Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 242.	Ljubljane 8 vin. \j LJubljani, V M 21. OlM 1913.
Leio XLl.
Velja po pošti s
Za oelo leto naprej .,£28 sa en meseo „ . . „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo inozemstvo
V L)obI|aoI na dom:
Z« celo leti naprej . . K 24-— sa en meso. „ f opravi prejema. mese5no
3 Sobotni Izdaja: ~
sa celo let ....... 71—
sa Nemčijo oeloletno . „ B*— rs ostalo Inotemshro „ 12*—
2-20 ' »
. „ 35--
2--1*70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 * za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zM. osmrtnice iti:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: ■
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne. delje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vosni red,
Bar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne m sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. c=		P	olitičen list za slovenski narod	a	Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Neznosne razmere pri Dal sodiščih.
Celje, duc 20. oktobra 1913.
Razmere pri sodiščih v področju graškega nadsodišča postajajo za Slovence vedho bolj neznosno. V živem spominu nam je šo izjava predsednika graškcga nadsodišča Pittreicha nasproti dr. Verstovšku in tozadevni popravek v »Straži«, v katerem jc Pittreich slovenske sodnike in slovenski pravniški naraščaj kvalificiral kot manj vreden element v primeri z nemškimi sodniki. Zagrozil je javno vsej slovenski javnosti, da bo v bodoče šc manj upošteval Slovence pri oddaji sodnih mest.
Približno istočasno, ko smo čitali to grožnjo v časopisih, sta dobila dva slovenska soclna praktikanta, ki delata žc dve leti zastonj tlako naši justici pri celjskem sodišču (Cajnko in Kacjan), odlok od graškcga nadsodišča, s katerim se njima naznanja, da se njuni prošnji za imenovanje avskultantoma in dovoljenje adjutoma ne more ustreči, dasiravno je bil pri istem sodišču par mesecev prej imenovan za avskul-tanta neki dr. Riba (seveda nemšku-tar) med svojim vojaškim letom po preteku. parmesečne sodne prakse. Ako ipremotrirno slučaj Cajnko — Kacjan in sjučaj Riha z nekoliko višjega stališča, moramo priti do sledečih zaključkov: Slučaj Cajnko — Kacjan zasluži, da se z njim peča vsa slovenska javnost, osobito pa naša delegacija, katero poživljamo, da stori na merodajnih mestih vse potrebne korake, da bo enkrat konec tem neznosnim razmeram. Slučaj Cajnko — Kacjan je lc posamezen slučaj v nepregledni vrsti krivic, ki se godijo Slovencem v zadnjih letih v na-rodno-političnem oziru. Je to dokaz tistega sistema, ki jc za časa Hochen-burgerjevega ministrstva in njegovega eksponenta Pittreicha, zavladal po slovenskih deželah.
S kakšnim cinizmom utemeljujejo Nemci ta sistem, je najboljše razvidno iz nemškega lista. »Deutsche Wacht« z dne 18. oktobra 1913, v katerem sc na dolgo in široko razpravlja slučaj Cajnko — Kacjan pod naslovom »Ein Au-Eturm gegen die untersteirisehen Gc-richte«. V tem članku sc omenja, da morajo imeti sodnijski kandidati nc le potrebno strokovno izobrazbo in jezi-
LISTEK.
uporniki.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d.
(Dalje.)
V glasu jc bilo čutiti sarkazem in nevero, torej je dodal Taclej:
»Govoril je o meni, cla bi prestrašil starše.«
»Toda vi se menda vendar nc mešate v take reči,« in pogledala mu je v oci.
»Nc.«
»To jc jako dobro, kmetje šc niso zreli, da bi se ustavljali vladi, a nam ne zaupajo in pri prvi priliki bi nas izdali ah pa vrgli na nas sum,« jc končala z odsevom grenkobe, ker sc jc spomnila glavarjevih besed.
Mlada sta pogledala drug drugega, potem pa je vprašal Tadej:
»Ali veste, da je bilo za ta križ danes petindvajset kmetov vklenjenih, trije pretepeni z nahajkami, a pet žensk sedi v ječi . . .«
»In to tukaj! V Tesni! Jaz niti vedela nisem,« je zaklicala Bronja.
"Tišje, moj otrok, da kdo ne sliši, feojdi, poglej, čc ni kdo za vratmU
kovno zmožnost, ampak da morajo tudi glede splošne izobrazbe in družabne olike biti sposobni za sodnijski stan.
Vprašamo vse merodajne činitelje, osobito ekscelenco Pittreicha in lio-chenburgerja: Ali so nemški kurzovci, ki niti besedice slovensko ne razumejo. bolj zmožni za sodnike med skoraj izključno slovenskim prebivalstvom, nego Slovenci domačini, ki so se obeh jezikov, slovenskega in nemškega, v šolah temeljito naučili in ki so tudi strokovno najmanj tako dobro izobraženi in sposobni za sodnijski stan kot nemški kurzovci? Vprašamo ekscelenco, ali odgovarja družabni oliki bodočega c. kr. sodniku, da gre c. kr. av-skultant (seveda Nemec), plcmenitaš, ki občuje, skoraj izključno s c. kr. svetniki in nadsvetniki (sodnik mu je najbrž že prenizek) ob priliki Leipziger-Festa v Celju, kakor sc je to nedavno zgodilo v Celju, z lampijoni v rokah v nemškem sprevodu iu se meša med poulično fakinažo? Ali je dostojno, da isti c. kr. avskultant med uradnimi urami poseda po kavarnah, se sprehaja s svojim psičkom po ulicah, hodi na lov i. t. d.? Podobnih slučajev bi lahko navedli še veliko več.
Poživljamo tudi naše slovensko ljudstvo, zlasti našo zavedne občine in javne zastope, da povzdignejo svoj glas in zahtevajo v obliki peticij in protestov na vlado, da pošlje v slovenske kraje samo takšne sodnike, ki so zmožni tudi slovenskega jezika in ki razumejo tudi težnje in mišljenje slovenskega ljudstva. Poživljamo pa tudi naše gospode odvetnike, da se sporazumno sklene enotno postopanje vseh odvetnikov nasproti sodiščem in drugim uradom, zlasti glede občevanja s sodniki in drugimi uradniki v slovenskih pokrajinah v izključno slovenskem jeziku! Kaj nam pomagajo vsi apeli na preprosto ljudstvo, da govori povsod v uradih v slovenskem jeziku, ako pa se plačani zastopniki istega ljudstva v privatnem in javnem občevanju s sodniki in drugimi uradniki poslužujejo samo nemškega jezika. Več ponosa in več zavednosti v naše vrste!
SrDijo zapusti Altmnijo v osmin mi
Belgrad, 20. oktobra. Generalni tajnik zunanjega urada Stefanovic je danes izjavil avstro-ogrskemu zastopniku pl. Storcku, da se jc včeraj sklenilo, da. se izda povelje, da srbski vojaki zasedeno albansko ozemlje zapuste. Po-
Vstala je, in ko je pogledala:
»Ne, mama . . . odkod pa vi to veste?«
»Povedal mi je kmet Iz Testne, Marcelek.«
»Vedela som o tem, Bronja, toda nisem mogla govoriti, saj ni pomoči.«
»O takih rečeh bi morala jaz vedeti, mama,« je rekla ne brez grenkobe, »morda jc treba komu pomoči.«
»Ravno radi tega nisem povedala, ne želim, da bi se mešala med upornike,« je rekla strogo, »dovolj, da sem izgubila sina.«
. »Ali nc veste imen, gospod?« jc vprašala Bronja.
»Tepeni so bili Šclog, Sekirski iu Malinov, toda niso povedali niti besedice o križu.«
»Kaj pa deklet niso nobenih zaprli?« je vprašala nemirno.
»Marcelek ni nič povedal.«
»A veste,« je začela, mati s tišjim glasom, »glavar mi je rekel, da so kmetje priznali, da so po mojem nasvetu postavili križ na grobu vstašev.«
»To je laž,« sta zaklicala oba mlada, Tadej je pa dostavil: »On nalašč seje neslogo med grajščino iu vasjo, v tem slučaju se je pa zlagal, cla bi vrgel na gospo senco krivde in jo zasirašil s preiskavo.«
»Morda imate prav,« jc vzdihnila,
velje se je danes zjutraj izdalo jn bodo srbski vojaki v osmih clneh Albanijo zapustili. To je izjavil v uljudni obliki in brezpogojno.
Dunaj, 20. oktobra. Tukajšnji poučeni krogi izjavljajo, da jc Srbija brezpogojno sprejela zahtevo Avstro-Ogrske. Ker stoje Srbi po uradnih srbskih izjavah lc nekaj kilometrov od meje oddaljeni, bodo Srbi lahko Albanijo hitro zapustili, ne cla nastanejo kake tehnične ovire. Nadalje se tudi naglasa, da je sicer Avslro-Ogrska sama nastopila, a sporazumno in moralno podpirana po obeh svojih zaveznikih. Tukajšnji srbski poslanik J o va novic je prišel v zunanje ministrstvo in je ravno to izjavil, kar je izjavil našemu zastopniku v Belgradu.
Belgrad, 20. oktobra. Srbija je storila, kar ji je svetoval ruski poslanik in je zato sklenila svoje vojake iz Albanije pozvati. Srbska vlada pa še vedno zahteva, da naj se izpremeni albanska meja.
Pariz, 20. oktobra. Po zasebnih poročilih Srbi v Albtfiji še vedno prodirajo in so na severu zasedli Malesijo in Djakovo. 20 km od točke, kjer se spojita Beli in Črni Drin, stoji 20.000 Srbov; drugi srbski oddelek je pa 15 km od tc točke oddaljen. Močne srbske predstraže stoje že ob meji Miriditov in so Srbi že v več krajih srbsko upravo uvedli.
Pariz, 20. oktobra. Iz Londona se poroča, da bodo Srbijo vse velesile pozvale, da naj prizna po londonski konferenci določeno albanske meje.
Proli izrodkom izseljevanja.
Trgovinski minister odstopi?
Fol tucata poljskih in ruskih ju-dov, agentov Canadian Pacifica, ki so na tisoče rekrutov in rezervistov izvabili v Ameriko, sedi žc na varnem za ključem. Glavno agenturo in 18 podružnic so zaprli. Zdaj ima besedo državni pravdnik. Izšel j ovalni škandal meče visoko valovje. Trdi se, da je stališča trgovinskega ministra dr. pl. Schuster-ja omajano in da v kratkem odstopi. Dr. pl. Scliuster je namreč kanadski družbi dovolil koncesijo. Odstopi tudi sekčni načelnik Riedl, ki je celo stvar izvedel. Koncesije namreč niso postavno izdali in niso nič vprašali notranjega in vojnega ministrstva. Pred tremi tedni so na ukaz ministrskega predsednika izseljevalnc posle odvzeli trgovinskemu ministrstvu in jih je
»toda da se jim je seclaj, v času zatiranja, zahotelo postaviti križ!«
»Ta manifestacija je za nas dobra in koristna,« se je potegnil Tadej za kmete, »to je njihov protest1 zoper pra-voslavje, zoper moskvičenje po dvajsetih letih preganjanja. Taka odporna sila potegne za sabo omahljivce in dvomljivce, nam je pa dokaz, da ljudstvo še živi, čuti, iu moramo izrabili njegov upor.
»Tiho, tiho,« je svarila gospa, »kako je mogoče govoriti tako neprevidno!« In po trenotku: »Nimam pravice gospodu kaj dovoljevati ali prepovedati, ipd a kot starejša in izkušenej ša oseba /».varim pred delovanjem mecl ljudst f i>m. To je prezgodaj, skrivnosti ne zn»t,o držati, a lo je neobhodno po-trebm« pri takem delu; zaklepeta se v krčmi, pop ali stražnik zagleda pri njem knjigo, posluša govor, in nesreča je gotova, a jaz žalibog vem o tem mnogo,« Je vzdilinila, ker se jc spomnila prerane smrti svojega sina, ki je umrl v trdnjavski ječi.
»Gospa ima prav, toda ako se bo vsakdo bal za svoje dragoceno živi je nje,« se jc nasmehnil ironično, »bomo vedno koštrun, katereera vsak Mongo-lce lahko striže.«
1 Ugovor,
prevzelo notranje ministrstvo po pre* stolonaslednikovein naročilu.
Tudi druge izseljevalne družbe zašle« riujejo.
