozemlju. Viega osebja pri beljf.škem dižavnoželez-niškem ravnateljstvu je 447 in med tem samo 8 Slovencev. Mssto Beljak se v zadnjem času hitro raz\ia, ker ima ugodno lego In Je takore-kcč središče živah? e trgovine in prometa na zgornjem Koroškem. Srednji sloji in uradništvo Je po večini vsenemškega mišljenja; tudi znani profesor Angerer, vodja Vser;ettcev na Koroškem, vedno kandidira v fceljaškem volilnem okraju In — pod?.. Ker se tuksj križa več žeieiS?c, Je nasta tjeno maogo" žiiezniškega osebja, posebno delavce?, ki je po večini soc?j3lnodemofera-tlčno. Socijabi demokratje imajo tudi pri volitvah vedno večino In tako Je mesto s:a slopauo po soc. demokratu G o>erju. Iz mes-a Bejika se Širi germanirato rični duh na ok; llco, posebno proti Jugu ; šole v beilaški okolici so po večini podpirane od nemškega Schulvereiia, učiteljstvo vati, ne da bi se osebno poslovi! pri vas. Do\oHte mi nado, da bo tudi Vam &&lo žal, ker se mora on, ki ste g& dobrotso imenovali svojega prijatelja, tako naglo ločiti, in verjemite, da si bo vedso piizade-val, da se vslkdar izkaže vedno bolj vred uega tega lepega ča^itaega naslova po naf-glcbili in nafLvesteji udanosti. Udani Maurice de F/jraeuse.* Ko Je Msdanne prečitala to pfsmo, fe sklopila za trenotek svoje lepe oči ia je razusišij^Ia. Navadno je bilo fežko razbirali z njenega obraza nje uiise, kajti lastaa jej Je biia umetnest, da je nadvladova'a sac&a sebe. Sedaj pa je teta — ki jej jeMariarn na ki a tko priobčila vsebino pisma — opazila, kako Je bila Marta?se pri zsjutrku malobesedna in ni imda niiu.ktga apet.ta. Pope dae Je veiela vprsči in se Je odpeljala k grcficjl de Fiimeuse. Ob slovesu Je Maurice še zaprosil svojo mater, naj ga ne postavi na laž in naj njegov nenadni odhod pojasni maifciif aa iui način, kakor Je storil to on sam, is obljubiti mu je morala, da ne izda pravega Vi roka. Oioftnja Je izpolnila svejo obijubo, ali tako, kakor dela to oof, ki gori od hrepenenja, da ce bi mu Je trebala izpolniti. Pripovedovala Je sicer o neki depeši, povsod nositelj germanizacije. Beljaš^ac kolica Je za Slovence v skrajno opasnem položaju in Nemci vedo to dobro; vedo naiankc, kakšen pomen ima beljaška ckoMca kot vez med režanskimi in ziljskimi Slovenci. In zato delujejo na vso moč, da bi hiti o ponemčill ia s tem le čili zlljske od rožanskfh Slovencev. Ako se jim to posreči. Ako sem jfm to posteč', tvorl|o ziljski Slovenci samo še slovenski Jezikovni otok, ki ne bo več dolgo stal, temveč se hi^ro pc-tipi v germanskem morju. Največ|a slovenska občina v bližini Beljaka Je Bekštsij. V *ej občini so 3 ufrakvhtične šole. Ena na Brnci, trlrazredna, z 215lml otroci. UčitelJ-stvo je seved?, kakor povsod, tudi tukaj nemču^sVo. Druga trirazredna Šola je v MaIo?Čah s 320 ct oci. Na tej šoli poučuje eden izmed redkih slovenskih učiteljev be-ijaškega okraja. Tretja šola je v Ločah, dvora; rednica z 2C0 otroci In nemii rsklml učitelji. Dolgo časa že čakajo Slovenci nn slovensko šolo v Vodlčji vasi, toda kcrt ske nemčurske oblasti Jo hečejo na v*ak rnčin preprečiti in zabraniti, ker je njih plavna nsloga vsled posebnosti razmer med ko-roškfml Slovenci. V Mariji na Z!H Imamo dvorazredrn šolo s 165 ctrccl, ki so izročeni nemškutr skim učiteljem v vzgojo. V občini Vernbt ; imamo d?e 5oH, v Domičalah utrakvistič dvorazrednlco s 120 otrccl in v Podravltr trirazredafco, seveda utrr.kvlstično, s 180 ofrec?. Učitelji na teh šolah so nemlkufarji in vneti prop^gatorji remške kulture. Kakor v?i dru?!, rimajo o pedagogiki nfti pojma. V RoŽiku Je trirrzredra šcla s 144 otroci. Šola je utrakvlst čna. Pouk oskrbujejo nen škutanki in nfmški učitelji. R- žek je občina, za katero se bije zadrje čase rtajhuji boj. Trumoma prirejajo cemiklod-e-šeniki Iz Beljaka, Celovca iti d ugcd Izlete v Rcžak ia prirejajo nemške veselice, di bi vplivali na prebi alst*o lo riuli kra'u nemški značaj, ali pa vsaj utmtno vzdržali značaj kraja kot nfmškega. Na Strmcu te enorazredna Š)Ia ut a-kfistična s 70 o!rocl. Uč telj Je Slovenec V Št. Hju ob Dravi Je dvorazre na utrakvis^Ičra ?ol3, ki Jo oblikuje 180 o*r k. Poučujeta dva učitelja, od katerih se »d^n zaveda slovenske narodnosti. V složen ki trdnjavi v R:žu v Št. Jakotu je 5t'rlrazredra utr£kviitičca šola z 260 otroci in delomu strupeno zagrizenimi cemškutarsklmi učitelji, in trirazredna slovenska šola z 200 otroci ter slovenskim! učiteljstvem. V Vrbi, kamor je \ šolano tudi veliso slovenskih otrok, je popolnoma nemška šola. V Lioi ob Vrbi Je utrakvistlčna dvorazred-nica *s 120 olroci. Na šoli deluje zaveden slovenski učite j, ki Je seveda trn v ečesu vsem koroškim cblast'm, ki trobljo v vs:-nemški rog. V Kosta^jsh na slovenn o-n^mš^i m?\\ Je drorazredna utrakrht-ia šola s 150 ctrcc!. Učitelji so cemčursk; V Ledenic3.h Je dvotazredna utrakvNtlčca t !a s 110 otroci. Pouču-eta 1 učlte'J in e^a 1 či-teijica, ki sicer nhia nasprotnika, vendar pa tudi ne zavedna. V Št. Lenartu pri cedmih Studerclh je trirazredna t trasvistična šola z 240 otroci In cemčur*klmi učitelji 1 V Cačih v ziljski dolini le trirairednlca utr? kvist'č-a s 130 otrod. Učne moči so nemčurske. Soia Volčji vasi ie utrakviitični enorazrednlea z 74 otroci. Učitelj je nemčur. V Ukvah Je ki je njenega sinu pozvala zopet k polku, ali napravila Je to v tako vilni zadregi, Je govorila tako tajinstveno, da Je bilo vse uteno vedenje v nasprotju z njenim frlo -vedovan em; In ker se ženske kaj d.b-o razumejo tudi tedaj, kadar raoiče, je bib Mar ia nne, ko se je poslovila, resnici precč| na sledi. Povrni v 5a se domov, je tskoj pisa*a Mauricu tri pisma: prveg?, polnega žgoče žroniie, druzega oriiiteljssi ia dobroduš-?o, tretjega hladno iii brezrr.žao; potem ie tri pisma vrgta v ogenj in je sk'enila, Ca spioh nič ne odgovor?. J^enad« jani oi»hod poveijnika ?e vzbudil v Marianne celo poplavo čutste*, tako da je bilo njej sarni neniožao, da bi si d?Ja odgovora o svojih čutstvih. V njej e divjalo: iedaj je pregledovala jez?, nevolja, ^ ^malu je biia žaiostaa in je občutila spoštovanje, da, ctlo občudovanje do odda je sega. Kar oa jo Je razbuifalo najbclf, { bilo, da n? i cela nikogar, ki bi mu raog'o zsuoaii svoja čutstva, da ni čilo njega, tistega po^ebsega moža, da bi mu mog t reči, kako zeio ga sovraži za^ad« nfego eltb^taossi... ne, ne, marveč, ka'«?o občuduj njegovo vitfš^o nežnočutn^st Petem sn le zofet polastili dvomi: [e-V res p r umela staro grefinjo, in, ali ni fcil vendp resnici pozvan od svojih predstojn'" Njegovemu iakoničnemu bitjetu mor? v tem slučaju pojašn|evalno pismo! Da,^to -e| ie dolžan po vsem teta, kar se je do-z ;dilo med nj-ma. Da, getovo bo pisal. Ali to, toli nestrpno pričakovano fismo ai došlo. Mineval te dan za dnevom, a pisma ni bilo. In tako si Nemorala Mailanne, je poznala njegovo vljidacst, njegov ^akt^ njegovo viteštvo, reči, da je prišel do sklepa, oa prekine vsako zvezo žnjo. Na jesen je zapustila svoj frači ^ povrnila v Pcriz v svojo ga ;e živela precej osami'- S P» cembtu, po ^ sn 9° } I- ^ — • ' ^ ^moaicu, 3 viar \e vidu,- -a'o začidenjp lti - ^ & C mbafeu, k* tud» % iato iveji ssiirZ? te e ^^ ^zU Ko ski!pa|, s oaaah. — — Zaloga otrobov, koruza trn moko. — PRODAJA NA DROBHO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgOTtno Jest vin v ulici Farneto 10. Mlin „SOFIA" Novisad Ogrsko (Banovina) parni mlin preurejen in perfekcijonlran po zahtevah najmoderneje tehnike. Dnevna produkcija 25 vagonov. T« mlin izdeluje najboljSe vrste moke svotovno znanega žita iz Banovine. Glavno zastopstvo in zaloga za Trst, Istro, Furlanijo in Dalmacijo L-EtfTIĆ & C«. Trst, ul. Felice Venezian štv. 5. Telefon 26-42. Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča svojo pekari jo. Večkrat at dan aveŠ krak. šsloja moke vsak* vrste Iz r«— pruffl rallnoo. ■—r Vino »n likeri T steklenicah. Sladi« st in biikotiai. - Pa«trežba tudi na flUSTRORMERICnUR-TRST 33 transatlantičnih parnikov. Bxpiiss Tmt - Južna Amerika 2 potovanji bpzega parnika na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEPH L 16 500 ton, 10.676 konjakih sil. Prepluje ccean v lO dneh. Odhcd iz Trsta 30. okt. in 18. dcc. | Odhod iz Lss Palmas 6 nov. In 25 dec. » » Napclja 1. nov. io 20. „i » • R*o de j^celro 14. novembra „ „ Barcelcne 3. „ „ 22. „ | ii 2. januarja 1914. Dohod v Buencs Aiie?: 17. novembra 1913 Ia 5. januarja 1914. V pekarni in slaščičarni Serafin Siega &. C.o v ulici Raffineria štev. 9 Be dobiva svež kruli večkrat na dan; slaščice in biskoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. NAZNANILO. Kaznanjain svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, d* Z (lllfUl i6. septembra preselim dobroznano trgovino jestvin iu kolonijalnega bla^a iz uiice Belvcdere št?, i? o isto ulico Hm. 19 ter se priporočam za obilen obisk kakor dosedaj. Velioslava ud. Žuldareie. mui liovitK - Odlikovani čevljarski mojster e* chenk lalk^BtelJ 9bnTfcla 6. kr. drl. :: orožuLSkrga poT«lJstavi pred __________lo po licu, opo- Krnsko goro. zemlji zgornji ga imenovali istoveten s t o 1 o m" polju in seje nahajal v Krn s k e m gradu. Prip. pisca). Tisti dan, ko je imel biti vojvoda umeščen, je sedel na ta kamen svoboden kmet, ki ga je kroginkrog obdajala nešteta množica ljudstva, pričakujoč novega kneza. Vojvoda se bliža s sijajnim spremstvom, toda preden pride do knežjega kamna, se mora preob eči v preprosto kmetsko sivo suknjo, obuti si trde kmetske čevlje in postaviti na glavo širok, siv klobuk. — Z levo roko se opira ob palico, z desno pa vodi na vrvici marogastega bika in lisasto kobilo. Tako