Siev. ms. Posamezna številka stane 1 Din. if Milini, v ivit iie 3. mi 1323. Leto LL ■ Naročnina t. i. n si za državo SHS: do preklica: po poŠti mesečno Din 14 b dostavljen j na dom mesečni....... 12 za inozemstvo: mesečno . . t . . . . Dl.. 23 s Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji ...... Din 20 V inozemstva.......40 3K Cene tnteratom: Enoetolpne petltna vrata oglati po Din. 1*50 In Dta.*-vellkl oglasi nad 46 nun šine po Din. 2 50, petina I po D a. 4 —. Pri vifam terottla Izhaja vsak dan jonedoljka in dneva po L nlka ob mi zjutraj Poštnina plačana? lomit HP~ Uredništvo ie v Kopitarjev nlioi štev. 0/111. Ko/.opisi se ne vračajo; netraniiirana p tarn a se ne aprajemajo. Oredn. telet štv. 50, apravn. štv. 326. Političen list za slovenski narod. Opravi le t Kopitarjevi al. S. — Radon poštne km. Itabljanske št. 650 sa naročnino ln ŠL 349 ta oglate, lagreb 39.011, sarajev 7583, praške ln dnnaj. 24.797. Treba se je Belgrajski režim ni evropski režim in belgrajska skupščina ni evropska skupščina. V Angliji, Franciji, Nemčiji se vpošte-va tudi opozicija, zlasti če obsega znaten del naroda, in se ne ugodi samo njenim na sebi neznatnim izključno strankarskim ali zgolj lokalnim zahtevam, ampat sl v da notranja in zunanja politika države usmeri po nekaki srednji črti med principijelnim stališčem večine in načelnimi postulati manjšine. Tako se varuje stalnost in kontinuiteta političnega razvoja države, tako da opozicija vsak čas lahko prevzame vodstvo državnih poslov, ne da bi trpeli veliki narodni interesi. Tako je v civilizirani zapadni Evropi, v Belgradu pa ni tako, ampak ravno na sprotno. Odkar imamo novo državo, ki jo Belgrad smatra nasproti vsakemu zdravemu in pravemu smislu za nadaljevanje stare, so vse srbske stranke brez izjeme, na čelu jim radikali, šli zavestno in brez vs 'tega kole-banja za tem, da zagotovijo politično hegemonijo političnemu srbstvu, to je, belgrajski čaršiji. Ako so pritegnili k sodelovanju pri državnih poslih kakšno drugo nesrbsko stranko, so imeli pri tem izključno samo namen, z balkansko lokavostjo natresti pre-čanom peska v oči, kakor da Srbi vladajo državo sporazumno s Hrvati in Slovenci. To jim je bilo tem lažje, ker imajo na svoji strani pokvarjeno prečansko demokratsko inteligenco, ki svoj narod za prostor pri režimskem koritu prodaja. Vsa politika belgrajske čaršije napram Slovencem in Hrvatom nosi pečat zahrbtno-sti, neodkritosti in varanja. To je njen bistveni značaj, s katerim stoji in pade. Vodiv-na stranka v Srbiji so bili in so radikali. Oni so od ustanovitve države SHS šli za tem, da vajeti države dobe sami v roke in vse druge stranke, ki so jih smatrali vsako-časno za potrebne kot parlamentarno večino, so hoteli izrabljati zgolj za orodje v svojih rokah. Končno so jim postali še hlapčevski prečanski demokrati nadležni, ker bo zobali z njimi vred iz državne vreče. Zato so hlinili voljo za sporazum s hrvatsko in slovensko avtonomistično opozicijo, poslali v Zagreb svoje delegate, podpisali pred-Bporazum samo zato, da Radiča ne bi bilo v Belgrad, češ, mi bomo sami upravne predpogoje za sporazum izvedli, nato so pa ta akt vrgli v koš, kakor hitro so postali po svojem predsedniku gospodarji parlamenta in kot pogoj za eventueino pojavljenje Ra-dičevih poslancev v parlamentu označili overovljenje njihovih mandatov v tozadevnem odboru. Vsak poizkus tistega dela opozicije, ki je vztrajal v parlamentu, pa pretijo onemogočiti z zopetno koalicijo z demokrati. Na tak orientalski, verolomni in presajeni način hočejo izigrati voljo vsega prečanskega ljudstva, oziroma njegovih predstavnikov, ki so predpostavljali, da ima večinska stranka srbskega ljudstva vsaj nekaj politične morale, pa so se žalibog motili. Nasprotnika je treba vzeti, kakršen je in ne, kakršnega se dela; naš nasprotnik pa lojalnosti, poštenja in moške besede v političnem boju ne pozna in je nikoli ni poznal. Vprašanje nastane, ali je bila Radiceva ftbstinenčna politika prava. V rednih razmerah gotovo ni. Morebiti bi bili zastopniki hrvatskega ljudstva na parlamentarnem torišču dosegli večje uspehe nego so dosedanji, bi bili marsikatero krivico preprečili ali vsaj omilili in položaj privedli hitrejše do popolne dozoritve in odločitve. Slovenski in muslimanski poslanci so s tem, da so v najtežavnejših razmerah v parlamentu vztra- S'ali, marsikaj dosegli in marsikaj prepre-iili ter izvrševali koristno kontrolo nad večino. Naj bo tako ali drugače, danes je položaj tak, da je gospodar države stranka, kateri ni za narodni sporazum, kateri ni do gospodarskega proč vita celokupne države, ampak samo do gospodarskega izsesavanja Krečanskih dežel, do diktature čaršije in do rezvestnega zapravlievanja naših žuljev. T o je treba vpoštevati, ko* se bo treba odločiti, kaj je sedaj storiti. Šefa zakonodajna odbora. PONIŽEVALNI ČLEN URADNIŠKEGA ZAKONA. - ODLOČNO STALIŠČE POSL. HOHNJECA. - VLADNA VEČINA V MANJŠINL Belgrad, 2. julija. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Pred prehodom na dnevni red je skušal minister T r i f k o v i č braniti vlado pred očitanjem opozicije, da je vlada kršila ustavo, ker do Vidovega dne ni uveljavila uradniškega zakona, pa se mu ni posrečilo. Vršila se je burna debata med Trifkovičem in Svetozarjem Pribičevičem. Na dnevnem redu je bilo prvo poglavje, ki govori o osnovnih odredbah. Minister Trifkovič je predlagal, da se v § 4 točka 7 beseda »izpovjeda« zameni z »izpoljava« (javno izpoveda). Ta točka bi se glasila: ^Državni uslužbenec ne more biti oseba, ki javno izpoveduje ačela proti obstoječi državni r1 Mki ali na~-Ia protipravne spremembe državnega reda.