V zadnjih desetih mesecih so iz treh galiških armaclnih zborov spravili agenti raznih paroplovnih družb, kakor to cenijo vojaške oblasti, 170.000 vojaščini podvrženih mož, med njimi 10.000, ki še niso bili asentirani. Oficielno se pred vsem naglaša, da je od leta 1902 nadalje se nad 100.000 vojaščini podvrženih oseb izselilo, osobito iz Galici je in iz Bukovine. Vseh teh gotovo nima kanadska družba sama na vesti in to tim manj, ker posluje v Avstriji šele v večjem obsegu komaj tri četrt leta. Kdo je pa prej spravljal čez veliko lužo vojaščini podvržene izseljenec? Ne more se dvomiti, da so so kupčije z vojaščini podvrženimi mladeniči udeležile tucli druge družbe, ki so to po brezbrižnosti poklicanih čini-teljev mogle riskirati, duši so na različnih postajah in tudi v Ljubljani policijski činitelji veliko vojaščini podvrženih mladeničev ustavili. Osobito pred ljubljanskim južnim kolodvorom so imeli strah tisti, ki so šli čez lužo, pa niso imeli potrebnih dokumentov. Ravno tako dobro, kakor mi, zna tudi ljubljanska policija, kako da so na primer fantje s Hrvaškega in z Dolenjskega izstopili v Lavcrci, pa so v zaprtih vozovih peljali skozi Ljubljano v Viži mar je, da jih ni na ljubljanskem juž-nem kolodvoru zapazilo strogo oko postave, jim prekinilo pot v Ameriko iu jim poskrbelo nekaj tednov ali mesecev brezplačno stanovanje na novem Zabjcku. Ce bi se bile za tc nerodno pojave poklicane oblasti bolj zanimale in šle stvari do korenine, bi bili žc prej imeli veliki izseljeniški škandal. Ml smo na to že pred leti večkrat opozarjali, a zgodilo se ni čisto nič! Z ozirom na to jc zdaj dunajska policijska oblast, uvedla preiskavo tudi še proti osmim drugim družbam.
Izseljence vozijo z avtomobili.
Na Dunaju so zaprli judovskega brivca Ghebelesa, ker se je z najetimi avtomobili šestnajstkrat peljal v Budimpešto. Vozil je s seboj šoferske plašče, avtomobilske čepice, ponarejeno brade in baroke. V Budimpešti je dobil fante, ki so se hoteli vojaščini umakniti in .ii 11 je preoblekel tako, da so izgledali kakor boljši potniki in jih čez mejo prepeljal. Vsak, ki ga je tako čez mejo spravil, mu jc moral i50 kron plačati.
»Enkrat je treba začeti,« je zaklicala Bronja z bliščečimi očmi, »a čas bo dovršil delo.«
»Sanjarijo,« se je nasmehnila mati otožno, »kolikokrat sem to slišala iz ust, mladih ljudi; gospodu zdaj govorim, ne Bron ji, kateri nikdar ne dovolim, da bi se mešala v agitacijo, mladi« na rada izpostavlja svoje življenje, in ako bi sc šlo samo za lo, da bi jih bilo mogoče obžalovali, sočuvstvovali z njimi, toda slednjič preboleli izgubo; toda ako agitujete med kmeti, izpostavljate v nevarnost očete rodbin, trpi ne samo posamezni človek, ampak sto« tine, in zakaj? imeli smo zglede, da jo za knjige, za. povesti, za pesmi, za papeževo cneikliko stotine rodbin moralo v Sibirijo v mukah in v pretepanju. Prebivalstvo pada, kraj postaja siro-mašnejši, pritisek je pa vedno večji.«
»Vsaka icleja zahteva žrtev,« je rekel mladi s prepričanim glasom, »posamezniki ginejo, trpe, splošnost pa pridobi.«
»Toda kuj pridobi ljudstvo?« sc j<3 nasmehnila ironično, »nove batinc, nova odiranja, vi pa pravite, da delate z;j ljudstvo.«
Bronja je, dala Tadeju znamenje, naj bi se ne prepiral in on jc zaključi! poslušno:
Nad sto aretacij.
Večkrat se je zgodilo, da so kanadski družbi policijski organi ustavili sumljive izseljeniškc transporte. V takih slučajih sta družbo vedno krila dva uradnika v ministrstvu in pa dva gališka okrajna glavarja. Družba sc je na te štiri gospode zanašala in je lahko nesramno za njo ugoden položaj izrabljala. Med zaplenjenimi spisi so našli več odprtih brzojavk: »K. in M. naj posredujeta!« Ta dva sta bila neki dvorni svetnik trgovinskega ministrstva, en višji komisar trgovinskega ministrstva in dva gališka okrajna glavarja. Do zdaj je nad sto oseb aretiranih.
Izjava vlade.
C. kr. korespondenčni urad izjavlja: Velike dimenzije, ki jih je naše izseljevanje zadnje čase zavzelo, so povzročile, da je pričela vlacla vzroke izseljevanja proučavati in premišljevati, kako da naj bi se izrodki izseljevanja odstranili ali vsaj odpravile njih zle posledice. Ker obstoja nevarnost, da bi po pomnoženem izseljevanju lahko trpela tudi vojna moč monarhije, je vlada pred meseci ukazala, da naj se v vseh kronovinah in osobito ob meji izseljevanje strogo policijsko nadzoruje. Na raznih železniških križališčih so zato več sto mladih izseljencev prijeli, ki niso imeli legitimacij ali pa dvomljive legitimacije. Izročili so jih sodiščem, da jih kaznujejo radi prestopkov proti brambni postavi. Ker se je zdelo, da gre za načrtoma vodeno prepovedano propagando, so ostro nadzorovali tiste osebe, ki se pečajo poklicno s posredovanjem za izseljevanje. Dognali so, da obstoja osobito v severno-vzhod-nem delu monarhije obširna, dobro organizirana tajna propaganda, ki pospešuje izseljevanje sploh in še posebno izseljevanje oseb, ki so vojaščini podvržene. Poizvedbe v Galiciji so odkrile grozne mahinacije, ki so šle na Dunaju in so zato oblasti več funkcionarjev družbe »Canadian Pacific Railway Co« zaprle. Vlada je tudi sistirala do preklica delovanje te družbe v Avstriji. Nadalje se je povsod natančno preiskalo delovanje vseh prekmorskih družb, in sicer tako central kakor tudi podružnic.
Proti izseljevalnim pisarnam.
Z Dunaja se poroča, da niso preiskali samo, kako da je poslovala kanadska družba, marveč so preiskali tudi pisarne ostalih paroplovnih družb, katerim so veliko knjig in korespondence zaplenili. Na merodajnih mestih hočejo v bodoče proti vsem izseljevalnim pisarnam z vso strogostjo nastopiti, in sicer na Najvišji ukaz. Trdi se, da bodo še več oseb aretirali in zaprli še več izseljevalnih pisaren.
Cesai zahteva, da se strogo postopa.
Minuli teden je zaslišal cesar v Schonbrunnu vojnega ministra, domobranskega ministra in policijskega predsednika Stuckarta v avdienci. Poročati so mu morali o delovanju kanadske družbe. Vladar je izjavil, da želi, da se preiskava najstrožje izvede.
XXX
Res je, da so se posluževale prek-morske družbe pri propagandi za izseljevanje sredstev, kakršna so v državah, ki imajo urejeno izseljeniško po-stavodajo, nečuvene. Pri nas nimamo pravzaprav postavno še čisto nič izse-
»Gospa ima prav, tudi v agitacijo se ne sme spuščati lalikomišljeno, žal mi je celo, da sem razdelil v Nametih uekaj knjig, treba bo to popraviti.«
»Storite to, kaj bi ljudi izpostavljali nevarnosti radi takih malenkosti. Da ,da, gospod Tadej, z ognjem previdno, tudi v takih slučajih je dobro poslušati izkušenejše osebe.«
»Hvala gospej za svet,« poljubil ji je roko in pomislil jc nekoliko nad to zadevo.
Ni se mogel odločiti, da bi že odšel.
Gospodinja je to opazila:
»Takoj prinesejo čaj, morda bi pili z nami?«
»Prosim, ako ne oviram.«
»O tem času pijemo vedno čaj, pojdimo v obednico.«
Ko so šli v obednico, je začela Bronja v samovarju kuhati čaj, mati pa in Revski sta se pogovarjala o žetvi, o delavcih, koliko bo vrgla kopa žita i. t. d.
Vstopila je služkinja in sporočila gospej:
»Prišel je oskrbnik z računom.«
»Naj pride po čaju,« je spregovorila hči.
»Raje uredim fakoj, vidva pa pijta Čaj, pridem takoj.«
»Mama ima pa vendar v mnogem prav, kar je povedala,« jc spregovoril čez trenotek Revski.
(Dalje.)
ljevanja urejenega. Postava z dne 21. januarja 1897, drž. zak. št. 27 se obrača proti tistim, ki se brez oblastvenega dovoljenja pečajo z izseljevanjem in ne vpoštevajo predpisov. Prestopek proti temu določilu se kaznuje z zaporom od 8 dni do 6 mesecev. Kaznuje jih okrajno sodišče. Kdor pa z napačno pretvezo ali z drugimi sredstvi zapeljuje k izseljevanju, je kriv pregreška in se kaznuje s strogim zaporom od 0 m rsecev do 2 let in sc mu tudi lahko naloži denarna globa do 2000 goldinarjev. Če se pa to zgodi pod obteževal-nimi okolnostmi, se kaznuje lahko s strogim zaporom do 3 let v zvezi z denarno globo do '1000 goldinarjev. Nadalje se pa tudi po brambni postavi kaznujejo tisti, ki pospešujejo ali pripomorejo, da se kdo odtegne vojaški službi. To je pa menda tudi vse, kar •naše postave glede na izseljevanja določajo. Tudi tisti, ki izseljevalnega vprašanja čisto nič ne pozna, mora pri-poznati, da je to premalo. Naj se postopa še tako strogo z izseljevalnimi družbami, sedanja postavodaja jim ni kos. Sicer bi pa prekmorske družbe same ne nasprotovale, če bi obstajala moderna izseijevalna postava. Kar pa tiče velikanskega števila izseljeneov letošnje leto, moramo, če hočemo biti nepristranski, priznati, da je gospodarska kriza, pod katero smo ječali in še je-cinio, več ljudi pognala čez lužo, kakor delovanje raznih agentov. Če bi ljudje doma dovolj zaslužili in če bi bili za starost preskrbljeni, bi tudi domovine ne zapuščali.
Državno sodišče proli Koroški dež. vladi.
V občini Slovenji Blajberg je bil občinski odbor razpuščen in vladni komisar jc začasno vodil občinske posle. Ker je nove volitve razpisal samo v nemškem jeziku, dočim so bili doslej taki razglasi v tej občini vedno dvojezični, so se Slovenci zaradi kršenja državnih osnovnih zakonov, ki jamčijo vsem narodom enakopravnost, pritožili na c. kr. deželno vlado v Celovcu, ki pa je pritožbo odbila. Slovenski občani so se pritožili na državno sodišče, kjer jih je zastopal dr. Lenoch. Vlado je branil sekcijski svetnik grof Eltz, ki je izvajal, da ni zakonitega predpisa, v katerem jeziku se naj na Koroškem objavljajo razglasi. Stranko da nimajo pravice, v tem oziru oblastvom kaj predpisovati. Zadostuje, pravi, če se razglas objavi v enem deželnih jezikov. Dr. Lenoch je odgovarjal, da se gre, ne za delokrog političnih oblasti, marveč za občinsko zadevo, ki jo jo imel oskrbeti, oziroma izvršili vladni komisar namesto razpuščenega občinskega zastopa. V takem slučaju imajo gotovo občani pravico, da posežejo vmes.
Dne 18. t. m. je državno sodišče izreklo odločbo, glasom katere je deželna vlada koroška s tem ,da je zavrnila pritožbo slovenskih občanov v Slov. Biajbergu proti nemškemu razglasu o občinskih volitvah kršila narodno enakopravnost, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, ker ni dvomiti, da je tudi slovenščina na Koroškem deželni jezik in je po ljudskem štetju leta 1900 večina prebivalcev v Slov. Biajbergu priznala slovenščino kot niaterni jezik. Državni osnovni zakoni pa so priznali vsem jezikom enakopravnost pri uradih in oblastni-jah. Ta določba ne velja samo za državne urade, marveč tudi za druge, torej tudi za občinske urade. Deželna vlada bi imela skrbeti za to, da se ta določba obveljavi. Slovenski občani pa so bili legitimirani, da se proti objavi razglasa o volitvah v nemščini pritožijo.
Krvav volilni Dol v Ml ji.
V južni Italiji sla kljub toliko liva-lisanega napredka in kulture zjedinje-ne Italije šc vedno moderna revolver in pa bodalca. Tudi ob sedanjih volitvah v državni zbor govorita v klasični deželi roparjev na skrajnem laškem jugu glavno besedo revolver in bodal-ce. Vladi je bilo že vseeno preveč, ker sc je neprestano poročalo o krvavih volilnih spopadih. Laški ministrski predsednik je zato brzojavno ukazal prefekt.om, da naj sc strogo ozirajo na postavne predpise glede na javno varnost in da naj ne dopuste nositi orožja ob volilnih shodih. Dokler se volitve ne končajo, aiaj tudi ne izdajajo novih orožnih listov.
