OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA primorski u r pMriaiic April 1997 leto 4, številka 40, cena 90 SIT SplOŠn3 b3nR3 kOpGT Kdo je izgubil tožbo? Pravnega spora s podjetjem Mibex Group iz Ljubljane (na prvii in drugi stopnji) naj ne bi izgubila občina Piran, ampak država. Sklad še ne misli prodati Bernardina Delniška družba Hoteli Berdardin, katere večinski lastnik je Sklad RS za razvoj še ni “zrela” za 100% olastninjenje oziroma prodajo. Najemna pogodba z Inter- Continentalom na ledu? stran 3 stran 7 Stagnacija gospodarstva Rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 1996 na obalno-kraškem območju niso bili dobri. Obseg poslovanja se je realno zmanjšal, vse skupaj pa kaže na negativen poslovni izid. stran 6 9 kandidatov za župana Mestne občine Koper Na nadomestnih volitvah za župana Mestne občine Koper, ki bodo na dan Velikega travna, 11. maja (drugi krog 25. maja) se bo za to častitljivo mesto potegovalo 9 kandidatov. Edvina Gregorič (SDS), Jadranka Šturm-Kocjan (LDS), Franc Malečkar (Zeleni), Irena Fister- ZLSD (sedanja podžupanja), Aljoša Žerjal (skupina volivcev in Damjan Vremec), Ivan Vinčec (skupina volivcev in Dario Debernardi), Marjan Knez (SKD), Darij Gregorič (IDZ) in Marko Brecelj (skupina volivcev in Ariana Markočič). V ekipi 6:3 za moške se zna po volji volivcev tudi obrniti v prid ženskam pri katerih ima Irena Fister kar precej možnosti, da postane županja Mestne občine Koper. Tukaj so zdrveli v morje Nenavadna in huda prometna nesreča, ki se je pripetila v nedeljo (13.4.) zgodaj zjutraj v portoroški Marini in je zahtevala življenje 34-letne J.P. iz Maribora, še vedno ni dala odgovora na vprašanje kako se je tragedija mogla sploh zgoditi? 53- letni voznik F.K. iz Vrtojbe je z osebnim avtomobilom Mazda 626 zgrešil pravo smer in zapeljal naravnost v bazen za dvigovanje in spuščanje bark. Ni znano ali je morda zamenjal pisto s cesto sicer pa nesrečni dogodek raziskujejo pristojni organi. Avtomobil v katerem so bili trije potniki se je pri zdrsu v morje obrnil na streho in se takoj potopil v globino 4 metrov. Voznik in sopotniik sta se, čeprav poškodovana, rešila,medtem ko se je sopotnica utopila in so jo iz vozila rešili šele potapljači. Akcija spomladanskega čiščenja TD Portorož poziva! Očistimo našo malo deželico piransko, da bo lepa, urejena in čista. Pa ne le 18. in 22. aprila (dan zemlje), ko je akcija čiščenja napovedana, ampak naj se raztegne čez vse leto. (Stran 12) yubljana Se dva pomembna zakona O ratifikaciji pridružitvenega sporazuma in zaključku lastninjenja Strategija vključevanja Slovenije v polnopravne evropske integracije dobiva vse bolj jasne obrise. Vlada pošilja v parlament zakon o ratifikaciji evropskega pridružitvenega sporazuma, nakar bo sledila tudi obveza o spremembi 68. člena ustave. Pomemben se tudi zdi zakon o zaključku lastninjenja, ob tem pa tudi rešitev problema, kaj s presežnimi certifikati brez kritja v družbenem kapitalu. Doslej je bilo potrjenih 1371 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, približno 75 % družbenega kapitala pa naj bi bilo tudi že v privatni lasti. Za vložitev certifikatov je še čas do 30 junija letos- in, kot kaže, podaljševanja rokov tokrat zares naj ne bi bilo. Za popolno lepoto vida ! Očala na recept ali brez. Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOGLE, BVBLOS, CAZAL,... Visoko kakovostna stekla z zaščitnimi postopki: ZEISS, GALILEO, RODENSTOCK,... URNIK 9 - 12 16 - 19 sobota 9 - 12 W\ MLINOTEST PEKARNA Koper, d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066/31-303 Internautica '97 Veliko novih priložnosti Na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci (31 novinarjev) v prostorih portoroške Marine v četrtek 17. aprila, so direktor Marine Portorož Enes Lojo, kapetan Marine Marjan Matevljič in predstavnik Studia 37 predstavili prireditev in njen pomen za razvoj navtičnega turizma. Posredovali so tudi informacijo o uspešnem poslovanju v letu 1996. Piran Brez proračunske luknje? Piranska občina je ena izmed redkih, ki je kljub težavam, ki so na dnevnem redu glede zahtevkov različnih porabnikov, zaključila lansko "poslovanje" pozitivno, z manjšim proračunskim presežkom. Povsem nekoliko drugačna pa je proračunska perspektiva te občine v letu 1997. Že ob prvem sestvaljanju bilance prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1997 (1^95 milijarde SIT) se je pokazal minus. Ce ne bodo uspeli najti več lastnih virov financiranja oziroma prihodkov in če se bodo uresničile črne slutnje o (prisilnih) velikih izdatkih, bo letošnje leto precej trdo za vse, ki živijo od proračuna. O proračunu 1997 in še o drugih pomembnih vprašanjih delovanja občine naj bi razpravljali na seji občinskega sveta v četrtek, 8. maja. Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili. rNA Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Boris Pezdirc pomočnik komandirja Policijske postaje Piran o varnostni oceni v občini Piran v letu 1996 Lani raziskanih 62 %. kaznivih dejanj Piranski policisti so v lanskem letu v skladu s sprejeto strategijo povečanja varnostnih razmer, manj opozarjali in več ukrepali. Skupaj z Uradom kriminalistične služoe UNZ Koper so uspeli raziskati 62 % vseh kaznivih dejanj, kar je več kot leta 1995, ko so jiih raziskali 57 %. Ocenjujejo, da je bilo lansko leto na območju piranske občine dokaj varno. Ali se je število kaznivih dejanj povečalo? " Lani smo obravnavali 809 kaznivih dejanj (+10%). Raziskanih je bilo 471 , ali 62 %. Od vseh naštetih je bilo 528 kaznivih dejanj zoper premoženje. Ovadili smo 252 osumljencev, kazniva dejanja je storilo 5 otrok in 29 mladoletnikov" je bil na območju piranske občine velikokrat kršen javni red in mir? " Policija je obravnavala 1137 prekrškov zoper javni red in mir, kar je statistično gledano res precej več (+ 27 %), vendar je bilo stanje v primerjavi s preteklimi leti boljše. V Portorož se lani namreč ni več zgrinjala taka množica mladih, ki bi s svojim početjem povzročala nered in nemir. Zaradi znanih masovnih kršitev javnega reda in miru v preteklih kritičnih letih, smo se odločili, da ne bomo več toliko opozarjali, ampak kršitelje dosled- no predlagali v postopek sodniku za prekrške. Ljudjem pač na žalost včasih tudi zavre kri, zlasti če je prisoten alkohol. Bilo je obravnavanih 132 primerov pretepanja, 127 kršitev zasebnih prostorih, 346 primerov pijančevanja. Podali smo 46 predlogov sodniku za prekrške zoper gostince, ki so točili alkoholne pijače vinjenim ali mladoletnim osebam." Prazni vikendi in luksozni avtomobili so tarča vlomiteljev? " Obravnavali smo 36 primerov vloma v objekte. Vloma v lucijski Bistro še nismo uspeli raziskati. Skupaj je bilo 225 velikih tatvin. Zabeležili smo 12 tatvin osebnih avtomobilov, 84 vlomov v avtomobile". Zasvojenost z mamili postaja družbeni problem. Kakšno je bilo stanje v piranski občini? " Podali smo 40 kazenskih ovadb zaradi preprodaje mamil, kar je v primerjavi z letom 1995 30 primerov več! Prav tako smo podali 11 kazenskih ovadb zaradi omogočanja uživanja mamil, medtem ko v letu 1995 nobene. Podali smo tudi nekaj predlogov v upravno kazenski postopek sodniku za prekrške zaradi uživanja mamil. Odvisnost od drog dobesedno sili zasvojence v kazniva dejanja s katerimi si pridobivajo sresdtva za nakup droge". Naštejte še nekaj kaznivih dejanj in dogodkov, ki niso tako pogosti, pa vendar zahtevajo posebno pozornost " Obravnavali smo 2 spolna napada na otroka, 3 primere poskusa umora, 13 kaznivih dejanj lahkih telesnih poškodb, 2 napada na policista, 4 preprečitve uradnega dejanja policistom, 1 primer utopitve, 20 oseb smo prijavili zaradi nezakonitega posedovanja orožja, 51 požarov, 5 voznikov se je zneslo nad piranskimi lisicami" Franc Krajnc Lani je bilo na območju piranske občine 519 prometnih nesreč. V desetih odstotkih nesreč je botroval alkohol. Več o tem preberite v majski številki Primorskega utripa. Našim karateistom bronsta medalja Na Fudukan karate klubskem prvenstvu Evrope v Pragi 29. in 30 marrca 1997, so si tekmovalci iz kluba Fudokan karate- Do Shihan Sečovlje-Piran, v borbah Kumite za moške priborili 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Tekmovali so: Ante Šolaja, Marjan Mijatovič, Stane Ristič in trener, mojster karateja 4. dan, Nenad Vujinovič. Na sliki: Skupina karateistov "v borbenem položaju" na treningu v športni dvorani Lucija. FOTO FK Informa Restavracija s prenočišči Albergo - Ristorante Tomi Letoviška 1, Portorož 066/746-750 Vsem našim gostom in ljubiteljem izvrstnih specijalitet ter dobre kapljice želimo VESEL PRAZNIK in se priporočamo za obisk. Kdo je izgubil tožbo? Pravnega spora s podjetjem Mibex Group iz Ljubljane (na prvii in drugi stopnji) naj ne bi izgubila občina Piran, ampak država. Po relativno kratkem zatišju je zopet odprto vprašanje graditve novega turistično- poslovnega objekta sredi Portoroža, na lokaciji, kjer sta nekoč stala hotela Helios in Orion. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč v drugostopenjski obravnavi ugodilo pritožbi ljubljanskega podjetja Mibex Group (to se je medtem že preimenovalo v Ars Inženiring d.o.o.) zoper odločbo koprske enote Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi s prepovedjo gradnje oziroma rekonstrukcije hotelov Helios in Orion. Odločitev še ni dokončna, ker pričakujejo pritožbo oz. preizkus irednega pravnega sredstva na vrhovnem sodišču. O zgodbi Mibex: Občina Piran, smo že tudi pisali v Primorskem utripu. O rezultatih sodbe v prid Mibexu pa je pred kratkim pisal v Delu novinar Boris Šuligoj. Na to pisanje se je takoj odzval Urad Zupana Občine Piran. V informaciji sredstvom javnega obveščanja so zapisali, da jih vsebina dveh člankov v Delu preseneča."Odločba Urbanističnega inšpektorja, ki je bila predmet odločitve ministrstva za okolje in prostor, ni v nobeni zvezi z Občino Piran. Tovrstne odločbe izdajajo v okviru svoje pristojnosti inšpektorji po uradni dolžnosti. Inšpektor pa ni občinski uslužbenec, temveč uslužbenec Ministstva za okolje in prostor. Zato so navedbe v dveh člankih Dela, da je Občina izgubila spor ter, da ji Mibex grozi z zahtevo za plačilo odškodnine brez vsakršne osnove." Mibex je pred nekaj leti od Hotelov Palače kupil oba objekta s parcelo vred in takoj začel z načrtovanjem izgradnje sodobnega poslovno- turističnega objekta z 20 večjimi apartmaji višje kategorije. Tu naj bi našli svoj prostor še banka, trgovina, kiosk, menjalnica, lekarna... Praviloma bi morali oba objekta le adaptirati, v resnici pa so jih skoraj v celoti porušili. Takrat so se zganili tudi na občini. Na podlagi informacije župana, da se sredi Portoroža nekaj čudnega dogaja, pa je reagiral tudi Občinski svet. Postopek je bliskovito stekel in nadaljni posegi v ta prostor so bili ustavljeni. Sledilo je dolgo pravdanje in rezultat je znan; Mibex je tožbo dobil, počakati pa bo treba še na odločitev Vrhovnega sodišča. V pre- pričanju, da bo firma Mibex (Ars) končna zmagovalka v sporu, tam že sestvavljajo zahtevek za nadomestijo zamujenega in izgubljenega. Ivan Pušnik, dipl. pravnik, predsednik nadzornega sveta v Ars Inženiringu nam je povedal, da so že septembra leta 1995 plačali izvajalcu milijon mark avansa in če bi šlo vse brez zapletov bi tam že takrat stala dva nova objekta. Tudi tam , kjer sedaj stoji zanikrni šotor (zemljišče je občinsko) bi lahko zgradili nekaj koristnega. V pritličju morda prepotrebno parkirišče, na vrhu poslovne prostore...Projekte za "novi Helios in Orion" imajo pripravljene, zato bi lahko v roku šestih mesecev (takoj potem, ko bo Občinski svet Piran za to območje sprejel zazidalni načrt) ta del Portoroža dobil čisto drugačno podobo. "Apeliram na Občinski svet, da preseka ta nori vozel," pravi Ivan Pušnik. Kaj stoji v ozadju vsega? Kdo je v postopku napravil napako, kdo inšektorja pošiljal na bojišče, bo kmalu jasno. Je šlo pri tokratni piranski zgodbi za nespoštovanje pravnih norm, strah pred vdorom "tujega" kapitala, ali za preprosto nagajanje? FK SOF ‘97 Sesti slovenski oglaševalski festival - SOF '97, šesti marketinški maraton in zlati MM bo 24. in 25. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kot je znano je bilo prvih pet slovenskih oglaševalskih festivalov v Portorožu, zadnja tri leta skupaj z mednarodnim oglaševalskim festivalom nove Evrope- Zlati boben. Organizatorji so se že lani odločili za terminsko (in prostorsko) ločitev teh dveh festivalov in tako bomo letos imeli v Ljubljani pravi pregled, ali kot temu radi rečejo, praznik slovenske oglaševalske ustvarjalnosti, medtem ko naj bi se v Portorožu jeseni (lanski zlati Boben je bil od 8. do 11. oktobra) zbrala mednarodna oglaševalska smetana nove Evrope. SOF '97 bo združen z zdaj že tradicionalno maratonsko komercialno predstavitvijo- Marketinškim maratonom- ponudb oglaševalcev, agencij in medijev. Na festivalu bodo posamičnim delom podeljene srebrne in zlate situle, po- leg teh pa še zlate vrtnice za agencijo leta, oglaševalce leta in osebnost leta 1996. Poleg teh nagrad podeljuje časopis Marketing magazin zlate MM za najlepše koledarje 1997 in za najboljša letna poročila ter zlato uro MM za najatraktivnejšega direktorja ali direktorico najboljše oglaševalske akcije leta 1996/97; ura znamke Tag Heuer je darilo podjetja Impakte. Marketin- ški maraton je zasnovan kot neprekinjen šesturni pregled ponudbe, novosti in pobud slovenskih oglaševalskih, marketinških, tržnoraziskova-Inih, svetovalnih in dizajner-skih agencij, medijev, producentov in podmladka. Festival bodo odprli v četrtek, 24. aprila ob 8.30. Gala podelitev vseh nagrad SOF '97 bo v Linhartovi dvorani v na isti dan, 24. aprila ob 20.30 uri. Liminjanska cesta 111 6320 Portorož Tel. &Fax: 771-591,771-865 Za trdnost vaše gradnje beton najboljše kakovosti po ugodnih cenah, z organizacijo prevoza. Vesel in sproščen delavski praznik, l.maj vam želi kolektiv Beton d.o.o. Lucija Zlati boben v Portorožu bo! Organizacijski odbor 4. Zlatega bobna, Mednarodnega oglaševalskega festivala nove Evrope se je, kljub nekaterim neizpolnjenim obljubam s strani piranske občine o razširitvi sedežnih kapacitet v Avditoriju že do letošnje jeseni, odločil, da festival v Portorožu vseeno bo, čeprav so se zanj zanimali že v Trstu in na Češkem. Na tiskovni konferenci v okrogli dvorani Dela v Ljubljani ( 3. 