opravljen se je bližal kamnu. Ko je kmet zagledal bližajočega se vojvodo, je zaklical v slovenskem jeziku: „Kdo je tisti, ki se mi od tam približuje ?" Ljudstvo mu odgovarja: „Deželni knez )e.u Kmet vpraša dalje: „Je-li pravičen sodnik ? Boli skrbel za blagor domovine ? Je-li svobodnega rodu? Alije častilec in varih prave vere 7" Ljudstvo odgovarja : „Je in bo vselej." — „Toda, po kaki pravici me hoče pregnati z ^mojega sedeža 7" Ljudstvo odgovarja: „Šestdeset beličev dobiš, to marogasto živino in obleko, ki jo nosi na sebi, in tvojo hišo oprosti vseh davkov." Vojvoda se men. Kmet ga minjajoč ga, naj bo pravičen sodnik, si vzame na to živino in prepusti knežji kamen vojvodi. Le-ta stopi na kamen, mahne z golim mečem na vse štiri vetrove in obljubi slovesno ljudstvu, da mu bo pravičen sodnik in varih. Na to se napije vode iz svojega klobuka v znamenje, da bo zmeren in zadovoljen s tem, kar rodijo domača tla. Pozneje, ko so bili Slovenci že kristjani, je šel vojvoda z vsem spremstvom črez polje v gosposvetsko cerkev k slovesni sv. maši. Po maši je knez slekel kmetsko obleko in se opravil po knežje, na kar je sedel k obedu. Popoldne se je podal vojvoda s spremstvom na polje, kjer še dandanes stoji iz rimskih nagrobnih kamenitih plošč sestavljen „Vojvodski prestol", se vsedel nanj, sprejemal poklone gospode in naroda, delil milosti, potrjeval stare pravice in svoboščine, poslušal prošnje in pritožbe ter razsojal prepire. — Med slovesnostjo sta dva kmeta: Pa-tovaščan in Gradekar, kosila, žela, žgala in pokonča vala, koder in kakor sta hotela. To pa zato, da bi videl narod, kako bi se mu godilo, če bi ne imel gospodarja, ki naj varuje deželo, brani življenje, imetje in svobodo ljudem " Ta obred jasno kaže, kak demokrati-zem je vladal med ostalimi Slovenci. Knez je bil le nekak najvišji župan (starejšina), izbran od preprostega ljudstva, katerega je zastopal kmet na kamnu. — Obredni jezik je bil slovenski tudi še tedaj, ko umeščeni vojvode več niso razumeli tega jezika. — Zadnji korotanski knez, ki se je dal dne 16. marca 1414. L umestiti po starem obredu, je bil vojvoda Ernest, ki so ga vsled njegove telesne moči imenovali „železnega". Poznejša ustoličenja so se vršila v celovški mestni hiši. * * * Ob .vojvodskem prestolu*! — Ćudni, da tužni občutki navdajajo narodnočute-čega Slovenca, ko stoji ob tem spomeniku nekdanje slovenske časti in slave........ Hočeš nočeš, zatopiš se v pretekle dni in premišljuješ obenem — sedanjost.-- — Tu, kjer je bilo nekdaj središče velike Slovenije, tu, kjer so nekdanji slovenski vojvode v domačem jeziku delili narodu pravico, tu, kjer se je še pred petdesetimi leti glasila edino le slovenska govorica in slovenska pesem, tu stojiš danes — na potujčeni zemlji----—--— Če kje, veljajo za Gosposvetsko polje Gregorčičevi stihi: „A zdaj zatrt je tod naš glas, In tuji krog zvene glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh, naši so samo — grobovi! — — Kak prav star človek ti še z nekakim strahom izgovori slovensko besedo, a mlajši rod je prenapolnjen z nam skrajno sovražnim duhom. Mladina ne le da noče govoriti slovenski, marveč niti noče več slišati slovenske gavorice. — Na polju pod Go-spasveto sem naletel na čez sedemdeset' let staro ženico, kateri sem na nemški: pozdrav odvrnil slovenski. Starka se je' mojemu slovenskemu odzdravu tako začu- • dila, da je kar obstala ter z očmi in ust-' nicami povpraševala: „Kaj, je li mogoče, da tuji gospod govori slovenski ?u Na j vprašanje, se li tod okoli ne govori nič j več slovenski, mi je odgovorila, da pač j še znajo prav stari ljudje, a mladina da' je že ysa ponemčena. — Ko gospod »te j hant" govore v cerkvi slovenski — mi je pripovedovala, — takrat mlajši vedno zapuste cerkev. — „Oh, ta mladi folk je fer-derban", mi je starka s solznim očesom potožila, se poslovila ter odšla svojo pot.---- Neoporečna resnica je, da na Koroškem deluje vse v svrho potujčenja Slovencev. Ali istina je pa tudi, da naše koroško ljudstvo nima v tem pogledu prave odporne sile, ker mu manjka — slovenske samozavesti, kakršno vidimo tu na Primorskem. Zato pa tu doli — napredek, tam gori pa dosledno — umikanje pred narodnim nasprotnikom z lastne grude. Ali poudariti moram, da ljudstvo ni samo krivo, ako nima prave odporne sile. Na Koroškem pač žalibog še manjka edinole narodno navdušenih in ne slovensko-strankarskih buditeljev, ki bi sicer precej narodno- j mlačnemu (bolje: zamorjenemu), a vendar j dobremu slovenskemu ljudstvu vcepljali uarodno samozavest. Izdajstvo nad narodom svojim izvršuje^ oni, ki v razmerah, kakršne vladajo na Koroškem, slika ljudstvu lastnega brata, j s katerim se slučajno v „nazorih" ne strinja, — kakor „hudiča na steni", na-j mesto da bi klical in budil vse rojake na . skupen nastop proti skupnemu narodnemu! nasprotniku. — V narodno ogro-j ženih krajihproč s to nesrečno politiko — načel! Mar ni ta več na slovenska nesloga, ta naj-! hujša naša rak-rana donašala od davnine pa do današnjega; dne na d nas že d ovolj gorjainf prokle tst va 7! . \ Karakteristične so še za današnje dni j besede, katere je o neslogi starih Slovanov i Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - T Telefon it. 231 - Riva GrUITlUla it. 12. - Telefon it. 23: Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi 8! T&UDEN- TRST. Pekarna In odlikovana slaščičarna Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo In ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchTa 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzf»to trsoolno lesftln In kolonij, blasa Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. B MJHJ SD DHIS Jficolo Cosciancich koncesionlran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, It. vbod v ulici Nuova štev. 15 Je prevzsl svoje delovanje. Sprt Jem« 9-l2Vi in2Vi-7. Cen« zmerne. llsiii__111=1 Srnesta ^regnanjrst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož birvano, vssh vrst romane In črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih dalov čevlje/ (toaiaje). Telečja kaže črns In rumena (Bokskalb). wo£4i:a aa aajbolje vrste za barvana čevlje. Naroćbs za yse kraje deželo izvršuje točno In httro Veliko skladišče klobukov dainikav, bali Ia platna srajca, fztaJak. platna iapnlh rab cev, »aiklh nagavia Iti. Itd. mm K. CVENKEL.Tr«, c.,,.32 Cene zmerne. - PostreZba toOna In veatna zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST Via S. Lucia S-18 Via 8. Luda S-la; t mm o) ur a buka mmi « munu mdni umau o ont SOLIDNO t. irtmiall atolt«. SESI SUJtllK # »' Jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske ln otroke (blizu knjigarne Jos. Gorenjec, nasproti kavarne ,Commercio"). v Trstu, ul della Caserma 7 Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. IGNRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (p,*m™S;l:UM*rr,#ra) Velika zaloga oblek za moške ia dečke. Specijaliteta : suknje alpagas, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3'— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in eraice vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsclidneje po najprimernejših cenah. tatO Kiia-lO efirmvalta belehme 1» rekeavaleaeemte i. imIU A* I I Of U III fiqi li alat«)« Ml _____ad jbAj*low**iM mlmUJih, kmdmr a# Js trmbrn pm krnit fGOO ■dfavnlftkbBl JmML v%* ta i Sstmfl tkMi feton* iku Lekarna SerraVallo - Trst zmmgBBBBBm Stran VT. „EDINOST"1 St. 262.. V Trstu, dne 21. septembra flnte Lisica Trst, uL Lazzaretto »ecchlo 36. Zaloga dalmatinskih vin iz ViBa in Poljic 0 priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gOBtilna — Campo S. Giacomo 5t. 15. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles L,uigi Gramaccini TRST, siHea Bsrr^ffe vecchia št 25, Ct ;r dopvarne. s®^ Plačilo m Biiroti ^rnjose »e popravljanje šivalnih strojev *asketa zistessa. Predaja igel, olja Ifi apsratev. Kupuje in prodaja že rabljen* šivalne stroje. rK)1 Josip Gergič,Trst Rocol — Molino a vento Stev. 40. Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in ^ zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. Andrej Purič kovač, Trst, ulica Hodia B* Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. Pokarna in sladčicama MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim hlgijeničnim etektr. stroj«« Trst - Piazza 3 Francesca d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, siadčlce in pi epečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom , bonov za otroke, svež kruh trikrat na dao, buteljke, fina, desertna vina, dalraatnska ic Istrska vina z razprodajanjem pive v ste kienicah. Zlagateij zadruge c. ter. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5°!« popust. U in Prva jugoslovanska tovarna glasoviijev Anton Pečar Trst — vi* Farneto 5t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjaje: glasovirje, pijanine itd. Delo točno«. Cene nizke. II DI ŽELEZNE OGRAJE za vil« (dvaroa), vrte* tovarne, dvorišča, prostore aa teai Itd. Huauas&a katalog šfe*. 104 brezpla^^o. „Žična industrija aJp-skih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasso 29. Tet. 4144 Zaloga Izdelanih oblek Velika izberi vsakovrstnih obi«U za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Irbera volnenega blagv t XA OBKOKE! p^ti takol*a|e«y ♦ + plačilu. Cene zmerne. + Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovcnni št. 15, I. nad. zraven „Bufftt Autom ". — Telefon 251, Rim. II. Elixir kina in koka sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povapešuje probavljanje, Izvrsten tonik živčnega zistema. Cena steklenici I K 60 st. zaloga v lekarni > galejo< uiioa S Cilino. - telefon 20-76. K r min. a Warbinek Trgovina razne "^B PERUTNINE :: Pozor I Skladišče se nahaja v I. nad. :: m ^ Nov! zobozdravniki EE—f ambulatorij E^ ul. Rossini Št. 12 (vogal ul. detle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. manufakturna trgovina, Trst, ui. fiiuiia št. 14. