XV. letnk. V Gorici, 12. septemrlm 1907. 37. številka. lihtjtvt »k četrtek ob 4 ari popoldne. Hokopiii le ne tts-č»jo. NefrinkoTsna piirna le ne (prejemajo. Cena liitu inaSa u celo leto ^ krone, aa pol leta 8 kroni. Za manj premožno xa celo leto 8 krone, sa pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena tatu 6 K, ta druge letele iiven Av«trije 6 I. Bokopiieaprejema „ Narodna Tiikarna" v Gorici, ulica Vet-! arini it. 9. lovensKo n^orsk TftVBn; — Naročnino in naznanila s pr «*j cina upraviiiStvn, Gorica Semenska ulica St. 16. Posamezne Storilke so prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Vordijovom te-katiSču nasproti mostnem vrtu, pri Vaclavu Ilaumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) št. H. po 8 vin. Oglasi in poslanice ■o računijo po potit vrstah in sicer: če so tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukeiič) r Gorici. Krščansko učiteljstvo — pozdravljeno! Vendar je enkrat napočil dan, ki ga lahko a ponosom imenujete — svojega I Iu vendar enkrat je napočil toliko zaže-Ijeni dan, ko si je IjndBtvo slovensko veselo zamoglo zaklicati: Hvala Bogu, še imamo učiteljev in učiteljic, ki so naši, ki so naie I Gg. učitelji I Vzrasli iz ljudskih vrst, ste pokazali, da ste zares — ljudski, in da hočete tudi delovati za blagor svojega ljudstva I Za svetinje svojega ljudstva, za vero in nravnost, ste započeli odločilni boj proti onim svojim'hinavskim laži-kolegom, ki bi radi pomendrali v prah te svetinje slovenskega ljudstva. Nastopili ste kot junaki, že v tem prvem nastopu — pozdravljeni! S krepko, odločno roko ste segli po Bebi nasprotnih tovariših in jim potrgali z obrazov nj h krinke, da jih danes slovensko l|Udstvo gleda v vsi njihovi hinavščini in nagoti ! — Pozdravljeni! Otresli sle se sramotnega jarma strahovanja in samooblastnosti žal-kolegov, svobodomislecev ste se otresli, da ste postali Bvobodni! —Pozdravljeni! V čelo ste udarili stranko, ki more s svojimi načeli vzgajati le polovičarje in neznačajneže ! — Pozdravljeni! Pred vsem ljudstvom ste izpovedali Bvojo vero in zatrdili, da hočete le na verski podlagi delovati zanj, zato vam vse vemo ljudstvo slovensko kliče: Pozdravljeni ! Mala, a hrabr* četa, vsi, karkoli vbb stoji v tem boju roko v roki — pozdravljeni I LISTKK. Vrba. (Prosto poslovenjeno.) Leta hite nevzdržno v večnost. Nekega dne je stopala mlinarica Agata trudnih in počasnih koraKov k vrbi, da tani počije na klopici, postavljeni v | senci sedaj že precej košatega drevesa. Trudna je bila; to si ji je bralo z lic, to ji je sijalo iz očij, in prej veselo dvignjena glava je bila žalostno nagnjena, tupaiam pa je silil siv las izpod rute. Sedaj slopi mlinar iz hiše. Ko ugleda ženo, pohiti k nji. Peter je bil prišel domu iz mesta. Na naboru je bil danes, a sreča mu je bila mila: žreb je odločil, da mu ne bo treba nositi vojaške suknje. Vsem se je škoda zdelo čvrstega, lepo vzrastlega mladeniča. Le s težavo se je prigugal domu, pijan ko klada se je zavalil na posteljo in obležal, kamor je padel. Sedaj spi. Stara dva sta vzdihovala pod vrbo. Kaj bi bila dala, da so ga obdržali pri vojakih. Saj bi bilo zanj jako dobro, da bi okusil železni vojaški red in strogo pokorščino. Kajti