4.) te odločitve novinarjem sicer še niso mogli posredovati, vendar nam je Jure Apih, glavni urednik revije MM takoj po predstavitvi programa letošnjega šestega Slovenskega oglaševalskega festivala -SOF 97, ki bo 24. in 25. aprila v Cankarjevem domu, prišepnil na uho, da lahko zapišemo novico o letošnjem 4. Zlatem bobnu, ki da bo jeseni zopet v Portorožu. S tem so bile tudi odpravljene dileme o preselitvi festivala v kakšnen drug sloveski kraj ali celo v tujino. "Že lani smo napovedali, da se festivala v Portorožu v razmerah, ko ni dovolj kapacitet na enem mestu, ne da več voditi naprej. V dvorano s 500 sedeži ne moremo strpati 1200 ljudi. Bilo je trdno zagotovilo, da bo letni del Avditorija do letošnjega festivla pokrit. Tega nimamo, čeprav je veliko dobre volje v zraku", je na tiskovni konferenci dejal Jure Apih. Dejal je, da osebno lahko oceni, da bodo storili vse, da bi festival ostal v Portorožu. Bil bi namreč greh, če bi to veliko srečanje z veliko promocijsko težo, spraviti kam drugam."Dokončna odločitev bo sprejeta 14. aprila". Zelo vzpodbudno je bil sprejet tudmbisk piranskega župana na tiskovni konferenci. Z njim je prišel tudi Dimitrij Živec. Franko Fičur je dejal, da seje Občina Piran zavedala v kakšnih težavah se nahajamo glede preraščanja številčnosti udeležencev zaradi česar sedanje zmogljivosti dvorane (ca 500 sedežev) ne zadostujejo več. "Takoj smo začeli maksimalno delati,pripravili osnovno dokumentacijo, vendar smo "nekoliko prekratki. Resno se pogovarjamo z vlado, da bi nam priskočila na pomoč. Nekatera zagotovila so, vendar zunanji prire-duitveni del Avditorija kljub vsemu žal do letošnje jeseni ne bo pokrit." Organizacijski odbor je, kot kaže, imel dovolj razumevanja za finančne težave piranske občine in odločil, da bo festival zopet v Portorožu. Tudi, če je bila to le oblika pritiska, je navsezadnje bila koristna. Vsaj tako kažejo naslednje informacije. Nekaj bo primaknila tudi država? V četrtek (10.4.) so iz Urada Župana Občine Piran sporočili, da seje župan s sodelvci in predstavniki Protoura Portorož v sredo, 9. aprila v Ljubljani na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti sestal z državnim sekretarjem za turizem Petrom Vesenjakom, ki mu je zagotovil vso podporo ministrstva za zagotovitev potrebnih sredstev za nadkritje Avditorija. Vlada naj bi o finančnem prispevku odločala že ta četrtek. FK marina portorož portorose Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem voščimo VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE Obiščite našo restavracijo Marina, kjer vam ponujamo bogat izbor kulinaričnih specialitet. Za sprostitev in prijetne praznične trenutke mini golf in tenis. PRIREDITVE 1997 SEJEM ROŽ 1.5. - 2.5. SEJEM INTERNAUTICA 14.5.-18.5. PRIMORSKI SEJEM 6.5. - 8.6. Priprave na devetletno OŠ V Sloveniji vse od časa Marije Terezije nimamo devetletne osnovne šole. Smo tudi ena izmed redkih držav, kjer traja OŠ manj kot devet let. Nov zakon o OŠ določa, da naj bi jo ponovno uvedli v prihodnjem tisočletju. Aktualni strokovni pogovori potekajo v 16 izbranih šolah po Sloveniji. V petek, 4. aprila so bili tudi v OŠ Lucija. Na pogovor s šolskim ministrom dr. Slavkom Gabrom so prišli ravnatelji in ravnateljice iz 29 osnovnih šol, osnovne šole i; prilagojenim programom in 20 vrtcev. Minister Gaber je najprej podal osnovne zamisli kako naj bi v Sloveniji postopoma prešli na nov program devetletne osnovne šole. Zakon o OS, ki je začel veljati 15. marca 1996, uzakonja nov program osnovnošolskega izobraževanja. Devtletka, v katero bodo otroci vstopili s šestim letom starosti in bo trajala do njihovega petnajstega leta, bo postala obvezna leta 2002. Po novejšem predlogu spremembe zakona o OŠ pa menda šele v šolskem letu 2002/2003. Glede na usmeritve za postopno uvajanje devetletnega programa osnovne šole, ministrstvo v šolskem letu 1997/98 objavi razpis za poskusno izvajanje devetletnega programa osnovne šole v šolskem letu 1999/2000. Dveteletni program se v tem šolskem letu prvič poskusno izvaja za šestletne otroke, ki se bodo vpisali v 1. razred nove 9-letne osnovne šole. V 1. razred 9- letne OŠ se bodo lahko vključili učenci, ki v letu 1999 izpolnijo 6 let, to so otroci rojeni v letu 1993. Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar je udeležencem strokovnega srečanja in ministru predstavila njihovo šolo in omenila, da so se o tem vprašanju že pogovarjali na pedagoški konferenci, govorili so s starši na svetu staršev, na svetu šole itd. Ocenjuje, da šola trenutno še me izpolnjuje zahtevanih kriterijev za predčasno vključitev v devetletno šolo, kar je tudi možno. Na sliki: Minister dr. Slavko Gaber s sodelavci na pogovoru v OŠ Lucija. FOTO: FK- INFORMA. Mladi forum ZLSD Piran Predsednik: Patrick Vlačič, dipl. pravnik Delegat v predsedstvu kluba Mladega foruma: Sebastjan Jeretič, dipl. politolog. Na tiskovni konferenci (2.4.) v prostorih političnih strank, Župančičeva 14 v Piranu so predstavili načrt aktivnosti podmladka Združene liste socialnih demokratov Piran. Stranka v Mladem forumu v katerem že deluje 21 članov in simpatizerjev ZLSD, v bistvu vidi svojo kontinuiteto. Mladi neradi stopajo na politično pozornico in jih ponavadi tudi ne zanima strankarsko delo. Zato jih je treba pritegniti na drugačen, njim dopadljiv način in izgleda, da je ZLSD Piran pri tem imela kar srečno roko. Mladi so takoj stopili v akcijo in se pridružili javnemu nasprotovanju napovedanih ukrepov zavarovalnic, ki so hotele dražje zaračunavati obvezno avtomobilsko zavarovanje kategorijam mladih voznikov. Vključili so se tudi v akcijo zbiranja podpisov za referendum Ohranimo naše bogastvo. Kot je znano, je ZLSD po vsej Sloveniji zbrala 52.000 podpisov in sedaj je na vrsti DZ Republike Slovenije, da sprejme zakon o referendumu. Mladi načrtujejo tudi ciklus predavanj na temo: reinterpretacija preteklosti- rehabilitacija prejšnjega režima, kritična presoja in ovrednotenje. Znotraj kluba bodo delovale sekcije za različna vprašanja. Organizirali bodo, javne tribune, letararne večere, razna srečanja, povezovali bodo mlade, ne glede na strankarsko pripadnost. Skratka, želijo biti prisotni povsod tam, kjer se kaj aktualnega dogaja. V obmejni piranski občini pa je kar veliko tega, o čemer bi se dalo javno razpravljati; če najprej pomisli- mo na probleme brezposelnosti lar je dejala na tiskovni konferenci, mladih, vse večjih socialnih razli- da imajo mladi pri stranki vso pod- kah, tu so še globalne teme-obmej- poro, tudi, če niso člani te stranke, na vprašanja s Hrvaško (Piranski le da delujejo organizirano, zaliv), integracijska evropska za- Mladi forum za julij načrtuje konodaja in prizadevanja Šlovenije wn: r-nnorpc za vstop v EU in NATO itd. > ci/ Predsednica ZLSD Piran Vojka Štu- FUIU. rK- INrUKMA mr%!)dGRADnJA 1 PORTOROŽ Ludvik Križman s.p. Liminjanska 111 6320 Portorož Tel. & Fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 Vsem občanom, našim stranka in dobaviteljem ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE, odlično sodelovanje in veliko uspehov pri delu A) * Srednja pomorska šola Portorož Lepi spomini na prehojeno dolgo pot V portorškem Avditoriju so v petek, 28. marca 1997 proslavili 50- letnico ustanovitve prve slovenske pomorske šole. Ob tej priložnosti so organizrali razstavo o razvoju šole, ki jo bodo selili tudi v Ljubijanj o in Maribor. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, za uspešno prehojeno dolgo pot pa je šoli čestital tudi piranski župan Franko Fičur. Predsednika republike Milana Kučana in številne predstavnike družbenega, gospo- šole. Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje v Ajdovščini je z dekretom št. 293/1 z dne 25. septembra 1945 predvidelo ustanovitev Slovenske pomorske akademije v Trstu, vendar takoj po svoboditvi načrtovana ustanovitev šole v Trstu zaradi zapletov okrog tržaškega vprašanja ni zaživela, zato pa je bila ustanovljena Slovenska pomorska akademija 1. marca 1^47 v Zusterni pri Kopru, v takratni coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. V petdesetih letih svojega pestrega delovanja je Srednja pomorska šola, ob pogostih šolskih reformah in ob nihanju potreb gospodarstva ter interesov mladine izvajala značaja, zato se je šola imenovala Slovenska pomorska trgovska akademija. Šola je imela navtični, strojni in lad-jedelski odsek. Ker je v Semedeli potekal pouk v dokaj tesnih prostorih, število vpisanih dijakov pa je že v naslednjem šolskem letu naraslo na 39, seje šola že 16. maja 1948 preselila v preurejeno carinarnico v Piran. V šolskem letu 1948/49 seje šola preimenovala v Pomorski tehnikum, leta 1952 pa v Pomorsko srednjo šolo. Število dijakov, ki so prihajali iz vseh predelov Slovenije, Hrvaške in Istre, je bilo vedno večje, zato je šolsko poslopje z dijaškim delom postalo pretesno. Zavod je deloval z ribiško šolo v šestih zgradbah, ki so bile v raznih pre- elektrotehniki. Danes v Srednji pomorski šoli Portorož izobražuje in vzgaja 35 profesorjev 335 dijakov za tri poklice: plovbnega tehnika, ladijskega tehnika ter elektrotehnika elektronika. Pri šolanju plovbnega tehnika (včasih so mu rekli navtik) se učenec usposobi za vodenje (navigacijo) ladje, določanje neustreznejše smeri (kurza) ladje, pravilno polnjenje skladišč s tovorom, pravilno uporabo instrumentov za varno plovbo itd. Temeljni strokovni predmeti so navtika, pomorstvo s praktičnim poukom, varstvo in reševanje na morju ter tehnika pomorske službe. Delo plovbnega tehnika zahteva organizacijske sposobnosti, splošno znanje ter sposobnost vodenja ter ustreznega presojanja. Med šolanjem ladijskega tehnika (včasih so temu poklicu rekli ladijski strojni tehnik) se dijak usposobi za pravilno delovanje z ladijskimi motorji, racionalno porabo goriva v glavnih in pomožnih strojih, za odpravljanje različnih napak v pogonskih strojih, električnih omrežjih, vzdrže- darskega in političnega življenja, predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport, učitelje, delavce šole in dijake ter goste je pozdravil ravnatelj Srednje pomorske šole Portorož Franc Uljan, ki je pudaril pomen slavnostnega trenutka. Slavnostni trenutek, ki ga narekuje visok jubilej je priložnost, da se ozremo v preteklost, pretehtamo dejanja, razkrijemo poti in čare uspehov ter oplemeniteni z novim spoznanjem, zastavimo načrte za prihodnost, je rekel Franc Uljan. Ideja o pomorski šoli je sedaj sicer že preteklost, a je tesno povezana z našim morjem. Na stičišču različnih kultur, različih poti in zgodovine, smo si Slovenci izbojevali košček morja. Ideja je dozorela pred pol stoletja, v takratni skupni domovini Jugoslaviji, o pomorski dejavnosti Slovencev, razvoju slovenskega pomorskega gospodarstva in ustanovitvi prve pomorske številne programe in tako usposobila za delo in življenje na morju 3.548 mladih. Na sliki: Milan kučan, predsednik Republike Slovenije pozdravlja številne udeležence na proslavi Ravnatelj Srednje pomorske šole Portorož Franc Uljan Prvi ravnatelj šole dr. Franc Škerlj z nagrajenci Prva generacija ponovno skupaj Podpis za spomin Nastop nekdanjega dijaka Lada Leskovarja in sedanjih dijakov Srednje pomorske šole Portorož Predsednik republike in Razvoj šole Prva slovenska pomorska šola je pričela delovati 1. marca 1947 v Semedeli pri Kopru, v takratni coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo pod jugoslovansko upravo. Na začetku šolanja je bilo vpisanih 29 dijakov. Program pomorske šole je vključeval tudi predmete trgovskega delih Pirana, zato je prišlo v juliju 1960 do gradnje novega pomorskega šolskega centra v Portorožu. 