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe £ Nasteznilri, srajce, spodnje hlače, bela spodnja materijalom najboljše kakovosti po K 2 brila, predpasniki, črna satenasta spoduja Izdiranje zob l>roZ boleči U pO 3 K krila, »podnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, 1 Ord.r.acijSke ure: opremljene, batist, cefir, perkal, volneni ia; * dapoi. do z pop. in od 3 do 7 mvqč*z bombažasti voali, pepita-blago, novosti po KI Ob nedelj&b in praznikih od Q do i* 1 20, križasto po K —'70, platno, kotocina, i---- Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, prcđpo- j steljniki, trojnik in volna za žimnice. Sfilenine ' in predmeti za opremo. t bogati izberi. trst, iL Caapuile št. 15. - Tel, 759. Purani, ■••Ke, raoo, plI6«nol, fttaJerekl In demaftl, peuhard. — DIVJA6in«j zajel, eme. | »reklo*, »kalne Jerebioe (keternO* Dizani. 6ajne maele In JaJoa. Tm f eoal, da *a ni bati eikake koekanasa 1 Protiajalnica ur In dragocenosti CL Bucher (iz drag Dragotina Vekjala) tri sstd.«: Cono il Ji. Begali lakov ilaUaiae, arabrnlne, aoafift Ia ftepaih ni. Knpoja ia dato ia tui srebro z bo rimi fljfdpi eaieSbe ia popravlja imna, »latentne, kakot todi DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ t -i Z Ili Uš leciii Dr L Čermžk : *okexdravn4k keafcjs. zobsi lUto* motim Cmeartna fttev. IS, (I. » Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Podrnžnica Vojaški trg (Piazza deiia Caserma) 4 Kruh večkrat na dan sva*, raalidne moka, vaa vrsti biikoto? ter prodaje ranih vin in likerjev v eteklenioah. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št, 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. NajfinejSe vrsti moke. Prepečene*, sla ščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke Gusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori Stev. 14 Specijaliteta: ladijska avetiijke Fo soda in Škatlje iz bele in kamne-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne sbiege Iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave) 4- lialislili m i TRST, aliea Ca/deta« itav Si ■t sit m o ■—— & VreTflfim* artaraCIiaS »»eratRc ; Uc4er«l% M«ta« raka ia kar«lje. Ml al f»l% alfist!Sai ta aaf^/tđa, $l«ktr»krBin«iM priprare, aparett lakalavlj«.--" IKLaaiidS HlnkUta u Ut«t|«te<> jaaj*. Ita^Hiu« |B fceJi« I* •«- »i«««. ttttt:«< 0003000030000000 Vsako nedeljo in ' Ufe zvečer se vr^i praznik od 4. do 10. v gostilni , ALLA OROITA4 v ulioi Tivamella štv. 5 lova to¥arna kandat; iai/iviidi pc Trstu, ulic« S, Cilino 541 (Sv. Ivan) J f\ \ \\ f I l>Oma^LO Oiliiador [ Vstopnina: ionske 20 vinarjev ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje razno\Tstne in zelo fine kdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. —------- Nova klobučarna Giorgio de Luisa Trst, uiica Barriera vecchia Stev. 2. Vodarna dobro preskrbljena saloga klobukov ia prvih tovaren. Velikanska isbera angleiklh čepio a& moae in dočke. Cene izredno zaisrns. Sprojoaiajo se poprava ' in moaki 30 vinarjev. — Priporoči se BERNE KARL. EMIUR CEREORTC Campo San ^iaGoma d. Priporoča cenj. občinstvu svote trgovin« pisarniških in Solskik potrebščin. Prodaja razglednic Ia igrač vseh ml Prodajajo se tudi moiltveoiki v elov Jezika SbladlSCe dru I: Ivan parenzan za privo, petroleja is stavi) materijala Josip Mioeu ■rs!, Tia S. CilliM 2- (St. Iia»)- Telef 28: Trst, ulic« S. Lazzaro 20. Tov»ma pohištva Iz bambasa, ladijskega trsja Ib profja. Pc.ktifi.1 In koristni darovi za vsako priložnost, Clizabetina družba za Odlikovana to« ^^DI IJt Sv. Ivan varna sodaviee Ftl^lVl^lF1* pri Trstu, Via S Cilino St. 541 (edina slovanska in izven kartela) TeL 566. se priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem so da v 1 čar s k lh iadelkov v mesta in okolici. mesnica. | Dnevno sveže raeso, dovoz z železnico, j Razpošiljanje na dom po konkurenčnih ! cenah. — Priporoča se za obilen obisk, jl&ojan, S. Marcora 1« /intonŽerjal-TrsS priporoča »Toje trfovise jestvin nliea Commerciala 18. n podružnico ulic* Istr« fCarboU rgornj*). - Prodjga ■« lito, otpb, kome* u raiaovrstiiB otrobi ter moka tadi d«h«lo parse mFme ( UMMtl % BtnpfMM- I tfecvfltotaft 4 Največje mlinsko podjetje v avstra-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na lete, 55 vagonov na dan oao SLAVNO ZA8TOP8TVO l Ferdinand farit, Crs? ulloa Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. TB&fYSMSTNA ZADRUGA SS? 03™ ol. S, Pramcesco d*Afllsi št. 3 L nadstr. Fritm ereaflat&ri ratea 74.670 Tel sta 16-04. Podpisana ai vso j a naznaniti atamema občinairu, de oddaja serankani t brezplačni aajem - a ■ male kranilae skrinjice - Vsike tfražlee, kaktr torfl vsak paueuSk lefek« Ml teke tkrkflea, kl ee priaern za pHhreeisvesJ« neOh le vei]k svet, Skrlajlc« m doba pri podpltaai zsdrafi. Trgov. obrt. aadrnga spregama hranilna Tloga od vnkogu, tadi te ni član in jih obrastaj« po Beatnl davak od hraniL vlog plačt^a aadroga aaa . um rasna obroka in proti oaaaačnia odplačilom. f. poiMnila aa dajejo t orada mad uradnimi W"ao: Ob dalavnlkih od 9 do 13 ura depoladna ia ed 8 de S ara popoldne. Trgovsko-obrtna cadraga v Trsta. ■L S. Franeaacu ttev. 1 L " Caffe Xuovo F (NOVA KAVARNA) Tr^t, Piazza Barriera Settefen^ane Prva ndobnost. Bogata izbira ćasni-kr>v. Prvo\T tne pijače. Hladila Ts«h vrst. Biijard Seifert. Telefon IO-8I. Poleg kavami se nahaja tu ii izvrstan B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vi-o ia Dreherjevo pivo. Sprejemajo naročila Da dom. Priporoča se udani FRANjO ABRAM, lastnik. Podružnica ljubljanske kreditne banka v Trstu. G Delniška glavnica K 8.C01.C00.— Rezervni"zaklad : K 1.000.GC0— Centrala v LJUBLJANI, f tuiružnice v SPLTETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CEUTJ; Plazza della Borsa štev. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vae zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. VLOGE NJI VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne m< sečne obroke. OOdOOOOCCO 3COCCOOCOC oooooooooo ec -oo^oooo ooooococc 00003000C C C o o C 3 o PRIPOROČLJIVE TURDKE f OOOO-JOOOOOOOOOOOOOCOC COOS03SC000000009339C _ O O ^ O ?iii?mT ■HIIŽB0m:«iSi?.....fc |C Brivnice: fltf"" rlllllC9 ®n n,jl-PSft laauljaraia dela ae iz-nnjlJUljOu vr5ujejo v frize;Bkerau cal nu Ani Ko.fiOa v Trstu, Acquedotto 'JO. Izpadli lasje se kljujejo in izdelujejo se vsatrovra ca dela. D. bra ii V čnh postrežba. Og; dajte si izložot, da se prepriča e. 1851 Br i drugo. Papir. Vslika zaloga papirja vr?Č c, prodaji po zmernih canah na drobno in debelo tfTdka GASTONE D ^LLI\TAR, Via dei Gelsi Stev 16 ,ex Marang ni«. Telefon St 27-81. 1818 pO ■v;« ur. Tret. via Oarducci 9. 1685 Br vska dverana. Roju na in okolice, se priporoča brivska dvo/ofl« v ulici Atoniorsino 7, Za dobro po-tfticiho jamči Stefnn Vvkomanorić. bri^eo. Čevljarji: FiTn Pikir TttST, nlica Molino a vento li. Tiu\$ li&II/ priporoča avojo delavnico in pro'iajalnico čevljev. Izdeluje po meri in pro l&js nošatjfl čevljfo, vae po najnižjih cenah. „?Svoi« V BT0;itn !J 2668 Vpauliarnini lja in sprejema naročila p.< meri. Svoji k svojim ! Priporoma r© lastnik M. IVANClČ. 17*7 Cevljarnica „Alla Sartorella" ulica Arcata štv. 5 — Vel ka izbrra obu-3 š ol obnvala za gospe in gospode. Sprejemajo ee naroČila ter poprave. Oeue zmerne. 1447 Artpk«. Trst, ulica Istria St. 67. — Proda-• ncUv2 jalna čevljev v»eh vrst ▼ veliki izberi za moSke, ženske in otroke. Sprejema naroč<'* po meri in popravke. Gene smerne. 879 iV'Mfnvona čevljsraica z zlato k^lajm v ui unuvdlla Ghmvi. Lafctaa delsvr.ica. sprejel! R ner^Čiia j-o meri in popravi .a. Oeno znai-rne Jo i » Maca.ol, ulica Couti 5tv 1864 Pekarne: jn^lP z*orn^ Qreu BU5V 27! JU3sr priporoča «voio pek»rnf. Pohištvo: PAhiČf iapetarlje po Mo xuftao ni*- rUIII9lVU coanh, kUe-ts se ne dobi drtigjc* Snslae s bs iz v n&kovratncg* lesa, rezan" od 380 kron vapr-'j. Jedilne sobe od 440 kron naprej. iVom S. PROD, al. Sqn*ro n novo 7, L nadstr. na stran' pošta« palače. Po dogovora olajšanje plaČsranla. i 1466 Fotografi: Kr. if iilh&i BPom"" 80 artistične fotografije r« ^jijUlIol kristalu, porcelanu itd. za priveske ncjiTt bne kamne in eiično. — Zastopnik veliko*?* podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j t GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trat, alica Nuo^* 5t «1 (palača Salem). 149* p|"*tQQnaslov: Trst, ul uItch 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Gostilne: l/jofiin priporoča cenj. občinstvu svo DUHLr jo gostilno „Ai buoni amiei" v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39, toiilnico vina in v Trstu, v ulici Benvenuto Oellini St. I, gostil' o „Al buon Alraissan" v Kojanu, uL Montorsino 5tev. t »čilnico vina v Barko»ljah (Bovedo), uT?ca Per«r;»lo Stev. 342 (hiSs Sćufca) Toči »j prvovrstno d«:u4*tirfc*kj imo, bslo in opclo vino iz OmiSa in fivo. PMnirn^sm cenjfnemo občiostvn svojo g> f »[JlIUu^lll itilno-bnfftt. Točim prvovrstno Dreberj'TO pivo na pipo, brez aparata ka vsakovrstno — Trrt, Osmi o Ban Giscoino 19 naspreti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tooiinec. 