očeta in matere ni poslušal že davno več ne! Bil je pravi pravcati lenuh iu zanikrn ne-'narnež, mrzelo mu je vsako delo. Le polegal, posedal, popival bi bil. Kdo bi izmeril vso jezo iu žalost, katere je bil on vzrok. Prej mirni mlinarjev dom je In tudi gospodične učiteljice, ki ste tudi srčno nastopile v tem svetem boju, tudi ve — pozdravljene! Odločno ste nastopile proti laži • možem, pripravljene, da izpolnite v dvojni meri sveto nalego do ljudstva, kateri so ie oni izneverili! Sredi svojega rodu neustrašene ste prve dvignile zastavo, pravega verskega vzgojevalnega dela; zato bodite kot zares lj udske učiteljice svojega vernega ljudstva — pozdravljene! Majhno je danes še vaše število — verno ljudstvo se čudom čudi — a toliko dražje so nam prve cvetke pomladi, kolikor so redkejše, in zalo še srčnejše — pozdravljene ! Porok 6te nam naraščaja v vrstah kršč. mislečih vzgojiteljev in vzgojiteljic, in tudi ste ljudstvu porok njegove boljše prihodnjosti, zato vse, karkoli vas stoji v tem boju roko v roki — pozdravljene. Učitelji in učiteljice, ki vas je združil križ v svetem boju za šolo in dom, vam vsem kliče ljudstvo slovensko hvaležnim srcem : »Pozdravljeni I Pozdravljene 1“ Občni zbor društva „SkaInica“. V nedeljo ob že napovedani uri je bil v „Alojzijevišču“ dobro obiskan shod društva slovenskih delavk „Skalnica". Prednica gospica Gabrijela Abram pozdravi pred vsem zbrane društvenice, govori potem o društvenih zadevah, zlasti o podeljevanju podpor, o potrebi novih poverjenic, dalje o vseslovenski slavnosti na Jesenicah, katere se je udeležilo z zastavo tudi društvo „Skalnica“. Tajnica gospica Marica Pod- sedaj pogosto videl reči strašne iu grde; dobro, da niso znale stene iu streha govoriti! Mlinarica je bila silna bleda. Že nekaj let sem je bolehala, in kadarkoli je sin Peter spet kaj naredil, ji je postalo še hujše in slabše. Tudi oče Peter se je bil postaral. Ne leta, ampak žalost iu očitanje vesti, da ni vršil svoje dolžnosti kot oče, to oboje mu je vtisnilo izraz starikavosti. Kolikor je bilo sploh Petru mogoče biti ljubeznjivemu, s toliko 1 jubeznjivostjo se je obrnil k ženi in dejal: »Nikar ne tuguj, mati... škoduje ti... pomaga pa tudi nič... vse nič ne pomaga...“ In naslonil je trudno glavo nazaj na deblo in umolknil. Zapihal pa je veter, se poigraval z dolgimi vejami in vejicami, in zamolklo pel otožno pesem, pesem o minuli mladostni sreči, katera se ne vrne več. Iu starima je bilo, kakor da slišita odmev te pesmi v vesti: „Saina sta kriva!“ In srce se ji je stisnilo, da so iz oči privrele solze. Preteklo je leto, in mlinarici Agati je preteklo življenje, mrtva je bila. Mlinar je tedaj velel svojemu sinu, naj natrga z vrbe vejic, da bodo spletli materi mrtvaški venec. Fant je s oril, kar mu je velel oče, a prsti so se mu tresli, da je komaj komaj lovil v vetru se zibajoče vejice. Zdelo se inu je, da se mu umikajo nalašč in tako poveča- gornik poroča o blagajniškem stanju. Društveno premoženje je znašalo koncem 1. 1905 K 1311 84 v, koncem 1. 