25. maja 1962 se je šola iz Pirana preselila v novo stavbo, ki je bila namenjena dijakom srednje in študentom višje pomorske šole. Ob številnih šolskih reformah je šola v 50. letih svojega obstoja izvajala različne pro- rame. ri razvoju pomorstva ter drugih gospodarskih po-dročijh narodovega bitja so sodelovali absolventi šole kot navtiki, ladijski strojniki in vanje hladilnih naprav, pravilno delovanje kompresorjev, črpalk ter vseh naprav na palubi. To delo zahteva precejšnjo natančnost in tudi odgovornost. Šolanje v smeri elektrotehnik elektronik usposobi dijaka za temeljna znanja s področij elektronike, ki je sedaj v ne-slutenem razvoju. Prav zaradi tega je program zelo zahteven in se tudi nenehno spreminja oziroma dopolnjuje. V tem programu uspevajo učenci, ki zelo zgodaj kažejo praktične interese za tehniko, posebej za elektrotehniko. Vsi strokovni predmeti so vezani na matematiko, fiziko, logiko in na sposobnost analiziranja različnih pojavov. V sredniji pomorski šoli Portorož razvijajo tudi zunajšolske dejavnosti. Zelo dobro razvita je raziskovalna dejavnost, ki jo vodijo profesorji in zunanji strokovnjaki. Te dejavnosti so predvsem: Internet, računalništvo, mod- elarstvo, varstvo in reševanje na morju, radioamaterski krožek, foto krožek itd. Mladi dijaki- pomorščaki se ob koncu tretjega letnika na ladijski praksi običajno prvič srečajo s širnim morjem, ki zahteva od njih dobro psihično pripravljenost, strokovnost, umirjenost in smisel za sodelovanje v skupini. Čestitke Milana Kučana Slavnostni govornik na proslavi ob 50-letnici Srednje pomorske šole Portorož, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je čestital kolektivu šole, profesorjem in dijakom. Med drugim seje dotaknil tudi medsebojnih odnosov med Italijo in Slovenijo in jih ocenil kot dobre. "Naše morje je na stičišču treh držav, treh sosedov. Je zdaj- in ravnali bomo tako, da bo tudi zmeraj, morje miru in sodelovanja -in ne morje sporov. Sedanja italijanska politika, ki vidi v Sloveniji partnerja v svoji gospodarski usmeritvi na Vzhod, ima pogled na skupno življenje, ki je enak našemu. To je velika zgodovinska priložnost, da se razmere in skupno življenje v tem prostoru, ki nam ga je dala zgodovina uredi po pameti, v skupno korist, kar nam dostikrat v preteklosti ni uspevalo. Takšna usmeritev je pomembna tudi za življenje, za razvoj, za stanje duha na slovenski in italijanski obali tega skupnega morja. Na obeh straneh (nadaljevanje na S.strani) Radio lortcrc/ Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! ■ w primorski uTp Prva generacija pomorske šole spet skupaj. (nadaljevanje s 4. strani) meje, ki se tu potaplja v morje, živijo Slovenci in Italijani. Oboji potrebujejo dobro sosedstvo , odprte meje, oboji si želijo miru in sodelovanja. Želijo, da se tam, kjer živijo prepoznava njihova kultura, njihova življenska prisotnot in varujejo ter spoštujejo njihove pravice. Ne tu, ne tam nočejo biti kamen ob kater-ga se spotikajo odnosi dveh držav. Slovenski obalni prostor je-in bo zmeraj majhen. Tako nam je usojeno. V skladu s slovensko iznajdljivostjo in marljivostjo pa Primorci tega dejstva niso sprejeli kot razlog za malodušje in poraz, marveč jim je to bil izziv. Luška, ladjarska, ladjedelniška, turistična, ribiška in druge dejavnosti povezane z morjem, rešujejo probleme prostorske utesnjenosti z domišl-jenostjo in marljivostjo pri delu. To pa je prihodnost, tudi prihodnost Slovenije; biti dober pri svojem delu in ustvarjanju, živeti s spoznanjem, da je tudi sorazmerno majnemu narodu dana pri-hodnost.Vsak zase in vsi skupaj moramo vedeti kaj hočemo in kam hočemo. To je tudi ključni odgovor na vprašanje kam naj Slovenjija naravna svoje krmilo, da bo ujela v svoja jadra sape najbolj ugodnih vetrov. Za Slovence in državljane te države je zdaj čas sodelovanja, čas skupne odgovornosti za prihodnost v strpnem pogovoru. Pomemben del odgovorov je tudi na Obali, še zlasti pri odpiranju Slovenije v svet, ki išče najkrajše in najbolj urejene prometne povezave v Srednjo Evropo z morskimi potmi. Pomorska dejavnost je ena naših velikih priložnosti pri globalizaciji sveta in na poti v Evropsko unijo. Znanje, ki je naloženo v slovenskih pomorcih, pristanišču in ladjarjih - in, ki ga dodaja vselej na novo tudi Pomorska šola skupaj z novo fakulteto, pa je ena najboljših jamstev, da te priložnosti ne bomo zapravili. Prihodnost pripada mladim. Njihova pravica in dolžnost je, da se tudi usposobijo in šolajo za odgovornost, ki jo bodo prevzeli. Znanje je temeljna zahteva vse do ne-usmiljnega tekmovalnega časa, ki prihaja. Kdor zamuja pri izobraževanju, pri nalaganju znanja, zamuja svojo prihodnost. Tudi Srednja pomorska šola in profesorji dajejo mladim znanje in priložnost, da bodo stopili v prihodnost samozavestni, da bodo ohranjali slovensko pomorsko izroči- lo. Zato vam vsem kaže nakloniti vse priznanje. Čestitam vam za obletnico in vam želim uspešno delo, dijakom pa še posebej lepo prihodnost, dolgo plovbo in mirno morje". Dr. Franc Škerlj, prvi ravnatelj slovenske pomorske šole se je zahvalil za priznanje. Takole se spominja dogodkov ustanavljanja prve pomorske šole v Semedeli pri Kopru: " Ko je jugoslovanska ljudska vojska s podporo partizanskih enot osvobodila Trst, je njeno poveljstvo izročilo civilno upravo Pokrajinskemu narodnoosvobodilnemu odboru (PNOO), ki je imel svoj sedež na Velikem trgu v Trstu. Predsednik PNOO je bil pisatelj France Bevk, podpredsednika Branko Babič in prof. dr. Lavo Čermelj, tajnik pa dr. Bogdana Brecelj. V tej vladni palači je imela svoj sedež tudi Prosvetna komisija, ki ji je bila zaupana zelo pomembna naloga; ustanovitev šol vseh vrst in stopenj, zlasti slovenskih in hrvatskih po 25-letnem fašističnem uničenju. Med načrti za ustanovitev višjih strokovnih šol je imela prednost slovenska pomorska šola v Trstu, vendar se je kmalu izkazalo, da zaradi nenaklonjenosti Zavezniške uprave anglo-ameriške vojske (ZVU), tega načrta tam ne bo mogoče uresničiti. Po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta (15. junija 1945) se je v vladno palačo, kjer je imel sedež PNOO, vselila Zavezniška uprava in v svoje roke prevzela vso civilno upravo. PNOO in Prosvetna komisija pa sta se preselila v ulico Carducci 6. Takoj po začasnem sporazumu med anglo-ameriško in jugoslovansko vojsko in razdelitvi Primorske na cono A (pod upravo ZVU) in cono B (pod upravo jugoslovanske vojske), PNOO v coni A ni imel nobene uradne oblasti več. Ohranil je le poli-tično-upravno pristojnost nad svojimi pridruženimi ustanovami. Prosvetna komisija PNOO v Trstu tako ni mogla več uresničiti in uveljaviti pripravljenega načrta zato je povel-jništvo PNOO v Ajdovščini 25. septembra 1945 izdalo odlok štev. 293/1 za ustanovitev slovenske pomorske akademije v Trstu, ki pa, kot rečeno, ni bil realiziran. V prvih dneh septembra 1946 sem preučeval v coni B pravno stanje zadev in ko sem se 6. decembra 1946 hotel vrniti v Trst so se pri meni oglasili prof. Miroslav Ravbar, Stanislav Andoljšek in Drago Pahor ter mi prinesli dokument s katerim me je Prosvetna komisija PNOO imenovala za ravnatelja Trgovske pomorske akademije v Kopru. Ni bilo lahko, a vendar, prevzel sem to nalogo. Bilo je upanje in danes sem ponosen na vse kar smo tedaj storili in hvala tudi vsem, ki so nadaljevali začeto pot. Začelo se je zahtevno delo ustanavljanja šole, saj takrat ni bilo ne kadra, ne učnega gradiva, pa tudi dijake je bilo treba poiskati. To so bili težki časi začetka slovenskega pomorskega izobraževanja. Spomnim se, da sem imel na razpolago le dobra dva meseca , da poiščem prostore, učitelje, dijake in pripravim učne načrte. In res, najprej sem moral poiskati dijake. Oni^ so bili naša bodočnost. Sel sem jih iskat na postojnsko gimnazijo. Takratni ravnatelj, ki je preživel težke dneve v taborišču Dachau mi je dejal: "Izbiraj, jaz čutim ljubezen do morja". Ob tej priložnosti poudarjam tudi dalekovidnost PNOO, ki je v takratni situaciji začel z iniciativo ustanavljanja slovenske pomorske šole. Pouk je redno stekel 1. mar- ca 1947 v Semedeli pri Kopru, v takratni coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Na začetku šolanja je bilo vpisanih 29 dijakov." Dr. Franc Škerlj je zaključil službovanje na Trgovsko pomorski akademiji jeseni leta 1947 in prevzel naloge predsednika Okrajnega sodišča. Nagrajenci RAVNATELJI SREDNJE POMORSKE ŠOLE 1947-1997 1. dr. Franc Škerlj (od 1.3.1947 do 20.9.1947) 2. kap. Slavko Kavšek (od 20.9.1947 do 15.11.1961) 3. pr.u. Oskar Metlika (od 16.11.1961 do 31.8.1972) 4. prof. Franc Flis (od 1.9.1972 do 31.8.1987) 5. prof. Jože Sorta (od 1.9. 1987 do 30.9.1992) 6. prof. Franc Uljan od 1. 10. 1992 dalje Število učiteljev 1947-1997: 165 Zunanji sodelavci 1947-1997: 219 Administrativni in tehnični delavci 1947-1997: 47 Skupno število dijakov 1947-1997:3.548 Letošnja generacija: 335 dijakov. Delavci, ki so delali v Srednji pomorski šoli več kot 25 let 1. Marija Blažej, 33 let 2. Bruno Lukežič, 32 let 3. Ivan Mitar, 31 let 4. Stevan Devič, 31 let 5. Kazimir Faganel, 30 let 6. Lucijan Cetin, 30 let 7. Marija Nardin, 29 let 8. Zvonimir Kralj, 28 let 9. Liljana Novak, 26 let 10. Elizabeta Budin, 26 let. OB 50- LETNICI SVOJEGA OBSTOJA IN RASTI JE SREDNJA POMORSKA ŠOLA PORTOROŽ IZDALA JUBILEJNI ZBORNIK 1947-1997 TER JUBILEJNO ŠOLSKO GLASILO NEPTUN, V BELI DVORANI PORTOROŠKEGA AVDITORIJA PA SO PRIPRAVILI RAZSTAVO O RAZVOJU ŠOLE. PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA ZA PROSLAVO 50. OBLETNICE ŠOLE, KI JE BILA V PORTOROŠKEM AVDITORIJU V PETEK, 28. MARCA 1997 JE BIL FRANKO FIČUR, ŽUPAN OBČINE PIRAN. Odlična prireditev ob 50- letnici Srednje pomorske šole Portorož Na slavnostni prireditvi ob 50-letnici Srednje pomorske šole Portorož, ki je bila v petek, 28. marca 1997 v nabito polni dvorani portoroškega Avditorija je najprej zadonela himna, ki jo je zaigral Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran, nato je sledil po- zdravni govor ravnatelja šole, prof. Franca Uljana. Pevski oktet iz Škofij je zapel Barčico. Prisotne slavljence je v imenu Občine Piran pozdravil župan Franko Fičur, ki je predstavnikom šole po priredtivi v razstavnem prostoru v Beli dvorani Avditorija predal posebno priznanje Občine Piran. Največ pozornosti je bil deležen prihod predsednika republike Milana Kučana. Prisotne je pozdravil tudi dr. Pavel Zgaga, državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo in šport. Po glasbenem premoru je stopil na oder predstavnik prve generacije maturantov Srednje pomorske šole Milan Mahnič. Spet so zapeli fantje iz Škofij, nato pa je sledil pozdravni govor predstvnika dijaškega parlamenta SPŠ Edija Fetaha. Po podelitvi priznanj se je v imenu vseh dosedanjih ravnateljev Srednje pomorske šole zahvalil prvi ravnatelj šole dr. Franc Škerlj. Nastopili so dijaki SPŠ z recitalom, Lado Leskovar ( nekoč dijak na pomorski šoli) in Mojmir Sepe, Danijel Brezec (klavir) ter Jan Baruca (kitara). V zahvalo in znak pozornosti sta predstavnika šole in dijaškega doma v Beli dvorani podelila predsedniku Milanu Kučanu grafiko in akvarel. Razstava v Portorožu, Ljubljani in Mariboru Ob 50-letnici Srednje poror-ske šole Portorož so pripravili razstavo, ki skozi opisni in slikovni del prikazuje razvoj te pomembne šolske ustanove za pomorstvo. Do 14. aprila je bila v Beli dvorani portoroškega Avditorija, nato pa jo bodo selili še v Ljubljano in Maribor. Naše morje Morje slovensko se v soncu blešči, mnogo že let našo Obalo krasi. Voda globoka in morski njen svet,ne damo si modrega bisera vzet! Slovenci smo zares ponosni ljudje, ne dovolimo nikomur, da nam povzroča gorje. Morje mi naše čuvamo vsi, ne dovolimo nikomur, da sega po bistrih valovih z dlanmi. Vsak svojo naj čuva zemljo', kar tuje je pusti- in spal boš mirno'. Amalija Perbit RADIO OPČINE Vaš radio na UKW frekvencah 90.6 in 100.5 MHz! Tel.: 091/21-26-58, Fax: 091/21-32-95 Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno ! 'fae odctofe fiouejtcfc tuvflefi&o, jlcu&i! stran 6 April 1997 ■ w primorski Pelikan d.o.o. Podjetje za čiščenje poslovnih prostorov Muzejski trg 7/2 6000 Koper Odločite se in nas pokličite: Telefon & telefaks 066/ 23 - 390, ali telefon 22-955 Smo specializirano podjetje za čiščenje : * poslovnih in gospodinjskih prostorov; * generalno čiščenje marmorja, PVC, gume in podobnih površin z ustreznimi premazi; * pranje itisona, tepisona, stekla OPRAVLJAMO TUDI ANTIBAKTERIJSKO ČIŠČENJE VAŠIH JOGIJEV BREZ KEMIKALIJ Čiščenje tudi na domu! Za vaš lep in čist poslovni prostor in dom Pelikan d.o.ov Koper Koper PROJEKT PORTON-UPANJEZAMNOGE DRUŽINE Na jugovzhodnem robu mestnega jedra v Kopru, ob Ferrarski cesti na prostoru med Sodiščem in Intereuro-o, podjetje za stanovanjs-o igradnjo DOM Koper p.o. v sodelovanju z Nepremičninsko zadrugo Primorske in ob podpori Mestne občine Koper, uresničuje veliki projekt regeneracije starega mestnega jedra - PROJEKT PORTON, ki predvideva izgradnjo poslovnih prostorov, vrtca m 350 stanovanj. Izgradnja stanovanjsko- poslovnega kompleksa je predvidena v štirih etapah. Temeljni kamen za vrtec Čebelica in I. etapo objekta PORTON z 72 stanovanji in 16 poslovnimi prostori v pritličju so položili 21. marca. Na krajši slovesnosti ob tem dogodku je direktor podjetja za stanovanjsko gospodarstvo DOM Koper p.o., Ivan Vinčec poudaril, da projekt vliva upanje mnogim družinam, ki bodo tako že čez nekaj časa lahko prišle do lastnega stanovanja. Zahvalil se je vsem, ki se veselijo dejstva, da so po sedmih letih priprav dela stekla in da se je lahko začelo z izgradnjo. Dejstvo, da je stanovanjsko gospodarstvo od vseh panog najbolj tesno povezano in odvisno od družbenih sprememb je narekovalo strpnost in predhodno soustvarjanje dovolj trdnih sistemskih rešitev, ki omogočajo ponovno oživitev stanovanjske izgradnje v Kopru. Do maja 1998 bo v I. etapi stanovanjsko poslovnega objekta, ki bo zrasel med stavbo Sodišča in Intereuropo, dokončanih 72 stanovanjskih enot (20 enosobnih, 36 dvosobnih in 16 trisobnih) v skupni izmeri 6.600 m2. približno 800 m2 v pritličju stavbe pa je namenjeno poslovnim površinam; servisnim, trgovskim, in storitvenim dejavnostim. Ob objektu oziroma v sklopu objekta bodo zgradili vrtec Čebelico za 130 otrok, ki so morali že pred leti zapustiti povsem do- trajane prostore vrtca v starem mestnem jedru. Tako v bistvu dobiva obrobje mestnega jedra nov videz in če bo prišlo tudi do izgradnje poslovnih objektov Toncity, bo ta predel Kopra predstavljal strnjeno celoto, vključno z avtobusno postajo, ki je sedaj še vendarle nekoliko preveč oddaljena. Prednost lokacije je v tem, da so na dosegu pešca celotno mestno jedro, bižnje športno rekreacijske površine, mestno kopališče kot tudi glavna avtobusna in železniška postaja, centralna pošta in praktično vse večje trgovine, vključno z mestno tržnico. Podjetje DOM Koper (ustanovljeno je bilo leta 1983) je neločljivo povezano s stanovanjsko izgradnjo v koprski občini. Danes se razvija v sodobno nepremičninsko družbo, ki nadaljuje tradicijo in v spremenjenih okoliščinah, predvsem glede na novo lastniško strukturo, nudi novim lastnikom sodoben stanovan- Stagnacija