« Ob tej priliki je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba dr. H o h n j e c, ki je izvajal, da od vlade predložena beseda -»izpeljava« (javno izpoveda) ne zmanjša ostrine te točke. Vlada hoče izvršiti nečuveno nasilje nad državljani, ki so se odločili, da služijo državi in narodu kot uradniki. Iz teh ljudi namerja vlada napraviti brezdušne stroje, katerim je strogo prepovedana vsaka beseda in misel proti načinu državne uprave. Vsako tako besedo lahko vlada izrabi kot akt proti državni obliki in državnemu redu. Ta odredba je negacija načela o svobodi znanosti, ker zabranjuje vseuči-liškim profesorjem tolmačenje državne oblike, ki ni monarhistična, in državnega reda, ki ni centralističen in kapitalističen. Vsaka znanstvena motivacija tolma- čila kot favoriziranje avtom a i:i re-publikanizma. Sedma točka § 4. znaci trajno nevarnost za uradnike, ker obeša nad njihove glave Damoklejev meč denuncijant-8tva in klevet. Temu bo posebno izpostavljeno uradništvo slovenskega in hrvatskega naroda. Znano je in treba je pridati, da so ti uradniU najbolj kvalificirani, ki zvesto služijo državi in narodu, vendar pa so iz-po^ivlieni sumničenju od gotove strani. Predložena osnova zakona bo nov in trajen povod za tako sumničenje. Jugoslovanski klub odklanja tako zakonsko odredbo, ker zamenjava državno obliko, ki je nekaj slučajnega, z bistvom države, in ker ščiti sedanji centralistični in kapitalistični državni red. Zato predlagam, da se sedma točka § sploh rria. V podrobni razpravi je govoril tudi koslanec K1 e k 1, ki je zahteval, da državni uradnik ae more biti javno nemoralen človek. Demokratski poslanci, ki so govorili, so zahtevali, da se v zakon sprejme odredba, da ne more biti uradnik oseba, ki propagira načela protipostavne spremembe državnega reda. Debata je bila končana; preden pa je zadnji govornik končal je predsednik G j u-ričic hitro zaključil sejo, da n- bi prišlo do glasovanja, ker je bilo navzočih samo 17 vladnih poslancev, od opozicije pa 19. Prihodnja seja bo jutri ob 4. popoldne. Sklepi glavnega odbora H.R.S.S. ZAGREBŠKI PROTOKOL NAJ SE OBJAVI. — SPORAZUM S PAŠIČEVO VLADO NEMOGOČ. Zagreb, 2. julija. (Izv.) Včeraj je imel glavni odbor HRSS sejo, na kateri so razpravljali o političnem položaju in o notranji strankini organizaciji. Seja je trajala od 6. zjutraj do 1. popoldne. Na w>čih je bilo 59 poslancev in 105 članov glavnega odbora. Glavni odbor je sprejel tri sklepe. Prvi sklep govori o takozvanih odposlancih HRSS po vaseh. HRSS opozarja vse organizacije in pristaše, da vodstvo HRSS ni nikdar pošiljalo in tudi ne bo pošiljalo odposlance s tajnimi poročili, ker vodi svojo politiko samo javno. Drugi sklep govori o agentih provo-katerjih in opozarja svoje organizacije, naj nimajo svojih sej po gostilnah, kamor ima dostop vsakdo. Tretji sklep se glasi: Odobravajo se vse izjave, ki jih je podal predsednik HRSS 24. junija, ko je bil prepovedan in razgnan shod HRSS v glavnem mestu Zagrebu. Posebno se odobrava predsednikova izjava o tem, da se hrvatsko narodno zastopstvo noče in ne more niti razgovarjati o sporazumu s sedanjo Pašičevo radikalno vlado. Vsled tega za vodstvo HRSS ne obstoji niti tista obveza napram radikalom, da se zagrebški protokol ne sme obelodaniti brez njihovega dovoljenja. Nato se je glavni odbor tako-le konstituiral: Predsednik: Stjepan Radič, podpred. sedniki: Juro Valetič, Dragotin Kovačevič, dr. Vlado Maček in Josip Predavec, tajniki: dr. Ljudevit Kežman, dr. Stjepan Košutič in dr. Juraj Krnjevič. Na popoldanskem sestanku je imel Radič govor o politiki. Izvajal je med drugim: Mi smo svojo organizacijo okrepili in končali vse priprave za volitve. Naj izve Belgrad, da z današnjim dnem končamo vse tudi v podrobnostih. Ako bi bile volitve razpisane danes, lahko že jutri damo tiskati kandidatne liste. Izvršili smo volivuo mobilizacijo. To je naš odgovor na vojno napoved iz Belgrada. Vse priprave so končane no samo za Hrvatsko in Slavonijo, ampak tudi za Vojvodino, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Pri zadnjih volitvah smo nastopili v 17 volivnih okrožjih, sedaj bomo v 22, če bo treba, pa še v večih okrožjih. Karkoli je napravil svet velikega in lepega, je napravil v imenu idej — toda Pri-bičevič ni ideja, ampak puškino kopito, a Pašič pomeni norost. Če človek na svoja stara leta pljune na vse, kar je v mladosti zagovarjal in branil, je to bankrot. Pašič sc je boril za samoupravo Srbije, za samoupravo srezov, okrožij in občin: danes je pa vse poteptal, ker v Srbiji ni ne srezov in ne občin več! Pašič je živ umrl. Nato ie govoril o hrvatskem gibanju in rekel, da hrvatsko gibanje izvira iz v;'ike ideje. Na hrvatski program lahko vsak pristane. Dalie je omenil, da je HRSS ustanovila sedaj tudi list v nemškem jeziku »Freies Heim«, Nemškemu listu bo sledil tudi list v madžarskem jeziku, nazadnje pa bo začela HRSS izdajati tudi list v srbskem jeziku tiskan v cirilici, kar bo glavna stvar: Ne bo nas Srb osvobodil, ampak mi bomo Srbe osvobodili. Suženj, ki »kuluči«, ne more nikogar osvoboditi. V prihodnje ne bo dobil in ne sme dobiti nihče več mandata iz hrvatskih rok proti Hrvatom. Zato bo HRSS postavila v varaždinskem okrožju dve listi, da ne bo dobil mandata dr. Krizman, v zagrebškem okrožju pa bo na sličen način znala preprečiti, da —""idat radikal. Hrvatski narod je prvovrstna konomska moč, ki je vredna svoje samostojnosti. Hrvatsko gibanje pozna danes ves svet. Podpredsednik nemškega Reichstaga je rekel Radiču: »Kakor hitro bomo mi v Društvu narodov, bomo skrbeli za to, da dobi hrvatski narod pravo samoodločbe.« Tudi Angleži, Francozi in Rusi poznajo danes hrvatsko ribanje ?r> hrvatski narod popolnoma natanko kot kulturno gibanje. Proti vsem nasprotnikom hrvatskega naroda pa bomo izpeljali neizprosen bojkot: Kdor se nam protivi, ne bo jedel hrvatskega kruha. Konccm svojega govora pa jc izjavil: »Mi smo pretrgnli vse vezi s srbsko vlado in z bslffrniskimi oblastniki, a zato nas vežejo na srbski narod še tesnejše vezi.