Kako visoko plovejo ob sedanjem volilnem boju strasti na Neapoljskem, opisuje neapoljski »Mattino«. Izvaja: Tretjič sc jc žc v nekaterih dneh zgodilo, da so se v Mcrcato oddelku pri ljudskih shodih pripetili divji prizori. Surova poulična skupina mož, žena in
pouličnih fantalinov terorizira ulico. Po socialističnem shodu je pozval Ga-ribaldinec Cacchione zborovalce, da naj gredo mirno narazen. Večir.a je ubogala, a »scagnuzziji« (otroci ceste), ki so jih vodili moški in ženske, so napravili izprevod po starem Garibaldije-vem korzu. Strašno so kričali in metali kamenje na svetilnice in na policiste. Demonstranti so» nato korakali pred glavni kolodvor, kjer so grozno kričali, nadlegovali tujce »' metali kamenje. Policija je poizkušala sodrgo razgnati, a sprejeli so jih s kamenji in s streli iz revolverjev. Policisti in kara-binierji so večkrat ustrelili, da so priklicali pomoč. Ranjen je bil en kara-binier in dva policista tudi več demonstrantov je bilo ranjenih. Podobni poulični boji so zdaj v Nea^olju nekaj vsakdanjega. Vse bolnišnice so prenapolnjene s »političnimi mučvci«.
A ne samo v Neapolju. tudi po drugih južnejših krajih delujejo z nožmi, gorjačami in z revolverji. V Casoriji. Cataniji in po drugih krajih je bilo več ljudi ustreljenih.
PRETEP NA DUNAJSKI TEHNIKI.
Na dunajski tehniki so so 20. t. m. steph nemško - nacionalni in judovski dijaki. Rektorja, ki je miril, so nemški na^ionalci izžvižgali. Mir je šele nastal, ko so se judje odstranili.
ODSTOP MINISTRA ZA GALICIJO.
Poljska korespondenca poroča, da če postane dr. Leo trgovinski minister, odstopi minister za Galicijo.
ALBANSKI KNEZ.
Iz Bukarešta poročajo uradno, da kralj Karol nikdar ni svetoval svojemu sorodniku Viljemu von Wied, da naj sprejme ponujeni mu albanski knežji prestol. Kralj da se sploh ni bavil s tem vprašanjem.
TURŠKI V JETNIKI SE VRAČAJO.
Dne 19, t. m. jc dospelo v Carigrad iz Varne 3047 turških vojnih vjetnikov. Ko prestanejo karanteno, se odpošljejo v Ana-tolijo.
NESOGLASJE MED SRBIJO IN GRŠKO.
Iz Belgrada poročajo, da se je delo srbske in grške mejne komisije v okrožju Ortakoj zaradi nesoglasij prekinilo. Srbija zahteva Ortakoj z okolico 3 km, čemur pa Grki nočejo pritrditi. O nastalih difcrencah bodo odloČili v Londonu.
Slavile 100 lelne Dilke pri Lipskem Dalji-Uaosklli srednji šolan.
C. kr. II. državna gimnazija je praznovala v soboto dopoldne, dne 18. oktobra, spomin na stoletnico bitke pri Lipskem na zelo slovesen način.
Spored je otvoril g. ravnatelj s slavnostnim govorom, ki je trajal nad eno uro, ki je pa vkljub temu vsled svoje izredne zanimivosti in skrbne setave prav do konca ohranil pozornost številnega poslušalstva, Gospod ravnatelj je orisal z mar-kantnimi besedami najprvo svetovno situacijo, prešel nato na tedanje evropske razmere in proti koncu svojega govora obrnil pozornost na naše slovenske dežele.
Prostost, enakost in bratstvo ... to je bil program francoske revolucije, in ta program bi tudi morali odobravati, saj se strinja z osnovnimi nauki krščanstva. Toda kmalu se jc pokazalo, da so to le prazne besede: kajti dobili so moč v francoskem narodu silni prekucuhi, ki niso imeli pred nobeno stvarjo več spoštovanja, ki so hoteli vse preobrniti in postaviti na glavo, uničiti stare, častitljive prestole, da, še celo zatreti krščanstvo... In iz tega ozračja, iz tega čudnega vretja idej se pojavi naenkrat gigantska Napoleonova postava , ki je bil poosebljena energija in brezmejno častihlepje v eni osebi, ki je vse svoje moči posvetil grandijoznemu načrtu: podvreči si celo Evropo in ji vladati.,.
V nadaljnem govoru jc nato gospod ravnatelj Štritof v markantnih slikah spremljal Napoleona na vseh njegovih zmagoslavnih potih in obenem tudi omenil in označil načrte nasprotnih mu držav in vladarjev. Spremljali smo z zanimanjem Napoleona v njegovem zmagoslavju, obenem pa tudi začeli slutiti njegov padec, ki se je začel že v Španiji, ki ga je še v jasnejši luči pokazal nadvojvoda Karol pri Aspernu in ki ga je izvršil Kutuzov pri Moskvi in knez Schvvarzenberg pri Lipskem.
Ruska pest je ubila Napoleona pri Moskvi, bitka pri Lipskem je zapečatila njegovo srečo za vedno. Kar je pozneje sledilo, so bili samo še onemogli poizkusi brez večjih posledic. Konec velikega Napoleona je bil tragično samoten na malem otoku sv. Helene. — Slovenske dežele so se pa z veseljem in zavestjo v boljšo bodočnost povrnile v naročje habsburške države in z združenimi močmi, kar jc najboljše geslo za Avstrijo in tudi geslo našega presvitlega vladarja, »o se kmalu za-
celile hude rane, ki nam jih je vsekala kruta vojska.
Zanimiva in zelo živahno prednašana izvajanja so našla pri profesorskem kolegiju in pri praznično zbranem dijaštvu živahen odmev. Zbrano dijaštvo ie gospoda ravnatelja navdušeno aklamiralo.
Pevske točke (Nedved: »Avstrija, ti dom si moj« in ^-Slovenska dežela«) pod vodstvom g. učitelja glasbe Jos. Vedrala so učenci izvajali z izredno preciznostjo. — Dr. Anton Merhar, katehet na zavodu, je za to slavnost zložil lep monolog »Napoleon v Moskvi«, ki ga je precej dobro prednašal šestošolec Grden. Sledila je še ena glasbena točka na vijolini, ki se je po-roljno izvršila. Prav posebno veselje in pozornost dijaštva pa je vzbudila dramat-ska slika »Sekacijon«, ki jo je župnik F. S, Finžgar iz svoje igre »Naša kri« zanalašč za to priliko zelo spretno in efektno priredil. Spretnosti pisatelja se je pridružila še spretnost igralcev, ki so pod požrtvovalnim vodstvom prof. Robide igrico zelo vestno naštudirali in prav v detajlih zelo izborno izvajali. Kdor jc bil pri zadnji generalni izkušnji in potem pri slavnostni predstavi, je lahko konstatiral velik napredek; naj omenim samo francoskega poveljnika, ki je očividno zelo napredoval in izborno rešil svojo ulogo. Omenjati ostalih igralcev skoraj ni potreba, ker lahko z mirno vestjo vse pohvalimo, da so izborno rešili uloge, n. pr. kmet Kos in mežnar Groga. — Igra je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem.
Za prireditev si jc stekel ižrednih za« slug g. prof. Robida. Gospod ravnatelj je s svoje strani tudi naštudiranje igre zasledoval z največjim zanimanjem in zaslužne dijake tudi primerno pohvalil, kar je v di. jaštvu vzbudilo pogum za nadaljno delo v tej smeri. G, kanonik Šiška je pa po posredovanju prof. Robide zavodu brez. plačno posodil kulise in garderobo »Ljudskega odra«, za kar mu gre najiskrenejše priznanje.
Celo slavnost je harmonično zaključila cesarska pesem, ki so jo navzoči stote oa. slušali,
XXX
V lepo z grbi avstrijskih kronovin, s cvetjem in doprsnim kipom Njega Veličanstva okrašeni telovadnici zbrali so se gojenci obeh učiteljišč in vadnic, da proslave za Avstrijo tako pomembni dan. Pevski zbor s spremstvom domačega orkestra je zapel »Lepo našo domovino«, ki so jo gojenci navdušeno pozdravili. Ko je zaigral še orkester, je nastopil slavnostni govornik g. prof. dr. Orel in pojasnil pomen one velike tro-dnevna bitke pri Lipskem za evropsk« države, zlasti tudi za Avstrijo. Pri tem je tudi opozoril na delo Francozov na Kranjskem in na usodno razdelitev slovenskih dežel, ki jih je zopet združila pod roko Avstrija, ki ji gre predvsem tudi slava, da je s svojo številno najmočnejšo vojsko in s svojimi odličnimi vojskovodji (Sclmarzenberg, Radetzky) odločila zmago v prid zaveznikom. Z »Živijo<;-klici cesarju in s cesarsko pesnijo se je končalo slavlje.
UPRAVNO SODIŠČE IN UPRAVNI ODBOR NA ČEŠKEM.
»Čas« poroča, da je vlada, predno je ustanovila upravni odbor za Češko, dotični Najvišji patent predložila upravnemu sodišču ter ga vprašala za mnenje. Upravno sodišče je pismeno izjavilo, da je ustanovitev upravnega odbora pravno veljavna.
NADOMESTNA VOLITEV V BOSNI.
Pri nadomestni volitvi v drugi ku-riji moliamedanskega volilnega okraja Dervent—Bosenski Brod—Gradiška— Doboj je bil izvoljen Falihagič. Proti kandidata ni imel.
SVETA GORA ATOS GRŠKA.
Dne 18. t. m. so zastopniki vseh samostanov na gori Atos podpisali listino, glasom katere pripade sveta gora Atos Grški
SRBIJA IN KUCOVLAHI.
Rumunski listi poročajo, da je srbska vlada pripoznala Kucoviahom popolno avtonomijo na cerkvenem in kulturnem polju. Za te Rumune se ustanovi posebna škofija v Bitolju.
Iz slovanskega svela.
Velikodušna oporoka češkega rodoljuba. Tc dni je umrl bivši ravnatelj predilnice v Benešovu na severnem Češkem Fr. Šubert-Spiegel. Dasi ga je bila usoda zanesla v kraj, kjer živ6 skoraj sami Nemci, je vendar ostal zvest svojemu narodu. V svoji oporoki se je domislil tudi svojega rojstnega kraja Uocna, ki mu jc volil 50.000 K v občinske dobrodelne namene in 45.000 kron za zgradbo sirotišnice. Za sirotišnico je bil že prej enkrat daroval 5000 kron. Rajni je zaspal v Gospodu ravno na dan, ko mu je b'l občinski zastop V Ilochu odposlal diplomo častnega meJčaLStvn«
Dr. Tresič-Pavičič je bil v Belgradu odlikovan z redom sv. Save 111. vrste.
Shod srbskih škofov v Belgradu.
»Riječke Novine« poročajo: Koncem meseca oktobra po starem koledarju se snidejo v Belgradu vsi metropoliti in škofje iz Srbije. To ima biti prvi cerkveni zbor zjedinjene Srbije. Razpravljalo se bo o raznih cerkvenih potrebah in vprašanjih na Srbskem. Poleg tega imajo biti zasedene štiri prazne stolice in sc ima skleniti obnovitev starega patriarhata v Peču.
Bolgarsko trgovsko brodovje se v kratkem pomnoži z velikim novim potniškim parnikom »Car Ferdinand«, ki ga je bolgarsko parobrodno društvo naročilo v inozemstvu in jc ravnokar dovršen. Novi parobrod obseza 4000 ton in ima brzino 16 morskih milj. Urejen je popolnoma moderno ter ima 125 kabin prvega im ravnotako drugega razreda. Stane 1 milijon kron.
Ustanovitev zavarovalne delniške fUružbe v Belgradu. Minister za narodno gospodarstvo v Belgradu je izdal dovoljenje za ustanovitev zavarovalne delniške družbe »Jugoslavije« z glavnico 1 miljon dinarjev v zlatu.
Prlncezinja Jelena odlikovana. Kralj Peter je princezinji .Telesi Pe-trovni za njene zasluge pri strežbi ranjencev podelil križec za usmiljenje.
Dnevne novice.
NAVODILO DEŽELNE VLADE OKRAJNIM GLAVARSTVOM V ZA-DEVI SESTAVE VOLILNIH IMENI-KOV.
C. kr. deželno predsedstvo je izdalo še včeraj na vsa okrajna glavarstva sledečo okrožnico, ki mora danes že biti v posesti vseh okrajnih glavarstev:
Ljubljana, 20. oktobra 1913. — Št. 3051/pr. — Po ravnokar došli vesti je občinske predstojnike rubrika »Plačevanje davka več ali manj kot 8 K« v uporabo poslanih tiskovinah volil, list pripravila deloma v zmoto. Vaše blagorodje se vsled tega naproša, takoj po prejemu tega odloka poučiti občinsko predstojnike o volilni pravici za deželni zbor in o itozadevnem vpisovanju volilnih upravičencev v volilne listine in jih jih pri tem zlasti opozoriti na določbe § 13., al. a) zakona z dne 26. avgusta 1908, št. 18 clež. zak., po katerih imajo tudi volilno pravico za deželni zbor spričo splošnih določil, navedenih v § 10. deželnega volilnega reda vsi oni po veljavnem obč. redu k volitvi v občinski zastop upravičeni in po § 16. in 16. a dež. vol. reda od volilne pravice neizključeni občani, ki spadajo v občinah s tremi volilnimi razredi v prvi in drugi volilni razred ter plačajo v tretjem volilnem razredu najmanj 8 K direktnega davka.