gospodarstva Rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 1996 na obalno-kraškem območju niso bili dobri. Obseg poslovanja se je realno zmanjšal, vse skupaj pa kaže na negativen poslovni izid. Prvo informacijo o poslovanju gospodarskih družb na obalno-kraškem območju (občine: Divača, Hrpelje -Kozina, Izola, Koman, Koper, Piran, Sežana) nam je pred kratkim posredovala Agencija RS za plačilni promet-Podružnica Koper. Statistične podatke o poslovanju v letu 1996 je Agenciji predložilo 2.344 pravnih oseb (138 več kot predlanskim), ki so organizirane kot gospodarske družbe. Pri izdelavi informacije je Agencija izločila dve investicijski družbi, katerih glavna dejavnost je zbiranje lastninskih certifikatov in njihovo investiranje. Pri 2342 družbah v sedmih obalno-kraških občinah je bilo lani poprečno zaposle-nih 21.762 delavcev. V piranski občini je bilo lani 439 gospodarskih družb (pravnih oseb) od tega 419 malih, 13 srednjih in 7 velikih. Pri njih je bilo zaposlenih 3.741 delavcev oz.pvoprečno 8,5 delavca na firmo. Podatki kažejo, da počasi izginjajo z obličja tako imenovani mastodonti, saj je na obalno-kraškem območju le še 2% velikih družb in že kar 94 % malih pravnih oseb. Ker Agencija ne vodi podatkov o samostojnih podjetnikih (niso pravne osebe), lahko predvidevamo, da imamo že na tisoče mini firm s po enim zaposlenim. Osnovni finančni rezultati Gospodarske družbe z obal-no-kraškega območja so lani ugotovile 300,403 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 7% več kot v letu 1995. Ob upoštevanju 9,7 % rasti cen na drobno v letu 1996, se je obseg poslovanja realno zmanjšal. Odhodki so bili obračunani v višini 318,027 milijarde tolarjev, kar je 15% več kot v letu 1995. Iz tega sledi, da je poslovni izid (ugotovljen kot razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki) negativen, saj je bila celotna ugotovljena izguba za 17, 623 milijarde tolarjev večja od celotnega ugotovljenega dobička. Večja izguba od jski servis v okviru upravljanja z objekti na področju nepremičnin. Na področju investicijske izgradnje pa želijo zagotavljati široko paleto novosti pri zagotovitvi stanovanj raznim Kategorijam novih lastnikov. Tako se vključujejo v dejavnost NSO v koprski občini, ki danes zagotavlja neprofitna najemna stanovanja, aktivno pa so vključeni tudi v novo ustanovljeno Nepremičninsko zadrugo Primorske. dobička je bila ugotovljena v vseh občinah obalno-kraške regije, razen v Sežani. Gospodarske družbe, ki so poslovale pozitivno, so ugotovile skupno 11,487 milijarde tolarjev dobička. Ostale družbe z negativnim poslovnim izidom pa 29,110 milijarde tolarjev izgube. Se en zanimiv podatek: V primerjavi z letom 1995 se je dobiček v firmah povečal povprečno za 4%, izguba pa kar za 285%! Kar skoraj dve tretjini (62,7%) celotne izgube je izkazala ena sama koprska gospodarska družba, ki se ukavarja s predelavo. Če bi te podatke minus te firme izvzeli, bi v letu 1996 ugotovili le za 76 % večjo izgubo kot v letu 1995. Tudi v občini Piran negativni finančni izid Pravne osebe (439) v občini Piran so v letu 1996 prikazale 48,456 milijarde tolarjev celotnega prihodka, ali 16 % prihodka na obalno-kraškem območju. Odhodkov je bilo 48, 678 milijarde tolarjev. Skupni finančni izid je negativen, saj izkazana čista izguba v znesku 2,048 milijarde tolarjev za 553 milijonov tolarjev presega izkazani čisti dobiče, ki je znašal pri firmah, ki so poslovale pozitivno, 1,495 milijarde tolarjev. Povprečno je bilo zaposlenih 3.741 delavcev, povprečna bruto plača pa je bila 139.114 SIT. To povprečje je za okrog 10 odstotkov višje od povprečja v obalno-kraški regiji. Povprečna neto plača v piranski občini bi tako znašala okoli 87.000 SIT. Plače so se realno rahlo zvišale. Povprečno število zaposlenih (merjeno na podlagi opravljenih ur) se je v vseh občinah obalno- kraške regije povečalo za 114 delavcev ali za 1 %. Število zaposlenih se je rahlo povečalo v občinah Hr-pelje-Kozina, Izola, Koper in Piran, medtem ko se je v občinah Divača, Koper in Sežana zmanjšalo. Od 300,4 milijarde tolarjev prihodka, kolikor gaje lani ustvarilo obalno-kraško gospodarstvo, je bilo več kot polovica (60,1%) prihodka ustvarjenega v občini Koper. Tam so imeli tudi največjega znanega zgubaša. V občini Koper je bila izkazana namreč tudi večina (87,9%) celotne izgube obalno-kraškega območja. Izguba podjetij z negativnim poslovnim rezultatom v sedmih obravnavanih občinah je znašala 29,11 milijarde tolarjev, od tega v občini Koper 25,577 milijarde tolarjev. . S pozitvinim skupnim finančnim izidom 680 milijonov SIT se lahko pohvali le občina Sežana. Gospodarske družbe so letos prvič razvrščene po standardni klasifikaciji dejavnosti. Na- jveč dobička so ugotovile pravne osebe s področja klasifikacije G; trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Nizka kapitalska pokritost stalnih sredstev Premoženjsko - finančni položaj gospodarskih družb obalno- kraškega ombočja v letu 1996 ni bil najbolj ugoden. Gospodarske družbe so v svojih premoženjskih bilancah (bilanca stanja) izkazale 404,449 milijarde tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev. V primerjavi z letom prej je obseg celotnega premoženja večji za 10%. Med obveznosti do virov sredstev izkazujejo gospodarske družbe kapital v skupnem znesku 208,311 milijarde tolarjev, kar je nekoliko izpod ravni konec leta 1995. Po stanju na dan 31.12.1996 je delež kapitala v celotnih virih sredstev znašal 51,5%, kar je za 5,1 strukturne točke manj kot konec leta 1995. Zaradi nizkega deleža kapitala v celotni strukturi virov sredstev je nizek tudi kazalnik kapitalske pokritosti stalnih sredstev. V povprečju je s kapitalom pokritih 80% stalnih sredstev, kar pomeni, da nekatere gospodarske družbe tudi stalna sredstva financirajo s tujimi dolgoročnimi in celo kratkoročnimi viri. Med vsemi oblikami virov financiranja se je na področju regijskega gospodarstva najbolj (za 53%) povečal obseg dolgoročnih obveznosti. Najbolj se je obseg dolgoročnih obveznosti povečal v občini Sežana (za 350%) in v občini Hrpelje-Kozina (za 190%) ter v občinah Koper (za 44%) in občini Piran (33%). Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev se je tudi povečal in sicer v regijskem gospodarstvu za 2 strukturni točki. Vse to nam pove, da je v primerjavi z rezultati poslovanja v letu 1995 skupni finančni izid v letu 1996 precej slabši. Kaže pa, da naše gospdarstvo precej težko diha tudi v letu 1997. Franc Krajnc Slovenska stanovanjska hranilnica Zastoji pri stanovanjski gradnji in druge težave so narekovali predlog za. sprejem zakona o ustanovitvi prve slovenske stanovanjske hranilnice d.d., ki jo bo ustanovila Republika Slovenija z osnovnim kapitalom 150 milijonov SIT. Hranilnica bo zbirala nranilne^vloge, vodila tekoče račune in ŽR fizičnih in civilno pravnih oseb. Sklad še ne misli prodati Bernardina Delniška družba Hoteli Berdardin, katere večinski lastnik je Sklad RS za razvoj še ni “zrela” za 100- odstotno olastninjenje oziroma prodajo. Najemna pogodba z Inter-Continentalom na ledu? To znano hotelsko in turistično podjeteje se je iz sivine rešilo tako, da se je ponudilo Skladu RS za razvoj, ki je dal potrebna jamstva za najetje kreditov in za začetek novega razvojnega ciklusa. Sklad za razvoj je postal 92- odstotni lastnik. To pa je tudi vse kar je v finančnih koluarjih bilo znanega. Tu in tam je bilo slišati, da Sklad vlaga milijone mark v obnovo, predsedniške apartmaje... Delavci so vse doslej zaman čakali, da bi lahko v podjetje vložili svoje certifikate, zato jih je večina menda že vložila drugam. Družba Hoteli Bernardin oziroma njen Nadzorni svet v katerem sedi večina predstavnikov iz Sklada, je šele 10. aprila (slabe tri mesece pred zaključkom privatizacije v Sloveniji) v Delu objavila oglas s katerim ponuja vsem upravičencem (zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojeni delavci Hotelov Bernardin ter ožji družinski člani zaposlenih pod posebnimi pogoji) odkup delnic družbe po metodi interne razdelitve in notranjega odkupa. Naprodaj je 5.412 delnic razreda A v lasti Sklada, kar predstavlja 9,52 % osnovnega kapitala družbe z uporabo interne razdelitve. Naprodaj pa je tudi 10.824 delnic prav tako razreda A v lasti Sklada, kar predstavlja 19,04 % osnovnega kapitala 1 družbe z uporabo načina notranjega odkupa, vendar le do višine ki bo vpisana in vplačana v razpisnem roku, to je v 30 dneh. Vprašanje pa je, ali bodo ta minimalen delež družbenga kapitala sploh lahko interno olastninili? Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa so vezali na sodelovanje pri interni razdelitvi delnic, popust pa znaša 50%. Nekateri interni upravičenci imajo v rokah tudi potrdila o manj izplačanih neto osnovnih plačah v preteklosti, kar bodo verjetno lahko tudi "vnovčili" pri lastninjenju. Prodaja Bernardina šele čez 2-3 leta "Sklad nima namena zadržati Hotelov Bernardin zase, temveč namerava družbo olastniniti oziroma prodati, vendar šele čez dve ali tri leta", nam je na vprašanje kako v bodoče z Bernardin-om, odgovorila predstavnica Sklada Jana Bogdanovski. V podjetje je bilo vloženega kup denarja, postoriti bo treba še marsikaj. "Bernardin trenutno ni "zrel" za popolno privatizacijo, je dejala. " Tako kot 97 drugih podjetij, ki so bila na robu stečaja, so tudi Hoteli Bernardin s prosto voljo prenesli družbeni kapital na Sklad RS za razvoj". Sklad je danes lastnik le še 28 podjetij s katerimi se intenzivno ukvarja. Preko njega se vodijo vsi interni odkupi in javne prodaje družbenih podjetij.Tudi v podjetjih, ki že imajo znane lastnike prihaja do nesporazumov in nesoglasij, pri čemer mora večkrat posredovati sklad. Tako, da ima njihovh 63 zaposlenih delavcev kar precej dela. Sicer pa Sklad RS za razvoj, kot pravijo, ni nekakšen Treu-hand ampak ima čisto drugi namen. Predvsem pa ne mis- li zase zadržati nobenega podjetja. Kaj se dogaja z najemno pogodbo, ki sta jo pred nedavnim svečano podpisala In-ter-Continental Hotels & Resort in Sklad RS za razvoj? ■HM Sanacija Splošne plovbe poteka po načrtih Lani je bilo odplačanih še 21 milijonov ameriških dolarjev hipotekarnih kre-ditov Edini slovenski ladjar, četrti po vrsti v nekdanji Jugoslaviji, portoroška Splošna plovba, se je zaradi velike krize na svetovnem pomorskem trgu že sredi osemdesetih let znašel v težavah. Po razpadu jugoslo-vanaskega trga leta 1990 pa je Splošna plovba ostala še brez zaledja za linijsko poslovanje, ki je bilo do tedaj njena prevladujoča dejavnost in čemur je bila navsezadnje prilagojena tudi njena flota, ki je štela 20 ladij. Čas hipotekarnih kreditov Konsolidirana bilanca, izdelana za konec leta 1993 je tako pokazala, da je imelo podjetje za dobrih 170 milijonov dolarjev premoženja oziroma bilančne aktive, na strani pasive pa se je nabralo za 227 milijonov dolarjev dolgov. Od teh je bila dobra polovica ( 93,4 milijona dolarjev) hipotekarnih, preostali del pa je odpadel na komercialne kredite, ki jih je podjetje za nakup ladij/iajemalo na Japonskem in v Španiji. Scenariji za sanacijo Vodstvo Splošne plovbe se je takoj lotilo oblikovanja scenarijev za sanacijo. Po prvem naj bi državni parlament s posebnim zakonom prevzel večji del "japonskega dolga" v višini 75 milijonov dolarjev, država pa bi s tem postala edini lastnik koncerna. Preostanek japonskega dolga in španski dolg, ki nista bila zavarovana s hipotekami na ladje, ampak s poroštvom Splošne banke Koper, pa bi bil poplačan z najetjem posojila pri Splošni banki Koper v višini 32 mili- jonov dolarjev. Z dohodki iz tekočega poslovanja trgovskega ladjevja pa naj bi bili do leta 2000 poplačani vsi hipotekarni dolgovi. Druga dva scenarija sta predvidevala stečaj koncerna, pri čemer bi v primeru nekontroliranega stečaja zagotovo pomenila ukinitev ladjarske dejavnosti v Sloveniji in izgubo precejšnjega dela vrednosti premoženja. V primeru kontroliranega stečaja pa bi Slovenija z odkupom hipotekarnih terjatev za približno 93 milijonov dolarjev, pridobila slabih 150 milijonov dolarjev premoženja, ki pa bi bilo še vedno obremenjeno z vsemi preostalimi obveznostmi do tujih posojilodajalcev. Veliko razumevanje države Po dolgih mesecih znanih javnih razprav, v katerih se je po besedah direktorja koncerna Alda Karjačiča žal pokazalo predvesm veliko nerazumevanje ladjarske problematike, se je slovenska vlada vendarle odločila podpreti prvo varianto sanacije in državnemu zboru predlagala ustrezen zakon. Sprejet je bil šele jeseni 1995 in tedaj se je Splošna plovba priključila preostalim štirim slovenskim firmam (Slovenske železarne, Slovenske železnice, Papirnica Radeče, TAM), za sanacijo katerih se je država neposredno obvezala. Odplačanih že 78 milijonov dolarjev dolgov Po podatkih, s katerimi nas je seznanil direktor Aldo Kre-jačič, je domači ladjarski koncern, v čigar sestavi so tudi vsa hčerinska podjetja na tujem, v zadnih treh letih po srejetem sanacijskem programu odplačal že 78 milijonov ameriških dolarjev hipotekarnih dolgov ( 57 milijonov dolarjev glavnic in 21 milijonov dolarjev obresti), preostalih 50 milijonov pa naj bi poravnali do konca leta 2000. To pomeni, da bodo do takrat na ta način najmanj za toliko zopet povečali ladjarsko premoženje, saj dolgove odplačujejo iz prihodkov iz tekočega poslovanja. Še več, na njegovi podlagi v zadnjem času ustvarjajo celo manjši dobiček. Ladja Planica naj bi prinašala dobiček Prav zaradi nekoliko boljšega gmotnega stanja so se lahko odločili za nakup še ene ladje, za katero so sicer v tujini prav tako najeli 12 milijonov "težek" hipotekarni kredit, vendar pa naj bi glede na svojo življensko dobo že po približno šestih letih tudi ta ladja začela prinašati dobiček. Ladja