« Seja ministrskega sveta. Noti italijanski predlogi o reškem vprašanja. Belgrad, 2. (Izv.) Nocoj se je vršila sejni ministrskega sveta, ki je trajala do devetiH zvečer. Najprej so razpravljali o reškem vprašanju. Iz Rima so došli kurirji od našel komisije in prinesli nove predloge italijanč« vlade. Podrobnosti niso znane. Na seji je bilo sklenjeno, da se zbiranje vojnega plena v južni Srbiji odvzame vojaškim obla« stem, ker da je ugotovljena nemarnost. Pravosodno in vojno ministrstvo bosta izdelala poseben pravilnik o zbiranju vojnega plena. Današnje seje se je prvič po aten-tatu udeležil tudi g. Nikola Pašič. Zasliševanje napadalca Rajiča, Belgrad, 2. (Izv.) Pri zadnjem zasliševanju atentatorja Rajiča ni prišlo na dan nič novega. Listi ugotavljajo samo to, da Rajič ni služil vojakov, čeprav je že star, 26 let. Danes se je sestal s svojim bratom in se ž njim par minut pogovarjal. Po zasliševanju je bil Rajič izročen mestnemu sodišču. Pri celi stvari je značilno samo to, da se od gotove strani skuša ta atentat spraviti v zvezo z Zagrebom. Čeprav je bila vse delo v tej smeri doslej brezuspešno, vendar še vedno vztrajajo na tem. PRAVILNIK ZA SPLOŠNE CARINSKE TARIFE. | Belgrad, 2. (Izv.) V finančnem ministrv stvu izdelujejo pravilnik za sestavo splošni carinske tarife. Ko bo gotov, bo odšla naš« delegacija v Rim, da sklene, z Italijo trgovinsko pogodbo. Šef te delegacije bo g,, Bogdanovič, eksperte pa načelnika trgovinskega ministrstva Todorovič in Savič. Angleška grozi Franciji. London, 2. julija. (Izv.) Reuterjev urad poroča: Ce se bo Francija opirala odgovoriti na angleški memorandum glede reparacij, bo angleška vlada javno izjavila, da je Francija, ki dela na propada cele Evrope, V tem slučaja bo Anglija sama začela po« gajanja z Nemčijo s sodelovanjem nevtralnih držav brez Francije. Pariz, 2. julija. (Izv.) Poincare je naročil francoskemu poslaniku v Londonu, naj pospeši razgovore z angleško vlado glede reparacij. Angleško-nemškl razgovor}. London, 2. julija. (Izv.) »Daily Mali« poroča, da se vodijo med vplivnimi člani angleške konservativne stranke in med zastopniki Nemčije važna pogajanja zaradi reparacij. Angleška vlada kot taka pri teh' razgovorih ni udeležena. FRANCOZI ZASEDLI KRUPPOVE TOVARNE. Berlin, 2. julija. (Izv.) »Berliner Ztg. am Mittag« poroča, da so Francozi zasedli več oddelkov Kruppovih tvornic. Ne ve pa se še, ako bo zasedba trajna. POLITIKA BOLGARSKE VLADB NAPRAM KOMUNISTOM. Sofija, 2. julija. (Izv.) Vodja bolgar* skih komunistov Vasil Komarov se je hotel te dni vrniti iz Rusije v Bolgarijo. V Gorenji Orehovici pa so ga prijele bolgarske oblasti, hoteč mu zabraniti povratek v domovino. Zadeva je prišla pred bolgarskega ministra vnanjih zadev, ki je izjavil, da nova bolgarska vlada komunistov ne bo preganjala, dokler bodo ostali na zakonitih: tleh, v nasprotnem slučaju pa bo proti komunistom uporabila vsa sredstva. — Komarov je bil rekel na nekem kongresu 6ov* jetske internacionale, da komunisti podpirajo stranko Stambolijskega, da se uresničf kmečko-delavska vlada v Bolgariji. Zato soi mu delali na njegovem povratku težave. D EMISIJA POLJSKEGA FINANČNEGA1 MINISTRA. Varšava, 2. julija. (Izv.) Predsednik' republike je sprejel demisijo finančnega ministra Grabskega. — Grabski je podal ostavko z utemeljitvijo, da za svojo politiko ni našel razumevanja pri svojih ministrskih tovariših. Predsednik republike je po- stran 3. RL0VF;NKC,. dne: 3. JuTTTa 7923. voril vodstvo finančnega ministrstva seda-i .jcmu ravnatelju postno hranilnice na Poljskem dr. Linde-ju. ODREDBE POLJSKE VLADE PROTI G D ANSKEMU. Varšava, 2. julija. (Izv.) Vlada je nahranila poljskim denarnim zavodom vse bančne in devizne posle z denarnimi zavodi v Gdansku, ker smatra, da so ti zavodi znatno pripomogli k padcu poljske marke. Strajk žeSezničarskih delavcev v Galiciji. Lvov, 2. julija. (Izv.) V železniČarskih delavnicah v Galiciji je izbruhnil splošen štraik. Promet se še vzdržuje, ker se prometno osobje štrajku ni pridružilo. Vlada je štrajkujočim delavcem zagrozila z izprtjem, že se do določenega roka ne vrnejo na delo. EKSPLOZIJA V BUKAREŠTI. i ondon, 2. julija. (Tzv.) »Times« poročajo iz Bukarešta, da je v bližini mesta eksplodiralo skladišče municije, vsled česar je bilo ubitih 6 oseb. Odrivojepo mišljenje .Jupslov. kioba k zakonu o ustrojstvu vojske. Predloženi načrt zakona o ustrojstvu Vojske nas ne zadovoljuje niti v glavnih tendencah niti v mnogih podrobnostih, zato ne soglašamo ž njim, svoje zahteve pa izražamo v naslednjem oddvojenem mišljenju. Vojni zakon posega v najširše mase prebivalstva, reže najobčutljivejše v meso državnega telesa, ker tirja do skrajnosti imetje posameznika, da celo človeka samega. Treba tedaj, da je vojni zakon izraz sodobnih socialnih in ekonomičnih razmer, da računa s stanjem, v katerem se nahaja masa državljanov, s stanjem, ki ga je ustvarila večletna svetovna vojska. Socialne in ekonomične prilike so se po vojski močno spremenile, zato se mora graditi novi zakon na drugem temelju nego prejšnji. Vsega tega ne vsebuje novi zakon, ker je zgrajen docela na temelju prejšnjega, ki so ga narekovale druge državne politične in drugačne socialne razmere. Novi zakon se ne dvigne iz prejšnjih ozkih meja, ne vidi velikih smernic, ki si jih je človeštvo zbralo za svoj novi cilj, človeštvo tepeno po silni kruti svetovni vojski. Neizmerne žrtve zadnje vojske bo zanesle vse kulturne dele človeške družbe v tok, ki stremi po zbližanju narodov na temelju bratstva ali vsaj mirnega sožitja. Človeštvo hoče, da pride do veljave najplemenitejša potenca človeka — ko on svoje spore rešuje z razumom svojega duha in plemenitostjo srca — brez prelivanja krvi, brez nizkotnega ubijanja in razdi-ranja Badov svojega tisočletnega kulturnega ustvarjanja. Novi tok kulturnega dela človeštva gre za tem, da se strd sistem, ki je glavni krivec silnih vojsk inih žrtev cele Evrope — militarizem, da se strč glavni krivec človeške katastrofe zadnjih let, i m -perializem, ki si udinja militarizem — najtrši jarem širokih mas. Učvrstitev militarizma. Bolna človeška družba hoče preventivnih sredstev, da ne zapade zopet novi katastrofi. Zato zahteva, da tudi širše mase sodelujejo po svojem zastopstvu glede uprave vojske in njenih pomožnih organov, da vrše kontrolo, kako se uporabljajo žrtve, ki jih ono odrajtuje v armadne 8vrhe. Vsega tega pa novi zakon deloma sploh ne upošteva, deloma pa daloko v nezadostni meri; zgrajen je na podlagi prejšnjih zakonov in mestoma vsebuje še trše določbe nego oni, da še bolj učvrsti militarizem in njegove cilje. Naloga sodobnega Človeštva je, celiti rane pretekle vojske, a najhujša rana je propad morale, ki se da dvigniti le s pozitivno intenzivno versko-nravno vzgojo. Slednja je potrebna osobito za 23—23 letnega mladeniča, ki si še ni utrdil značaja in še ni izkristaliziral življenjskega nazora. Te sigurnosti novi zakon ne daje. Besedilo prisege. Ne moremo se zjediniti z zakonom, glede formule