1802 Prodajalne jestvin : ' U* 't Vrf ftSllJoi Trst» Piaeza Ponterosvo f I»U. «IUIC|, Trgovina jestvin in kolr • nijaine^a blaga, specijaliteta: pristno Čajno mra kraj javnega vrU in kjei ! se uži-a po leti na ooSirneui prostoru pod ne tom ! svež zrak. — Toči sa izvrstno pivo in vino L vrste. 1 izborno briško vino. Furlansko in istrsko za do« 1 po 66 st >t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — i Lastnik A n t o c A n d r i j a c č 1 £, bifSt vratar Hotela Balkan._H52 Šivilje. ADSr^C^ Trst, Via Barriera v. 33, viau . 13. Damska krojačcicn. Izdelaj« !viikovrstne obleke po aigleđkeai ii francoskez kroju, plesne ob:eie, obleka za poro<8, bluze v gledališče itd. Cene iraerae._ Tapetarike delavnice. Rudolf Bonnes ^ «lva n" poroča ce/fjenemu ob Masivu svojo TAPE-TARSEO DELAVNICO, »zvršuje vsakovrstna fina in navadni delt, ki sp^fajo v to stroko Dsfo solidno. C ms zmerne. 1803 Trgovine 8 prekajenim mesom DvtnnmAo m cenjenemu občinstvu avej'buffe, rripUrul/alll Točim prvovrstno Dreherjevt pivo na pipn, brez aparata, in vsakovrstnega vini Trst, ulica Čanitli Stev. 24. (aajproti nnzeja Revoi tella) Lastnik: JOSIP TOMAŽlO. Železnine: VnniiiAfM železo, Ptnre kovine: Anton Odmaci fvupujgm Trat, ulica Olma St. 14_1365 Medena obešala - PotrebSČ'ne zmslti- rane in ie alumiirjs, leseni predmeti in železnine za domaČe aporab->, po ce«ah, da ao ni bati konku-reno« — Obrnite ae samo d3 Umberto Osa ca, ulica Caeerms Itv. 14. 1682 Go^tuna ,A!la Civetta vecchia' Tr-t. ul»ča kuhinja. Vsakovrstna vina in Drt-kerjc.o pivo prTe vrste. — Lastnik Matej M e i i k. 1984 Knjigoveznice: KftiinnvA7nira ANTON repbnškk je l\}l5iyUyt?£IIIOgi« drnl?7a") priporoča pvojo mesnico. Žganjarne: Stara grška žganjarna . odliko vas« s zlato kolajno V Trcta, Via Oiv^ae *. T« o^rr^ ber llketj#v; speevjatitet* : grtk: ia franejsin kasjft^ kntijtfti briajevvc, kralki sil vo vso m tria ti t ytc In rum. Oeae nizke. Uber grenSe. BlnSS?« i> raptdsHoi, GrStaa nut vi Iz Aija. — 8e pnps**«-Aadrej Antoaopalo. 3040 ^ nnfitom-1 Lfligia Pogorela Trst alies Gtnlia ^IJOniJCU II d 507. se priporoča ea obilea obisk Pijače prve vrst*. 18« Stalni krajevni agenti T41, T * l rej mej o ali pa nastivijo s stalno plač) prodaj, v Av^tfo-Ogr^ki dovolje nih sreči. — P>n iIoe ooc. ileriurJ, Brno, Neugaaae St. 2d. 32«: lnt nrid-a ia p»5ten lllltnljcVllUlI i^vni uradnik v pokoju, pp polnoma *ešč arbako-hrva^ke^a jezika t govoru ii p navi, tudi cirilice, iSče sluib.) kot dopisnik, knjigo-v >dja ali alično v Trstu ati zunaj Trsta. Govori ia P 5e tudi laSd, nemfiki in angleSki. Ne zahteva ve-Iizh plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo ali službo na ure. Ima d br* spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod .U radnik v pokoji Itev, 1422". Naslov pove Imicratni odltlec Ediao no^ti ped isto Številko. 314$ Kranjske klobasa '20 .tat. Priljubije-e domače salame po K 2 30 kg poiilja po povzetju M. MOUIC, Šiita pri Ljubljani. 1902 i Oglase (Inserste) ireba naslavljati ae na Uredništvo lista, ia M as Tiskarn; ?Edinost«, m na „Narodni Dom" in sa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edine m Jn»ro!Dl aMelek" naSefa Osti — aH mm Uprav«. —= Utodniftvo, Tlakama, Na**t*i dmm ki Hoti Balkan nimajo a ogla^ nlka-ke^a ©pravila. T» *aj 41 Mro fapiaatje eni, fci aa ^(iJ^vnlSML *** ^ ^ ** Tečna ura predli Emilio Muller sv v rtjU proda|alalea Trata, vls S. (vogal ulico a Mtealfc). VELIKA UERA verltls, aUtSa, i alk, kakor ta« sklb «r vsi U«t*«*rtfaa« Mi tSSa Prva slovenska mirodilnica v Vratu niojz Saletelj riM Carradtrl IS, v MUM feetliae IM Zalaga barv, 5opi6ev, mrešie sa plin, piedaetor is gumija, srt&, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski parnik „Volosca" (za 400 oseb) Odhol vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9.15 predp., 2.45, 6.15* ob nedeljah in praanikih razven tega le cb 9.15, 11. predp., 2.30, 4., 5.35, 7.15* CENE: Vožnja tja in nas^j . . , . . K 1*— w „ „ u kopeljo vred , 1*30 „ za otroke , 1*—, S?.mo ena vožnja • • • za otroke Za abonente znižane cene. *) Eventuelao • » — . . —'30. VZORCE 1M PtKTP Glavno zastopstvo in zaloga V. JASaCH in drug. — TRST, Piazza Poste Stv. 4 KAREL DFLAMI po visokem c. kr. nainestnišivu KOftCESIJONIRANi ZOBO TEHNIK Trat, ulica Belvedere St. 4. Ili. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. MIRODILNICA t Antonlo Ursicb nI. Barriera veoohia 14. Zalaga barv, čepičev, f rnsžev, pečatov, ribj>ga eljs, prask sv proti aorfieaoao •atfl .rjšln t-efi, suhega sadja, veaka, laka 2« tiak, rttsav ia krtač. ](=)E g 3B FR. P. ZAJEC LJubijaea, Stari trg 9 Izpra&ani optik St ecijalist za očala m Ičipalnike. Zalega to-plompiov, barometrov, daljnogledov (Zei») itlk de kov % Of^. Anton Sl©Venci » SloVSI^ dobe vsakovrstni likerji, »e nahaja ▼ bU£:si „Narodnega doma" v Trstu, ul. Oarlo Onega 10, vogal ul Ceci.ia. Edina ealoga dalmatinskega tropiaove* Ka*pc Si!ja tudi na deželo. 1152 Razni: Lana Seheiđler = Mtotokmlk — S! Dl Ferdinanda Tanzer Spnjcme mi V—l te S—6. frrt, PUim C M4omi 5 n* sol PnTtrtoSri v nsjem ee dajo racne gostila, « fuUdJv ka*arae, ailekarce ia drugi obmi obrati, hi&c, vile itd. Pojasnila daje Eolariič, kavarna Gorso od »—11. 8—<5. telefon lit. 8S6 417 Mtf |P A M Aj® pripoznano najbolje sreistvo ^IflvVlHIl n ca ueičenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnicah in pri za-lagateljo S k r i n ja r, Ferriera 37, L 1632 7n9inQ9* s\-toiiaovani podjetnik za ii €S lil/ LlJ»jl>al postavljanje parketov in J podov . sake vrete uiica detla Teaa it. 3 a, nad III ^ Trst. 187. \ 3 -Jđ. I Opo?dne in zvečer ahonement. Ze'o ugodno. Izborna ku-hinja ia Bodjejevišku pi e (brez glavobola). Ziema cene. RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN | napisal arabski popotnik in pripovedovalec Ibrahim Ibn-Jakub: „Slovani so neustrašeni, za boj pripravni ljudje. Toda raz-eepljeni so v rodove in plemena. C e b i ne bili med seboj nesložni, bi senemogel meriti z njimi noben narod na svetu." Stari grški pisatelj Mavricij pa piše o starih Slovenih tako-le: „Vsak rod ima svojega vladarja, ki pa si niso složni med seboj. Ob vojni si ni težko pridobiti nekaterih izmed njih, če jim daš dobro besedo ali plačilo. Zato se ne morejo združiti v boju in si izbrati enega skupnega vodje, radi česar je lahko premagati rod za rodom.** Ne le z ozirom na razorane razmere in „načelni" politični boj na Slovenskem, temveč tudi ako se ozremo na slovanski Balkan, na bratomorni boj zadnjih dveh mesecev, na zopetno izgubo Odrina in Lozengrada, nimamo bridko-resničnim besedam starih pisateljev m poznavateljev naših slabosti ničesar pridodati. S tem svojim zaključkom sem se sicer oddaljil od prvotnega predmeta, ali zdelo se mi je potrebno tudi to omeniti, kajti, ako se bo na obmejnih, narodno ogroženih krajih med brati nadaljeval „boj za načela" namesto za ohranitev natega rodu in ohranitev naše rodne zemlje, potem ni dvoma, da bo čez zopetnih petdeset let še marsikje na Slovenskem, posebno Koroškem, drugo „Gospodarsko polje" in še ponekod bodo naši le ce — gro bovi! Slovensko ljudsko in strokovno šolstvo. Poročilo g. Ivana Dimnika, učitelja šole CMD v Trstu, na kongresu narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani. (Nadaljevanje). A še en tip šol imamo, ki nam ga hočejo na vsak način vsiliti kot „slovenske" šole; to so utrakvistične, dvojezične ali, kakor jih uradno zaznamujejo, „slo-vensko-nemške šole". Naj se pomudim nekoliko še pri tem najbolj protizakonitem šolstvu. Utrakvistične šole so po členu XIX. drž. osn. zakona smatrati že v narodnem oziru za protiustavne. Posebno jih.je pa za take smatrati na Koroškem in Štajerskem. To namreč niso v teh deželah Šole s slovensko-nemškim učnim jezikom, kakor jih uradno označujejo, temveč so javne ponemčevalnice in raznarodovalke slovenskih otrok. Na teh šolah sliši slovenski otrok le v prvem razreciu kako slovensko besedo, da se na podlagi nje priuči nemščine. Poučujejo pa tu le zagrizeni nemški učitelji, ki niti iz slovenščine niso izprašani in često tudi slovenski ne znajo. In koliko je takih šol na slovenski zemlji 1 Na Koroškem imamo na slovenski zemlji za 82.000 Slovencev 84 utrakvistič-nih šol, t. j. raznarodovalk slovenske dece. Poleg tega pa Še 4 ekskurendein 2 slov.-nemški šoli za silo. Vse te šole bi morale biti slovensko nemške, in na njih bi morali biti nastavljeni učitelji, ki so izprašani tudi iz slovenščine. Vendar temu ni tako! Koroški učitelj mi piše o tem: Na slovenskem ozemlju je 84 uradno priznanih slovensko nemških šol, ki imajo to označbo kot take od šolske oblasti. Vendar nihče ne reče nič, če se slovenščine na teh šolah ne goji prav nič. Tudi od učiteljev na teh šolah se ne zahteva, da bi morali biti izprašani iz slovenščine. Dasi so to šole po veČini slovenskih občin, vendar se te ne potezajo za svoje pravice; zgodi se pa često narobe, da se na pritiske nemško nacijonalnih agentov izrečejo popolnoma slovenske občine — z t samonemško šolo. Tako se z^odi, da imamo potem v popolnoma slovenskih občinah in na slovenskem ozemlju na Koroškem toliko samonemških ljudskih šol. (Čez 46 !) Na Štajerskem imamo vsega vkup 6 utrakvističnih šol in od teh: 2 eno-razrednici, 3 dvorazrednice in eno 3 raz rednico. Slovenske občine bi morale v vseh teh krajih zahtevati, da imenujejo na te šole le učitelje, ki so izprašani iz slovenščine ; nadalje pa tudi, da se uvede slovenski učni jezik. * * ★ Sedaj hočem premotriti še razvoj in položaj slovenskega ljudskega šolstva na podlagi statistike o kategorijah slovenskih šol v posameznih kronovinah. V posameznih kronovinah je od javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom : Od šol na od teh je - — razredoic S i. n. ni. IV. V. VI. vn. vin. 381 KraDjskem3 . 