Iver ima po veljavnem obč. redu Vsaka občina tri volilne razrede, odpade al. b) navedenega paragrafa.
V deželnozborslco volilno listino se morajo torej vpisati vsi občinski volilci L in II, volilnega razreda brez ozira na to, ali plačajo več ali manj kot 8 kron davka, če odgovarjajo tudi v drugih ozirih zahtevam zakona.
Zadostuje, ako so dotični volllcl rolilni upravičenci v I. in II. volilnem razredu občine. Cenzus 8 K pride le v poštev pri občinskih volilcih III. volilnega razreda (§ 15. d, točka 2, veljavnega občinskega reda).
Rubrike o plačevanju so se obdržale v tiskovinah volilnih listin samo v stati stične namene, kar naj se tudi omeni občinskim predstojnikom.
C. kr. deželni predsednik: Schwarz,
»Moj greh« tako slikovito opisal blago-nosno delovanje »političnih falotov« in njihovih »zlatih ur« in »srebrnih žlic« v liberalni stranki. Dr. Tavčar se zaletava v poslanca Gostinčarja, ker je menda pozabil, da smo ponatisnili le, kar je pisal »Slovenski Narod«, izpremenili smo le besedici »klerikalec« in »liberalec«. Dr. Tavčar s tem, da pravi k tem ponatiskom, da je to lopovstvo, ker je poslanec Gostinčar kot državni poslanec imun, pisavo svojega glasila sam najbolj obsoja, obsoja pa tudi samega sebe, ker je bil dr. Tavčar takrat, ko so bili volivci še tako potrpežljivi, da so njega imeli za državnega poslanca Ljubljane, ves čas imun odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«. Ali takrat pa to ni bilo lopovstvo? Sicer pa smo nekaj najsurovejših »Narodovih« izbruhov še prezrli. Kaj bi rekli »rahločutni« liberalci, če bi mi zapisali: »Čc bi volivci s poleni in cepci na glavah liberalnih občinskih svetnikov napravili primerna znamenja, bi jim take pobotnice za liberalno javno delovanje nihče nc mogel zameriti.« Prosimo, tako hujskanje je v »Narodu« smelo iziti, seve, da so bili namesto besedic ljubljanski liberalni občinski svetniki »klerikalci« in »klerikalni poslanci«. Ljudje, ki vodijo tak boj, se pač bore brez upa zmage. V nedeljo popoldne se bodo zbrali zaupniki takega umazanega boja v ljubljanskem »Narodnem domu« na shod »zaupnikov narodno-napredne stranke iz cele dežele«. Kdor misli, da bo kaj dela napravil, če bo glasnik »Narodovih« psovk, naj le pride in naj tako pokaže koliko je vredna njegova resnost in poštenost. Obračun je blizu — množice poštenih mož bodo pomagale stranki dela, Slovenski Ljudski Stranki napraviti končni, temeljiti obračun z onimi, ki v svojem časopisju samo psujejo in katerih edino delo je na papirju krasti čast in dobro ime vsakemu, ki noče zaiti v liberalno gnojnico.
rl- G. Jos, Dular ne kandidira več. iVzrok družinske razmere. Zahvaljuje se volilccm novomeškega, krškega in kostanjeviškega okraja za izkazano mu čast in zaupanje tekom 12 let. Ko to beležimo po njegovi izrečni želji, nam je sveta dolžnost iskreno se zahvaljevati g. Dularju za vestno poslaniško delovanje ter smo prepričani, da ohrani svojo požrtvovalnost in delavnost stranki še naprej.
. . + ®rc2 upa zmage. Liberalno časopisje s svojimi psovkami in surovostmi, katere je po stari navadi privleklo v vo-Jivni boj, najjasnejše kaže, da se zaveda, da je liberalna stranka že pred bilko za novi deželni zbor poražena, da je na tleh se pred bojem Pri tem je liberalno časopisje tako konfuzno, da niti svojih lastnih psovk vec ne pozna. V par noticah smo namreč ponatisnili prosto po »Slovenskem Narodu« par najlepših liberalnih izbruhov na naso stranko, in občinstvo se je čudilo, kako resnično se te psovke prilegajo na delovanje liberalne stranke in njenih mož. Kaditcga je »Narod« ves razburjen, listi »Narod«, ki je tatove in lopove metal na našo stranko, dočim je vendar že dr. Triller v zadniem svoiem obramtmem članku I
-f- Socialnodemokratični volivnl shod v Žireh je prav na tihem priredil Etbin Kristan v nedeljo. Kaj da je govoril, ni vredno poročati. Požiral je deželne milijone, državne kanone, »zlobno goljufane-ga« Pavšlarja, temeljito je dokazal na podlagi vodiške Johance, da ni klerikalizem za nič, bolj na rahlo se je dotaknil tudi liberalcev, a previdno, ker je vedel, da bi bilo nerodno prav sedaj razdreti z njimi. — Zanimivejše pa je to, da je za shod najbolj agitiral suspendirani učitelj L. B a e b -le r, ki je ob tej priliki tudi naprosil Kristana, naj pospeši z vsem svojim vplivom rešitev rekurza pri naučnem ministrstvu, da bo mogel vsaj že kmalu izginili iz Žirov v že davno zasluženi pokoj. — Druga zanimivost pa je ta, da si socialni demokrati niso upali shoda razglasiti in so v zadnjem trenutku lovili može, idoče od sv, maše. Hujše škode pa ni bilo. Zborovalni prostor je bil pa srečno izbran: na vrtičku pred Katrnikovo hišo, kjer se navadno ustavljajo •—• cirkusi in menažerije.
-H Zapostavljanje Slovencev pri c. kr. državnih železnicah. Progo tržaškega železniškega ravnateljstva merijo 1031 km in od teh jih teče 1003 km po slovenskih tleh. Nadalje teče tudi 262 km prog beljaškega ravnateljstva po slovenskem ozemlju. Kljub temu pa nimamo v centralnih železniških uradih nobenega slovenskega uradnika. Po sorazmerju pro.g pa bi moralo biti v beljaškcm ravnateljstvu 147 slovenskih uradnikov, v tržaškem ravnateljstvu pa po sorazmerju prebivalcev 328 jugoslovanskih uradnikov, 80 uradnikov laške in le 13 uradnikov nemške narodnosti. Po podatkih z 31. decembra 1912 šteje beijaško ravnateljstvo 700 uradnikov. V sorazmerju s progami, ki teko po slovenski in (nemški zemlji, bi moralo biti pri tem ravnateljstvu 154 ali 22 odstotkov slovenskih uradnikov, v resnici so pa samo trije. Tržaško železniško ravnateljstvo je štelo 31. decembra 1912 485 uradnikov. Po razmerju prebivalstva bi moralo biti 357 uradnikov slovenske in hrvatske, 86 laške in 15 uradnikov nemške narodnosti. V resnici pa je Slovanov 145, Italijanov 51, Nemcev pa 262. Pri sedanjem razmerju uradništva je skoraj polovica več uradnikov nemške narodnosti, kakor pa uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti. Iz navedenega je jasno razvidno, kako se zapostavlja Slovence pri c. kr. državnih železnicah.
—- Morilec ln ropar Marijane Kraj-nik, gostilničarke v Zmincu nad Škof-jo Loko, aretiran. Iz Zagorja ob Savi nam poročajo: Dne 18. t. ni. zvečer prejelo jo tukajšnje orožništvo iz Škofje Loke migljaj, da sc morilec Krajnikovc bržkone nahaja v Zagorju ali v okolici. Nato je naše orožništvo uvedlo strogo preiskavo in iskanje, a žal za morilcem ni bilo nikakega sledu. Orožništvo s svojim vodjem g. Legatoni na čelu je v .noči od sobote na nedeljo in nedeljo celi dan bilo na nogah in preiskalo vse kraje, kjer bi se imel morilec nahajati, toda brez vsakega uspeha. Naposled pa jc ,v nedeljo proti večeru stružmoi-
ster Legat nekje Cul govorico, da se je neki neznan sumljiv mlad človek odpeljal z nekim dopoldanskim vlakom v nedeljo proti Ljubljani ali Celju in da se baje zopet vrne ter da bode pri tukajšnjem rudniku službo nastopil. Nato je orožništvo sklenilo stražiti vsak vlak. In res, po vsem trudu jim
je bila sreča mila. Ko je zvečer ob pol
8. uri privozil vlak iz Ljubljane, izstopil je mlad človek, katerega je gospod Legat v spremstvu gg. orožnikov Oreli-ka in Erjavca aretiral. Bil je to res morilec Krajnikove, ki pa je spočetka trdovratno tajil ter orožnikom rekel, naj ga pustijo na miru, ker z njim nimajo ničesar opraviti. Ko pa je uvidel, da ima orožništvo za njim pravi sled, je umor priznal, ponosno rekoč: »Jaz sem jo, ja, pa bom že pri sodniji povedal.« Ko je to povedal, nabralo se je na postaji mnogo ljudi, ki bi se bili morilca lotili, če bi ga ne bili orožniki ščitili. Ženske so kričale: »Petletnemu otroku je. umoril mater!« Slednjič je morilec še izpovedal, da se piše Ivan Pivk, rojm 24. novembra 1893. leta v Sovodnji, občina Nova Oselica, polit, okraj Kranj. Izpovedal je, da je prišel na dan umora po 6. uri zjutraj s sekiro v roki, katero je vzel v bližnjem kozol cu, v vežo umorjenke ter našel ondi malega fanta in Krajnikovo. Hladno krvno je rekel: Najprvo sem jo udaril s sekiro po glavi, da je precej padla na tla, nato sem jo še parkrat na tleh in potem, ko je še brcala, sem jo še dvakrat fest z nogo sunil. Otrok pa jc zbežal, če ne bi bil še njega. Nato sem šel v sobo, vzel iz omare približno 90 kron denarja, dve žepni uri in eno žepno električno svetilko. Nato sem šel v grmovje in tam vrgel sekiro proč, ker je bila krvava. — Tako je izpovedal morilec Pivk v navzočnosti množice ljudi, ponosno, kakor bi bil pobil ono zver, ki se baje nahaja v štajerskih planinah. Denarja se jc sedaj še pri njem našlo 14 K 97 h. Gosp. Legatu, kakor tudi ostalemu moštvu, ki se je potrudilo, da je prišel morilec in ropar Kraj nikove v roke pravice, gre vse priznanje.
—	Kranjska industrijska družba
je sklenila na svojem občnem zboru 20. t. m., da izplača za poslovno leto 1912./13. dividendo 20 Iv od delnice z nominalom 200 K.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Angele Jurečič-Kumelj, ki je radi bolezni na dopustu, je imenovana abs. učit. kandidatinja Hermina Stiene za suplentinjo na ljudski šoli v^Štrek-Ijevcu.
r— Hrvaški rokoborec Marijan Ma tijevič poizkusil izvršiti samomor, ker ga je premagal Bavarec Seppl. Pretekli potek jo poizkusil izvršiti v nekem hotelu hrvaški rokoborec Marijan Matije-vič samomor. Izpil je karboino kislilno. Junak iz Like, ki je z rokami lomil železo kot steklo in ki ni poznal zmagovalca nad seboj, se je namreč nedavno boril v Osjeku z Bavarcem Scpptom. Matijevič je Bavarca večkrat zmagal, končno pa je vendar podlegel Sepplu. To ga je zelo potrlo in čutil se je tako prizadetega na svojem slovesu, da je nenadoma odšel iz Osjeka in blodil nekaj dni po Ogrski. Končno je dospel v Zemun, kjer je v nekem hotelu poizkusil izvršiti samomor s tem, da je izpil karboino kislino. Zapustil jo pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor z namenom, izogniti se sramoti, v katero ga je pahnil Seppl, ki jc zmagal samo z zvijačo. Pred poizkusom samomora je poslal tucli pismo listu »Male Novine« v Zagrebu ,v katerem pravi Matijevič, da jc v raznih drugih mestih r. lahkoto premagal vse tekmece, a najlažje Seppla. V Osjeku pa mu je Seppl obljubil, da ga nc bo poizkusil vreči pred 10 minutami, na kar jc tudi on v svoji dobroti pristal. Seppl pa jc predčasno uporabil trik v trenutni nepaz ljivosti in ga vrgel na tla. Nato je Matijevič odpotoval na Ogrsko, a je zamudil vlak, da bi mogel ponovno dospeti na boren je spričo mestnega župana. Tega je pozneje prosil na kolenih, naj mu dovoli, da se še enkrat ogleda, s Sepplom, a brez uspeha. Zaradi nekih groženj je bil izgnan in tako ni dobil prilike, da bi prepričal občinstvo, da vrže Seppla v dveh minutah. Te bla-maže ni mogel prenesti in zato je iskal v smrti rešitve. V pismu pravi na kon-cu: »Z Bogom hrvatska zemlja, pozdravlja te pred smrtjo Tvoj junak iz Like!« Kakor poročajo, je stanje Mati-jevSčevo zelo opasno. Kadar se zave, kliče samo Sepplovo ime in prosi, naj mu puste umreti.