prisege. Gotovo je treba vojski vrhovnega zapovednika, a on i armada sta v službi domovine, zato veljaj zakletva v prvi vrsti domovini. Za ljudsko milico. Socialne in politične razmere so take, da zahtevajo od posameznika intenzivnega dela, da si zasigura in vzdržuje svojo eksistenco, zato je prevelika žrtev, ki se terja od posameznika, od družine, od zadruge, da pogreši za 18 mesecev odnosno dve leti svojo najboljšo delavno moč. Zastopamo stališče ljudske milice, po kateri se bo več moči pritegnilo v službo domovini, manj zahtevalo državn. stroškov, a posamezniku dalo več možnosti, skrbeti za lastno eksistenco. Pretekla vojska je pokazala, da se v slučaju resne potrebe lahko dvigne cel narod, ki brez daljše priprave vrši svojo naloga Ljudska milica daje 2-me-sečno službovanje, katero z vso opravičenostjo zasluži ljudstvo, ki je utrujeno po desetletnem bojevanju. Če pa je treba prehoda do ljudske milice, pa se naš predlog glasi: >6 mesecev za pešadijo, in 9 mesecev za topništvo in konjenico.< Vojna obveznost naj se razdeli na posamezne etape: 21—32, 32—40, 40—50, slednje v mobilni in vojni dobi. Vojna služba pa naj ne ovira ekonomičnega življenja, naj ne brani državljanu ustvariti si zgodaj že svojo eksistenco, a novi zakon po členu 48,49 naravnost zavira vsako slobodo državljanu v njegovem razvoju, kar je dokument najtršega militarizma, ki državljana iztrga iz težko pridobljene eksistence — službe, a mu niti država ne daje garancije, da se mu položaj zasigura, ko se bo vrnil iz vojske. Vojne olajšave — nove krivice. Današnje razmere silijo, da se glede vojne službe dovolijo tudi olajšave iz najvažnejših družinsko-gospodarskih razlogov in se ne ruši najpoglavitnejših pogojev družinske eksistence. A predložene določbe so še trše nego dosedanje, ker sedanji zakon ne upošteva velike razlike med sposobnostjo za delo in sposobnostjo za nadzorstvo dela samega, kot tudi ne drugih momentov v družini, ki smo jih poudarjali v svojih predlogih. Najodločnejši protest pa veljaj reasumirani določbi, da glede oprostitve samohranilca, glede maksimuma bodi le 20 dinarjev, brez določbe katerega direktnega davka. Na ta način se prizadeva kruta krivica Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji in Vojvodini ter Bosni-Hercegovini in daje velik privileg srbskim pokrajinam, ker izvzema le osebni davek, a ne onih davkov, ki jih plačuje omenjena pokrajina, Edgar Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Fyma. Spremljevalec me je podučil, da se da fcfran zaboja poljubno odstraniti. Odrinil jo je in na smeh mi je šlo, ko sem pogledal v zabpjevo notranjost. Na tleh je ležala žim-nica, ki jo je prinesel iz enega izmed kaji-tinih ležišč. Vse je bilo vnjem, kar je za vsakdanjo uporabo mogel natrpati vanj in še je ostajalo toliko prostora, da bi lahko sedel ali pa se zleknil v zaboju. Med drugimi je bilo nekaj knjig, tri posteljne odeje, velik vrč vode, sodček prepečenca, tri ali štiri ogromne bolonjske klobase, silna gnjat, mrzlo ovčje stegno in pol ducata steklenic s krepčilno pijačo. Takoj sem se nastanil v malem stanovanju, gotovo z večjim zadoščenjem, kot ga občuti monarh, ko se naseli v novi palači. Augustus mi je razložil, kako se zaboj zapira. Nato je dvignil svečo do stropa in mi pokazal kos temno-barvane vrvi, ki je vodila od mojega skrivališča po vijugastih ovinkih skozi ropotijo do žeblja, ki je bil pod loputo zabit v pred-ladjev strop. S pomočjo te vrvi bi lahko v slučaju nepričakovanega dogodka brez njegove pomoči našel pot navzgor. Nato se je poslovil, mi pustil bliščavko in bogato zalogo sveč in užigalic ter mi obljubil, da me bo tako pogostoma obiskaval kakor mu bo le mogoče. To je bilo 17. junija, Če se nisem uračunil, sem prebil neprenehoma v skrivališču tri dni in tri noči- 1« nnrl-mf — — — — _ —, — ,-------- sem stegnil ude in se postavil med dve košari ravno nasproti odortine. Augustus se medtem ni prikazal, kar me pa ni vznemirjalo, saj sem vedel, da v vrvežju tik pred odhodom ladje ne bo prilike, da me obišče. Naposlod sem slišal, kako se je laputa odprla in zaprla in kmalu nato tiho vprašanje, kako mi gre in če kaj rabim. »Ne, ničesar ne rabim,« sem odvrnil, »in dobro se počutim. Kdaj odjadramo?« >Najkasneje v pol ure,« mi je odgovoril. »Prišel sem Ti povedat, da se Ti ni treba razburjati, če delj časa izostanem. Morda ne bom mogel tri aH štiri dni k Tebi. Na krovu je vse v redu. Kadar zaprem loputo, lezi ob vrvi do žeblja, tja sem obesil uro, da boš vsaj razločil noč od dneva. Prinesel bi ti jo sam, pa se bojim, da me potrese.« Nato se je odstranil. Približno uro po njegovem odhodu sem čutil razločno, kako se ladja ziblje in voščil sem si k srečnemu pričetku vožnje. Sklenil sem, da se bom malo brigal za vse in da bom počakal, kaj se bo izcimilo, dokler ne bom zamenjal svojega zaboja s prostornejšo, četudi ne udobnejšo kajito. Spomnil sem se ure; pustil sem luč goreti in plazil sem se skoz neštete vijugaste hode, ki so dostikrat dovedli po dolgem laze-nju v bližino izhodišča nazaj. Slednjič sem dospel do žeblja, se polastil ure in se čil in zdrav vrnil. Nato sem pregledal knjige, 3 katerimi sem bil tako skrbno založen, in izbral popis ekspedicije Lewil-a in Clarkc-ja k izlivu reke Columbia. S tem sem se zabaval, dokler se nisem utrudil; nato sem z veliko skrbnostjo upihnil svečo in kmalu sladko zaspal. TTa n n m i.a »1....1M ______ —«v..l !1 — ___, ii.v» ociu ou /,1/iimii, 3C1II ZBulllll posebno zmedenost in dosti časa je preteklo, preden sem so. spomnil okoliščin. -------- a Srbija jih ne plačuje. Na ta način dodaje vojni zakon prečanskim pokrajinam k že obstoječi krivici neenakih davkov, še novo krivico, neenakost v olajšanju vojne službe, in slednja krivica je hujša nego prva. Stavili smo predlog, da bodi starostna meja nesposobnih moških 50 let, ker se mora upoštevati dejstvo, da kot družinski očetje prihajajo sedaj na vrsto oni, ki so nosili vso trdoto 5—10 letnega bojevanja in imajo že kal onemoglosti in zgodnje ostareloeti. Nerazumevanje socialnih razmer. Novi zakon je zgrajen na nerazumevanju najvažnejših socialnih razmer v državi. Ne pozna jasnega razločka med rodbino in zadrugo. So zadruge, ki so dale po 18 borcev, jakih delazmožnih