Planica je stara dobrih 12 let, zgradili so jo na Japonskem, ima nosilnost 42.239 ton. Prevzeta je bila konec februarja letos, prevažala pa bo razsute tovore. Flota Splošne plovbe se je tako povečala na 17 ladij skupne nosilnosti 520.000 ton. Koncern svoje prihodke ustvarja tudi s tehničnim in kadrovskim upravljanjem ladij tujih ladjarjev. Z nudenjem kompletnih ladijskih posadk tujim ladjarjem so deloma rešili tudi problem prevelikega števila zaposlenih, kar je denimo na domačih ladjah imelo za posledico zmanjševanje številčnosti posadke na eni ladji z nekdanjih 50 (skupaj z rezervnimi posadkami), na sedanjih 22 članov. Po drugi strani pa se je v zadnjem času močno zmanjšalo tudi število zaposlenih v upravi koncerna; z nekdanjih več kot 300 samo na 75. Če bodo v bodoče ravno tako kot doslej uspešno prekrmarili še vsa krizna nihanja na pomorskem trgu, na katerem je 67 % sedanje flote trenutno zaposlene v prosti plovbi, 33% pa v linijski, potem je po mnenju direktorja Alda Kre-jačiča, najhuje že za njimi. Robi Kovšca Glede na informacije, ki so pricurljale v redakcijo, da s pogodbo, ki naj bi bila oderuška ni nekaj v redu, smo se morali zadovoljiti z odgovorom: "Izkazalo se je, da v Hotelih Bernardin še ne dosegajo zahtevanih Inter-Con-tinentalovih standardov, zato bo pogodba začela veljati, oziroma bo zaživela šele jeseni". Franc Krajnc souvm Lucija, Obala 120,6320 Portorož Tel.: 066/ 773- 385 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa vseh vrst junečega, telečjega in svinjskega mesa ter perutnine slovenskih proizvajalcev v našem mesnem butiku v Luciji. Vsak mase« od 1. do 5. poseben, 5- odstotni popast. URNIK: Ponedeljek- petek: 7.00 -13.00 in 16.00 -19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja: 8.00-12.00 n NAROČAM Ime in priimek. Točen naslov _ NAROČILNICA primorski uMp Poštna številka___________________________________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.080 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum Podpis _ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož l___________________________ IfF Paradoks lokalne samouprave V Krajevnih skupnostih piranske občine tli nezadovoljstvo Ob sprejemanju nove lokalne samoupravne organiziranosti je bila piranska občina ena izmed redkimi v Sloveniji, ki je celo povečala število krajevnih skupnosti. Hkrati pa jim je občinski statut skopo odmeril pristojnosti. So Pravila KS le za okrasek? Prehod na novo lokalno samoupravo in s tem razmejitev pristojnosti med občino in državo je odprl marsikatero vprašanje delovanja lokalne samouprave. V običnah so se že nekako sprijaznili s tem, da je država s svojimi ministrstvi oz. izpostavami tista, ki jim reže (vse tanjše) rezine proračunskega kolača in si hkrati jemlje oblast. V tem krogu so nič hudega sluteč nekako izpadle Krajevne skupnosti, za katere se še danes ne ve kaj je njihovo pravo delo. Pred nedavnim so srejele tako imenovana interna pravila delovanja v katerih so si marsikaj zapisali, vendar večino tega ne bodo mogli uresničiti. Se najbolj dovzetno je, da v KS organizirajo javne razprave, čeprav tudi teh ne obišče več toliko ljudi kot nekoč. Ostaja vedno aktualno vprašanje kaj Krajevne skupnosti sploh so; temeljna neločljiva celica občine, kjer lahko krajan neposredno uresničuje svoje samoupravne pravice, politična konkurenca občini (skozi strankarsko prizmo), privesek lokalne samouprave, ali celo nebodigatreba strošek? Prijazno kramljanje s krajani v pisarnah krajevnih skupnosti in usmerjanje na pristojne občinske (in državne) službe, kjer krajani lahko rešijo vprašanja, ki jih zanimajo, je sicer dobrodošlo opravilo, ni pa racionalno. Tudi KS potrebuje svoj administrativni aparat, ki nekaj stane. Tako se morajo, če hočejo nekako preživeti, ukvarjati tudi z raznimi, bolj ali manj podjetniškimi posli, oddajanjem odvečnih prostorov itd. Nekatere KS ne morejo gospodar-siti s svojim premoženjem, ker ga preprosto nimajo. Poslovna uspešnost pri vsem tem je že drugo vprašanje. Zahteve Krajevnih skupnosti Občine Piran V začetku tega meseca (3.4.) so se v prostorih KS Lucija zbrali predsedniki svetov KS Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje, Sv. Peter, Nova vas in Padna, pretresli trenutni položaj in postavili kar nekaj zahtevkov. Obravnavali so osnutek proračuna Občine Piran za leto 1997oziroma tist del, ki predvideva financiranje KS in hkrati zahtevali aktivnejše vključevanje krajevnih skupnosti že pri snovanju raznih dokumentov, na primer s področja urbanizma, ter operativnih načrtov v Občini Piran. V KS poznajo probleme in želje ljudi, zato štejejo to pobudo za koristno. Ugotavljajo, da je indeksacija razpoložljivih sredstev za KS za približno 6% nižja kot pri občinskih službah. Isto se je dogajalo tudi v preteklih letih, tako da dotacija iz občinskega proračuna ne zadostuje niti za bruto plače tajnikov ter raznih dodatkov. Ta vsota, ocenjujejo v piranskih KS, ni zadostna za kritje materialnih stroškov in investicijsko vzdrževanje prostorov ter opreme v posameznih KS. Hkrati so občinske službe poskrbele zase in močno zdiferencirale svoje potrebe ter potrebe KS. Na sestanku predsednikov Svetov KS Piran so sprejeli naslednje sklepe: 1. ) Zahtevajo minimalno dotacijo 3 milijone SIT za posamezno Krajevno skupnost v občini Piran iz občinskega proračuna za leto 1997. 2. ) Zahtevajo investicijska in intervencijska sredstva po posamezni KS v občini Piran v znesku 2 milijona SIT, ter sredstva za usposobitev prostorov v Krajevnih skupnostih Padna, Sv. Peter in Nova vas, kot je bilo obljubljeno že iz proračuna za leto 1996 ter na sestankih z županom in načelniki strokovnih služb občine Piran. 3. ) Zahtevajo usklajevanje programa Sklada stavbnih zemljišč občine Piran za leto 1997, preden ga Občinski svet sprejme kot doko-nčen akt.__________________ Lesk hotelskih verig bledi? Ljubljansko Delo je povzelo članek Financial Times-a, ki ugotavlja, velike hotelske verige z zvenečimi imeni brez dvoma ponujajo razpoznavno kakovost in visoko raven storitev, vendar pa hkrati dodaja, da poslovneži in tudi turisti počasi odkrivajo prednosti majhnih hotelov. Edini so si, da so bolj prilagodljivi, ko se pogajajo o cenah storitev, v njih je gostom namenjena posebna pozornost. Sv. Peter: cesta postaja ovira Svet KS Sv. Peter je na seji(17.4.) resno opozoril javnost o problemu neprimerne ceste in 4. ovinka , ki postaja prava cokla za hitrejši razvoj turizma v tej lepi, zanimivi istrski vasici. Njene zanimivosti si je lano ogledalo 5378 obiskovalcev, avtobusi pa menda tja neradi vozijo. m., « '* Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114 Tel.: 066/ 773-296 POSLOVALNICA KOPER Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654 Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije. Droga Portorož "Ni nevarnosti za naše kupce" Droga Portorož, ki v Švici kupuje majonezo Thomy in jo prodaja na slovenskem tržišču, nam je v zvezi z afero v ZR Nemčiji, ko naj bi neznanec s cianidom zastrupil Ne-stle'jeve izdelke, poslala naslednjo informacijo: " V zvezi s kriminalnim izsiljevanjem multinacionalke Nestle' oziroma njihovega podjetja Thomy-Nemčija s strani nekega nepoznanega posameznika, ki je zagrozil z zastrupitvijo proizvodov Th-omy v določenih trgovinah na območju ZR Nemčije, če omenjeno nemško podjetje ne bo plačalo več milijonov mark "odkupnine", vas na podlagi informacij, prejetih od firme Nestle' želimo obvestiti, da je nemška policija za sedaj samo v treh supermarketih v mestih Regensburg, Bremen in Saarbruecken opozorila prebivalce, da ne uporabljajo nobenih prehrambenih in drugih proizvodov (ne le proizvodov Thomy), ki so jih potrošniki tam kupili med 1. in 7. aprilom letos. Preiskava še traja, za sedaj pa izključujejo možnost, da bi podobni proizvodi bili prodani tudi v drugih trgovinah v Nemčiji. Vsi proizvodi "Thomy", ki so bili uvoženi v Slovenijo so proizvedeni v Švici in zato podobna nevarnost ne obstaja. Zaradi potrebne skrbi in zaščite naših kupcev bomo v Drogi pozorno spremljali vsa nadaljnja dogajanja v zvezi z omenjeno zadevo in smo tudi v stalni povezavi s švicarsko firmo Nestle'. Izola Srednješolsko debatno srečanje V petek, 18. in soboto 19. 4. 1997 bo v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli 2. srednješolsko debatno srečanje na katerem bodo dijakinje in dijaki iz 11 slovenskih srednjih šol predstavili svoje argumente na trditev: Lahke droge bi morale biti legalizirane. Program debata Zavoda za odprto družbo- Slovenja je novost. V enajstih sredsnjih šolah po vsej Sloveniji so v šolskem letu 1996/97 že začeli delovati debatni krožki. Prvič so se dijaki in dijakinje pomerili v Ljubljani, kjer so predstavili svoje argumente Biti drug*ačen, drugačna je osnovna človekova pravica. Srečanju se je izkazalo za izjemno uspešno in je potrdilo, da sodelovanje v debatnih krožkih razvija pri srednješolski mladini kritično mišljenje, natančno izražanje, dobro poznavanje področja, retorične sposobnosti in tudi strpnost ter spoštovanje do idej drugače mislečih. Obisk predstavnikov iz prijateljske komune Iz Urada župana Občine Piran sporočajo, da se v dneh od 11. do 14. aprila mudi na delovnem obisku v piranski občini delegacija iz prijateljske Komune Byugn na Norveškem. Tričlansko delegacijo sestavlljajo : Arent M. Henriksen, župan Kumune Byugn, Tor Langvold, direktor občinske uprave in Rita E. Sundet, predstavnica za področje turizma in kulture. Občina Byugn in Piran sta podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju leta 1986. Od tedaj je potekalo sodelovanje z izmenjavo mladih iz obeh občin, zaradi učenja slovenskega in norveškega jezika ter vzpostavljanja prijateljskih vezi med mladimi. Na področju kulturnega sodelovanja je bila v Piranu slikarska razstava avtorjev iz Byugna, izmenjava protokolarnih obiskov delegacij obeh občin pa je bila v letu 1992 in 1993. Dan grenak je moral priti, bolezen huda pretrgala življenske niti. Solze v očeh, predragi Angel, le zakaj, nikoli več te ne bo nazaj. V trdi, ljubi kraški zemljici počiva naš dragi dobri mož, oče in nono v Angel Železnik 1925 - 1997 Od njega smo se poslovili na sežanskem pokopališču 17. marca 1997. Zahvala Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se osebju izolske bolnišnice, njegovim soborcem iz 1. Prekomorske brigade ter ostalim borcem NOV, govornikoma, predsedniku ZB Sežana Milku Škrlju, Ivanu Pangosu, pevskemu zboru Slavnik Hrpelje-Kozina, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom Artviž in Komunalnemu podjetju Sežana. Žalujoči: žena Anica, sin Dušan in hčerka Sonja z družinama. Predstavniki obeh občin se bodo dogovarjali o programu izmenjave mladih v letošnjem in naslednjem letu. Goste iz komune Byugn pa še posebej zanima turistična, zdravstvena termalna in kulturna ponudba za prebivalce iz Bygna. Po programu naj bi v soboto in nedeljo ( 12. in 13.4.) bili organizirani ogledi in razgovori v Hotelih Palače, Hotelih Bernardin, Zdravilišču Krka v Strunjanu, Igralnici Casino' in v KKPC Avditorij Portorož. V ponedeljek ob 11. uri dopoldan je bil zaključni razgovor pri Županu Občine Piran. PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO Obala 116, Lucija, tel.066/771 ‘ ' Odprto: 8.00-12.00 in 16.30-19.00 Sobota: 8.00-13.00 |-yT Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 Tel.: 066/ 772-516 Urnik: Vsak dan 8.00 - 14.00, sreda 8.00 - 17.00 PROMET Z NEPREMEIČNINAMI RENT - A- CAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH BAR Lucija, Obala 120 Te.: 066/771-866 Rjžju\ TRGOVINA TRGOVINA NA DROBNO Z RABLJENIM BLAGOM (Tehnične in druge vrste blaga) KUPUJEMO IN PRODAJAMO Lucija, Obala 136 Tel.: 066/ 773-673, Mobitel: 0609 - 615- 943 Urnik: Vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Sobota: 8.00 do 13.00 Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo vesele prvomajske praznike _______ NAGRADNA KRIŽANKA EMONEC Nagrade za pravilne rešitve prejšnje križanke, ki jih je prispeval EMONEC d.o.o. Koper prejmejo: Tomaž Ferluga, Izola, Brigita Filipič, Portorož, Elvir Muminovič, Piran. Vsak nagrajenec prejme po Ikg odlične kave Emonec. Nagrado lahko dvignete v pisarni Primorskega utripa, Lucija, Obala 107. Tel. 773-602. Za tokratno križanko je nagrade prispevalo Trgovsko podjetje Soča d.d. Koper in sicer: 3 CD plošče. Odgo-vore pošljite do 4. maja na naslov uredništva: PRIMORSKI UTRIP, Liminjanska 91, Lucija 6320 Portorož. m % f i M t - -i* ■ •:: s >!