1906 K 1973 (52 v, in dne 7. sept. t. 1. K 2655 73 v. Račun se odobri soglasno. Duhovni voditelj č. g. dr. Andrej Pavlica prečita imena umrlih društvenic in jih priporoča v molitev. Društvo bo poskrbelo vsako leto za 3 sv. maše za umrle društvenice. Duhovni voditelj govori dalje o bogoljubnem življenju, zlasti o češčenju blažene Device Marije, ki naj je gojijo goreče vse društvenice. V nadaljnem govoru razlaga poselski red, ki velja za primorsko deželo, zlasti o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo gospodarji in posli. Dalje omenja zaslug, ki si jih je stekla za društvo prva predsednica gospica Emerika Hol-zinger pl. Weidich, Občni zbor jo izvoli soglasno za častno društvenic o. Duhovni voditelj omenja dt^e :mrti velikega slovenskega pesniku Simona Gregorčiča, ki je bil našemu društvu posebno naklonjen. Predlaga, naj občni zbor sklene, da se napravi mala, društvu primerna ustanova, ki naj se imenuje Simon Gregorčičeva ustanova v podporo sirot, ki jihzapuste naše društvenice. Za to vstanovo se bo nabirala miloščina mej društvenicami in drugimi dobrotniki. Društvo „Skalnica“ bo prispevalo vsako leto k glavnici 20 R. Glavnica se ne sme nikdar porabiti. Obresti pa naj odbor porabi v«ako leto za vzdrževanje osirotelih otrok umrlih društvenic. Kedar bodo obresti tako velike, da so bodo vzdrževale sirote lahko v „Slovenskem sirotišc'uu, porabiti se jih bo smelo, ko se sirotišče vstanovi, le za sirote, ki se bodo vzgajale v tem zavodu. Ta predlog vajo britke očitne vesti: ti si kriv prezgodnje materine smrti. Mlinar sam je pristopil k mrliču. Kako mirno je spavalal In priti je moral še sin, Peter. Slovesno iu spoštljivo je položil mlinar svoji ženi venec na belo čelo iu pobeljene lase. In fant je zajokal, kakor vikne v pečinah divji kozel, zadet od smrtonosnega svinca. Stokrat iu stokrat je ponavljal tiste dni, da bo postal pošten, priden človek. Mrtva mlinarica pa se je žalostno smehljala, prav kakor tolikrat prej v življenju še. In v tem smehu je bilo brati: o da bi le postal pošten, priden človek, veselo upanje; pa tudi žalostno zavest: prepozno, ne moreš več! * Vojska je privrela v deželo iu ž njo strah ter trepet pred sovražnikom. Kaj bo, če pride? Poznali so tega sovražnika: plen mu je potreba, moriti mu je veselje, gledati nesrečo mu je slast, poslušati jok iu stok zapuščenih sirot iu vdov prijetna godba, požigati hiše in poslopja zanimiva zabava. Kar na enkrat so izvedeli v mlinu: sovražnih ni več daleč! Zvečer pokliče mlinar Petra predse: „Peter ne vemo, kaj se utegne zgoditi. Jaz bom zakopal svoj denar. Pojdi z menoj, da boš zraven iu veš kje je spravljen denar, če se meni kaj pripeti.” Mlinar je odprl trdno, močno je bil sprejet soglasno z navdušenjem. Vrle društvenice so takoj položile temelj imenovani ustanovi s svoto 42 K 87 v Občni zbor sklene dalje, da pristopi društvo „Skalnica“ k „Krščansko-socialni. zvezi za Goriško*. V novi odbor so izvoljene: Gospica Gabrijela Abram, predsednica; gospa Gizela Kremžar, podpredsednica; go-spipi. Marica Podgornik, tajnica; gospa Neža D ur ar, blagajničarka; dalje za odbornice : P. d. gg. Ana Plesničar, Doroteja Ternovec, Josipina Žnideršič, Ana Vovk, Marija Kermavner in Neža K o v a 6 i č, za namestnice: P. n. gg. Cecilija Čebron, Amalija Velikonja, Marija Erjavec, Neža Štrukelj, Marija Tomazin in Marija B r e m e c. Za pregledovalci