moških, a družine v najboljšem slučaju zmore 4. Novi zakon identificira zadrugo z rodbino, vsled česar nastanejo velike krivične neenakosti glede oproščenja kot tudi glede skrajšanja službene dobe, krivica, ki jo hočemo najjačje poudariti. Isto se ponavlja dosledno v celem zakonskem načrtu, liar se najobčutljivejše pokaže pri »deobi« v zadrugi-porodi-ci, kjer se zahteva nekaj nemogočega. Procedura, ki se predpisuje, predpostavlja naj-primitivnejše družinsko življenje, ki ne pozna prožnosti in raznoličnosti modernega življenja in njegovih socialnih zahtev. Prejšnji naš zakon je kot nesposobnega člana priznaval tudi oficirje, uradnike, duhovnike, a novi zakon jim pripisuje možnost, da pri svoji socialni mizeriji morejo podpirati poleg svoje družine, odnosno ekonomije še tudi svoje stariše — tragična ironija države napram svojim delavcem. Odbil se je naš predlog: »Kdor si je ustanovil svojo družino, svoje gospodarstvo in kdor je zvr-šil svoje obveznosti napram državi in živi v inozemstvu, se smatra za ločenega od družine,« predlog, ki vsebuje moderni nazor o življenju najširših mas. Vojni begunci. Glede vojnih beguncev pristajamo na kazen, a kazen bodi osebna, zato obsojamo kot tiransko ono določbo, ki sili starše, da iščejo izbeglega vojnika-sina in opravljajo službo žandarja nad lastno krvjo, četudi oni niso zakrivili sinovega bega in obsojajo njegov čin. Nadalje zametamo načelo, da družina-zadruga plača kazen za pobeglega člana. Dopusti. Po 8 mesečni rekrutni izobrazbi je vojnik večinoma prost in mora se mu dati daljši dopust, česar v javnosti ne izraža vojni zakon, dopust, ki ga zahtevajo gospodarske razmere. Vojaki naj služijo doma! Z vso odločnostjo in ponosom poudarjamo svoj predlog: »Vojaki naj služijo na ozemlju one dežele, kjer so bili rekrutira-ni.« V to nas silijo prezgodnji grobovi mladih Slovencev in Hrvatov, ki ne morejo prenesti macedonskega podnebja in macedon-ske »kulture«. To je zahteva, ki je nam naš dnevni program. Duhovščina in vojna služba. Odločno odbijamo napad vojnega zakona na pravice katoliške cerkve, ki svojih klerikov ne pušča v vojno obveznost. Najhujši naši narodni prolivniki so spoštovali to cerkveno določbo; v najhujši vojni sili, v največji potrebi po vojakih, niso kršili tega cerkvenega zakona, a naš vojni zakon v svoji militaristični tendenci gre mimo vseh tradicij in krši kanonično določilo katoliške cerkve. Polagoma pa sem se zdramil. Prižgal sem luč in pogledal na uro; toda iztekla jo in nisem mogel torej razbrati, koliko časa sem spal. Udje so bili strašno trdi in moral sem spet stopiti med košare, da sem jih oživel. Naenkrat sem bil silno lačen; spomnil sem se mrzlega ovčjega stegna, ki mi je teknil, preden sem legel. Kako sem se začudil, da je že docela nagnilo! To me je silovito razburilo; zvezal sem to z zmedenim prebujenjem in sumil sem, da sem neizmerno dolgo spal. Gotovo je bil slabi zrak v podladju temu kriv; dolgotrajno prebivanje tukaj bi lahko imelo najhujše posledice. Glava me je močno bolela; zdelo se mi je, da le s težavo diham; skratka, težilo me je nešteto temačnih občutkov. Nisem se pa drznil odpreti lopute ali se na drug način prikazati; navil sem uro in skušal potrpeti, kakor se je pač dalo. Naslednjih neskončnih 24 ur ni bilo nikogar na pomoč in po vsej pravici sem obtožil Augusta najsurovejše brezobzirnosti. Posebno me jo prestrašilo, da je vode zmanjkalo do polovice bokala in da sem bil silno žejen, ker sem pojedel jako mnogo bolonjske klobase. Vznemiril sem se močno in nisem se mogel dalje zabavati s knjigami. Spanec me je premagoval, toda stresel sem se pri misli nanj, kajti zdelo se mi je, da čutim uničujočo silo, slično ogljikovemu kisiku, v dušečem zraku. Medtem me je podučilo ladjino topotanje, da smo že daleč na oceanu in zamolkel, šu-štajoč glas kot iz neznanske daljave me je prepričal, da je zunaj vela izredna sapal Avgustove ousoinosti si pa nisem mogel razložili. Gotovo smo bili daleč dovolj in skrivanje, je. bilo žo nepotrebno, Morda sfimu, Službovanje v mornarici Glede mornarice zahtevamo, da se pri rekrutiranju določi najprej prostovoljni vstop v mornariško službo, a v slučaju nezadostnega števila se rekrutira na rok su-hozemske vojske. Zahtevamo za vrhovno upravo in komando več prostosti, več samostojnosti pod strokovnim vodstvom, ker le na ta način se bo mogla naša mornarica razviti. Vojaška taksa — novo breme ra Slovenijo, Oddelek »materijalna obaveza« vsebuje določbe, ki jasno svedočljo, da vojni zakon noče poznati sodobnih socialnih razmer. Vojaška taksa 50 odstotkov, vsebuje isto netočnost, kot vsa določila, ki se opirajo na davek, neenakost in večjo obremenitev prečanskih pokrajin, objednem pa sankcionira možnost, da bodo oni državljani, ki bodo plačevali takso do zadnjega reknitiranja, na to pa kot sposobni odšli v vojaško službo, plačali denarni in krvni davek. Ne upošteva se, da je vojaška taksa osebni davek, ker se obvezuje v načrtu za plačevanje vojaške takse cele družine in njihovo imetje. V pomilovanja vredni ozko-srčnosti ne izvzema od plačevanja vojaške takse slučaje notranje bolezni, ki človeka še najbolj onesposabljajo za pridobitno delo. Vojaške dajatve. člen o vojni dajatvi — komora — ba< žira na dosedanjih zakonih in institucijah', ki so nesprejemljive iz socialnega in držav-no-gospodarskega razloga. Zakon v neznatni meri dovoljuje olajšave za kmetski slan, a pušča široko svobodo vojnemu ministrstvu za interpretacijo določil, po katerih se bo lahko zadajala državljanom socialna krivica s priviligiranjem finančno močnejših. Komora nalaga nov davek, ki bo ustvarja] zopet neenakost bremen in ki se bo stekal v >remontski komorski fond«, ki ne dopušča nobene kontrole od strani narodnega zastopstva, ki je toliko bolj opravičeno za kontroliranje remontskega davka, ker novi zakon ne določa, kaj se bo porabljalo za nakup komore in kaj za odplačilo odvzetega blaga. Komora preveč obremenjuje občino in vsebuje konservativni sistem, da mora konjenik za slučaj mobilizacije dati svojega konja in opravo. Orožne vaje. Določbe za vežbanje in manevre motijo vsako sltematično gospodarsko delo in osebno kretanje, ker državljana obvezuje do 60. leta in sicer vsako leto, česar ne; vsebuje