>■** a * ' 7 * * Ll; tte —*■ n',i PRIMORSKI UTRIP RAZISK0V. BALON. VRSTA AER0STATA ARABSKA KULTURA IN UMETNOST HRVAŠKI PESNIK (VLADIMIR) VELETOK V PAKISTANU CIRIL KOSMAČ ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO NASELJE V GORIŠ. BRDIH SESEK PRESA- DITEV ŽIVEGA ORGANIZMA OMEJEN PROSTOR V OBRAZCIH LUKA NA FINSKEM, TURKU NAJ- BLIŽJA STANO- VALKA PROGA, TRAČNICA TEŽKA PARTI- ZANSKA STROJNICA KRAMA, ROPOTIJA ZADNJE PREDIVO SREDIŠČE VRTENJA GORA NAD POLJČAN. ŽELATINA IZ ALG OSEBA, KI DA ZNAK ZA ZAČETEK DIRKE AZIJSKA IN AFRIŠKA DIVJA MAČKA VISOKO Soleč SESTAVIL MILKO EMERŠIČ STAROGRŠKA OBNOVA, UMETNOST POPRAVILO IN KNJIZ. PRVI MITOLOŠKI LETALEC STANE SEVER PREME- TENEC SREDOZEMSKA POULIČNO OKRASNA GLASBILO RASTLINA OKRASNO BRUŠENO STEKLO SLO- VARSKO BESEDIŠČE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV 0KREPC. PIJAČA FIN. ARHU AALT0 PRITOK SAVE PRI MEDVODAH PLES, BAL OZNAKA ZA NEZNANCA MESTO V J. NEMČIJI ELEKTRO- PREVODNA KOVINA RADON PALlCKA ZA ČIŠČENJE PLUGA VARJENO MESTO SVETOVNO JAPONSKI MORJE DROBIŽ DEŠČICA NA KOZOLCU IZBA, KAMRA ČISTO PREMOŽEN. MESTO V Z. SLOV. PEVKA PRODNIK ZMAGA PRI ŠAHU GL. MESTO OREGONA V ZDA OSMEREC ŠOLSKO PISALO OSKRBA, MONTAŽA GL. MESTO SENEGALA ZDRAVILNA VEŠČINA GORS.ZDR. RASTLINA BOKSAR. PRVINA PERJE PRI REPI EDINI IZVOD REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: kavama, SKRAJNI KONEC POLOTOKA BANJA GL. MESTO GRČIJE VEČJA SKUPINA PTIC KOVANJE NAPAD ORIENT. UTEŽNA MERA RENU NASAD OKROG HIŠE BIKO- BOREC PISATELJ PEČJAK MARKO OKORN EMA STARC Arsenal, aranžer, letnica, pila, \ olilo, hel, pijemo emonec kavo, elat, Brane, kal, starosta, Aman, čas, skat, Palestina, elita, Ankara, erepsin, natakar, dno, at, ca, Takasaki, inki, enolog, Atalos, jar, RL, lij, mera, doba, izabela, pasiv, sekalec, Anita, TM, tona, stran. trgovsko podjetje impresa commerciale TEŽA EMBALAŽE ČASTITUIV KMEČKI STAREC. OČANEC ERIČ CLAPTON FILMSKA ZVEZDA V AMERIKI /OČCI d.d. - S.p.A. koper - capodistria • m • SO OBLJUBE POZABLJENE ? Uspeh košarkarjev V začetku julija bo v Piranu odprto Evropsko prvenstvo jadralcev v razredu Optimist, ki bo privabilo v naše najlepše obmorsko mesto blizu 400 tekmovalcev in še enkrat toliko spremljevalcev iz vsega sveta. Čeprav gre za eno največjih športnih tekmovanj v Sloveniji v tem letu in nedvomno pomembno turistično promocijsko prireditev je Občina Piran v svojem predlogu proračuna za leto 1997 povsem spregledala sofinanciranje organizacije Evropskega prvenstva. O tem in še čem v zvezi s prvenstvom smo se pogovarjali z Milanom Morganom, pre dsednikom organizacijskega odbora EPOP-a. - Da bi se izognili morebitnim pomislekom, da je Piran dobil to prvenstvo nepričakovano je morda prav, da na kratko opišete, kako je do organizacije sploh prišlo. - Torej, ŠD Piran - Pirano je že leta 1993 predložil vlogo za organizacijo evropskega prvenstva jadralcev v razredu optimist v piranskem zalivu. Kandidatura je bila predložena mednarodni jadralni zvezi razreda optimist (IODA in EODA), ki je Piran uvrstila v najširši krog kandidatov za organizacijo tega tekmovanja. Na Evropskem prvenstvu leta 1994 je mednarodna zveza našo kandidaturo uvrstila v ožji krog kandidatov, saj je piranski zaliv izredno primeren za te vrste tekmovanja mladih jadralcev. Na svoji letni skupščini leta 1995 pa je IODA Piranu dokončno dodelila organizacijo Evropskega prvenstva leta 1997. Moram povedati, da je piranska občina obe leti sofinancirala predstavitev kandidature, zato nihče ne more reči, da za prvenstvo ne ve. Poleg tega smo že pred časom opravili vrsto aktivnosti in sestankov. Oblikovan je bil organizacijski odbor, imenovan je častni odbor prvenstva, ki mu predseduje piranski župan Franko Fičur, ter strokovne komisije, od žirije do merilcev, odborov za protokol, marketing in stike z mediji. Ministrstvo za šolstvo in šport je na tej osnovi že lani izdalo soglasje za organiziranje te pomembne športne in promocijske prireditve. - Prvenstvo torej vsekakor bo? - Seveda. Evropsko prvenstvo jadralcev razreda Optimist, ki ga skrajšano imenujemo EPOP bo potekalo v dneh od 4. do 12. julija 1997 v piranskem zalivu. Regatno središče bo območje hotelov Bernardin kjer bodo nameščeni tekmovalci, sodelavci organizatorja in spremljevalci. Posamezne spremljevalne prireditve bodo tudi v samem središču starega Pirana. - Kakšen je dejanski pomen Evropskega prvenstva najmlajših jadralcev in kako kakšen odnos imajo do teh tekmovanj v drugih državah? - Evropska prvenstva jadralcev v razredu optimist so organizirana vsako leto, zadnja tri prvenstva pa so organizirali: Turčija (1994 - Istambul), Nizozemska (1995 - Andijk) in Španija (1996 - Palma de malorka). Že to, da jih organizirajo v svojih turistično najbolj razvitih krajih verjetno pove vse. Slovenija je doslej gostila svetovno prvenstvo jadralcev tega razreda (Koper leta 1977) in mediteransko prvenstvo (Koper leta 1995). Da je organizacija tega tekmovanja tudi sicer zanimiva pove že podatek, da so se za izvedbo letošnjega Evropskega prvenstva potegovali še predstavniki Poljske in Nemčije. Ne smemo namreč pozabiti, da bo Piran ob prvenstvu teden dni gostil blizu 400 mladih jadralcev in prav toliko jadrnic, še enkrat toliko spremljevalcev iz vsega sveta, da bodo tukaj ugledni gostje, mediji in še kaj. Zagotovo bo v tem času Piran doživel več promocije v svetu kot z vsemi prospekti, ki smo jih natisnili v nekaj letih. - Kaj pa športni rezultati, posebej seveda naših jadralcev? - Slovenski jadralci v razredu Optimist že vrsto let (vse od SP 1977 v Kopru) dosegajo vrhunske rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vseskozi se namreč uvrščajo v deseterico, imamo pa tudi že Evropskega prvaka (Tunjič 1991) in dve bronasti medalji (Podunavac, Nevečny) ter četrtouvrščenega na letošnjem svetovnem prvenstvu (Hmeljak). Slovenija ima trenutno izredno nadarjeno generacijo jadralcev v razredu Optimist, tako da lahko pričakujemo uvrstitve v sam vrh, še posebej ker naši tekmovalci dobro poznajo regatno polje pred Piranom. Pričakujemo lahko tri do štiri uvrstitve v prvo deseterico imamo pa tudi tekmovalce, ki lahko posežejo po naslovu Evropskega prvaka. - V pripravah na EPOP bo letos v Piranu še nekaj tekmovanj v tem razredu, vendar je tudi z njihovo organizacijo nekaj težav. - Res je. Da bi se dobro pripravili na tekmovanje smo sprejeli organizacijo treh pomembnih regat, kriter-ijska regata za razred Optimist, Pokal mesta Piran in Presidents Cup, prav v zvezi s slednjim pa se spet kaže odnos občinske uprave do našega dela. Kot veste bomo v maju v Piranu gostili predsednike desetih držav, občina pa je predlagala, da bi za predsednike pripravili promocijsko jadralno regato. Mi smo prevzeli organizacijo, prijavili regato mednarodni jadralni zvezi, Hrvati so se že odločili, da bo to tudi njihova kriterijska regata, zdaj pa to nenadoma nikogar ne zanima, kaj šele, da bi povprašal o stroških. Glavni problem je, kaj in kje bodo predsedniki jedli, vse ostalo pa so kar pozabili. - Kaj pa Evropsko prvenstvo. So nanj tudi pozabili? - Včasih se počutimo prav tako. Vse kar j bilo doslej narejenega smo naredili mi iz organizacijskega odbora, drugih pa ni niti zrave, kaj šele, da bi se zanimali kako poteka- jo priprave in kakšne težave imamo. Treba je vedeti, da manjka do prvenstva le nekaj več kot dva meseca, gradivo o prvenstvu pa ni niti prišlo do občinskih svetnikov, čeprav smo ga tja poslali že v začetku leta. Posledica je seveda to, da Evropsko prvenstvo ni prišlo niti v predlog občinskega proračun, kar seveda pomeni, da bo občina imela veliko težav s finančno podporo prvenstvu. Žal se zdaj vsi obnašajo, kot da za prvenstvo ne vejo, center za šport pravi, da za takšne prireditve nima denarja, skratka, namesto pozornosti in podpore smo deležni kar precejšnje ignorance. - In vendar ga boste izpeljali. - Seveda, vendar manj uspešno kot bi lahko. V pripravah na dodelitev prvenstva smo že sklenili pogodbo s hoteli Bernardin, s katero nam zagotavljajo prenočišča za vse nastopajoče, organizatorje in spremljevalce ter hrano in druge klasične hotelske usluge (skupaj do 600 penzionov) po posebej ugodnih cenah, omogočajo nam tudi namestitev plovil tekmovalcev in delovanje vseh spremljevalnih služb na platoju hotela. Spremljevalni čolni bodo dobili priveze v marini hotela. Z občino pa bomo morali skleniti še dogovor o posebnih avtobusih, ki bodo redno vozili na relaciji Bernardin - Portorož - Piran. EPOP bo seveda izvrstna priložnost za promocijo Slovenije in njenega primorja, zato bo večina spremljajočih prireditev naravnana v to smer. V sodelovanju s turističnim gospodarstvom občine in regije smo nameravali organizirati enodnevni izlet za udeležence in spremljevalce po Istri in Krasu, vsakodnevne večerne oglede Pirana, Portoroža, Izole in Kopra ter posebne vsakodnevne turistične pakete za spremljevalce. Seveda bo posebej pripravljeno odprtje in zaprtje prvenstva, ki smo ga nameravali organizirati na piranskem Tartinijevem trgu z bogatim kulturnim programom. Seveda bomo morali vse te stvari, v primeru, da se z občino Piran ne bomo dogovorili, organizirati v minimalnem obsegu in bomo prvenstvo pač preživeli, vendar ne bomo od njega nič posebnega dobili. Drago Mislej, predsednik odbora za informiranje EPOP '97 Piran Občinsko prvenstvo v krosu: Največ točk OŠ Lucija in Pomorski šoli Portorož Mladi iz Osnovnih šol Lucija, Piran in Strunjan, Pomorske šole in Gimnazije Piran, ki so se v sredo, 9. aprila pomerili na občinskem prvenstvu v krosu (tekli so na relaciji Piran - Fiesa), so dosegli naslednje rezultate: Kategorija- Osnovne šole - Dečki 5 razred, letnik 1985 in mlajši: 1. Miloš Bajič, OŠ Piran 2. Isen Veseli, OŠ Piran 3. David Beznik, OŠ Lucija -Deklice 5. razred, letnik 1985 in mlajše: 1. Eva Guček, OŠ Lucija 2. Veronika Koren, OŠ Piran 3. Nuša Bejek, OŠ Lucija. - Dečki 6. razred, letnik 1984 in malaj-ši: 1. Teo Kolarič, OŠ Lucija 2. Marko Štrukelj, OŠ Lucija 3. Peter Kopič, OŠ Lucija - Deklice 6 razred, letnik 1984 in malajše: 1. Danijela Gudumovič, OŠ Piran 2. Marjana Zirdum, OŠ Lucija 3. Katja Barudžija, OŠ Piran - Dečki 7. razred, letnik 1983 in maljši: 1. Branko Gustinčič, OŠ Strunjan 2. Stjepan Paladin, OŠ Lucija 3. Rok Juriševič, OŠ Lucija - Deklice 7. razred, letnik 1983 in malajše: 1. Branka Aleksič, OŠ Lucija 2. Morena Ožbolt, OŠ Lucija 3. Ana Stevanovič, OŠ Lucija - Dečki 8. razred, letnik 1982 in mlaj-Ši: 1. Kristjan Fajt, OŠ Lucija 2. Matjaž Rogelja, OŠ Lucija 3. Niko Varezič, OŠ Lucija - Deklice 8. razred, letnik 1982 in malajše: 1. Svetlana Bajič, OŠ Piran 2. Maja Pahor, OŠ Lucija 3. Tjaša Zadravec, OŠ Piran Kategorija Mladinci- Srednje šole Pomorska šola: Prvi in drugi letnik, rojeni 1980, 1981... 1. Boštjan Božič, 2. Mišo Jovičič, 3. Sašo Ožbolt. Tretji in četrti letnik, rojeni 1978,1979... 1. Dean Žlogar, 2. Edi Piško, 3. Jan Mikulin. Kategorija Mladinke - Sredjne šole 3. in 4. letnik, rojene 1978, 1979 1. Lea Sorgo, Gimnazija Piran. Vrstni red- OSNOVNE ŠOLE: 1. Osnovna šola Lucija: 165 točk 2. Osnovna šola Piran: 111 točk 3. Osnovna šola Strunjan 91 točk SREDNJE ŠOLE: 1. Pomorske šola Portorož: 32 točk 2. Gimnazija Piran : 1 točka. Organizator tekmovanja je bil prof. Ivo Lazar. Plinio Tomasin v lucijski dvorani, kjer pa so domačini vendarle strli odpor Šolska košarkarska liga OŠ Lucija med osem najboljšimi Tekmovanje v šolski košarkarski ligi se počasi bliža vrhuncu, ki bo konec aprila Hali Tivoli velikim finalom ekip in tudi z zaključnim tekmovanjem plesnih in navijaških skupin. Na tem tekmovanju bosta sodelovali tudi obe skupini iz lucijske Osnovne šole. Pravico nastopa so si priidobile z odličnim nastopom v polfinalni igri Sežani. Na lanskem finalu so osvojile prvo in drugo mesto v državi, letos pa računajo na ponovitev lanskega uspeha, ali pa morda še na kaj boljšega. Učenke vadijo pod vod- stvom mentorice Stasje Me-hora. Košarkarice in košarkarji so najprej osvojili prvo mesto v primorski skupini4 nato so premagali še OS Antona Globočnika iz Postojne (lanskega zmagovalca tega tekmovanja). V osmini finala jim je žreb določil za nasprotnika OŠ Rogaška Slatina- lanskega finalista tega tekmovanja. Prva tekma je bila v Rogaški Slatini, zmagali so domačini s 56:51. Za najboljšo igralko tekme je bila izbrana lucijska igralka Morena Ožbolt. Teden dni kasneje je bila povratna tekma gostov in zmagali z 90:65. Najboljši na tekmi je bil Matjaž Vuga, ki je dosegel 20 točk. Ekipo vodi trener Jani Kovačevič. Prejšnjo soboto je bilo v Sežani tudi žrebanje parov za četrtfinale tekmovanja. OŠ Lucija se je najprej doma pomerila z ekipo OŠ Gorenja vas. V tekmovanju je tudi še druga primorska ekipa in sicer OŠ iz Divače, ki se bo v gosteh pomerila z OŠ Tabor I iz Maribora. Na vseh tekmah sodelujejo tudi učenci iz foto-video krožka pod mentorstvom Danka Petronijeviča. Ervin Turk Na fotografiji: Košarkarji in košarkarice. Stojijo: trener Jani Kovačevič, Teo Kolarič, Stjepan Paladin, Sašo Miljkovič, Jan Troha, Matjaž Vuga, Vito Eferl, Nil Marinkovič, Rok Juriševič, Boris Kladnik, Marko Dukič, Čepijo: Gaja Podgornik, Jas-enka Dukič, Morena Ožbolt, Tina Marc, Andreja Rutar, Ester Pliško, Veronika Valentin, Margerita Jurkovič. Navijaška skupina: (od leve proti desni) Nika Podgornik, Monika Babič, Monica Viler, Dragana Maksinovič, Urška Hočevar, Diana Palakovič, Saška Pišec, Nika Čelhar, Živa Oštir, Taja Božič, Tjaša Bonin in Alenka Lulik. Foto-video krožek , Miha Bejek. “Nihče mu ni enak” Ob 305- obletnici rojstva prečudovitega moža, glasbenika in komponista Giuseppa Tartinija Z mednarodnim kolokvijem "Giuseppe Tartini in njegov čas", ki je bil 5. aprila v Tartinijevi hiši v Piranu ter koncertom Komornega orkestra SLOVENICUM (dirigent Uroš Lajovic, solist Črtomir Sišk-ovič) isti večer v portoroškem Avditoriju, so se Pirančani poklonili spominu na velikega moža Giuseppa Tartinija, glasbenika in raziskovalca glasbenih skrivnosti, ki se je rodil v Piranu, živel nekaj časa tudi v Kopru in skoraj 50 let v Padovi, ker je umrl 26. februarja 1770. Mednarodni kolokvij o Giuseppu Tartiniju in njegovemu času so pripravili v organizaciji Avditorija in Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU iz Ljubljane. Kolokvij je vodil Tomaž Faganel. Profesorica z ljubljanske univerze Darja Mihalič je v uvodnem pregledu govorila o življenju in razvoju Pirana v Tartinijevem času. Boris Šinigoj je v razpravi Tartini in metafizika glasbe, iskal odgovor na filozofsko vprašanje o čustvenem pomenu Tartinijeve glsbene misli. Boris Horvat je govoril o Tartiniju kot matematiku - diletantu, Carlo Calcinoto: Tartinijev portret v tisku iz leta 1761 na katerm med drugim tudi piše Joseph Tartini, " Nihče mu ni bil enak". človeku, ki se ukvarja z neko dejavnostjo neprofesionalno. Rimski muzikolog Pierluigi Petrobelli je predstavil zadnja dogajanja o študijah o Tartiniju; številne razprave, objave, portrete, doktorke disertacije. Pierpaolo Polzonetto je predstavil svoja odkritja o možnem razmerju med Tartinijevo glasbo in istrskim ljudskim izročilom.O Tartinijevih delih je razmišljal tudi Dalibor Miklavčič. Na slovesnem koncertu v soboto, 5. aprila v Avditoriju je zamejski vrhunski violinist Črtomir Šiškovič zaigral kompozicijo, opus- umetniško stvaritev slovitega Tartinija. JK. NAPRAVITE SI SVOJ TEST Darovalcem v čast in zahvalo Če bi radi ugotovili, kakšen tip osebnosti ste, odgovorite na vprašalnik, ki sledi. Na vsako trditev lahko od- govorite na sedem načinov ( označeni so od a do g ). Odločite se kateri izmed sedmih odgovorov najbolj zvesto opisuje vašo reakcijo, in ga označite kot prvo možnost. Potem se odločite za drugo in tretjo možnost. Pri odgovoru upoštevajte tako zdajšnje občutke kot tudi pretekle izkušnje. Odgovarjajte čim bolj pošteno; pravilnih ali napačnih odgovorov ni. Četudi se vam nobeden izmed navedenih odgovorov ne “prilega” povsem, izberite tri, ki so vam najbližji. 