računov sta bili izvoljeni p. n. gospici Etiza Makuc in Julija Abram. Občni zbor je dalje določil dve zastavonoši in poverjenice za razne okraje v mesta. Predsednica zaključi zborovanje ob velikem navdušenju. Dal Bog, da bi se razvijalo društvo „Skalnica“ čedalje bolj v korist našemu rodoljubnemu delavskemu ženstvu I Politični pregled. Državni zbor se snide zopet 20. oktobra. V o livno , reformo hočejo vpeljati sedaj tudi na Ogrskem. Deželni zbor nižje avstrijski se je sešel 9. t. m. Na 16. t. m. bo sklicani sledeči dež. zbori: češki, moravski, gali-ški, zgornjeavstrijski, solnograški štajerski, koroški, bakovinBki in šlezijski. Ke-daj se snide goriški dež. zbor, ni še zna- skrinjo. Tam notri na dnu jc ležal velik mošnjiček samega zlata in velika skladovnica bankovcev. „To jc vse moje premoženje", je dejal. „Na mlinu imam dolg; nisem hotel veljati za bogatina." Peter se je čudil, dn jc njegov oče tako bogat. Vse to sta varno spravila v lesen zaboj, zaboj pa skrila pod kup vreč. Bila je že noč, a še prezgodaj za njiju delo. „Pod vrbo bova zakopala," dejal je mlinar proti enajsti uri; „vrba je moje drevo življenja in bo čuvala moj zaklad." Z ostrimi lopatami sta moža previdno privzdignila lepo izrezano rušo, izkopala jamo, in notri spustila zaboj. Kar je bilo prsti preveč, sla jo zmetala v potok, rušo pa spet lepo varno položila na vrli in malo pogladila travo, da .ne bi se videle zareze. — Samo zvezde so jima svetile pri tem nočnem delu. Mlinar je tiho, pritajeno govoril svojemu sinu. Pameten naj bo, dela naj varčuje naj, vkup drži. Peter je vedno le kimal iu zagotavljal »bom, bom". Slednjič je dejal kdo ve če pride sovražnik? Gotovo je to samo prazen strah. — Počasi in previdno sta stopala proti domu, jug pa je od župne cerkve prinašal glasove udarcev polnočne ure. (Konec pride.) no. Kranjski de?. zbor in Indi istrski ne bodeta sklican*. O jugoslovanskem ministru 9e mnogo piše. Žsleti je, da pride eden Jugoslovanov v ministerstvo, a vlada za sedaj 8 tem ni zadovoljna. Votivna reforma sta nižje avstrijski deželni zbor se bo obravnavala sedaj. Krščanski socialci so imeli pripravljeno votivno reformo na podlagi Bplošne volivne pravice. Liberalci pa so zapretili, da zapnste zbornico in onemogočijo sklepanje. Tndi vlada je nasprotna splošni votivni pravici za deželne zbore. Brez dvoma se bo boj za ljudske pravice v deželnih zborih nadaljeval, dokler ne bodo dosežene. Položaj v Perziji je vedno bolj neugoden. Na eni strani še vedno ni končan razpor s Turčijo, na drugi strani pa se je tudi notranji položaj zelo poslabšal, posebno, odkar so umorili perzijskega velikega vezirja, ki je bil znan kot odločen mož. Sedaj sestavljajo novo ministerstvo. V Maroku za sedaj ni bojev, ampak se vrše pogajanja. General Drude je obolel. Darovi. Za slov. ,,Alojzljcvišce“ so darovali : Preč. g. Filip Abram 5 K; slavno županstvo v Podgori 10 K; p. n. g. I. Bizjak 2 K 80 v. Srčna hvala I Bog povrni ! S. K. S. Z. Tedenska predavanja v Gorici. Odbor S. K. S. Z. je sklenil v sinočnji seji, začeti prihodnji mesec s predavanji. Socialni kurz priredi pozimi S. K. S. Z. v Gorici. * * * Načrt za bodočnost. Na jeseniškem zborovanju je dr. Krek govoril o delu za