najtrši militaristični zakon. j Častniki in uradniki. častniški stan obravnava novi zakon glede materijalne strani visoko mimo drugih stanov, ki imajo isto izobrazbo in v slučaju vojske vrše isto delo. Poudarjamo svoje načelo, da se častniški zbor kategoriziraj kot uradniki in zravnaj ž njim glede plač in ostalih dodatkov. Oddelek, glede oskrbovanja vojske, vsebuje rekvizicijo in ne priznava stanarine privatnikom, nespre- ■ jemljive določbe, ki omogočujejo velike zlorabe. Vojaške podpore. Dodatni člen o podpori vojnikove družine je stvorjen na celo zgrešeni podlagi, ker vali vse breme podpore na občino, ki jo vojni zakon že itak preveč obremenjuje in ne na državo, koji vojak služi. Omenjeni člen je zmožen finančno zrušiti celo občinsko gospodarstvo v slučaju splošne mobilizacije. Zadaja veliko socialno krivico in iz- ga je kaj doletelo, pa to tudi ne bi bil zadosten vzrok, da me pusti tako dolgo v ječi, razen da je hipoma umrl ali padel v morje; pri tej misli nisem mogel niti hip ne potrpeti. Znabiti je vel protiven veter, in smo ostali v bližini Nantuketa. Toda potem bi se ladja večkrat obračala; ker pa je: ves čas močno nagibala na levo, je jadrala pač z močno sapo na desni, sicer pa bi me Augustus vsekakor mogel obiskati in mi vse razložiti, če tudi bi se nahajali še blizu otoka. Ko sem torej tako potuhtaval o samotnem in neveselem položaju, sem sklenil, še 24 ur prebiti. Nato pa, če še ne bi bilo pomoči od nikoder, poiskati loputo in se s prijateljem pogovoriti ali vsaj malo čistega zraka in vode zajeti. Ko sem še premišljeval, sem vzlic vsemu naporu zopet zadremal in to pot tako močno, da je bil spanec bolj podoben omotici. Sanjalo se mi je kar najstrašneje moči; vse nesreče, vse strahote so me preganjale. Demoni pošastnih in krvoločnih lic so me dušili t ogromnimi blazinami. Gigantične kače so se ovijale okoli mene in zijale vame z grozotnimi, žarečimi pogledi. Nato so se spet širile puščave pred očmi, brez mejš, neznansko puste in svečano-strašne. Neskončno visoka debla, siva in brez listja, so se| dvigala v nebo, kakor daleč je segalo oko.' Korenike so Be skrivale v močvirjih, ki so se razprostirala s kalno vodo v najtemnejši črnini pred prestrašenim pogledom. In najčudovitejša drevesa so živela človeško življenje; stezala so suho okostje vejevja kakor roke in prosila usmiljenja s strahotnimi glasom molčečo vodo. (Dalje sledi.) JKS1. JotTJa 1^28. Sfian S. roča avtonomne politične oblast! nadzorstvu vojaške komande. Za bivše avstrijske častnike. Prehodna določila ne popravljajo onih krivic, ki so jih zadale raznolike prakse vojnih oblasti od leta 1018 onim častnikom, ki so prišli iz avstrijske armade v vojsko SHS, ker jirr* no priznajo dejanskega službovanja v vojski od vstopa v armado pa do formelnega sprejetja v vojsko za njihovo penzijo in napredovanje. Zakonski načrt ie splošno pomanjkljiv in pušča velike vrzeli. Ne vsebuje določila, ki bi pomirila mnogo nezadovoljstva v armadi glede svobodnega izvrševanja verskih dolžnosti in ne daje zaščite, da se nikogar ne moro siliti k udeležbi bogoslužja drugih konfesij. Ne vsebuje določbe, da se zasigura vzgoja vojske na sistemu, ki odgovarja kulturni višini časa, brez ponižujoče telesne kazni. Tozadevni predlog naš se je odbil. Potreba kontrole. Ponovne interpelacije, upiti, kakor tudi govori v parlamentu so jasen svedok, da je treba biti ministrstvu vojne v trajnem Btiku s parlamentarnim zastopstvom, da je treba kontrole nad upravo voiske, osobito, ko se uvede specijalni vojni davek za re-montski fond. Poleg teh so še drugi razlogi, ki govorijo za to, da naj se ustvari permanenten parlamentarni vojni odbor, a tozadevni naš predlog se je zavrgel. Proti zakonu. Ker novi vojni zakon ne upošteva velikih socialnfh sprememb v povojnem času v celi človeški dražbi, kojih odmev je v naši državi vsak dan jačji, zato pušča nedotaknjena velika vprašanja, o katerih bi moral vojni zakon vsebovati izrazite določbe. Navedeni razlogi so glasen svedok, da De moremo soglašati s predloženim načrtom eakona o ustrojstvu vojske, zato predlagamo svoje oddvojeno mišljenje. Belgrad, dne 26. junija 1923. Karol Škulj, Andrej Bedjani6 narodna poslanca. I i zunanje politike. * Italijanski katoličani se nahajajo v Krizi. Torinski kongres ljudske stranke je utrdil prepričanje, da se takozvana desničarska in levičarska struja ne razcepite, toda fašistom se je vendarle posrečilo pritegniti k sebi del bivših popolarov pod vodstvom markija Comaggia, kateri se je konstituiral kot »Unione nazionale catto-lica«. Ta del pa je in po vsej priliki tudi ostane neznaten. Svobodomiselno časopisje pri tej priliki porčča, da se sveta sto-iica nagiblje k tej stranki. To je pa naravnost zlagano. »Osservatorc Cattolico« je v svoji 137. številki protestiral proti temu, da se prav ta »Unione nazionale cattolica« obnaša tako, kakor da je ona edino prava katoliška stranka. Oficijozni organ svete stolice pri tem izrecno naglaša, da katoliške politične stranke sploh ni in ne more biti, ker se cerkev ne identificira z nobeno. Politične stranke katoličanov morajo delovati po lastni inicijativi in pod lastno odgovornostjo. — Ta izjava je jako važna in povsem odgovarja stališču, ki ga nemški centrum in don Sturzo odnekdaj zavzemata in kakor ga je bil pri nas jasno formuliral dr. Krek. To se nanaša, kakor »Osservatore« v omenjeni številki naglasa, posebno na socialna vprašanja, ki so glavni predmet diferenc med »Partito popolare« in »Unione nazionale cattolica«. * Jako pametno sodbo o razmerah na Balkanu nriobčuje glasilo nemškega centra, Glavni sovražnik Jugoslavije je Italija. Jugoslaviji pa se Italije ni treba bati, pravi člankar, ako bodo jugoslovanski državniki zadeli pravo pot. Niti Grčija niti Bolgarija se ne bosta podali v italijanske mreže, ako bo Jugoslavija znala Italijo diplomatičnim potom nadmodriti. Zato člankar ne razume, čemu so belgrajski politiki zavzeli sovražno stališče napram vladi g. Cankova. Bolgarske meščanske stranke niso tako nespametne, da bi žrtvovale pametne smernice Stambolijskega in se pustile na Balkanu izolirati. Bolgarija bo nasprotno gledala, da se prijateljsko z Jugoslavijo utrdi. Od Italije se ne bo Bolgarija dala