— Vojaška odlikovanja. Z vojaškim zaslužnim križcem sta odlikovana polkovnik 17. pešpolka Ivan Neu-bacher iu rač. stol nik 17. pešpolka Otmar Glaser. Najvišjo pohvalo za uspešno službovanje je dobil nadpo-ročnik 17. pešpolku Hugcin Wehansky.
—	Sumljivo kolo. Pred kratkim se je zglasil pri kovaškem mojstru Francetu Prevanju neki mlad človek, ki so je predstavil za kovaškega pomočnika z imenom Janez Striedenger, vsaj tako se mu jc legitimiral ter mu ponujal na prodaj kolo za 30 K. Zmenila sta se, da mu izplača takoj na roko 10 K, ostanek 20 K pa naj mu pošlje pod tem naslovom poštnoležeče v Beljak. K sreči dai Prevali j a tega ni storil, kajti dognalo se je, da je bil dotični kolo, katerega vrednost znaša HO kron, ukradel uslužbencu užitninskega zakupa v Planini Francctu Sprajcerju, kateri pa biva sedaj na Brezovici. Kolo sc je lastniku vrnilo, neznani tat se pa zasleduje.
—	Skrajna surovost. Janez Svetek, 131etni sin posestnika Jakoba Svetka, je stal mirno pred liišo svojega očeta v Bizoviku. Mimo je prišel Anton Svetek, zidarski pomočnik, kateri je brez povoda z zaprtim nožem napadel dečka ter ga dvakrat po glavi in enkrat po hrbtu udaril. Ko ga je za to dečkov, očo Jakob prijel, napadel je tega z odprtim nožem, a sc mu je ta k sreči tako sprelifo umikal, da ga ni mogel' raniti. V tem je prišel na lice mesta tesar Janez Vrbinc, ki je napadalca pošteno oštel. Sedaj se je pa tega z odprtim nožem lotil in Bog ve, kako bi stvar izpadla, da sc ni med tem časom fantov oče oborožil z neko palico, s katero jc Antona Svetka dvakrat po desni roki udaril, da bi mu nož zbil. Sedaj jc pa fantovemu očetu še na pomoč priskočil napadeni Vrbinc, katerima se je posrečilo nadapalcu odvzeti nož. Zaslužena kazen surovemu napadalcu go? tovo nc bode odšla.
—	Živa zgorela jc petletna Frančiška Novak, posestnikova hči v Podlipi, župnije Raka. Bila je na njivi, kjer jc njen oče Franc Novak oral, medtem se je pa neopažena odstranila in hitela k opjuju, kjer je bil zakuril neki pastir. Komaj je bila deklica pri ognju, pa sc ji je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč in je skušal z golimi rokami pogasiti ogenj njene goreče obleke, a bilo je brez uspeha njegovo prizadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in nekoliko ur pozneje je dekletce za opeklinami umrlo. Tudi oče sc je med gašenjem liudo opekel na obeh rokah, zakar se zdaj zdravi v kandijski bolnišnici.
—	Kolo izpred hiše odpeljal. Železniški delavec Anton Močnik iz Trzina je prislonil svoje kolo na zid domače hiše. Mimo je prišel neki okolu 20 let stari popotnik, kateri si je kolo prilastil in ž njim 'neznano kam izginil. Po storilcu se poizveduje.
Dvorni svetnik prof. dr. Fr. Lanrln umrl. Dne 17. t. m. jc zaspal v Gospodu na Dunaju redni profesor cerkvenega prava na dunajski bogoslovni fakulteti, dvorni svetnik dr. Fr. Laurin, star 84 let. Rojen je bil v Jesenu na Češkem. Leta 1861. jc postal privatni docent cerkvenega prava na praškem vseučilišču, ocl koder je prišel na Dunaj, kjer jc služboval do umirovljenja. Bil je dekan praške bogoslovne fakultete, bil je redni član Češke akademije ved, literature in umetnosti. Dr. Laurin se je prišteval k najznamenitejšim kano-nistom, in njegovo ime je mnogo veljalo nc lc v Avstriji, ampak tudi v tujini. Bil je tucli na slovstvenem polju neumorno delaven. Poleg drugega je napisal celo vrsto študij. Na Dunaju j« bil splošno znan in priljubljen.
—	Z južne železnice. Imenovan je Ru« dolf Jakhel, revident v Ljubljani, za po-stajenačelnika v Zalogu. Prestavljeni so: Ivan Rihar, postajenačelnik v Št. Petru na Notranjskem kot revident v Beljak, glavni kolodvor; Karol Stefin, revident in postajenačelnik v Zalogu, kot postajenačelnik v Št. Peter na Notranjskem; asistenti Viktor Dcvetak iz Logatca v Trident, Jožef Černe iz Hrastnika v Logatec in Franc Ljupša iz Logatca v Hrastnik,
—	V Trnovem na Notranjskem je
»Orel« pretečeno nedeljo dne 19. t. m. priredil v društveni dvorani jako dobro uspelo vinsko trgatev. Dvorana jc bila nabito polna. Pohvaliti moramo naše Orle, da v vsakem oziru jako vrlo delajo. Glede iger nam je omeniti, da so bile dobro igrane; svetovali bi pa igralcem, da v prihodnje bolj odločno in glasneje izgovarjajo besede; tudi sprememba glašu naj sc izvrši bolj naravno ker siccr to posebno moti in kazi splošen učinek na občinstvo! Pohvaliti je treba dobro in točno postrežbo gostilničarja gosp. Iztoka, ker jc pokazal, da je mož na pravem mestu. Konečno sc ne motimo, ako rečemo, da je bil tudi gmoten uspeh povol.jen, kar bode vsekakor všeč bratu blagajniku!
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Mihvaukeeju, Wis., je umrl Slovenec A. Zore, doma nekje na Gorenjskem. V istem mestu se je dne 23. septembra ustrelil rojak F. Cuk-ljati. Doma je bil iz Palce na Spodnjem
štajerskem. V Clevelandu, Ohio., jo umrl dne 23. septembra rojuk Janez Kline v starosti 29 let. Ranjki je bil rojen v Št. Jurju pri Mirni peči na Dolenjskem.
— Demonstracije v Zadrti. Iz Za-dra poročajo: Ko so se v nedeljo zvečer vračali hrvaški »Sokoli« z nekega izleta v mesto, je priletel skozi okno neke hiše nek težak predmet, vsled česar je bil ranjen nek policijski stražnik. Policija je s pomočjo orožnikov le s težavo preprečila, da »Sokoli« niso vdrli v dotično hišo in je bil ob tej priliki tudi neki stražnik ranjen od kamna. Večjo množico Italijanov, ki se je zbrala, je zadrževal kordon policajev, vsled česar so ti kriče demonstrirali. Pozneje je prišlo do spopadov med Hrvati in Italijani. Vseh skupaj je bilo aretiranih 28 oseb.
LManske novice.
lj člane hrvatske opere sprejme jutri ob 5. uri 16 minut popoldne na kolodvoru gledališka komisija iz obč. sveta. — Slovenci, prihitite pozdravit brate!
lj In naši Hrvatje? V Ljubljani jc veliko Hratov, med temi nekaj velc-uglednih trgovcev, zdravnikov, farmacevtov in hišnih posestnikov. Opozarjamo, da dospo njihovi rojaki iz Zagreba v sredo zvečer ob 5. uri 46 minut v Ljubljano ter sc nadejamo, da v gledališču ne bo nikogar manjkalo. Slovenci in Hrvatje v Ljubljani sprejmo hrvatsko opero iz kraljevskega Zagreba v bratski slogi, kakor vselej.
lj Stenografski kurz S. K. S. vsa-ko sredo od pol 8. ure do 9. ure in vsak petek od 7. ure do pol 9. ure.
lj Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, dne 28. oktobra t. 1., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani.
lj O »demonstracijah« v Ljubljani poročajo razni listi, in kar je posebno zanimivo, priznati moramo, da se v lažeh kosa — nemško in slovensko liberalno časopisje. Vsak je vse videl »po sveje«. Kakor nemško časopisje »demonstracije«, katere so izzvale, kakor vnovič konstatiramo, nemške strnjene kolone, tako sprejme liberalno časopisje napade na policijske funkcionarje od vsakega, ki jih slučajno prinese v uredništvo, ne da bi se prepričalo, ako so resnični ali ne. Odgovoriti moramo na tem mestu pa tudi na podle in neutemeljene napade na odredbo policije. Naš poročevalec n, pr. je bil priča, da je policijski oficijal Fink — s čepico na glavi — torej je ni izgubil, kakor Dan« poroča — v mirnem in dostojnem, pa tudi v resnem tonu razgrajače opominjal, da je razgrajanje nedopustno. Opozoril je razgrajače tako slovensko, kakor tudi nemško skupino, na posledice. Razganjal ljudi pa sploh ni, ampak zahteval je le mir in red. — Tu stopi njemu nasproti neki delavec nemškega gledališča. Tega imenuje »Dan« za »gospoda« — piše se Koleša — mi ga pa karakteriziramo po njegovem nastopu za agenta provokaterja-kajti ugovarjal je na prav neumesten način odredbi in zahtevi policijskega funkcionarja; hotel je s tem delati nekako razpoloženje za nadaljevanje ustavljenega razgrajanja, — kar se mu pa pri energičnem nastopu policije ni posrečilo. Šel je v zapor. Vprašanje je sedaj samo, kdo je najel tega agenta provokaterja, Nemci, v katerih službi je delal, ali pa Danovci, ki ga zagovarjajo? — Upamo, da bo preiskava to dognala. Obnovimo pri tej priliki našo zahtevo, da c. kr. državna policija enkrat za vselej prepreči, da si pri-svoja nerazsodna mladina te ali one narodnosti oblast nad ulico. Ne privoščimo nobenemu kazen; če pa drugače ne gre, treba je zahtevati tudi od policije toliko odločnosti, da bo po ljubljanskih ulicah tisti mir, katerega zahteva naše prebivalstvo. Končno zabeležimo nekaj o našem opazovanju nastopa policijskega nadzornika T u r n e r j a. Res je, da Turner ni bil tako miren, kakor bi se lahko od njega zahtevalo, ali naš poročevalec, kateri je bil ves čas pred škofijo, ni opazil, da bi po nepotrebnem proti razgrajačem nastopil. Vsekakor pa priporočamo g. Turnerju nekoliko več takta — pribijemo pa, da je v >Danu« njemu predbacivano obnašanje močno pretirano in ravno radi tega ne bo imelo posebnega uspeha. Po našem mnenju se bo preiskava tako končala, da je poročilo »Danovo« pretirano in zavito. Naše mnenje je, da so bile eden glavnih vzrokov neljubih prizorov strupene nemške vrste tik pred vojaško godbo. Drugič naj policija vsako strnjeno vrsto onemogoči, pa bo več miru in reda.
lj K aretaciji vlomilcev Pavlica in Jereba poročajo iz Celovca: Preteklo nedeljo zvečer sc jc v nekem tukajšnjem prenočišču nastanil nek mlad človek v sivi obleki in sobo takoj plačal za dva dni. V ponedeljek dopoldne je odšel, češ, da gre obiskat nekega svojega prijatelja, a se ni več vrnil. Ker sc jc osebni popis popolnoma strinjal
z Ivanom Pavličem, ki je bil aretovan V ponedeljek dopoldne, je policija kon-fiscirala njegove stvari v gostilni. Našli so štiri ponikljane žage za železo, klešče za zobe dreti, ki so bile ukradene nekemu zdravniku, daljnogled in večjo množino nerabljenih poštnih nakaznic in razglednic, ki so bile bržkone ukradene v kaki tobačni prodajalni. Našli so tudi še nekaj drugih stvari, o katerih so dognali, da so bile ukradeno, ter vse izročili preiskovalnemu sodniku. Zločinca, od katerih je bil eden že 11 let, drugi pa 16 let v prisilni delavnici, se bosta morala zagovarjati pred ljubljanskim porotnim sodiščem, ker sta svoje največje zločine izvršila na Kranjskem.
lj Nevarnega ptička je orožništvo v Št. Vidu prijelo na Broclu v osebi Janeza Luško v c a, 16 starega bajtarja sina, ki je na sumu, da je v Ljubljani izvršil več žepnih tatvin. Oddali so ga v zapore tukajšnjega okr. sodišča.
lj Mašinist, ki je odslužil vojno mornarico, jako vešč delavec, išče primerne službe. Blagohotne ponudbe na naše upravništvo.
Nemci in lipske slavnosti.