bodočnost. Predlagal je: Odbor „Sloveiiske krščanskosocialne zveze" v Ljubljani je obenem osrednji odbor krščansko-socialnih društev in zvez. To pa radi tega, ker bi kak drug centralni odbor radi oddaljenosti posameznih odbornikov se le težko sestal in bi ostal glede dela tako na papirju, kakor so odbori katoliških shodov. Skupna znamenja so »Koledar-ček", v katerem naj bodo izvestja vseh zvez in skupno letno zborovanje. V delu v strokovnih delavskih zadevah ne moremo naprej, ako se v tem oziru ne združi nesocialnodemokratično delavstvo cele Avstrije. Naši socialni de-mokratje bodo po svojih sklepih na stut-tgarskem shodu še bolj pritiskali na to, da bodi vsak strokovno organizirani delavec tudi njihov politični pristaš. Mi smo proti takim načelom. Osnovati je treba strokovno centralo vseh samostojno mislečih delavcev, ki resno pojmijo svoji stan in nočejo izdati svojega prepričanja. Treba bo skupnih zborovanj za žensko organizacijo. Vsa slovenska ženska društva morajo enkrat na leto imeti skupno zborovanje. Vsak odbor naj priobčuje sklepe svojih sej v svojem lokalnem listu, tudi v „31ovencu' in »Domoljubu". Vsaka »Zveza" mora imeti vsakih 14 dni sejo. Vsaka „Zveza“ naj nastavi sposobnega, plačanega tajnika. Po kratki debati se sprejme prva točka dr. Krekovih predlogov z dodatkom dr. Hohnjeca: Zastopniki posameznih zvez se smejo udeleževati odborovih sej. Dnevni red skupnih zadev se mora vsaj 14 dni prej naznaniti v »Slovencu". Sklene se, ukreniti vse potrebno, da dobimo društvene vžigalice in drugo društveno blago. Čisti dohodek naj se porabi za izobraževalna društva na meji. Nadalje izobraževalnim društvom se priporoča, naj se v bodočem letu prirede na kmetih predavanja, zlasti o agrarno političnih vprašanjih. * * * Prihodnja seja je zopet v sredo ob 6h zvečer v prostorih »Goriške zveze". Novice. Cenjenim naročnikom. — Na poziv, naj bi naši naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naroč- niki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si šleje v sveto dolžnost, poravnati zaostalo naročnino, in še iz minulih let, ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še za 1. 1906 in celo za lelo 1905. Somišljeniki agitirajte za »Primorski List«. Cena listu od sedaj do novega 1. je 1 K 36 v., za manj premožne pa 1 K. Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira: »Zadnje štev. lista nisem prejel«. Pismo bodi odprto, zzamke ni treba. Na ovitku naj se poleg naslova zapiše: »Reklamacija8. uri sv. maša pred izp. sv. R. Telesom, tihe sv. maše; ob 4. uri pop. sv. križev pot, bklepni govor, blagoslov, zahvalna pesem. Ob tridnevnici bo preskrbljeno s spovedniki, da došli verniki lahko opravijo svojo pobožnost. g Poslanec Fon v Mirnu. V nedeljo popoldr j je prišel v Miren poslanec K o n ter velikemu številn poslušalcev govoril o delovanja državnega zbora. Govoril je stvarno in odkrito, kar je vsem ugajalo. Zavrnil je tudi dostojno in temeljito napade liberalcev in njih glasila „Soče“. G. žapnik mu je stavil razna vprašanja in predloge, na katere je odgovarjal točno in stvarno v splošno zadovoljnost. Zlasti, kar se tiče osebno dohodninskega davka, je g. žapnik izbral prave strane. Nato se oglasi tov. Jožef