eksploatirati; njej je samo na tem, da cvete njen eksport v Italijo, ki zavzema drugo mesto. Glavno pa je po mnenju člankarja, da se z Makedonijo ne ravna kakor s kolonijo, ki jo Belgrad izsesava kolikor more. Če sreča jugoslovanske državnike pamet, meni članka^, lahko Italijo od vzhodne obali Jadrana popolnoma izrine, če ne, pa lahko vse 'zgubi. * Federalizacija Rusije se izvede na n. zasedanju osrednjega izvršilnega odbora sovjetskih republik, ki se je otvorilo 30. junija. Odbor bo proučil zvezno pogodbo, ki so jo republike tozadevno med seboj sklenile. Na čelu federalne uprave bo stal zvezni svet, kateremu bodo stal; ob strani posamezni narodnostni sveti. Ti sveti bodo tvorili osrednji izvršilni odbor zveznega sveta, kateri bo njihova eksekutiva, Po tem načrtu se federativno uredi tudi armada. * Albanija si prizadeva, da se sprejme v malo antanto. * Poljska vlada namerava zaprositi velesile, da jo priznajo kot velesilo. * Nova belgijska vlada, katero je sestavil Thennis, sloni na koaliciji katoličanov in liberalcev. Vprašanje gentskega vseučilišča se reši na ta način, da se vseučilišče preustroji v dvojezično toda s dve-tretjšnskim prevladovanjem flamskih predavanj nad francoskimi. Vojna služba se skrajša od 18 mesecev na 12. Ta kompromis se je sklenil, ker bi bili sicer prišli na vlado socialisti, ki zasledujejo Franciji nasprotno politiko zlasti v reparacijskem vprašanju. * Vojna konvencija med Poljsko in Romunijo se je ob priliki poseta romunskega kralja v Varšavi objavila. V glavnem vsebuje medsebojno vojaško pomoč, ako bi bila katera izmed obeh držav na svojih vzhodnih mejah brez svoje krivde napadena. Nobeden izmed kompaciscentov ne sme skleniti pogodbe s tretjo državo brez predhodnega odobrenja drugega kompaci-scenta. * Patriarh Tihon je res izpuščen iz ječe. Sovjetski listi poročajo, da je patriarh podpisal izjavo, v kateri priznava, da je bil v zvezi z nasprotniki boljševiškega režima, in obljublja, da se bo popolnoma vzdrževal vsake politike. Ta vest pa je jako neverjetna. Intelektualno propadanje »Slovenskega Naroda« nevzdržema napreduje. Danes n. pr. priobčuje med članki na prvi strani stvar, katero bi se najzakotnejši list sramoval priobčiti med beležkami. »Narod« polemizira namreč z nami zaradi naše kategorične obsodbe vsakega atentata. Ker smo ugotovili, da je atentat nemoralen ne glede na osebo, kateri je namenjen, nam >Narodov« člankar očita nelogičnost, češ da mi s tem istovetujemo vse objekte terorističnih aktov. Če že ni tisti zelenec, ki je to napisal, čutil abotnosti te svoje trditve, bi jo bil vsaj urednik lahko zapazil in črtal, da ne bla-mira svojega »inteligenčnega« organa. Kdor brezpogojno obsoja vsak atentat, ta od oseb, katerim je namenjen, popolnoma abstra-hira, s čimer pa ni rečeno, da jih istovetuje. Pašic seveda ostane Pašič, tudi v hipu, ko kdo izvrši nanj atentat, in se ne izpre-meni v mačko. Ravnotako Pašič ni Ferdinand, naj kdo izvrši nanj atentat ali ne, ampak je in ostane Pašič. Za kvalifikacijo atentata kot moraličnega zločina pa je čisto vseeno, ali je objekt atentata Pašič ali Ferdinand, veleum ali idiot, buržuj ali prole-tarec, moralni ali nemoralni človek. Značilno za »Narodovo« pojmovanje atentata je, da smatra nasilno smrt Franca Ferdinauda za »zasluženo kazen«. Tudi če kdo zasluži kazen, ni vsak poklican, da jo izvrši. Tudi ni vsak poklican soditi, kdaj in zakaj je kdo zaslužil kazen. Tretjič na je presoja politične smeri in akcij kakšne vodivne osebe, kakor je bil Franc Ferdinand, v objektivnem in subjektivnem oziru nekoliko težja nego če n. pr. kdo ukrade kakšen konjski komat. To bodo »Narodu« lahko povedali vsi gg. juristi, ki sedijo v upravnem svetu »Narodne tiskarne«. Ako bi bilo drugače, potem bi smel vsak nepridiprav ubiti vse vodivne osebe v naši državi. Zelo veliko zaostalost kaže »Narod« tudi s tem, da meša smrtno kazen, ki jo v imenu celokupne družbe izreče sodnik nad zločincem, in pa uničevanje človeških življenj v vojski, z atentati, češ, če je eno dovoljeno, je dovoljeno tudi drugo. Življenje pa ni tako enostavno, in etična vpra, šanja se ne dajo rešiti tako kakor n. pr. mešetar rešuje probleme, kateri se tičejo kvalitet živine na sejmišču. Bojimo se sicer, da nas »Narod« zopet ne bo razumel, poizkusiti pa le hočemo, kako bi mu to do-povedali. Življenje vsake stvari je visoka moralna vrednota, ni pa brezpogojno najvišja, kar vedo vsi etiki. Družbi je v obrambo teh najvišjih vrednot dovoljeno, da legitimnim potom pod vsemi mogočimi kav-telami smatra življenje zločinca za zapadlo. Dovoljeno je pa tudi posamezniku, a forti-ori pa družbi, braniti lastno življenje, oziroma velike narodne, knltnrne, socialne in moralne vrednote, če je v njih po krivičnem napadu ali tlačenju prizadeta; seveda tudi tu moralisti določujejo veliko neobhodnih pogojev, da je taka bramba najvišjih dobrin vseskozi moralno neoporečna, ker vede nujno do izgube življenja, ki je visoka, ako-prav ne najvišja dobrina. Če se to ne prizna, je pametno življenje v družbi sploh nemogoče. Krščanstvo pa ni kakšen trapasti budizem, ki dosledno vede do zanikanja možnosti lastnega in tujega življenja, zanikujoč vsak odpor proti zlu in krivici, ker tak odi^or časih vede do izgube življenja nasprotnikovega. Kajti kdor tako misli in dela, ne izgubi samo broz protiobrambe lastnega življenja, marveč tudi apatično pusti, da zli človek ogroža življenje njegovih bratov. Krščanstvo pa ni religija absurdnosti, marveč zdravega razuma in smislenega socialnega soživlienia ljudi. Pa tudi španska inkvizicija, ki Jo »Narod« zopet pogreva, ne spada v debato. Prvič je bila izredni državni institut, drugič je bila vsled privatnega cerkvenega značaja njenih funkcijonarjev neprimerno pravičnejša in milejša od rednih sodišč, kjer so sodili od posvetne uprave popolnoma odvisni sodniki, in kavtele proti krivični obsodbi ter celo proti mučenju v preiskovalnem postopanju so pri inkviziciji bile neprimerno strožje nogo drugod( glej klasika glede te tvarine, protestanta Schtt-ferja). »Slov. Narod« tega seveda ne bo razumel in se bo mesto pozitivnega odgovora zlagal, da smo pristaši inkvizicije. Kar pa se krivoverstva sploh tiče, ga je srednji vek smatral kot eminentno antisocialni zločin, ker je razdiral enotnost človeške dražbe, to je njenih verskih in etičnih smernic. Pri tem je pokazala krščanska dražba minulih stoletij gotovo veliko več socialne smotrnosti nego moderna justica, Id n. pr. krajo kakšne zemlje časih uprav drakonič-no kaznuje, intelektualne povzročitelje največjih socialnih zločinov pa pusti pri miru. Končno se razodeva »Narod« v vsej svoji goloti, ko pravi, da bi mi ne smatrali za zločin, ako bi kak naš pristaš ubil Pašiča ali Pribičevica! Gospodje, ne sodite dragih po sebi! itične vesti. 