S Spodnje Štajerske in Koroške smo dobili in priobčili več poročil o čudnem duhu, ki je preveval nemške priredbe v spomin lipske bitke. Morda bi kdo mislil, da so Slovenci iz narodnega nasprotja malo prečrno videli; temu pa ni tako. Danes imamo na razpolago nemški vir, ki potrjuje naša poročila. »Karntner Tag-blatt« z dne 21. t. m. prinaša uvodni članek pod naslovom: »Ali še živimo v Avstriji?« V članku izvaja, kako so se sobotne slavnosti pri odkritju spomenika na lipskem polju vršile v znamenju tiste ideje, ki je pred 100 leti slavila zmago na tem polju: ideje skupnosti in vzajemnega dela. Ta lepa misel, tako izvaja list dalje, bi bila morala prevevati vse slavnosti, prirejene v spomin lipske bitke, toda v Celovcu ta misel ni prišla do veljave. Malenkostne koroške nemške strankarske razmere so preprečile, da bi bili pri slavnosti sodelovali vsi državi zvesti življi. Nestrpnost in zlorabljanje ljudske misli v strankarske namene sta se zažrla tudi v to slavlje in povzročila, da so se vršili prizori, ki spadajo v beznice, nikdar pa v okvir take priredbe. Z vzem poudarkom in resno je treba dalje vprašati, zakaj so se pri tej slavnosti tako boječe ogibali avstrijske patriotične misli? Zakaj se je vedno imenovala le Nemčija in Prusija in navajali samo pruski vojskovodje? Zgodovina ve, da bi zmaga na lipskem polju brez pomoči Avstrije nikoli ne bila mogoča. Kako revna in zgodovinsko neresnična je bila sobotna celovška slavnost! To ni bila nikaka patriotična spominska slavnost, in tudi ne narodna, marveč čisto navadna strankarska prireditev, iz katere so zveneli glasovi, katerih odmeva danes nočemo slišati; glavno glasilo koroškega liberalizma označuje to priredbo kot vršivšo se v znamenju nemškonacionalne visoke misli (»Freie Stimmen« št. 241). Kaj bi bilo z Nemčijo leta 1813. brez sodelovanja vseh različnih narodov Avstrije? Res, lepa in idealna je bila pruska V6taja, toda kaj bi bila nasproti Napoleonovemu svetovnemu gospodstvu brez zunanje pomoči zmogla! A svobodomiselno koroško časopisje ve te dni tako malo povedati o avstrijski pomoči v velikem osvobodilnem boju; vseh vojskovodij se hvaležno spominja, le Schwarzen-berga, zvestega Avstrijca, vrlega, premišljenega feldmaršala zveznih armad to časopisje noče poznati. Zares sramotno je, da se zasluge lastne domovine tako hitro pozabijo. Tako celovški »Tagblatt«, ki je vso stvar zelo prizanesljivo povedal in se izognil vsaki podrobnosti. Ni težko uganiti, da so se v Celovcu pri tej slavnosti godile take reči, da je za Slovence le častno, da jih niso k nji povabili. Enako je bilo v Celju — in tudi v Ljubljani so gotovi nemški življi skušali celo stvar izrabiti v istem smislu, ko so poslali nemške strupene kolone dražit na cesto. Ljudje, ki so se pri patrijotičnih proslavah bitke pri Lipskem tako obnašali kot so se v Celovcu in Celju, nimajo pravice dajati nauke drugim, najmanj pa razblinjevati malenkostne in brezpomembne dogodke v Ljubljani. Ljudje, ki imajo za boga Schonererja, ki je pri lipski proslavi na Dunaju pozival, naj navzoči kličejo »Heil Kaiser Wilhelm, dem Rufer und Verkiinder des germanisehen Zukunits-gedankens« in je pri tej priliki govoril za razbitje sedanje Avstrije, naj ob lipski proslavi lepo molče o patriotizmu.
PRED ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA.
Malone vse veliko stranke .so sc včeraj posvetovale, kakšno stališče cla zavzamejo. Ruslni so sklenili, da nastopijo z najostrejšimi sredstvi proti vsakemu parlamentarnemu delu. Poljska ljudska stranka je sklenila, cla nastopi najostrejše proti malemu finančnemu načrtu.
PREHODNO MINISTRSTVO BIENER.
THA?
Razpust državnega zbora?
»Morgen« je 20. t. m. objavil govorice, da je stališče vlade radi zadnjih spravnih konferenc tako omajano, da se žc s sestavo bodoče vlade pečajo. Sodijo, da sledi Sturgkhu prehodno ministrstvo, ki je bo Bienerth vodil. Bie-nerthovi vladi bo sledila vlada z zagotovljeno večino. Izključeno pa ni, da se še prej državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve, na kar osobito kršč. socialci pritiskajo.
Zadnje vesli.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 21. oktobra. Današnja seja državnega zbora je bila zelo dobro obiskana. Začetkom seje sta novoizvoljena poslanca* kršč. sac. Mataja in poljski soc. demokrat Bodrovsky izrekla svoji obljubi. Predsednik se je spominjal umrlega poskmea dekana Langa, ter javil, da je povodom sedanjih katastrof prizadetim vladam izrekel sočutje avstrijskega državnega zbora. Nato je zbornica pričela specialno debato o davku na avtomobile.
Dunaj, 21. oktobra. Pred današnjo sejo državnega zbora se je vršila seja načelnkov klubov ter je bil sprejet predlog zborničnega predsednika Syl-vestra, da zbornica debato o finančnem načrtu reši v treh skupinah. Odgovor vlade na interpelacijo glede upravne komisije na Češkem bodo vrinili vmes. Vse stranke zbornice izvzemši Rusinov so se Izrekle za hitro rešitev malega finančnega načrta. Stališče Rusinov 5e ni popolnoma pojasnjeno.
Dunaj, 21. oktobra. Predno je danes zbornica prešla na dnevni red, jc rusinski državni poslanec Konstantin Levicki predlagal, naj se sejo odgodi. Predlog ie bil odklonjen, nakar jc zbornica pričela debato o davku na avto, mobile. Govorili so poslanci Kofler, Kalina, Kralt in Volfis. Ministrski predsednik je predstavil sekcijskega šefa Engla, kateremu je poverjeno vodstvo finančnega ministrstva. Zbornični predsednik je izražal željo za skorajšnje ozdravljenje finančnega ministra.
Dunaj, 21. oktobra. Češki radikalci in druge češke stranke vlože interpelacije radi upravnega odbora za Češko. Ministrski predsednik bo na to skoro odgovoril, nakar se o odgovoru otvori debata.
Dunaj, 21. oktobra. Vlada je danes predložila zbornici načrt izseljeniškega zakona. Ministrski predsednik je v seji načelnikov izražal željo, cla bi zbornica ta zakon kar najhitreje rešila. Zastopniki Jugoslovanov so izjavili, da tudi oni žele. najhitrejšo rešitev in da se načrt zakon takoj brez prvega branja izroči odseku. Jugoslovani so izjavili, cla oni nimajo povoda kaj prikrivati in da žele najhitrejšo rešitve in pojasnitve vseh zadev, ki so s tem v zvezi.
Dunaj, 21. oktobra. V zadevi »Ca-nadian Pacific«-družbe je v današnji seji zbornice bilo vloženih več interpelacij.
Dunaj, 21. oktobra. Proti izvolitvi dr. Mataie jo vložen na državni zbor ugovor.
Dunaj, 21. oktobra. Tekom današnjo seje so prišlo v zbornico številne deputacije avstrjskega uradništva, ki so zahtevale, jnaj zbornca hitro reši službeno pragmatiko. Kot zadnji termin za izvršitev uradniških zahtev so deputacije postavile sestanek delegacij. V deputaciji je bil tudi predsednik nedeljskega. shoda uradnikov v Ljubljani obč. svetnik Lilleg.
Dunaj, 21. oktobra. Posl. Sclnveiger in tovariši so vložili interpelacijo radi »kmečkega strahu«. Zahtevajo, naj vlacla škodo ceni in škodo povrne.
Dunaj, 21. oktobra. Ministrski predsednik je v zadevi uradniških zahtev izjavil, da mora vlada vztrajati na junetimu med finančnim načrtom in službeno pragmatiko, ker bo službena pragmatika zahtevala 30 milijonov K več izdatkov.
Dunaj, 21. okt. Hrvaško-slovenski klub je imel pod predsedstvom clr. K o-rošca sejo, v kateri se je izvršila stvarna debata o političnem položaju.
AVDIENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 21. oktobra. Cesar jc danes načelnika generalnega štaba sprejel v avdienci.	'
Dunaj, 21. oktobra. Kralj, komisar za Hrvaško baron Skerlocz se mudi tu in jc bil od cesarje sprejet v avdienci.
SRBI ŽE KORAKAJO IZ ALBANIJE.
Belgrad, 21. oktobra. Poveljnik srbskih čet v Albaniji Popovič jc imel žc včeraj v rokah povelje, naj srbske čete takoj zapuste albansko ozemlje. Srbske Čete že korakajo iz Albanije ter so umikajo na srbsko ozenilie ob alban-
ski meji. Vsled tega bo mnogo vpokli-canega moštva zopet odpuščenega. Garnizije v Novi Srbjii se pomnože.
ESSAD PASA SE PRIPRAVLJA.
Skadei. 21. oktobra. Essad paša zbira svojo vojsko po celi pokrajini. Narodu deli municijo in orožje. To je naperjeno proti sovražnemu! Ismael Kemal begu. Ocl valonske vlade zahteva odstop, sicer se Essad paša proglasi za pravega poglavarja Albanije. Essad paša grozi, da napade Valono; prekinil je tudi brzojavne zveze z Lješom, Dra-čem in Kavajo.
Skader, 21. oktobra. Potniki, ki prihajajo iz albanskih krajev javljajo, da je ves narod navdušen za Essad pašo in pripravljen na boj proti Valoni.
BULGARSKI POLKOVNIK PRED SO« DIŠČEM.
Sofija, 21. oktobra. Bulgarskega
polkovnika Mamareova postavijo pred sodišče, ker je v vojni poneveril državni material in denar.
MED GRŠKO IN TURŠKO.
Carigrad, 21. oktobra. Brzojavka ii Aten javlja, da je pričakovati mirnega in ugodnega razvoja turško-grških pogajanj.
Atene, 21. oktobra. Grški kralj Kon-štantin se je zopet vrnil v Atene.
RAZPRAVA V ZADEVI POSMRTNE ZADRUGE BALKAN.
Zagreb, 21. oktobra. Sodnijska razprava proti krivcem v zadevi posmrtno zadruge Balkan se bo pričela 3. novembra in bo več tednov. Zaslišanih bo 240 prič.
SUFRAŽETE RAZGRAJAJO V LONDONSKIH CERKVAH.
London, 21. oktobra. Sufražete so danes uprizorile za žensko volivne pravico demonstracije v londonskih cerkvah. V cerkvi sv. Pavla je nastal pravcati pretep. Naposled so divje ženske s silo izgnali iz cerkve.
Napad na ainerikanskega škofa, Iz
Sank t Johnsa (Neufundland) poročajo, da ie z revolverjem med božjo službo v cerkvi Harbaer-Grace nevarno ranil umobolni Hare škofa Marcha.
Vojaški vlak se prekucnil v prepad. Iz Meridiana (Teksas) se poroča: da se je prekucnil v prepad neki vojaški vlak, ker se je podrl lesen most. 20 vojakov je mrtvih, približno 100 pa ranjenih.
Strašen prizor. Leopard skoči na umetnico in jo razmesari. Iz Turina se 20. t. m. poroča: Ob fotografiranju za kinematograf je stopila v kletko z leopardom neka umetnica; leopard je pa skočil na umetnico in jo razniesaril. Šelo bo daljšem boju je krotilec ukrotil leoparda.
Novo srestvo proti koleri. Praški profesor Wiechowsky je z živalskim ogljem ozdravil nosilca kolernih bacilov Tichyja.
OLAJŠANJE USTANOVITVE POŠT-NIH URADOV.
Trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se smejo v hotelih, tvomicah in v drugih podjetjih ustanoviti na željo in na stroške interesentov poštni uradi, četudi zanje ni splošne prometne potrebe.
Sla;erske novice.
š Naša zborovanja. Pretečeno nedeljo sc je ustanovila v Št. Lovrencu nad Mariborom nova Dekliška zveza. Cerkveni in izvencerkveni slavnostni govor je imel dr. Hohnjec. — V Petrovčah se je vršil shod S. K. Z. Mesto deželnih poslancev, ki so bili zadržani po nočni seji deželnega zbora, je o deželnem zboru govoril urednik Žebot iz Maribora. Kaplan Schreiner je posebno ožigosal prijatelje naših liberalcev socialne demokrate, kateri so se v deželnem zboru izkazali za zelo strupene sovražnike našega naroda. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka našim poslancem, posebno načelniku dr, Korošcu zahvala za uspešni trud. Volivci zagotavljajo poslance nadaljne zvestobe in popolnega zaupanja pri njih težavnem delu za blagor slovenskega ljudstva na Štajerskem. Volivci pozdravljajo ustanovitev slovenske gospodinjske šole in slovenske meščanske šole. Obsojajo pa početje socialnodemokraških poslancev, posebno z ogorčenjem protestirajo proti besedam posl. Horvateka, ki je s pomočjo slovenskih glasov zlezel v deželni zbor. Naši poslanci se poživljajo, naj vztrajajo v boju, če treba tudi z obstrukcijo, dokler slovensko ljudstvo nc doseže tistih pravic, ki mu gredo po božjih in človeških postavah. — Popoldne po večernicah se je vršil dobro obiskan shod izobraževalnega društva na Sladki gori pri Šmarju. Govoril je urednik Fr. Žebot. — Kat. slo. izobraževalno društvo y Studencih pri Mariboru jc priredilo dobro usodo veselico.