170 103 41 37 19 8 i 2 286 Štajerskem 37 «4 65 53 43 23 i — 193 Goriškem . . 117 57 9 7 3 — — — 3 (84)* Koroškem . . h(2i)4 -(32)* 1 (25)4 -(6)* — — — 10 v Trstu z o. . — — 1 — 9 — — — t Istri . . . 14 18 2 — -- — — — V odstotkih, okroglo računano, bi prišlo na vsako od posameznih kategorij Dežela 100 % 1 1 V. na - razredni co I. n. ni. IV. v. VI. vn VIII. Kranjska . . 381 44 27 11 10 5 2 0-3 0-5 Štajerska . . J 286 13 22 23 18 15 8 0.3 — Goriška . . 193 60 30 5 3 2 — — — Koroška* . . 3 — — — — — — — — Trst z o. . . 10 — — 10 — — 90 — — Istra. . . . 34 40 55 5 — — — — — 8 Po uradni statistiki iz 1. 1911. * Utrakvistično šolstvo. * Je izvzeta, ker so abnormalne razmere ▼ slovenskem šolstvm. Po kategorijah ima najrazvitejše šolstvo Trst, če smatramo kot normalo pe-trazrednico; potem pride Štajersko, nato Kranjsko, dalje Goriško in Istra, katere slovensko šolstvo je doseglo razvoj le do trirazrednice. Koroške kot z abnormalnim slovenskim šolstvom nisem mogel ^upoštevati. Višji razvoj je pa dosegia Štajerska s sedemrazrednico in Kranjska z osemraz-rednico. Po enorazrednicah pa lahko sodimo malorazvitost šolstva. V tem oziru je Go riška najslabša, ker pripada 60°/# njenega šolstva na enorazrednice. Potem je Kranjska, nato Istra in slednja Štajerska, ki je po kategorijah na najvišjem mestu. Trsta z okolico niše« mogel pri tej razvrstitvi upoštevati, ker so tu druge zahteve in razmere kot v indstrijalnem kraju s popolnoma mestnimi razmerami — tudi v okolici. * * Glede na vse te podatke in statistike prihajamo do sledečih rezultatov: 1. Število javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom je še premajhno, ker pripada preveč slovenskih prebivalcev na eno šolo. Slovenske občine naj delujejo na to, da se število teh Šol pomnoži; povsem abnormalno je njih število na Koroškem in v Trstu, 2. Utrakvistične šole so smatrati kot protiustavne, zato je dolžnost države in nje vlade, da jih odpravi. 3. Na mestih ekskurend in zasilnih šel je ustanoviti javne ljudske šole. 4. Razvoj javnih slovenskih ljudskih šel je še premajhen. Na deželi enorazrednice kakor v mestu trirazrednice ni smatrati še za popolno in zadostno ljudsko šolo. Slovenske občine naj delujejo na to, da se njih šolstvo povzdigne na kolikor mogoče najvišjo stopnjo kategorije. Hvaležno nalogo bi imele tudi C.^M. podružnice kot naše narodne šolske korporacije, če vzamejo to delo v svoje področje, da vplivajo na občine in povzdignejo tako slovensko ljudsko šolstvo. 5. V krajih, kjer Slovenci vzdržujemo in snujemo svoje zasebno ljudsko šolstvo, je dolžnost države, da preskrbi za slovenske otroke javne ljudske šole. MeSčansko Šolstvo Statistika meščanskega šolstva v Avstriji nam kaže, da je v Avstriji vsega skupaj 890 meščanskih šol, in sicer od teh: na Češkem 392, na Nižjem Avstrijskem 185, na Moravskem 144, v Galiciji 58, v Sleziji 30, na Štajerskem 27, v Go- lt S TERMIČKI V OIUU h. stl 6ra9benaf kollonsotcinicna ter zemljemerska pisarna 3ng. J. Skoberne S 3ng. D. fjustinčič :: ulica Jfov^ štev. 32 :: Jrst Zrst PATEiTSI URAD Dr. ing.vit.Gino Dompierija TRST - ULICA MERCATO VECCHIO I - Tel. 440. Ho kašelj, hripavost In katare prijetno učinkuje in jih hitro odstranjuje zdravniško toplo priporočeni in celo krčeviti kaielj odstranjujoči THYMOMEL SCHILLAE iz lekarne B Frzgnerja Večina lek*ren ga ima vedno v za'ogi. Be edna znamka zavarovana. Ublažuje kašelj, ga manjša, odstrarjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter po- težkoče pri dihanju. 1 steklenica K 2-20. Po pošti, če se plača vnap nosi dežela za ljudsko šolstvo, prevzame j tudi za meščansko šolstvo. — Nujno so | potrebne meščanske šole v Trstu in; Ljubljani, kjer naj se pospeši že pričeto j pripravljalno delo. (Konec v prihodnji nedeljski prilogi) JESENSKA SEZONA! TVRDKA Vtttorio Piscnr, Trst opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moSke in dečke v najnovejših barvah in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih Š3 ni bilo v Trstu, — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z dragimi, kar bi bilo v vašo §kodo. »» Prva tržaška tovarna Cicli Trieste" G. Miirer, ulica Chiozza št, 18. Zalega vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki in komadi iS izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanj'i. Kolesa t.Racer" od K 130*— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. gostl.nlčar v Trstu, ui. Giutiani 32 priooroda cenjenemu občinstvu svojo GOSTI LSO v kateri teči pristno vipavsko ciomače v;no lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obl3k. :: NADOMESTILO :: KAVA-^S KAVA Tržno poročilo z dne Id septembra 1913. Kupčija s zrnjem je še vedno jako neznatna, ni nobenega življenja. Prej je špekulacija vsaj posegala vmes in razburjal t trg, sedaj pa je tudi ta utihnila. Konsum je deloma pokrit in zategadelj ne povprašuje po blagu. Lastniki blaga pa tudi niso živahni, čakajo na boljše čase. Vse je pričakovalo, da bo ogrski kmetovalec vsled pomanjkanja denarja primoran čimprej prodati svoj pridelek. Toda tako pričakovanih živahnih ponudb ni. Seveda se kr-ž-s v sedanjih cenah zrnja tudi slabi položaj gospodarstva, sicer bi imeli danes gotuvo višje cene. Nekaj dni so bile cene neizpremenjene, a danes so zopet nekoliko izgubile. V primerjanje navedemo kurze zadnjih dni: 17/9. 18/9. 19./9. Pšenica za okt. . . . 10 95 11*02 10 91 „ april . . . 11-64 11*69 1160 Rž za oktober .... 8 13 8* 16 7*11 .-<„ „ april.....8 79 8 81 8-11 Oves za oktober. . . 7 48 7 49 7*48 „ april .... 7 79 7 79 7 77 Koruza za takoj . . . 8 10 8 07 8 05 „ maj . . . 7*04 7 03 6 92 Moka. Mlini zahtevajo različne cene. Nekateri mlinarji drže cene neizpreme-njeno i isoke, nimajo nobenega zaupanja v današnje nieke cene pšenice. Te nizke cene veljajo le za slabo blago, medtem ko morajo mlini ddbro pšenico drago plačevati. Drugi mlini zopet so Spekulativno vrgli na trg nekaj blaga po nizkih cenah. Konsum je segel po tem blaga, kot se-stradanec po kosu kruha. Sicer pa* je bila kupčija z moko jako neznatna in pretežna večina konsuma mirno čaka. Danes ni j — pravega povoda za višje cene in zatega a delj te nihče ne razburja; ni v skrbeh jB gie ie blaga. .PERL* naravno pečeni dieti bob a finim okusom in j&ko izdaten v npo-rabi Kron 1*9 3 kilogram. pcŠ.fjpre 5 kfiograrr.ov po povzetju franko v vse J Acstro — Odrski. The Caffee Sur Egpori Trat Z / 233. ostiism N. B. na vogala nI. Carrađori-Ohega jp ped novim vodrtvom g. JOSIPA ŽfUONA po* polronm prsarrj-na tu preskrbljen« s p'Jačo najrazličnejših vrst ter s Jzborco kuhinjo za tople in mrzle Jedi. ftprejema abonenu.-:! m L.iiLi* ij pretkrbeje presečišča. — Tazrmskl In Inozemski času!ki oa raz^rolajo. Za eenjeni obisk se najtopleje pripore?* JOSIP Ž1GON, poslovodja &IBII3B689DOIII LETOVIŠČE BoMsjsKn Bistrico BoMnjste Jezero v Trtglavskem pogorju, na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 nre oddaljen od Trsta; slpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnnh, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. p ■ V ulici Garradori št A IfjOVre Blllic (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) ! se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri »e prodajajo vsakovrstne bižute- rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Ud. katere prihajajo naravnost iz Japonske. O Kil n tOJ G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seao X„ alama, ogers eo aeao, benelki otrobi, otrobi Št. 84. SCP is?« Cb Velika zaloga beneških otrobov, sena, ovsa, žha in moke lastnik Carlo Grego Trst, uliea f^affineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) fiizke eene. Najboljša kakovost. flkademieni slikar Josip Uučetič podueuje risanje in slikarstvo V svojem a teli erju v Trstu, uliea Belpoggio 3a. (Hiša nova). I priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni'') z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla deli* Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opoio. Pivo „Adrija", pelinkovac in maraala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo Štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Mesto K 12.- samo & 5'- Elegrsntni moški ali 2ens*l et)v!Ji s povečam), glasom p red stoječega odtisa izđaUni po novem fazonu, z mc^oo pribitimi podplati tn vsake mere. Za trre2aoat se jamči- Vsak par K 5 — pošilja po povzetju tvrdka Leopold SohSchter, Dunaj XVr/9, Lerehonfelder^Ortel S. a. Nikak riziko. Dovoli 98 meajava ali pa se vrne deoar. is a □ a b i 80.000 UR Ker sera prevzel veliko množino ur, sem v stanu ponuditi elegantno Remontoir uro (n« s dro) iz donbie t lata za K 2 80. Ista teče 36 ur in je električnim potom s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad K 2 kom. K 520, 3 kom. K 780. —: — Eksportna tvrdka —: — H. Spingarn, Krakovo 169. NB. Dovoli se menjiva a l pa se vrne denar. ::: ZAMENA. Sode 50-500 litrov od žganja in tudi nove; dve lahki polkriti kočiji in breg za 8 oseb proda, oziroma zamenja za brinje J. CVEK v (KRANJSKO). FOZOH! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9 — franko. Zaradi likvidacije mnogih velik-h tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodajam torej vsakomer 2 para moSkih in 2 para ženskih Čevljev na trakove, rjavo ali črno osnje, galoš.z močno nabitimi podplati najnovejša fssona, velikost št. po cin. Vsi štirje pari stanejo le K 9—. Razpošiljatev po povzetju S. Urbach, eksport čavljev, Krakovo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. ODLIKOVANA tržaSko prađm^lnii obuual ULICA QI08UŠ CARDUCCI ST 21 fiasun različnih isberov nnjliaejSr« ractSkib ia tat •kih obaval po sajal^jlh joaa^i prjiatajo .ul po isreinib contih : Usnje Bazoaif s trakovi . ■ . po K 10*— Usnje Bozcaif z elastiko . . . . po K tO — Us-.ja Bozcaif oslika 0srby . . po K i H 50 Usnje Bozcaif z zaponami Trittirph po K 10*56 Enaki za dečke 1 K manj. • V&£kov. blago i. vrst* Oblike moden*.— Delo zelo trpežno. Trgovska tordka o Farlanljl liče asenia-Bfltoyalca ki je dobro znan s klijenti na Krasu. Znati mora slovenski ter naj bo izurjen v prodaji poljskih pridelkov in m6k. Neobhodno potre bna dobra spričevala. Ponudbe pod „Kras 2080" poslati na Inseratni oddelek Edinosti. Srožg Qmt) li 03IIK0MH2 vmšnm lo^srue mi sa mmte itoszđaj mmui ihJkUJI a^dđtđastt, rnmm pri irnm telsl, kl p^Ureže po KoaKnisažBili J. J. SOBA Trst, Q. vml it dalke, razen tega pa, posebno v mokrih letih, ravno najbolj zrel grozd najprej gnije in fe v tem slučaju vino iz gnilega grocdja lahko boljSe nego iz zdravega, nedozorelega. Tudi iz gnilega grozdja se da napraviti dobro vino; grozdje le namreč takoj iztisniti in moSt natcčiti v dobro zažveplsn sod, da lahko vsa nesnaga sede na dno, predao pričenja kopetf. Drugi ali tretji dan se tako očiSčeni mošt pretoči tako, da se dobro prezrači, da izpuhti preobilna množina žveplene soklsline, ki odra vrenje mo-Ita. Da seda| začne me št prej kipet', mu dodamo mečno kipečega mošta iz zdravega grozdja. Na enak način bomo ravnali z moitom tam, kjer se je pozno žveplalo proti plesnobi, da se med Jagodami ostalo žveplo izloča preje, nego začne kipeti, da terej ne dobiva mošt duha po gnilih jajcih. Će bi se pa vzlic temu pojavil ta neprijetni duh, tedaj je moSt hitro po burnem vrenju razprieno pretočiti v presledkih, seveda Uko dolgo, dokler ne dobi vino čist okus. Žveplena so-kislina, ki jo spravljamo z žvepljaajem soda v vino in pa žvepleni vodik, ki povzroča oni neprijetni duh, se spojita namreč sčasoma v vodo in žveplo, ki potem v cbllki f nega ptahu sede na dno soda. Posebno pozornost pa moramo obračati aa snago, tako pri trgatvi, kakor poznejšem kletarjenlu. Zapomnite si, da brez snage ni možno pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa. Snaga v kleti, pri orodju in zlasti v posedi |e prvi pogoj, da pridelamo dobro in stanovitno vino. Največjo važnost pa je polagati na napravo vina samega. Žal, da v tem oziru Še vse premalo skrbimo, da bi se prilagodil okus vina onim zahtevam. ki j h stavija svetovna kupčila, Pomislimo vendar, da prihaja k nam tudi mncgo tujcev h krejev, kjer pridelujejo priznano najfinejša in najdražja vina, kjer je kletarstvo na visoki stopnji in da ti tujci radi zahtevajo istega „domačega", četudi proti velikemu plačilu, samo da je dobro in odgovarja vzor-vfnu. Ml pridelujemo bela in črna vina. Pil pridelovanju belega vina namreč je pti nas Še vedno stara navada, da beli mošt na tropu v kadi kipi, vsled česar dobiva trpek okus, temno barvo in se razen tega naleze, posebno pri večdnevnem kipenju v kadi, cika in raznih dragih bolezni. Takega trpkega in temnobarvnega belega vina dandanes tudi domačini, ki se količkaj spoznajo na vina, ne marajo več. Vsaj boljše vino, ki ga mislite prodati, pripravite tako, kakor ga zahtevajo vinopivcl, t. J. vino s svitlo barvo in giadkim okusom. To se doseza čisto jednostavno na ta način, da ne puščamo belega vinana tropu v kadi kipeti, temveč da zmastimo grozdje in ga iztisnemo takoj, ali vsaj v nekaj urah. Tropine lahko porabimo za napravo domače pijače. Mošt nalijemo v nekoliko zažveplan sod približno do petih šestžnk, nakar ga zapremo s posebno kipelno vehe, ki omogečuje, da ogljikova kislina sicer lahko uhaja iz mošta, da pa ne more priti vanj U zraka nič škodljivega. Vinogradniki, privadite še tudi ha kipe ine vehe, kajti s tem bi se marsikatero vino, ki bi kipelo pod kipelno veho, ohranilo, ne da bi začelo cikati. Pri kipenju naj ves sladkor pokipi. Ce ostane kaj sladkorja nepokipelega, ne pride vino do miru, posebno spomladi, ko postaja v kleti gorkejše. — Kiperje, ki ga povzročajo glivice, se vrši najbolje, kakor kažejo praktične izskušnje med 18-22° C. Tu je važno, da je klet vedno enako topla, da se nakrat ne ohladi, kar zelo rado povzroča, da se kipenje pretrga, da se ustavi; v takem slučaju je mošt pretočiti, da se klpelne glivice na zraku oživijo, In sicer nazaj v isti sod; raien tega ga je treba nekoliko segreti, oziroma zakuriti v kleti. Ce pa smo pri narejarju belega vina pustili mošt dlje časa na tropu klpetf, zadobiva vino naslednje napake. Vino iz ta- ali drozga se de vije v zaprto kad z dvema dnoma. Taka kad ima na sredi preluknjano dno, ki drži trop vedno pod površjem mošta in ga s tem brani pred segretjem in scikanjem. — Kdor pa nima take kadi in pušča mošt v odprti kadi ca tropu kipeti, ta mora vsaki 2 uri trop, ki se pri kipenju vzdfga na površje, zopet potlačiti nazaj mošt, da se trop zopet ohladi in da se njem na zraku ne zaredi cik. V taki kad pustimo črnino kipeti do 6 dni, da deb pravo barvo. Napol poklpeii mošt odtočimo potem v snažen sod, trop iztisnemo, in vse skupaj pustimo v sodu, da dokipi pod ki pelno veho. Toda ne samo s pravilnim ravnanjem pri trgatvi in kipenju, ampak tudi z daljšim pravilnim oskrbovanjem vina se doseže do bra stanovitna kapij'ca. Treba je v pravem času pretakati, zalivati t. j., sode polne držati; sicer je ves trud zastonj in se vino pokvari. Okoličani! Vinogradništvo je izmed glavnih virov Vaših dohodkov. Resnici na ljubo treba priznati, da prednjačite v mnogih ozirih pred valfmi brati. Oprijeli ste se, česar skoraj rl bilo pričakovali s tako hitrostjo, tudi naukov novodobnega kmetijstva, kakor je oči vidno pri živinoreji, pri vedno večji uporabi umetnih gnojil, pti velikem zanimanju za sadjarstvo, vrtnarstvo itd. Tudi v vinograd-niltvu ste veliko napredovali, toda potrkale se na prsi in priznajte si, da stoji drugi io glavni del vinarstva, t. j. kletarstvo še na precej nizki stopinji. Tudi tu treba na predka. Otresite se štorih, nespametnih, n:-ravnost Škodljivih navad, ne puščajte belega mošta na tropu v kadi kipeti in pretakajte vino o pravem času! Bodite uverjeni, da bo to v prvi vrsti koristilo-le vam samimi Gospodarstvo Stanje in bodočnost pridelovanja pšenice. Jako različna fe površina zemlje, ki fo rame kulturne dežele ali drŽave pose-{ajo s pšenico. Malokedo ve, da Italija ima v odstotkih največ s pšcn'ca posejane zem-l e. V Italija se vsako leto poseja 16.5% zemlje. Za Italijo nastopa Rumunska z 14.5%. Na tretjem mestu stoji Frarccska z 12 3% In oa četrtem mestu stoji Ogrska z 11.2%' Vse druge evropske dežele ali države pa zaostajajo več ali manj za tu navedenimi deželami in državami. Največ s pšenico obdelane zemlje Ima še Bolgarska in sicer 8.4%, Srbija 7 5% in Čudno se bode zdelo vsakomur, da ima Španija 7.3% • pšenico obdelane zemlje. Belgija ima dvajseti del, Nemčija, evropska Rusija, Avstrija in Angleška približno 30. del, Nizozemska in Danska komaj 50. 100. del svoje površine posejane s pšenico. Ako primerjamo te številke z onimi iz-venevropskih dežel, vidimo, da poseja s pšenfco angleška Indija dvajseti del. Argen-tiaija pa* komaj 50. del svoje površine s pšenico. In »endar izvaža Argentinija velikanske množine pšenice. Argentinija nam Je najboljši dekaz, da iz navedenih Številk ne moremo sklepati na donos pšenice. Ako pregledujemo razvoj pridelovanja" pšenice v zadnjih 25 letih, vidimo, da po-j vršitia s pšenico posejane zemlje (ako naglo j raste. Danes poseja Ogrska s pšenico sko- j ral tretjino večjo pbskovino, nego pa pred 25 leti. V evropski Ruski znaša ta prirastek i v 15 letih eno tretjino. Istotako je porastla1 pioščevina v Rumunski, nekaj manj na Bolgarskem in v S bi ji. Korist pridelovanja pšenice pa je odvisna od načina obdelovanja zemlje In od povprečnega donosa hektarja. Manjši kos i dobro obdelane zemlje ti daje lahko mnogo več nego pa velik kos slabo obdelane zemlle. P cn i Raz ven strojev na nafto, motorje za čolne. NajboljSi obstoječi motorji na sirovo oije so oni s Štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanih. Glavna prednost naSih motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno fankcijoniranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamaz;iuje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Tel Sko Število rašip, v uporabi se nahajajočltiS motorje? Je najboljši dokaz njihove kakovosti, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in Vsa pojasnila daje tvrdka EMfIMUEL IM OSKflR KRflUS TRST, ulica S. tflcolft št. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren kovačnic, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti in opisi zastonj in franko. 70.600 hektolitrov za eksport popolnoma odležanega češkega bttdjejeviškega piva lahkega, aromatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno na razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških Budjejevicah Največja slov. eksportna tovarna piva. Pokusite v hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: L Tvrdka Bogumil Ponka, Trst, ul. Valdirlvo 4. li! ODVETNIŠKA PISARNA P8 fBPHRM CEK se je preselila v ulico Caserma stv. 13, I. nadstr. Ribič z veliko polenovko je znamka pravega ribjega olja .Emulzija Scott", ki se izdeluje po avtentičnem in preizkušenem Scctt-ovem načinu. Ker pa so v prodaji manj vredne pona-redbe, ki imajo več ali manj nižje po- na rami jetrnega kega mošta postaja bolj temnorumene, celo rujave barve. - «n°»?e j kakovosti, ter so tako izborno čreslovin, beljakovin In barvil povzročalo, j da dobiva vino trd, zagatea, trpek vino je nestanovitno, se pri vsakem preta kanju rado zmoti, če pa se ne preteka, P«iDonudbo * " ~ kadar . .. " KABAREt MflXIM Ravnata!]