1. Mudi se vam in pripravljate se, da boste v velikem mestu prečkali prometno cesto. a) se jezite na voznike, zaradi katerih morate čakati? b) prečkate cesto šele tedaj, ko je povsem prazna, ne glede na to, kako dolgo morate čakati? c) prečkate šele tedaj, ko prečkajo drugi? d) se zakadite čez cesto in odskakujete izpred avtomobilov? e) prečkate šele tedaj, ko vsa vozila obstanejo, saj voznikom ni nikoli dovolj zaupati? f) skušate ustaviti promet, kažoč, kako zelo se vam mudi? g) poiščete zaznamovan prehod za pešce in greste čezenj, četudi morate zaradi tega narediti ovinek? 2. Na zabavi, kjer ne poznate skoraj nikogar, vam ponujajo alkoholne pijače. a) sprejmete en kozarček, le redko pa drugega? b) sprejmete pijačo, ki jo pije večina drugih? c) pijete, dokler se ne umirite in ne postanete bolj samozavestni? d) popijete toliko, kolikor le morate dobiti? e) pijačo odklonite, razen če natanko ne veste, iz česa je? f) pijete, dokler niste "blaženi"? g) pijačo odklonite? 3. Na izbiro imate več služb, ki so vse enako plačane. Kaj se vam pri odločanju zdi pomembno? a) dobri obeti za napredovanje b) lahko delo, ki od vas ne zahteva veliko c) varnost d) ugodne počitnice e) samostojno delo 0 delo z ljudmi, ki vas razumejo g) rutina 4. Čakate v vrsti, ki se ne premika nikamor. a) pogledujete na uro in postanete nestrpni? b) se med čakanjem sprostite? d vas skrbi to in ono? d) bi, namesto da čakate, rajši počeli kaj drugega? e) si ogledujete ljudi v vrsti? f) se pogovarjate z ljudmi v vrsti? g) med čakanjem v mislih rešujete probleme? 5. Pravkar so vam povedali, da ste na loteriji zadeli glavni dobitek. Kakšna je vaša takojšna reakcija? a) premislite, za kaj boste dobitek zapravili. b) nadaljujete s tem, kar počnete, kot da se ni nič zgodilo. c) vzamete nekaj za pomiritev. d) priredite zabavo, da bi zalili dobitek. e) zaskrbi vas publiciteta. f) novico zaupte dobremu prijatelju ali sorodniku. g) preverite številko srečke. 6. Pravkar ste bili na pogovoru za novo službo, kjer so vam povedali, da niste uspeli. a) se jezite, ker niso znali ceniti vaše vrednosti? b) vse skupaj nemudoma pozabite? c) ste napeti in nesrečni? d) greste na kozarček, da bi vse skupaj pozabili? e) se vam zdi, da je spraševalec imel nekaj proti vam? f) si olajšate dušo tako, da se o vsem z nekom pogovorite? g) v mislih preletite pogovor in skušate ugotoviti, kje ste ga polomili? 7. Pravkar ste se resno sprli s prijateljem. a) sklenete pozabiti o vsem skupaj, s tem da na vso moč usmerite svoje misli na kaj drugega? b) vse skupaj mirno pogoltnete in odmahnete z roko? c) se stežka nehate tresti? d) bi najrajši koga udarili? e) se sprašujete zakaj so ljudje proti vam? 0 poveste komu kaj se je zgodilo? g) znova in znova v mislih premlevate prepir? 8. Načrtujete počitnice. a) boste šli nekam, kjer še nikdar niste bili, ker je za vas to izziv? b) boste šli nekam, kjer se lahko spočijete in sprostite? c) boste šli nekam, kjer je varno in mirno? d) ne delate nobenih načrtov in upate na najboljše? e) greste najrajši nekam, kjer niste od nikogar odvisni? f) se odločite, kam boste šli, podrobnosti pa prepustite komu drugemu? g) si naredite natančen načrt za vsak dan posebej? 9. Nekoga od domačih ni pravočasno domov? a) izkoristite priložnost in pohitite s kakim delom? b) ste ravnodušni? c) vas zares zelo skrbi? d) ugotovite, da je pozen(a), šele takrat, ko pride domov? e) se vam razlogi za zamudo zdijo sumljivi? f) se dobro počutite, dokler se lahko s kom pogovarjate? g) razmišljate o vseh mogočih vzrokih za zamudo? 10. Nameravate si kupiti nekaj novih oblek. Ali izberete a) najboljše obleke, čeprav tudi naj dražje? b) najudobnejše? c) obleke v najbližji trgovini, čeprav niso ravno idealne? d) prvo obleko, ki pritegne vašo pozornost? e) obleke v kakršnih ne boste izstopali? f) obleko po zadnji modi? g) obleke, ki so zelo podobne tistim, ki jih že imate? 11. Pravkar ste izvedeli, daje bil v nesreči poškodovan vaš prijatelj. Kakšena je vaša reakcija? a) pozanimate se za podrobnosti in organizirate pomoč. b) mirite druge, kolikor se le da. c) zelo ste vznemirjeni. d) veseli ste, da se to ni zgodilo vam. e) skušate ugotviti, kdo je bil kriv. f) čimpre^ga (jo) obiščete. g) premišljujete o tem, kako bi se dalo nesreči izogniti. 12. Pravkar so vas predstavili neznancu, s katerim boste v prihodnje tesno sodelovali. Želite si, da bi bil ta človek: a) nekdo, kije ambiciozen, poln energije in podjeten. b) nekdo, ki vas jemlje z lahke plati in je miren. c) nekdo, ob katerem se počutite sproščenega. d) nekdo, ki je živahen in vznemirljiv. e) nekdo, ki mu lahko zaupate. f) nekdo, s katerim se je zanimivo pogovarjati. g) nekdo, ki je zanesljiv in vesten. 13. Sredi dela ste in pravkar ste se znašli pred neobičajnim problemom. a) urediti ga morate, preden se lahko vrnete k običajnemu delu? b) se ga lotite tako, kot bi se lotili običajnega dela? c) ugotovite, da vas ovira pri koncentraciji? d) rajši se ukvarjate z njim kot s svojim običajnim delom? e) se prepričate, preden se ga lotite, ali res sodi v vašo pristojnost? f) ponavadi prosite za nasvet, preden se ga lotite? g) se ga lotite šele takrat, ko ste opravili svoje običajno delo? 14.Z delom tega dne ste skoraj pri kraju, ko se vas loti hud glavobol. a) vzamete aspirin in delo opravljate do konca, ne glede na to, kako hud je glavobol? b) nehate delati in počivate, dokler vas glavobol ne mine? c) vzamete aspirin in kako pomirilo? d) popijete kaj alkoholnega? e) menite, da so vas preveč priganjali k delu? f) takoj vzamete aspirin in leže počakate, da začne učinkovati? g) za nekaj časa delo odložite , vendar ga nadaljujete, kakor hitro glavobol mine? 15. Pslušate nekoga, ki nekaj zelo dolgovezno razlaga. Ali a) se potrudite in ga, hoteč razumeti, kaj misli, prekinete s svojo interpretacijo, da bi prihranili čas? b) počakate, da konča, pa naj traja kolikor hoče? c) vas skrbi, kdaj boste vi prišli do besede? d) ga prekinete in začnete govoriti o nečem povsem drugem? e) se sprašujete, ali se nemara ne norčuje iz vas? f) nehate poslušati in se samo prenarejate, da ga še vedno poslušate? g) pazljivo poslušate vse kar pripoveduje, in to v mislih poudarjate? Seštejte zdaj, koliko točk ste nabrali za vsako posamezno črko v vprašalniku. Za vsako prvo izbrano možnost dobite tri točke, za drugo dve in za tretjo eno. Črka, ki je zbrala največ točk, označuje tip vaše osebnosti. Tipi osebnosti in pripadajoče črke so: a) ambiciozni tip b) mirni tip c) zaskrbljeni tip d) brezskrbni tip e) nezaupljivi tip f) odvisni tip g) živčni tip. Lahko se zgodi, da dobite enako število točk za dva tipa osebnosti. V takšnem primeru obema rezultatoma prištejte še vsoto prvih izbir in izberite višjega. Vsi tipi osebnosti imajo neprijetne in prijetne poteze, a le ostanite pri tistem, ki vam ga je določil vprašalnik, četudi se vam morda zdi, da ni pravi. Po knjigi dr. Petra Tyrerja: Kako živeti s stresom. Jure Šterk bo startal iz Portoroža Slovenski morjeplovec Jure Šterk bo sredi maja letos s svojo jadrnico Neodvisna Slovenija iz Portoroža odplul skozi Sredozemlje in Gibraltar do Kanarskih in Kapverdskih otokov. Septembra bo v Braziliji, oktobra pa naj bi se podal prek Atlantika v Južno Afriko, kamor bo prispel sredi decembra. Konec januarja namerava vreči sidro v Avstraliji, konec marca na Novi Zelandiji, od koder bo plul v Polinezijo. Tam bo prezimoval. Nato bo odjadral prek Pacifika do rta Horn, najjužnejše točke Južne Amerike. Tja namerava prispeti do februarja 1999. Pot mimo Sv. Helene in do Karibov bo trajala do začetka aprila 1999, do junija istega leta bo na Azorskih otokih, julija v Sredozemlju, sredi avgusta 1999 pa naj bi priplul do glavnega pomola v Portorožu. Tudi letošnje srečanje krvodajalcev jubilantov iz piranske občine, 22. marca v prostorih restavracije hotela Riviera v Portorožu, je minilo v prijetnem vzdušju, kjer ni manjkalo toplih besed v zahvalo vsem ljudem, ki s svojim humanim dejanjem- darovanjem krvi, rešujejo življenja sočloveku. Krvodajalce in goste so pozdravili župan Občine Piran Franko Fičur, direktor zavarovalniške hiše Slovenica Mojmir Suhar, predstojnica Oddelka za transfuzijo krvi pri Splošni bolnišnici Izola dr. Irena Kramar, predstavnik republiškega RK Damjan Slabe, predsednica RK Piran Ana Jakič in akademski slikar Jože Pohlen. Za veselo razpoloženje na srečanju so poskrbeli ženski pevski zbor iz Lucije pod vodstvom Helene Jureš, recitatorki Ce-sarina Smrekar in Danica Lapanje Kekič ter trio Bora (Burja). Mojmir Suhar je Antonu Božiču iz Sečovelj, za 60 krat darovano kri podelil zlato verižico z obeskom krvne skupine , župan Franko Fičur pa je podelil zlato občinsko plaketo Borisu Požarju, direktorju družbe M- Degro za 52 krat darovano kri, zlasti pa tudi za zasluge pri humanitarnem delu na področju krvodajalstva. Akademski sli- kar Jože Pohlen je v znak zahvale štirim krvodajalcem Ediju Kranjcu, Nadi Cunja, Janku Novaku in Jelki Bužeklijan podaril svoje 4 slike. Na srečanju so pozdravili tudi šampiona med darovalci krvi, Janka Novaka, ki je daroval kri že več kot sto krat. Krvodajalci so prejeli priznanja za 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60, 80 in večkratno darovanje krvi. 20- krat so darovali kri: Nada Kobal- Portorož, Reja Lorelej- Lucije, Milan Špeh-Raven, Ana FHrvatin- Dragonja, Klavdij Buzečan- Bertoki, Damjan Filipčič- Koper, Mus- tafa Redžepi- Lucija in Roman Vuga- Lucija. 25-krat so darovali kri: Avgust Vežnaver- Piran, Slavko Abram- Lucija, Zvonko Munda- Portorož, Dag Kle-va- Koper, Robert Klobas-Izola in Mario Markežič-Sečovlje. 30- krat so darovali kri: Emilija Kljun- Lucija, Vlado Munda- Lucija, Danilo Aleksič- Portorož, Robert Turk-Piran. 35- krat so darovali kri: Danica Flisek- Sečovlje, Svetozar Kosorič- Lucija, Ferdinand Malus- Portorož. 40- krat so darovali kri: Nevio Fabris- Šentjane. 45- krat: Ivan Murko- Koper. 50- krat: Danilo Sergaš- Sečovlje, Miloš Lasič- Barižoni 16. 55- krat: Robert Lipovšek-Pobegi 60- krat: Ciugliemo Tomasin-Lucija, Anton Božič- Sečovlje. 80- krat so darovali kri: Anton Novak- Piran, Edo Kranjc- Lucija. Srečanje je vodila in povezovala animatorka Hotelov Riviera, Irena Dolinšek Albin Fatur (DeSUS) Član občinskega sveta Občine j Piran Občinska volilna komisija Piran je v skladu s postopkom in ugotovitvenim sklepom, da je po smrti Ivana Čeliga, ostalo izpraznjeno mesto člana občinskega sveta za Občinsko organizacijo jen na listi kandidatov št. 2 DeSUS, kandidat pod zaporedno št. 3 Pavel Vrhovnik iz Seče. Ker je komisiji podal pisno izjavo, da ne s ' ^.. mandatne dobe, je bil predlagan naslednji kandidat pod zap. št. 4 Albin Fatur iz Lucije, po poklicu VK elektrovarilec, upokojenec, ki je to mesto tudi sprejel in prvič nastopil v vogi občinskega svetnika 20. marca 1997. stran 12 April 1997 ■ W primorski Adriatic agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585 • Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod • Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275 Cirkus Roma v Luciji Od 18.-20.apriia gostuje v Luciji (pred hangarji Marine) znameniti cirkus Be-lucci Roma. Predstave so od 16.30 do 19.30, blagajna je odprta že od 10.00 ure dalje, živalski vrt pa je odprt od 10.00 dolS.OO ure._____________________ Labradorce - mladiče z rodovnikom, prodam. Tel.: 064/53-841 A SVETOVANJE IN POSREDOVANJE^. HDATA d.o.o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295 Prodajate ali kupujete vozilo? V Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva _ primorski urp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr. prigl. št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavaPiran / Franc Krajnc s.p. Z.R.