V tem znamenju bodoš zmagal! Ta stika Ima tudi dovensk« napise.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Spreobrnitev h kršCanstvu. Trpinfenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Luksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo pogansko bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija.
Šolski mladini priporočil Ivo.
3222
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1-3, 3-5. 5-7,7-9,9-U.
7Jm| i v nedeljo tucli ob 10 >/2 zjutraj, n OCIl ! C«"8: K t'00, 1 (50, 1-30, !•-, --(jO. (
š Prijatelj učiteljstva. V četrtek zjutraj okrog pol 8. ure je bil v štajerski deželni zbornici sprejet predlog deželnega odbora, da se da v letu 1914. učiteljstvu draginjska doklada v znesku 1,200.000 K. Dolgo gojena želja učiteljstva je bila s tem izpolnjena. Storil se je ta sklep po težkem boju s socialnimi demokrati, ki so obstru-irali cel prejšnji popoldan in celo noč. Med onimi, ki so vztrajali na svojem mestu ter so sc udeležili razprave in glasovali za učiteljsko zaltflevo, si pa zastonj iskal dr, Kukovca. Taki prijatelji učiteljstva so liberalni generali.
š Vedno in povsod enaki. Kakor poroča »Slovenski Narod«, trg Središče ne bo volil svojih zastopnikov v okrajni zastop ormoški. S tem hočejo liberalni Središčani preprečiti, da bi se konstituiral ormoški okrajni zastop, v katerem so si priborili večino pristaši S. K. Z. To označuje v polni meri narodnost slovenskih liberalcev. Dokler so imeli okrajni zastop v rokah liberalci, je naša stranka pridno in z velikim samozatajevanjem pomagala in sodelovala, ker ni hotela oškodovati narodne stvari. Sedaj pa, ko so naši krščanski možje zmagali, liberalni Slovenci, osobito liberalni Središčani iz strankarske zavisti in sebičnosti nočejo sodelovati, ampak prepustijo rajši usodo celega okraja nemškemu komisarju. Petem pa naj kdo reče, da liberalna stranka ni narodna. Če se vse ne zgodi tako kot zahteva ona, potem naj — vrag vzame cel narod, to je temeljna maskirna.
š Nervozni liberalci. V Ribnici na Pohorju sta se pred kratkim ustanovili dve organizaciji, Mladeniška in Dekliška zveza. Govoril jc na ustanovnem shodu priljubljeni organizator dr. Hoh-njec. Liberalci in nemškutarji so takoj padli v bratskem objemu po novi organizaciji. Nesramno napadajo v »Štajercu« in »Nar. Listu« kar obenem obe novi zvezi. Živio nemškutarsko - liberalno pobratimstvo! Pravijo, da je duša te »protiklerikalne« gonje oni gospod, ki se štuli v »klerikalni« družbi za »neodvisnega« in je nekoč v sveti navdušenosti daroval za Ciril-Metodovo družbo »velik znesek« kot odgovor na »nepotrebno« novo organizacijo.
š Pastorek med državnimi zavodi. Iz Celja se nam piše: V soboto zjutraj, dne 18. oktobra, smo opazili, da se vračajo dijaki slovenske gimnazije s knjigami proti domu. Iver se nam jc to nekam čudno zdelo, smo, ne bodi len, šli in se informirali, kaj bi neki bilo temu vzrok. Po mnogih poizvedovanjih smo zvedeli, da so dijaki v soboto zjutraj, prišedši v šolo, zvedeli, da ni pouka. Zakaj, kako to? niso vedeli povedati. Ker pa je bilo mesto v zastavah in smo tudi nekatere nemške gospode profesorje videli v gala-obleki po ulicah, smo se domislili, da je dan prost pouka radi lipske slavnosti, ki jo priredi nemška gimnazija. Ali nekaj nam pa le ne gre v glavo. Kakšen red pa mora biti na državnem zavodu, da se ne obvestijo dijaki prejšnji dan, da ni pouka. Koliko dijakov vidimo prihajati z jutranjimi vlaki v Celje, koliko jih prihaja iz daljnje okolice, in vsi ti se morajo zastonj voziti v mesto in stopicati po ulicah, dokler se jim ne zljubi vrniti se domov. Kolikor nam je znano, ima upravne zadeve na slovenski gimnaziji opravljati ravnatelj nemške gimnazije. Ali nemara zato lahkomiš-Ijeno samolastno postopa z nižjo gimnazijo, ker je slovenska? Seveda biti | ravnatelj in upravitelj slovenske gimnazije, obenem pa vestno opravljati posle občinskega odbornika celjskega mesta, hudega sovražnika celjske slovenske gimnazije, to ni lahko delo. Verjamemo.
š če hoče kdo komu kruh odjesti.
bpindler, bivši urednik »Narodnega Lističa«, je nedavno presedlal, kakor znano, k banki »Slaviji«. Tedaj se je reklo, da so hoče v bodoče gospod Vc-koslav Mali »posvetiti važnemu na-rodno-gospodarskeinu delu.« Sedaj pa se je izvedelo za pravi vzrok, zakaj je sol \ekoslav Spindler k glavnemu zastopstvu banke »Slavije« v Celju. Izpodriniti ima namen iz zastopstva starega in zaslužnega moža g. Likarja, kateri se je že dolgo vrsto let trudil za zavod. Sedaj pa ga hočejo na lepem izpodriniti. Lepo to sicer ni od gg. liberalcev, da tako ravnajo s svojimi; a g. Likar sc lahko tolaži, da jc šc v veljavi znani rek; »Nehvaležnost je plačilo sveta.«
š Nenavaden samomor. Iz Brežic poročajo, da so 16. t. m našli mrtvega v neki mlaki Mtelnega Franceta Kunčja. ki je bil na obisku mi zakonski-
ma Jožefu in Juliji Premelič v Župe-levcu. Kunej, ki je bil tast Premeli-čeve, je že večkrat prej izjavil, da bo izvršil samomor. In res utopil se je v mlaki ki je pri Premeličevi hiši.
š Ženo umoril. Iz Gornjega grada poročajo, da so 17. t. m. našli mrtvo posestnico Marijo Zupan v Lepi njivi. Na vralu so se ji poznali sumljivi sledovi. Suni se je obrnil na njenega moža Antena Zupan, da je svojo ženo zadavil, ker je živel ž njo v vednem prepiru ter je svoji ljubimki obljubil, cla jo bo poročil.
š Šole zaprte vsled »kmečkega strahu«. V nedeljo zjutraj so opazili 10 minut od Voitsberga »kmečki strah« roparico. Priredili so na žival velik lov in jo tudi izsledili, a jc lovcem ušla. Radi nevarnosti so včeraj zaprli v Voitsbergu obe ljudski šoli in meščansko šolo.
VOLILNA REFORMA V DALMACIJI.
Predsednik stranke prava v Dalmaciji poslanec Prodan je izročil medstrankarskemu odboru za volilno reformo v Zadru načrt, po katerem naj bi se število dalmatinskih dež. poslancev povišalo od 43 na 50, in sicer naj bi imela: 1. Prva ljudska kurija (vsi, ki no plačaio davka ali največ 5 K) 24 mandatov; 2. druga ljudska kurija (davkoplačevalci od 5 do 100 K) 11 mandatov; 3. kurija veleposestnikov deset mandatov; 4. kurija trgovskih in obrtnih zbornic 3; 5. virilisti kot do sedaj
2	mandata, V prvih dveh kuri j ah naj bi se volilo po okrajih kot so določeni za drž. zoor, a število mandatov (2 ali
3	za vsak volilni okraj) naj bi se določilo po številu prebivalstva. Kurija veleposestnikov naj bi volila skupno, a po proporcionalnem sistemu. Tudi glede kurije trgovskih in obrtnih zbornic predlaga Prodan volitve po prooprei-onalnern sistemu. Glasovanje naj bi bi bilo v vseh kurijah obvezno. Medstrankarski odbor ima sedaj tri načrte volilnih reform, in sicer od dr. Medi-nija, dr. Smodlake in don Prodana.
Listnica uredništva.
Zagorje ob Savi: Javite nam, prosimo, svoj popolni naslov, cla Vam moremo naprošeno poslati.
KNJIGOTRŽTVO.
Dr. Valjavec, Italijansko - slovenski slovar. Pomotoma se je vrinilo v časopisje, da je ta obširni in težko pričakovani slovar že izšel. Da ne bo kakih nesporazum-ljenj in reklamacij, moramo naznaniti, da izide ta slovar šele prihodnji teden in bo zanesljivo še pred koncem oktobra na razpolago, — Že sedaj si pa usojarao pripomniti, da bo slovar po znižani subskripcijski ceni 3 K 80 vin. na razpolago nepreklicno samo 30. novembra t, 1. S 1. decembrom se uveljavi navadna cena 4 K 50 vin.
Grafenauer: Zbirka slovenskih povesti. I. snopič: »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Spisal Josip Ogrinc. Cena 60 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka slovenskih povesti, ki bo prinašala povesti naših najboljših pisateljev, nam podaja v prvem snopiču krasno povest, ki je zajeta iz časa po* krščevanja Slovencev. Pisatelj nam tekom povesti slika naše dede in njihovo življenje, tako da seže pisana beseda do srca. Povest je vredna, da si jo vsakdo nabavi in se naroČi na nadaljnje snopiče.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slov. slovstva. I. del: Od Pohlkia do Prešerna. 2K, vez. 2'80K. — II. del: Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 h, vez. 7 K 20 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — To je klasična zgodovina slovenskega slovstva, ki je izšla iz peresa našega znanega kritika in strokovnjaka. Zgodovina se odlikuje po svoji dovršenosti in popolnosti, kajti pisatelj jc porabil vse vire, ki so bili sploh na razpolago. Knjiga se čita kot mična povest, ker sc v nji zrcalijo vsi kulturni ii narodnostni boji tedanje dobe. Te zgodovine nc sme manjkati nobenemu Slovencu. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kisiec na Ceš cm. Izborna uietetična nami na pijača. O vredno,ti bilinske izvolite vprašati hišnega zuravnika. 38r>1
V trajno delo se sprejme mlad in pošten v I* g t	V ei
Nastopi lahko takoj. — Ivan Ramovš, Moste pri Ljubljani št. 43. 3252 3
V najem se odda (akoj dvoje prijaznih mebiovau h
sob
na dvorišče s posebnim vhodom mirni stranki brez otrok na Turjaškem trgu 5, li. nadstropje.
(Event. tudi brez pohištva.)	3230 3
Zahvala
za mnogoštevilne in iskrene izraze sočutja ob priliki prerane izgube ljubljene hčere, ozir. sestre in tete
Cccilijc Zore
izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem, kateri so se nas brzojavno ali pismeno spominjali, najprisrč-nejšo zahvalo.
Posebej naj omenjamo še domačega gospoda župnika, kateri jc predrago pokojnico večkrat obiskul, zgornje tuhinjskega gospoda župnika, domače gasilno društvo in dekliško Marijino družbo ter sosednje učiteljstvo in drugo občinstvo za prijazno udeležbo in spremstvo k zadnjemu počitku. Vsem torej naj velja: Bog plačaj!
Šmartno v Tuhinju, 19. oktobra 1913.
3250
Rodbini
Zore - Malenšek.
Pivovarna v Mengšu M Stare
naznanja, da bo prodala
10 do 15 Honj
različne starosti na prostovoljni javni
dražbi, ki se vrši 3256 2
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 30G-2 m, sred. tlak 736s0 mm
c Cas opa-zovurtja M	Stunjo barometru v mm	Temperatura po Colziju	Vetrovi	Nebo	g rl >2 a 3 S i « > * >
19 9. zveč.	739 3	52	sl. jvzh.	jasno	0-0
1 7. zjutr. " | 2. pop.	739 3 739-0	2-8 8-5	brezvetr sl. jug	megla jasno	
20; 9. zveč.	739-8	3-8	sl. szah.	megleno	00
21 '.zjutr. "; 2. pop.	740-3 7388	2-4 9-0	sl. jug	megla jasno	
-----J X---------J	« w ,	.... IJ v.
Srednja včerajšnja temp. 5 0«, norm. 9-7°.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 21. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914. ....	11 40
Rž za oktober 1913.....8-95
Oves april 1914.......7-61
Koruza za maj 1914.....6'36
Mm pohištva Fran Doberlet
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Mnalično posti
Za podgane K 4-—, za miši K 240, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod naj. boljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bs irk, Alolsgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Precl manj vrednimi ponarejanji se svari, V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.4415.
Izjava.
3258
v wmm dne 27. oiloDra iS 9. uri dopoldne na dvorišču pivovarne v Mengšu.
Podpisana izjavljam, da so vse govorice ki sem jih trosila o tukajšnji učiteljici gospodični Angeli Grčar gola laž; zato jih preklicujem kakor tudi obžalujem vse grde priimke, s katerimi sem jo nazivala vpričo ljudi. — Obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe, V Komendi, dne 13. oktobra 1913.