-lastnik: KARL MAUR1CE Pri gtaaovirju .Hupfeld" F LEOPOLDI. zavreva. V grozdje rado gnl|e, tegujejo. Vobče so taka —'-J narejene, da se jih jako težko raz- 0 UB ': ločuje od prave, treba je strogo __; paziti pri nakupovanju, ter zavrniti vsako .u-, hu _ Cena originalni steklenici, ki mokrotnih letih, posebno, kader ^ dobiya y yseh lekafnah K 2 50. Ako se taka vina rada na- vina podvržena vls< se pošlje 50 stotink v znamkah tvrdki Scott & Bowne G. m. b. H. Dunaj 111, ter se ob tej ... . „. priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom I]l70stf, posebno pa zavielki in c.kan u. Vma, ene lekarne in sicer samo enkrat, steklenico I pridelana po tem starem načinu (dolgem k.- pmul7lie Sco penju na tropinah), prebijejo redkokedaj poletje. emulzije Scott za poskušnjo. DNEVNO: M. Visokost Avgatt XXYII b svojim spremstvom — Mltil Slatka, diaeu«. — «iete Mlgnon, dunaiska anbreta. - La Slina Teli, italijanska nuoreia. -hofer, humorist. Italijanski duet : bariton Ce*are in Du»y aopr*. --P ua I«. chese Pi janska pevk*. - Mlss Meli. ia^I uil Hunfii-k* Bubreia. — Oarrv Bauer, posnemovalka — * ar^ama, - Ja^ Arpid, deklamati'ric«. - La Nitma, onjecUlska plesalka. * * Irma de Sllvanj, deklamatonca. PRIĆETEK TOČNO OB 9 UBI ZVBČEB. - KONEC ? ? ? Le črno vino klpiv kadina tropu zaradi barve. Pri črnini »e zrelo grozdje zrnasti ali zmelje in odpecl|at t. I, da se |agcde ločijo od hlastJn. To se stori s posebnimi pecljataimi stroji, ali pa na navadni pecljalni ni reži, ki se polaga čez kad. Grozdje se nasiplfe na mrežo ter z grebljicamt poriva po mrtži sam in tja. S tem se odtrgajo |agcde in pada|o skozi mrežo v kad, peclji pa ostajalo na mreži In se tako leč jo od jagod. Tako nastala STAJERSKO SLIVOVKO troplnovec, brlnjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in elcer štajerski konjak, borovničevec, vinsko iganje, žganje Iz Šipkovlh Jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik Robert Diehl,Celje adel| navedemo tu še številke, ki jejo koliko stotov pšenice daje povprečno hektar. Angleška 21, Nemčija 19 8, Francoska 13.8, Avstrija 13 2, Kanada 12 4, Ogrska 12, Rumunska 11, Italija 10.3, Združene države 9 2, Španija 8.1, Argentinija 7.7. azijska Rusija 7.7, angleška Indija 7.5, Avstralija 6.7, evropska Rusija 6.7. Kakor vidimo torej, Angleška najboljše obdeluje svojo zemljo In zategadelj ima od nje tudi najboljši donos. S tem je tudi popolnoma ovržena trditev naših agrarce?, češ, da se obdelovanje zemlje najboijše pcdplra z vboko carino. Angleška nima nobene carine na zrnje in vendar Gajboijše obdeluje svojo zemljo, ima od nje najvišje donose. Kmetskemu ljudstvu treba izobrazbe, treba mu gospodarskin in gospodinjskih šol, da bode hodilo s časom naprej in ne bo obdelovalo zemlfe tsko, kakor njegovi predniki ored sto leti. Z rastočo kulturo ljudstva raste tudi povprečni donos obdelane zemlje. Na Nemškem je povprečni donos ploskovne enote v zadkih desetih letih porastel toliko, da znaša ta prirastek za polovico več, nego pa Avstriji. V Evropi predn|ači Rusija v ekstenzivnem obdelovanju zemi|e. V ruski zemlji leže še velikanski zakfcdi, cgromna množina ljudskega premoženja. Z r a Močo kulturo tega slovanskega plemena, ki je v primeri z drugimi evropskimi narodi Še na precej nizki stopinji, bo rastlo tudi nlegovo premoženje, ker bo ljudsko boljše obdelovalo svojo grudo. Slovanska plemena niso ni i razvila svojih narodnih in gospodarskih sil, še manj pa izčrpala, in zategadelj tak strah Geimanstva pred SlovanstvomI Pridelati se torej dajo še mnogo večje množine pšenice, nego pa se je prideluje danes. Ako bo povprečni donos rastel, kakor dosedaj, in se bo zemlja intenzivno obdelovala, se bo v 30 letih pridelovalo eno miHardo meterskh stotov več pšenice, nego danes. Ta prirastek bo zadostoval za prirastek prebivalcev. To se najbrže ne bo več tako množilo, kot dosedaj, ker statistika nam kaže znatno padanje v razmnoževanju kulturnih narodov. F r. Z e I e n 1 k. BRZOJAVNE VESTI. Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA 20. (liv.) Ogrski ml-ni!t ski svet ima doe 25. t. m. sejo, na kateri bo razpravljal o sklicanju reprezen-iantske zbornice. Zbornica se snide najbrž-dne 8. oktobra. Na tem zasedanju se bo razpravljalo tudi o hrvatskem vprašanju in bo tozadevnim posvetovanjem prisostvoval tudi kraljevski hrvatski komisar, baron Ivan Skertecz. Novi voditelj socijalistov v Nemčiji. JENA 20. (Kor.) Na socialističnem strankarskem kongresu je bil na današnji seji izvoljen za voditelja socljallstične stranke v Nemčl|i, državnozborskl poslanec Haase, ki je dobil 467 glasov, mesto Bebla pa Ebert s 433 glasovi, za predsednika stranke z istimi pravicami. Ob zaključku kongresa je predsednik Ebert resumirat delo kongresa in je posebno naglašal, da se mora trlrazre Jna volilna pravica na Pruskem odpraviti, pa naf se zgodi, kar se hoče. Nato je bil kongres med predavanjem marzeljeze zaključen. Patrijarh Bogđanovlć. DUNAJ 20. (Kor.) Dunajsko ravnateljstvo |e razpisalo za truplo ponesrečenega patrijarha Bogdanovića, 1000 K nagrade. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Olasom porodil notranjega ministrstva se fe pojavilo v provinci 27 novih slučajev kolere. Grški kralj Konstantin v Pariza. PARiZ 20. (Kor.) Predsednik Poincaić priredi jutri na čast grškemu kralju Konstantinu zajutrk, h kateremu so vabljeni tudi zunanji minister Pichon, dosedanji grški poslanik v Parizu, Romanos, in voditelj francoske vojaške misije na Grškem, polkovnik Eydouc. Minister Jonescu v Rlmn. RIM 20. (Kor.) „Agencija Štefani" poroča : S.mkal je dospel danes notranji minister Take Jonescu in se je podal v kopališče Fiuggy Mir na Balkanu. Protirusko gibanje na Bolgarskem. PETROGRAD 20. (Izv.) „Novoje Vrem-flja* poroča iz Carigrada: Rusko poslaništvo je povcdom sklenitve miru povabilo bol-garske tn turške delegate na diner, h kateremu so bili povabljeni tudi vsi člani diplomacije. Niti eden izmed bolgarskih delegatov se ni odzval povabilu ruskega veleposlaništva. PETROGRAD 20. (Izv.) V Nikopolisu ob Donavi Je prišlo včeraj do velikih protl-ruskih demonstracij. Bolgari so udrli s puškami, kamni in nagajkaml pred ruski konzulat in so razbili vse šipe. Slišati je bilo tndi klice: „Dol z Rusijo 1" Amnestija za prebivalce zapadne Tracije, CARIGRAD 20. (Kor.) Bolgarski delegati sd se zavezali, da proglase za vse prebivalstvo zapadne Tracije amnestijo. Albanske homatije. FRANKFURT 20. (Iz?.) „Frankf-irter Zeltung* poroča iz Belgrada: Srbaka vlada je diplomatifinim potom obvestila velevlasti, da bodo srbske četa m osi-rom na kritičen položaj ob srbsko albanski meji, sopet zasedle one strafegi&no važne pozicije Albanije, ki so jih prod kratkim na atas velevlasti zapustile. BELGRAD 30. (Izv.) Srbska vlada Je strcgo prepovedala vsak prehod srbske meje iz Albanije. Kakor se zatrjuje, bodo srbske čete prihodnje dni zopet zavzele svoje prejšnje pozicije na srbsko-albanskem obmejnem ozemliu. DUNAJ 20. (Izv.) „Kroatlscbe Korre-spondenz" poroča iz Befgrada : Vesti, ki sc dospele semkaj, da pride v kratkem iz Dja-kovice večje število ran|encev, ki so bili ranjeni v zadnjih spopadih z Albanci, so vzbudile v Belgradu veliko vznemfrlenost. 30C0 albanskih beguncev iz okolice Djako-vice |e pobegnilo na albansko ozemlje. V Draču In v sosednjih krajih je napravil nastop Essad paše proti sedanfi pro-vlzoričnl vladi splošno zadovoljstvo in si je pridobil Essad paša radi tega velike simpatije. Z'asti so prebivalci imenovanih kra|ev zadovoljni s principom upravne neodvisnosti o i provtzorične vlade in z zahtevo Essad paše, na| se mu izroči tudi finančni portfel. VALONA 20. (Kor.) Včeraj se je vrIHo tu veliko zborovanje, na katerem se |e razpravljalo o postopanju Essad paše, katerega so ostro napadali. Po zborovanju so šli zborovatcl pred avstrijski in italijanski konzulat In priredili konzuloma velike ovacije. Vesti iz Goriške. Podružnica NDO v Ajdovščini sklicuje aven ljudski shod, ki se bo vršil danes, v nedeljo, 21. t. m., ob 4 popoldne v prostorih g. Bratlne v Ajdovščini. Dnevni red: 1.) Razmere v ajdovski predilnici. 2.) Raznoterosti. — Na shodu bodo govorili: drž. in dež. poslanec dr. Ryb&f, dr. Vtkosia? Kisovec, nadučitelj Engelman Delavci in delavke 1 Slovenski rojaki! Udeležite se v velikanskem Številu tega važnega shoda I Delavci v Volčjidragl, ki se mislijo organizirati v „Narodni delavski organizaciji", so vabljeni na sestanek, ki bo danes, v nedeljo, v gostilni „Kodermač", kamor pride predsednik goriške podružnice „Narodne delavske organizacije", da se pomeni glede ustanovitve podružnice NDO za Volč|odrago. Pričakujemo obilne udeležbe.^ Druge slovenske dežele. „OledaliSko društvo* na Jesenicah otvori prihodnjo sezono danes v nedeljo, 21. t. m. ob pol osmih zvečer v dvorani pri .Jelenu" na Sati. Uprizori se „Angelo", tiran padovanski", drama v treh dejanjih (4 slike), spisal V. Hugo. Dejante se vrSi v Pa dovi I. 1549., ko je bil v Benetkah, ki so takrat vladale nad Padovo, dož Frančišek Donato, krut in neizprosen vladal svojim podložnikom. Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. g MALI OGLASI g MALI OOLASI m rihujo b. 4 »ta. fceMdo. Mutpo UUih lniiii enkrat nt Najmanjša - — ■ " Plaća a. taka) ' Ranac nloc in PIe8ne Vfti® vdvor»ni „Kon- UmiCo piva sumitega društvuJ pri av. J* keba. Začetek ob 6. mi. 2092 HemiM 8® Je odprla na Kolonkovca 51 v. 400. Udllllbcft (gy. Marija Magdalena soodoja) se Črno in belo vino. — Silvester Prodan Toči IŠrnm stanovanje, četudi Sv. Ivan, Sv. lOlsUlIl Jakob, Barkovlje. Ponudbe b ceno pod „NOVEMBER" na iD8. odd. „Eiinosti". 2096 Manufakturna trgovina LuV- mestno palačo. Velika zaloga partijskega blaga, iz got jvljene obleke, žensko in moSko peiilo, ot-oške oblečice, perkal, nogavice itd. Izredno nizke cene. 2097 Hiša ▼ Bojana (Vernielia) 405 prodam. Cena ngodna. — Starec Drag., Prošek. 2101 Mio Ho 7lil>!luO ženska t spodnji okolici midUO, AUrdVd sprejme takoj otroka za dojiti Naaiov pove inseratni oddelek E d nos ti. 2103 Ičrnm čevljmkega pomočnika sposobnega za IO UD III vsako delo. — Naslov: Boccaccio 4 — Krajner._____(2108) so Gramofonske dospele. — Slovenske pesmi, komični in plesni komadi. I zgotovljene pred kratkim v Ljubljani. Edinole v zalogi Zanetti, ulica Cavana Siev. 6, Trst.__2106 Q+oif||ni podjetnik se priporoča slavnemu slo-O Id V U lil venskemu občinstvu za zidavo hifi in b iSic ter vsaktero popravljanje hiš po cenah da se ni bati koakurenc?. Ponudbe pod ^DomaČi podjetnik" na Inseratni oddelek Edinosti. 2105 Podpirajte družbo SV. CIRILR IM METODRI Prnffcl 86 speljana čedjarnici do 24. i I UII€1 novembra prosta najemnina. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 2113 gpJ86 čevljarski pomočnik za meSano delo. Žagar, ul. Commerciale 7. 2114 ftflfla se soba, pripravna za enega ali dva golf U Ud, apoda, nI. Geppa 3, vrata 11. 2115 HifA nne-frAli! 86 oddssta v najem pri slo-1/VtJ |Jll9lD>JI venski družini, via della Guar-dia 44, II. Križmančič. -_ 2116 Na stanovanje -podje, eventualno tudi aamo na hrano. Ulica Uoschetto St. 40, polunaditr., levo. 2121 Odda meoliraoa sobic«. Skorktja-Coronea-Romagoa 66H, I. n. _2110 MaHiit*Qno zračnu sobica za enega ton-oda mcurrctlla Be Odda takoj. Ulica della Guardia 27, IV.. levo. 2111 Odda QH soba s prostim uhodom prazna ali Ov meblirana a 1. oktobrom. Ulica Bel- vedere 23, II. levo. 2117 Qf|fifk belegs in črtega vina proda Nicolo D^rin OUIIC v svoji kleti v Kopru in v Izoli pri javni tehtnici. 2118 Soba meblirana se odda takoj. Farneto 43, II. vrata 16. 2119 Ičnom clll^hfl lovskega čuvaja; star sem lOuOlll 9IUZIIU 45 let ter govorim slovensko, nenoSko in italijansko. Nadov pove Edinost. 2119 Odda aa lepa meblirana soba eventuelno tudi wv hrana. Cena zmerna. - Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 2092 Išče v bližini državne gimnazije lepo o-pravljena, zdrava soba s hrano za boljšo osebo. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinusti pod . Zdrava soba"._2086 M-latnona učenca pofitene družine sprejme " III IVI t? tj it takoj trgovina jestvin v okolici. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 2085 IČ^flm pridnega slovenskega Čevljarja za vsako-lObCill vrstno delo. — Pozzo bianco 8, Rehar. 2087 Prinnrnno Vam, Slovani, mizarsko delavnico rri|iurui/d T ulici Sette Fontane Chiadino in monte Stev. 5 — Valentin Blažina. 2009 Proda se v ulic- Giulia 23 (v zalogi olja G. Biaggini) Črni sladkor avana po 96 vinarjev kg, jedilno olje po 88 vin, liter. 1994 Mlplfa mm a z veliko razpečavo piva, vina, masla mlt/Karila jD drugo se proda radi odpotova-nja za K 403*—. Pojasnila : Kol ar S iČ, Kavarna Corso 9—11 in 3—6. 2117 Pr99n9 cnhn 8 porabo kuhinje in mebli-II a£lia OUUfl rana sobica se oddasta ta-koj. Via Commerciale 9. pritličje._2100 Rllioril dober se proda pod c:no radi pomanj-DlljdrU kanja prcat ra v kavarni pri Trstu. — Ponudbe pod „Biljard", glavna poŠta, Trst. 2081 iiolo ht&lPo ln TAEna zemljižČa na prodaj v mđlt} Ilibl^O bližini mesta pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jakcb Stanko Godina — Trst, V rdela, Via dello Scoglio 174, Telefon 18-78. (2079 QnHi prodaj so fini, elegantno izdelani vin- OUQl- ski sodi iz hraauu Velika množina. Pojasnila daje „Hranilnica" v Trnovem (Notranjsko) " ~ (2047) Kje se dobi ? pravi M sladko; 401. sladkelfl od belega ? ? ? Pri GODNIGU, ulica s. Siovanni št. 8. Poziv. Dne li. decembra 1907. ja umrl v Nabrežini 51 let stari Anton Penko, vratar pri hotelu Andre v Nabre!ini, zapustivši krog >2000 K premakljivega premoženja. Kolikor znano, je isti kot bližnjo sorodnico pustil samo eno sestro Marijo Fakin, rojeno đnć 9. 1. 1852 v Fam-ljah, bivajočo v Trstu, o ko je j se ne vć, je-li živa ozir. ali je pustila kaj otrok. Le toliko se zna o njej, da je leta 1872. služila v Trstu, Piazza Gadola 1. Vsi sorodniki 80 pozivi j a jO s tem, da se priglasijo čim preje pri c. kr. okrajnem sodišdu v Komnu in izkažejo svoje pravice. C. kr. oki. sodlfte u Komnu odd I. dne 15. septembra 1913. Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar), Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. Nova trgovina izgotovljenih oblek za gospođe, dečke in otroke Enrico Rehak Trst, ulica Carduc 39 (nova hlSa). Blago fino ln navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Ve lika izbera paletots, ranglana itd. itd. Ulica Belvedere 47. P. N. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem zopet odprl ::::: tftooino Iestoln in koloniioln. blago katero sem popolnoma preuredil. Blago sveže in I. vrste. Cene zmerne. Postrežba točna. Prodajam domačs In tuje pridelke in sicer: otrpbe, koruzo, fižol, rlž, kavo, tržaško, bistriško ln napoljake testenine, izvrsten ruski čsj v zavitkih v prid ČUD, kolinsko cikorijo itd. SPECIJALITETA : Nanoški ovčji sir, vsak dan svež koperski kruh, oljčno olje, vinski kis. Postrežba na dom. — Poštne odpošiljatve. Uljudno se priporoča udani DOMINIK TENCE — TRST Ulica Belvedere 47. Restavracija FINDING Trst, vlaCils|ia11 Vsake nedeljo In praznik PLES Vstop 50 stotink* ps 8 30 stot K plssa svira mestna gcdbm. KLAVIRJI Bosendorfer, Gebriider Stingl, Koch Je Korselt, H. Rachoe itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UGLAŠANJE IN POPRAVE. ZANJVONI Piazza S. Giacomo 2, II., Corso. TELEFON »2-57. ZAHVALA. Podpisana se tem potom najprisrčneje zahvaljuje za izkazano sožalje, poslano cvetje in vence ter za spremstvo k večnemu počitku predragega nam sina oziroma brata Karola Ulčakarja. TRST, 20. septembra 1913. RODBINA ULČAKAR. Biran XIX. .EDINOST1' St. 262. : : p^^r-: Dobro znani trgovina Izgotovljetiili oblek === ja preselila ir nonre prostire w ulico Ponterosso (vogal ulico Muovašt.13) ^afftfs^ nhlui? rftialrn Elegantne obleke po meri izdelujejo najboljši eURd da?yd UUICh Uijđft^ krojači. Samo dobro blago, najnižjih c^nah. [ r-^s^M ^d^v: p^ži^*: Novosti zk pomlad In m poletje! Moške obleke -z sjkna, kamgarna. zadnje novosti.......od K 15-48 Deške obleke \z sukna, kasarna, zadnje norosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ katonina&tih hiač od K 2 20-5 Največja zaluya blaga zadnjih no-osil :: Sprejemajo se naročila po mari :: Specijaliteta: mm GbleKs, srajce ss? speslRla srajce Itd. itd; Tovarna ^ovSe^o? la potaiii torb Lorenzo Lasorfe PIAZZA OS PITALE ŠTKV. Sprojemalo se naročil« ln popravil« atroka — Cen« abcotntco konkursnona Izvršujejo odpošiljatve na deželo Velika zaloga dvekates la Uvililfe i>iji», irutfMMv, •rfcMtrean prt gg^J . ^ •erlea, Stolna nUea iilia«. Uuiin tetam«*. — Prateja aa aftraka. Caalkl fraaka. ViHU zaia«a vaatovraUfe atrajav nMfuili pa aae< Samo v dobro z^sni trgovini ?l „ Allo cittfi di Trli ulica Biosae Csrduccl (ex Torrente) št 40 Velika zalogfa obuval za moške, ženske otroke čevljarnsca M količ TRST nI. O. Caprin 16, vog. ul. delia Guardia 22 Prevzema naročila po meri in popravlja, LASTNA DELAVNICA. F. Pregel Trst. via šiuseppe Caprin 18 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Sipe, barve, kisline in prcfiunerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Trst C ^jk a a i ^f 31» & i ovanni i kuhi&iakih ia pc»X5ife ^ 9čia od lfesa ia pletssis, Škafe* brest, CafcroT'in kad, »oduskov, lopat, reiev idl vsa koTisaib ko I® v, »erbsaav is metel ver maogC; dngtl • — - - ivajo V kahrojakd posodo vsak« nst« bodi od pc-r&aiM*, & aeljs erntil*, kouitsrj« »JI cinka, nadalje pssiu^ klatiti, itd. — Za gostilničarja pipa, kiofcšjs, ttml^« ia itekieuo posodo s» vino. mssssss. Tehnična poslovnica KRAK C, Trst, (prej" Schnabl & Co. Succ.) apojsi pila U nettrjt ai mK*. dobivetai T«ne«yes Cfijfzvitlfteiše motorja aa baaoia^ plin. „DieaeJ11 stoj«* nmje krivo raatoč:b zob. Zm-rne cei Sprejema od q do i in od j do 4 poj TRST, VIA CSSSA DI RISPARIHIO 5 (LASTNO POSLOPJE). M k- h* KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijeritete. delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v iavnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE — 4% — od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro računu po dogovoru. HUJALKE : DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev pr ti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMB0URS-KRED1TI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1703 in 2676. ESKOMPT fVIEftIC, Ottoman papir in sirročniea za svalčiee se hvalita sama in ne potrebujeta reklame. CENTRALA v PR&&Š Ustanovljena 1. 18t>8 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica ;■■ liun podružnic 2157 - I07S. Rezervni in var-;' Qstni zaliiad: 25,0C0.Q00 ===== BOFiZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSh BANČNE MENJALNIČNE FOSL.E. GRADEŽ ssa-Esa ekspoziture ..... OPATIJA KOT,USOD AKREOIIIVI - ČEK! - IZPLAČLA 2 0 VLOGE na knj';žice Rontni davoK plafiujo banka iz itvojega. Položnico broiplačno na razpolago.