št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednjik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFKOMd.o.o. KOPER Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 90 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife prometne ga davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Akcija spomladanskega čiščenja Začeli smo z oddajanjem skuterjev! Lucija, Obala 127 Tel: 066/772-516 Mobitel: 0609/615-943 TD Portorož poziva: Očistimo morsko obrežje in zapuščene kotičke! Turistično društvo Portorož tudi letos na območju občine Piran organizira in usklajuje spomladansko akcijo čiščenja okolja in poziva k sodelovanju vse ljudi dobre volje, gospodinjstva, šolske ustanove in turistična podjetja. Poslužujte se zelenega telefona 080 1526. Tudi letos tekmovanje za Zlato vrtnico Portoroža. Prva obsežna akcija čiščenja okolja naj bi bila v soboto, 19. aprila, v primeru slabega vremena pa jo nameravajo preložiti na prihodnjo soboto. Se posebej naj bi se spomnili na svoje okolje ob dnevu Zemlje, v torek 22. aprila. Ta dan naj bi bil namenjen predvsem osveščanju ljudi o pomembnosti varstva okolja in sodelovanja pri vseslovenski akciji "Moja dežela lepa, urejena in čista!" Piran naj bi tako v dneh praznovanja Sv. Jurija zaživel v čistejših barvah - kot pravi turistični biser. Predsednica TD Portorož Andreja Humar- Fatorič, ki že nekaj časa pooseblja Turistično društvo ( članov je veliko, a so, razen redkih izjem popolnoma neaktivni), je v tej zvezi v torek, 1. aprila sklicala koordinacijski sestanek v prostorih občinske zgradbe. Bilo je to nekakšno srečanje peščice ljudi- profesionalcev, ki bi morali že po svoji službeni dolžnosti nekaj ukreniti in amaterjev- volonterjev, zanesenjakov, ki so dolgo uro naštevali kaj vse bi bilo treba narediti za naše lepše okolje. Od vseh OŠ sta prišli ravnateljica OŠ Cirila Kosmača Piran in predstavnica OŠ Lucija, od 8 KS v piranski občini tajnica KS Portorož in KS Piran. Na sestanek so prišli tudi predstavnik OKOLJA , Urada za komunalni nadzor, Urada za premoženje in gospodarske javne službe ter strokovni svetovalec Župana, Dimitrij Živec. Pogovarjali so se kako naj bi z enotno akcijo počistili obalni predel od Fiese do Seče in hkrati ugotavljali, da za tovrstne akcije na horuk, ni več toliko zanimanja. Livija Sikur - Zorman je dejala, da naj si ne delamo iluzij."Ljudje rajši onesnažujejo okolje, kot čistijo. Dimitrij Živec pa je poudaril, da je to pač prostovoljna akcija in da v to ne moremo prisiliti nikogar. V prvi vrsti gre za osveščanje ljudi. Predstavnik OKOLJA Mitja Jančar je rekel, da bi morali bolj poskrbeti za represijo, kaznovati one-sanževalce okolja in da bi za čisto okolje moral biti najbolj zainteresiran turizem. Alenka Aškerc - Mikeln je povedala, da si v njihovi OŠ že dolgo prizadevajo urediti Park prijateljstva, vendar sami vsega ne zmorejo in pričakujejo pomoč od občine in društvenih organizacij ter sponzorjev. Zeleni gaj je ena redkih točk, kjer se lahko sprehodijo ljudje, turisti in uživajo v lepotah mediteranskega rastlinja. Letos bodo izdali o zelenem gaju prvo brošuro. Pogrešajo sodelovanje turističnega, še zlasti Hortikulturnega društva Portorož. Za to društvo pravijo, da deluje kot trdnjava v zaprtem krogu, zanj pa ponavadi slišimo okrog 1. maja, ko organizirajo pridobitno dejavnost - sejem rož. Verjetno so se tudi društva znašla v položaju, ko morajo bolj razmišljati na pridobitne dejavnosti kot pa na brezplačne prostovoljne akcije. Le kje so zeleni in razna gibanja? Ko smo še imeli olepševalna društva je bilo zares lepo, pravijo nekateri. Mesto Piran poleg političnih tvorb najbolj potrebuje kakšno turistično ali hortikulturno društvo. Andreja Humar- Fatorič je zaprosila za sponzorstvo (potrebujejo vrečke za smeti in le- take) in ob tem povedala, da je turistična patrulja pri svojem obhodu odkrila 15 kritičnih točk na območju Seče, Fiese, za Vojkovim domom, ob Metropolovi garaži, ob športni dvorani v Luciji, v kanalu Sv.Jerneja, v Fizinah, v parku Rasteli in v zaledju na katerga vsi radi pozabljamo. Kritike letijo tudi na račun urejenosti Forma vive, Jadralnega kluba Pirat neurejenih in zapuščenih avtobusnih postaj v Portorožu in Pitranu. Tekmovanje za Zlato vrtnico Portoroža Turistično društvo Portorož bo ob zaključku letošnje spomladanske akcije s pomočjo Turistične patrulje tudi ocenilo prijavljene ulice in naselja ter individualne hiše in najbolje urejenim podelilo javne pohvale in priznanja- Zlato vrtnico Portoroža. Ce želite biti uvrščeni v tekmovanje za Naj urejeno okolico, ulico ali naselje, sporočite to na sedež TD Portorož, Obala 16 (do 5. maja 1997). Vse one, ki bodo svojo okolico pustili zanemarjeno, pa bodo v maju javno grajali s "Turističnim osatom". Avditorij portorož Koncert zabavne glasbe 30 LET SLOVESKE POPEVKE V soboto, 19. aprila ob 20.30 bo v portoroškem Avditoriju koncert zabavne glasbe - 30 let slovenske popevke, ki ga bo izvajal 3 BIG BAND. Gostja festivala bo Metka Štok. Orkester 3 BIG BAND iz Izole je eden redkih jazzovskih orkestrov v Sloveniji. Vodita ga dirigent in saksafonist Peter Popovski ter trobentač Aleš Bolje. Dvajset- članski orkester sestavljajo glasbeniki iz vseh treh obmorskih občin. Skladbe, ki jih izvajajo so iz obdobja svvinga, pa tudi iz novejše dobe. Cena vstopnice je 1.000,oo SIT. RAZSTAVA V četrtek, 24. aprila ob 20.00 uri bodo v portoroškem Avditoriju odprli razstavo na kateri bodo obalni likovniki postavili na ogled svoje najnovejše stvaritve. POS TERMINALI ...ENOSTAVNI IN VARNI POS terminal je namenjen elektronskemu prenosu in izmenjavi podatkov med prodajnim mestom in banko pri plačevanju z različnimi kreditnimi in plačilnimi karticami. Deluje tako, da se ob vsakem plačilu s kartico poveže preko telefonskega omrežja z banko. Katere so bistvene prednosti POS terminala? Varnost poslovanja: terminal sam preveri veljavnost kartice. V primeru, da je kartica neveljavna, na diskreten način opozori prodajalca. Enostavnost poslovanja: priprava zaključkov (zbirne specifikacije) je enostavna in hitra. V vsakem trenutku imate hiter in enostaven vpogled v stanje prometa tekočega dne in v vsoto prometa od zadnjega opravljenega zaključka po posamezni kartici. Poti v banko niso več potrebne; odpadejo vsi obrazci, njihovo izpolnjevanje in seštevanje. Uporabnost terminala: POS terminal Splošne banke Koper omogoča poslovanje z različnimi karticami: ACTIVA, ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD, activa maestro, LB kartica, M kartica, Visa International, American Express in Diners Club. Kako opremiti trgovino s POS terminalom? Enostavno. S Splošno banko Koper sklenete Pogodbo o uporabi POS terminalov. Za natančnjejša pojasnila vprašajte v vseh poslovnih enotah Splošne banke Koper splošna banka koper___________________________________________________ G?/no 3? Slovenija Ite greeti piece o/Europe w ig ^^TOPLUS ^.................. PRIVOŠČITE Sl KARTICO WELCOME TO SLOVENIA Postanite dobrodošel gost na več kot 100 različnih mest na slovenski obali in še v 500 drugih objektov po vsej Sloveniji! Kot imetnik članske kartice boste deležni številnih popustov in drugih ugodnosti. Pri vsakem poslovnem partnerju, vključenem v projekt Welcome to Slovenia,Vas čaka posebno presenečenje, brez omejitev, 365 dni na leto! Kot član turističnega kluba imate pravico do popusta ali privilegijev v številnih hotelih, apartmajih, restavracijah, picerijah, igralnicah, diskotekah, na številnih smučiščih, v trgovinah,... po vsej Sloveniji; njihovo število pa iz dneva v dan narašča. Ob plačilu računa pokažite člansko kartico, in Vaš denar bo vreden več, saj z njo dobite lahko 10 do 50% popusta oz. imate številne dodatne prednosti. Vse to je naša nagrada za Vašo zvestobo! Za popolno lepoto vida ! Obiščite nas, deležni boste strokovne in prijazne oskrbe : sončna — zaščitna in korekcijska očala, kontaktne leče, brezplačne kontrole ! IZOLA Ljubljanska 24 tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044 S? Slovenija T%* mm Fraara'nf Fitrrtiir ^ IMc^DRIVEl Casino PORTOROŽ-PORTOROSE Imetnikom članske kartice nudimo 10 % popust. vik. A “ \ rn ° _ Restavracija Edvina Edvina a Viktor Eoiieek 6320 Parter«^, Seča SO, SLO Telt +3S6 66 TT2 270, Fax; +3S6 66 7T2 272 Restavracija Edvina je daleč naokoli poznana kot sinonim vrhunske kuhinje. V prostorni, klimatsko hlajeni restavraciji bomo Vaš gurmanski okus zadovoljili z odlično ponudbo izbranih ribjih specialitet, specialitet mednarodne kuhinje in z izvstno ponudbo buteljčnih ali domačih odprtih vin. Restavracija ima dva prostora, veliko teraso in lastno parkirišče. Od Portoroža smo, v smeri proti Puli, oddaljeni dva kilometra. V naših udobnih, klimatiziranih dvo/ ali triposteljnih sobah ter moderno opremljenih in prav tako klimatsko hlajenih apartmajih nudimo namestitev 29 gostom. Za Vaše dobro razpoloženje bo prijazno osebje Restavracije Edvina skrbelo vsak dan, razen v sredo, od 12.00 do 23.00 ure. Priporočamo rezervacijo. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta ob gotovinskem plačilu. Ujemite srečo v Casino-ju Portorož .c? Vabimo Vas, da obiščete Casino Portorož, saj ste kot imetnik članske kartice VVelcome to Slovenia deležni posebne ugodnosti. Dovolj je, da pokažete člansko kartico VVelcome to Slovenia in že ste v svetu igralništva. Ob vsakem obisku igalnice Vam je na voljo: PROST VSTOP IN VVELCOME DRINK Casino Portorož PORTOROŽ - PORTOROSE /L P Gostilna "<&ri cflZaričfii" Katja Vetrih Parecag 159,6333 Sečovlje Tel. 066 79 378 Gostilna Pri Marički se Vam poleg odličnih morskih specialitet, priporoča tudi s kontinentalno kuhinjo in odličnimi vini. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta ob gotovinskem plačilu. Prodaja novih in rabljenih vozil Prodaja originalnih nadomestnih delov • Servisna in kleparsko ličarska dela • Tehnični pregledi • Rent-a-car /AVTOPLUS L TRGOVINA IN SERVISI d. d. KOPER anaa e Visoko nad Črnim kalom se nahaja Grad Socerb s prelepim razgledom na tržaški in koprski zaliv. V neposredni bližini gradu se nahaja Sveta jama. Nepozabni trenutki grajskega kosila ali večerje ob svečah bodo nagrajeni s 15% popustom. Socerb 7, 6275 Črni Kal, Tel. 066 59 303 \__________________________________________________________________________________________ < N < Q_ O CA DC 01. IME 02. PRIIMEK 03. NASLOV 04. POSTNA ŠTEVILKA 05. KRAJ 06. DRŽAVA 07. DATUM ROJSTVA 08. KRAJ ROJSTVA 09. TELEFON 10. ŠTEVILKA OS. IZKAZNICE Letna članarina je 3.000,00 SIT. Želim embosacijo (gravuro) svojega imena in priimka na članski kartici. Cena embosacije (gravure) je 500,00 SIT. Člansko izkaznico bom prejelja) po povzetju. Navadno člansko kartico bom prejelja) po povzetju. Člansko kartico sem prejel(a). , v fistrv* Številka članske kartice Veljavnost od 0 0 0 0 2 M Kraj in datum Podpis člana (članice) VEDNO BOSTE OBVEŠČENI O VSEH NOVOSTIH S člansko kartico boste brezplačno dobili tudi barvno brošuro s sliko, z opisom in s popolnimi podatki o vsakem našem poslovnem partnerju, ki Vam zagotavlja popuste in druge ugodnosti. O novih poslovnih partnerjih, posebnih ponudbah, skupnih izletih, nagradnih igrah, tekmovanjih in morebitnih spremembah Vas bomo obveščali z brezplačno klubsko revijo Holiday, katero Vam bomo pošiljali po pošti. ČLANSKA KARTICA VEUA 12 MESECEV OD DNEVA IZDAJE Članska kartica, ki se glasi na ime in priimek imetnika, velja 12 mesecev od dneva izdaje. Pravica do popustov pripada izključno osebi, na katero se glasi, razen v restavracijah, kjer popust velja za celotno omizje, oziroma v hotelih, kjer se popust priznava za najem ene hotelske sobe ali apartmaja. gr-; ^ PRISTOPNO IZJAVO POŠLJITE NA NASLOV Turistični kluLwelcome f% A r- Bernardinska reber 3A 6320 Portorož Telefon 066746923 Tel/Fax: 066 746 924 Presenečenje imenovano Ladja Laho ODLIČNA RESTAVRACIJA V KATERI STREŽEJO KVALITETNO PRIPRAVLJENE JEDI DO ZORE Ladja Laho organizira dnevne izlete po slovenski obali in enkrat tedensko izlete na shopping vTrst. Ladjo je možno najeti za lastne potrebe, kot so npr. zabave, poroke, obletnice, sestanke itd. . Ko boste plačevali račun pokažite svojo člansko kartico, ker Vam bo nudila dodatno zadovoljstvo, 20% popusta na vse gostinske usluge. LADJA LAHO, POMOL PRED SKLADIŠČEM DROGE PORTOROŽ VIKO KVEDER, direktor, Mobitel 0609 614 417, 0609 634 487 1 • f V ■- Ji J*- ■ J « p*. I la« p • a U' -*• »-*•*• » »-a “»F- PRI NAS BO VEČERJALO DESET SVETOVNIH PREDSEDNIKOV! Zakaj nebi tudi Vi? Pridite in se prepričajte o naši kakovostni ponudbi, zagotovo Vam ne bo žal. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta na vse gostinske storitve.. 6330 PIRAN - Prešernovo nabrežje Tel. 00386 (066) 747101,717102, Fax 00386 (066) 747100 Iz bogate mednarodne kuhinje Vam ponujamo: ribe, rakovice, jastoge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek in specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. llllu? " • r i n Carpaccio \ MARKETING PRISRČNO VABLJENI NA MESEC HEINEKENA V CARPACCIO PUBU v terminu od 20.03. do 20.04.1997 Razen odličnega piva Heineken, v mesecu Heinekena v Carpaccio pubu, boste deležni tudi drugih presenečenj in užitkov ter dobre, zelo dobre zabave. Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta pri gotovinskem plačilu. Carpacciov trg 6,6000 Koper, tel. 066 271999 RADIO CAPRIS aMIS’ CATV CAPRIS RAČUNOVODSKI f*K INŽENIRING *•.. lOUTIOOl pletenine - usnjena galanterija - M POSLOVNE TORBICE IN AKTOVKE - HAPOLI0H MODNI DODATKI PIRAN, Trg 1. maja 1, tel. 066 76 664 KOPER, Čevljarska 8, tel. 066 272 013 Imetnikom članskih kartic nudimo 10% popusta pri gotovinskem plačilu Kodak 4/ M Kodak Foto color laboratorij: Obala 7d, Bernardin - 6320 Portorož, tel.: (066) 75-664 Foto color studio: Obala 120, Lucija, 6320 Portorož, tel.: (066)770-537 (Slovenija) (Ikfekfels) 5-66^ enlja JJ Imetnikom članskih kartic nudimo 15% popusta na razvijanje filmov in izdelavo fotografij. f fP V JET SKI CENTER PORTOROŽ Vsem imetnikom kartic nudimo 10% popusta na najem Jet - skijev, pedalinov in gumijastih čolnov 4 KM. Srečko Kober, Plaža hotela Riviera Tel. 0609 624131 Let's ride the Kawasaki jet! ■■-v f 1^% te/ONl • ^ "iV ■JS 3 \4 'J Avantura na najnižji točki Slovenije V mesecu aprilu organiziramo mednarodno priznani potapljaški tečaj za začetnike, ki bo zajemal teoretične in praktične izpite. Tečaj bo opravljen po najsodobnejši metodi svetovno znane PADI šole tako, da tečajnik po opravljenih izpitih dobi zlato PADI izkaznico, ki velja po vsem svetu. Imetniki članskih kartic imajo tokrat na voljo 40% popusta, sicer pa 10% popusta na vse potapljaške usluge, potapljaške tečaje in izlete ter na nakup potapljaške opreme. Šola potapljanja SHARKV Lado Celestina Obala 3,6320 Portorož Tel. 066 74 489,0609 635 763, Fax: 066 74 489 PADI