_____Ana Krmelj.
2 mesečni sobi
s posebnim vhodom
se takoj oddasti v Križevniški ulici št. 5, II. nadstropje. 3255
3201
Razpis služb.
Pri delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu je popolniti
štiri uradniška mesta
in
mesto pomožne uradnice, odnosno praktlkaatinje.
Prosilci morajo biti avstrijski državljani, neomadeževane preteklosti, razun tega taki, ki zahtevajo definitivno nameščenje in pravico clo nokoinine ne smejo biti stari nad 40 let.	'
Od štirih uradnikov, ki jih je na novo sprejeti, sta dva določena za vnanjo službo, in sicer po eden za pretežno italijanski in za pretežno slovenski del zavodovega teritorija.
Uradnikom gre najmanj pridelitev v prvo stopnjo V. činovnega razreda s čimer je v zvezi letna plača 1600 K in stanarina 720 K. Prosilcem, ki teže za višjo stopnjo ali činovnim razredom, je njih tozadovne zahtevo natanko navesti.
Natančne službene razmere so razvidne iz službene pragmatike zavoda, ki se na zahtevanje izroči.	J ^
Prošnje za imenovane službe je vložiti do 15. novembra 1913 pri zavodu.
mnmmmmmmmmmmmmmummmmmumummmmumm
Mizarska obrt!
I. Repše & Fr. Bezlaj
Ljubljana Kolodoorska ulica št. 6 Ljubljana
vljudno naznanjava, da sva prevzela prejšnjo mizarsko obrt R. Parzerja ter se p. u. občinstvu v vsa v to stroko spadajoča dela, posebno pohištvo od priproste clo najfinejše izvršitve naj-
topleje priporočava.	3054 3
Trudila se bodeva vsikdar točno in z zmernimi cenami postreči.
'Ada Negri - Dr. Krek.
Požar v jami.
\'se je končano! — Jutri pa sto in sto trupel zmečkanih venkaj na dan zneso. To bo jokanja, tožnili in groznih bo srčnih bolezni!
Tisoč bo usten treslo se mrzlično, ude ožgane, ki že razpadajo, bodo iskala, da jih poljubijo usta ljubezni.
,V kupe v vozove mrtvece zvleče j o, v temne zavoje črno oblečejo četo mrliško, pa jo pomečejo v skupne gomile;
in nad grobove pade pozabe noč, roža požene in hiacint cvetoč s trupel mrličev, kakor bi božja moč jih poljubila.
Steblo in klasje, krepko iž njih vzkali, s sokov človeških mirta za zeleni, liha cipresa kvišku ti zakipi v sveži mladosti,
»V nji se bo tresla nežna slasti perot, rajal bo, rajal svobodni jasni rod v valih veselja, trajen bo vedno god ljudske radosti.
Sini umrlih, — četa zavržena, vzrastla za muke, žuljem podvržena, sold in kos kruha bosta jih spravila spet med rudarje.
Kar zaporedoma pojdejo v črno imo, .v sajaste rove, v jamo se vdinjajo, v ječo nezmerno, mračno, podzemeljsko dolbst med rudarje.
.Vvotlem udarcu morda se kramp zglasi, ko ob očetne buti trhle kosti: mraz jih pretrese, sklonejo k tlom se vsi, pade lopata! ——.
Zarod trpinov, vsem sivzasmeh, teptan, kaj ti pomaga ? zal si res in močan, veš pa lo eno: suženj si, v grob prodan, smrti za svata!
Živio plamen, ki požigaje stre giad tvoj pekoči, cunje ti strgane! Živio plamen! svetu vsaj hip odpre bedne trpine;
vsaj eno uro neplodovito vžge zate sočutje v duše neskušene, vzame bolesti, vzame ti trude vse; mir ti zasine!
Živio plam«n! Marsikoga vzbudi, ko pri razkošju srečen, vesel sedi, kliče mu glasno: »Pusti smeh in slasti, vstani iz blata;
glavo razgali; vkloni do tal, do tal svoji koleni! Ali ne boš sc bal? Glej, med plameni brat je življenje 'dal, misli na brata!«
Trubadur.
(K jutrišnji uprizoritvi v deželnem gledališču.)
Bilo je letos avgusta meseca. Starodavne Benetke so praznovale stoletnico slavnega mojstra Verdija na morju. Po Kanalu grande je privesljalo .več tisoč gondol, okrašenih z baldahi-ni. Gondoljerji so se zibali nekako ponosno v svojih prazničnih beneških kostumih, kričali nepretrgoma na desno in levo ter se umikali dohajajočim čolnom, v katerih je sedela beneška gospoda. Baz krasnih palač so vihrale belo-zelene zastave in raz mogočnih balkonov in visokih okenj so visele rdeče preproge, bajna razsvetljava pa je še povečala to krasno nočno sliko. Ob obrežju Kanala jc mrgolelo gledalcev, ki so kričali vprek kot bi bil soden dan, vse Benetke so bile na nogah ter nestrpno pričakovale prihoda :;Trovatorja«. Sedel sem v čoln in zamaknjen v ta slikoviti prizor, čakal začetka.
Zdaj se je nekaj zasvetilo tam za mostom »Pontc di Rialto«, hipoma se jc obsvetila morska površina in čim bližje je prihajalo tem večji je bil svit plamena. »Guarda, guarda!« je vsklik-nilo po čolnih in proti nam se j,e približal mogočen plov v svitu tisočih in tisočih električnih lučic, ki so sc kakor mogočna krona dvigale v belih in rdečih barvah nad plovom. Na krovu tega plova sc je nahajal celoten orkester beneške opere, znameniti pevci in pevke ter mnogoštevilni opemi zbor. Grobna tišina je nastala, kričavi gondoljerji so utihnili, vesla so počivala, bilo je kakor v gledališču, ko sc dvigne za-stoi*.
Prvo dejanje opere »II Trovatoree. .(Trubadur) je pričelo. Mogočno so od-
mevali zbori po širokem morskem kanalu, mehki glasovi laških pevcev so napolnili z vsem čarom srca poslušalcev in strastna igra orkestra je užiga-la navdušenje.
Polagoma sc je začulo iz čolnov in obrežja zamolklo brenčanje, ki je utihnilo, ko je tenor ali bariton prednašal svojo arijo, a kmalu je naraslo to brenčanje v lepo ubrano petje, čimdulje močnejše in glasnejše se je čula pesem iz vseh gondol, okenj in obrežja in ves Kanal grande jc bil mogočen zbor, ki je prepeval najpopularnejšo skladbo svojega mojstra, sledil zboru in orkestru, se popolnoma uživil v vloge in popeval vse melodije zaljubljenega grofa Luna, nesrečnega Manrika, Eleonore in ciganke. Preobširen bi bil opis tega slavja, ki se jc končalo tam v bližini Markovega obrežja šele blizu polnoči. Počasi so se razgubile gondole in tudi moj čolnar je veslal proti hotelu. Plula sva skozi ozke ulicc, mimo mogočnih palač, a povsod je zvenela Verdijeva pesem. Zdelo se mi je, da so vse ulice, piačele polne Trubadurjev, da so na vseli balkonih in oknih Eleonore. — Čul in videl sem, kako živijo Verdijeva dela v tem narodu, kako živi njegova melodija po stoletju kakor narodna pesem v vseh revnih hišah ribičev, gondoljerjev in v bogatih palačah kavalirjev in kontijev. Ni jc veselice, nc koncerta, ne svečanosti, kjer se ne bi popevala Verdijeva melodija. Noben narod se nc more ponašati s skladateljem, ki bi užival to popularnost, to ozko združenje svojih del z narodom. Verdi je poznal svoj narod, uglobil vso muzikalno dramatično silo svojega geinija v narod. Njegova glasba in melodija jc polna strasti, ljubezni, maščevanja, ognja in smrti. Polna teatralnih efektov, vroča kot italijansko solncc in burna kol valovje njenega morja. Zdaj se joka od sreče, zdaj se zopet ledeno smeji v obupu in maščevanju. Srce se stiska groze, ko se bliskajo meči in brusijo noži, a kmalu se zopet za-ziblje v razkošni ljubezni. Ako si kdaj živel v tej deželi in se sprehajal po njenih mestih in ulicah, ako si presedel vroče italijanske večere v nizkih »osterijah«, v elegantnih kavarnah ter opazoval njene prebivalce, zapazil si junake Verdijevih oper, videl si med ljudstvom Bigoleta, Manrika, Luna itd. Verdijev genij jc narod in njegova dela boelo večna med narodom.
Jutri, ko se zopet odpirajo vrata slovenske Talije, da sprejme v njen hram hrvatsko opero v goste, se po dolgih letih zopet uprizori Verdijevo delo. Trubadurja je uglasbil takrat šele tridesetletni Verdi leta 1853. in je bil prvikrat uprizorjen v Bimu. Eno leto pozneje se je pel na Dunaju z velikim uspehom. Vzlic vsej Wagnerjevi konkurenci in aeri je marširala Verdijeva opera, po vseh francoskih, nemških in drugih odrih in samo na dunajski opori sc je dodanes uprizoril »Trubadur« nad štiristokrat. Vse kritike, zaverovane-v moderno Wagnerjevo glasbo, niso mogle preprečiti zmagonosnega pohoda Verdijeve glasbe po vseh evropskih državah. »Ein Leierkasten, Drchorgel-spiel« je pisala svojčas kritika, a ko js rodovitnost Verdijevega talenta spravila mecl svet opere Rigoleto, Aida, Er-nani, Traviata, Otelo, Falstaf, Ples v maskah, Nabuko itcl., pomirili so se kritika stri, in danes, ko se praznuje stoletnica njegovega rojstva, prinašajo vsi listi slavospeve in ciklus Verdijevih oper je »clou« letošnje gledališke sezone.
Tudi hrvatska opera iz Zagreba nam obljublja, da bo uprizorila več Verdijevih del in kot prva se poje jutri velika romantična opera »Tiova-tor«. Ta opora se je naši gledališki publiki žc pred leti prikupila in ko je še živel Nolli, slišali smo večkrat, s kakim čustvom je popeval on znamenito arijo grofa Lune v drugem dejanju:
Bodri pogled nje očesa
kakor zvezde žarek seva ...
V tej operi kar mrgoli melodij, arij, in marsikateri sedanji moderni komponist bi že samo iz prvega dejanja napisal vsaj štiri opere, ali morda celo en »Ring«. Svetovnoslavna »stret-ta« Manrika v III. dejanju:
Tam že gromado vidim gorečo,
groza pretresa vse mi telo ...
jc paradna vloga in točka oboževanega I. Carussa, ki je pričel s to arijo svojo zlato karijero. Krasna jc kavantina Eleonore v prvem dejanju, sijajna jc kancona altistkc-cigankc v drugem dejanju. veličasten zbor »Miscrcrc« v četrtem dejanju. Vse vloge so hvaležne in obširne, vsled tega nam obeta jutrišnja predstava mnogo umetniškega užitka.	Karol G—r.
Sanatorium Emona y "■*ub«a«i»
W Komenskegaulieat. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik lo še;-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln.
5gLgk. II Vam plačam, ako Vaših kurjih lili Rff očes, bradavic in trde kože tekom f HI !l dni brez bolečin ne odpravi lili || moj uničevalec korenin Ria-ma-UU HI zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Kemfty, Koscbou (Kassal L SS?
! Odkar zaltrkniem in iužnam!
sladni čaj
ne maram za uobeu drug zajtrk iu se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega rcdilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K i-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnk6czy. Schttnbrnnner-straOe 109, Radeckyplatz i, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle i. 10!)
Šolska mladina
dobi
izgotovljene obleke
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3 (zraven Škofije). J
2622
Dobro vino
v kmečkih kleteh posreduje in garantira za pristnost Kaštelsko Društvo, Kaštel, pošta Buje, Istra.	3004
X X X X X X X X X X X
X X X X X
X x
X X
X x
xl
Zamaške
iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovosUh za vinotržce, pivovarna, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špec. trgovine izdeluje tvrdka
Jelačin & Ko., Ljubljana.
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. — Električni obrat. — Direktni uvoz probkovine iz Španije tn Portugalske. — Zahtevajte cenik in vzorce! — Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev za steklenice.	3196 12_1
Najnovejše v avtomobilni industriji
,Wanderer' ljudski avtomobil
za trgovske svrhe in šport.
Najbolj ekonomični voz sedanjosti, je ravno- If«*! Čatttantih £ Va kar došel in jc vsakemu na ogled pri tvrdki »»f* VdIllOlula tt HO.
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.	3217
Kolesarji, zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovanl cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Camernik & Ko. Ljubljana
Dsinaiska cesta št. 9—12.
Spcclfalna frgouina s kolesi, motorji, automobili in posamez« nlmi del!, mehanična defaunica In garata.
Ul
s
Maslo M», č je, mol, vezenja, si,
pozamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potreb-* ščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v
modni trgovini za dame
P. Magdičy Ljubljana
co26 nasproti glavne pošte.

izd&ia konzorcij »Slovenca«,
Tlak: »K&toli&ke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.