201
0
Černe bukve.
Večkrat — posebno pa v velkih tergih v Ljubljani — vidimo \ kako uboga živina pred kerčmami cele ure vprežena stoji, de jo dež spira in burja tare , ker je pijanec že davnej pozabil, domu jo odriniti. Mende de mu tisti krajcarji v mošnji cvilijo , ki jih je za derva , žito ali kakošno drugo blago skupil. Le ko je vina do gerla poln, se verze na voz in jaha sostradano živino domu, de vse vprek leti;  ne vidi ne ceste  ne grabna 7
202
ne ljudi ne drugih reči. — Taka se je zgodila zadnji gmajni dan, de jo je na večer nek divjak iz mesta pripodel po Dolenski cesti, kjer je lih pod mojo hišo dve gtari ženici iz ubožne hiše, ki ste od starosti gluhe in slepe, pa vender blizo zidii šle, nanaglama po-clerl, potem pa zbežal, kakor v starim testamentu Kajn, ki je Abeljna ubil, brez de bi se bil le obernil, viditi, kaj de ge je zgodilo. Ljudje pridejo berž na pomoč in babici na pol mertvi v ubožno hišo prineso. Kmalo priteče tudi zdravnik, ki jima je pušati mogel. Ena se nič več ganiti ne more — in nikdar več ne bo vstala! Druga ie menj pobita in je spet na nogah.
Povejte mi: ali ne zasluži tak človek velike kazni? Ker je pa zginil kot kafra, de ga gosposki izročiti ne moremo, denemo njegovo delo v čeme bukve v očitno zasromovanje !                                 Samasa.