4- Kmetska zveza v Pračni je priredila v nedeljo 1. julija shod, ki je bil sijajno obiskan. Prostor stare šole je bil natlačen, še celo po stopnicah so stali naši vrli možje in fantje. Par samostojnežev, ki so bili navzoči se jc obnašalo dostojno. Poročilo o političnem položaju so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje in soglasno obsodili protikmetsko in protislovensko politiko sedanje vlade. Jugoslovanskemu klubu so izrekli priznanje in zaupnico. + Lepa morala. V opravičevanju atentatov se je »Narodu« pridružila tudi bel-grajska »Politika«, ki je priobčila v nedeljo nvodnik pod naslovom »Jezuita!« — na naslov dr. Korošca. »Politika« oznanja isto moralo kot »Narod«, da je namreč atentat opravičen, če izvira iz gotovih nagibov in idej. Ker so n. pr. neki nacionalni srbski krogi spoznali, ali si vsaj to spoznanje domišljali, da je Franc Ferdinand bil njihov največji sovražnik, je bilo čisto upravičeno, da so ga ubili — iz idealizma seveda! Nam se tak idealizem zdi nekoliko čuden, čeprav ga odobravata »Narod« in »Politika«. Mi ta motiv pač razumemo, in vemo, da pretirana strastnost (v enem ali drugem oziru) lahko človeka zapelje tudi v kriminalna dejanja, toda kakšno stvar razumeti še ne pomeni njenega odobravanja. Mi končno nimamo nič proti temu, če odobravajo v Be\'radu nacijonalni idealizem, ki je stri Friica Ferdinanda. Tudi nič nimamo proti temu, če odobravajo nacijonalni idealizem, ki je podrl Obreno-viče, Tudi nič nimamo proti temu, če hočejo odobravati in slaviti »idealizem« kakšnega komunista, ki operira z bombami bogve proti komu. Idealizmov je na svetu veliko in tudi ropar ima koncem koncev svoj, »idealizem«. Kdor hoče imeti tak »idealizem« in tako moralo, evo, svobodno mul Odločno pa smo proti temu, da bi se tak »idealizem razširil med Slovenci, ker tak »idealizem« pomeni v resnici borbo vseh proti vsem, in uničuje vsak pravni red. Če pride splošno do takega »idealizma«, se bodo ljudje lahko neovirano streljali in klali drug drugega in zavladala bo pravica pesti, ne pa pravica morale in kulture. Žalostno je, da mora človek take primitivne pojme razlagati bel-grajskim listom, še žalostnejše pa je, da jih mora razlagati — »slovenskim« list::m. -f Le ne po ovinkih! »Narod« bi rad našo trditev, da je njegova v političnem in gospodarskem deiu zelo različna pisava škodljiva za slovenske gospodarske interese, speljal na neko drago pot. Pa ne bo šlo. Mi smo ugotovili to, kar lahko vsak sam ugotovi, da je »Narodovo« pisanje v politične delu drugačno kot v gospodarskem delu. Ugotovili smo tudi, kar lahko vsak zdrav razum sam presodi, da mora taka razlika škodljivo vplivati na naše gospodarske interese. »Narod« ne more ovreči ne prve, ne druge trditve, ampak nekaj govori o »bojkotu '.»Slovenca« proti »Narodu« itd. Zakaj to? Mi ne pridigujemo bojkota proti »Naročju«, ampak prepuščamo vsakemu, naj vsak podpira tale list, kakor-šnega je vsak vreden. Pač pa lahko povemo, da smo pisali svoje vrstice zato, da gospodarski krogi v Sloveniji po možnosti vplivajo na »Narod«, naj jim ne škoduje v političnem delu tako, kot jim je škodoval doslej. Če hočejo to storiti, je nam prav, če pa ne, nam je tudi prav. Vsak je svoje sreče kovač. »Narod« naj pa raje odgovori na konkretna, od nas stavljena vprašanja: Ali je njegov politični del v skladu s slovenskimi gospodarskimi interesi, ali ne? Ali more kakršnakoli vlada upoštevati pritožbe iz gospodarskih slovenskih krogov, objavljene v listu, ki v političnem delu vlado na vse pretege hvali, ali ne? Na to naj »Narod« odeovori. če zna. V. Katol. sfiod v Ljubljani! Na nekatere naslove v Sloveniji smo poslali te dni bloke za prispevke za k atoli, ški shod. Častna dolžnost zavednih katoliški Slovencev je, da se udeležijo na kak način V. katoliškega shoda v Ljubljani. Za premožnejše sloje, ki ne morejo priti oseb-1 no na katoliški shod v LJubljano, so numeJ njeni ti bloki. Prispevki ta katoliški shod niso v nikaki zvezi z legitimacijo, ampak so le potrdilo, da pridejo prispevki na pravi naslov. Ker imamo za katoliški sbod veti like stroške, prosimo naslovljen ce, ki sci dobili bloke, da jih sprejmejo in razpro-i dajo. Želeti je tudi, da se prostovoljno ogla-f 3e požrtvovalne osebe ki bi hotele razpro-dajati bloke. O priliki katoliškega shoda bodo zTfc** rovale razne organizacije. Dosedaj se jd' oglasilo za sobotna zborovanja dijaštvo^ učiteljstvo in delavstvo. Za zborovanja vi ponedeljek so se prijavile tele organizacij |e: Slov. krščanska ženska zveza, Misijonske organizacije, voditelji III. reda, Bogo-( slovna akademija, Sveta Vojska, Vzajem-{ nost. Za zborovanja v torek: Apostolstvo gvJ Cirila in Metoda, Leonova družba, Marijine« dražbe. Občni zbor SKSZ še nima končno! določenega časa. — Ako še katera naših verskih in kulturnih organizacij namerava prirediti kako zborovanje ob katoliškem shodu, naj se nemudoma oglasi, da ji mo-| remo določiti čas in prostore za zborovanje* — Pripravljalni odbor. ~ Vojni o odpustu letnika 1809.1 Vojni minister je odgovoril na vpraša, nje nar. poslanca Gostinčarja o odw pustu vojakov, rojenih leta 1899 iz stalne službe (kader) sledeče: Narodni poslanec g. Jos. Gostinčar tnfc je predložil vprašanje sledeče vsebine: »V vojski služi sedaj mnogo vojakov? letnika 1899, ki so že preje v Avstriji sltt~ žili po 12—20 mesecev, poleg tega pa soj nekateri bili pozneje kot dobrovoljci aH paš tudi aktivni vojaki v Jugoslaviji. Z ozirom na dejstvo, da so mladi h* krepki mladeniči in možje nujno potrebna doma za gospodarstvo, in da pri tem tudij vojska ne bi trpela nikake škode, ker sof bili vsi oni, ki so služili že preje v vojskij brez dvojbe izvežbani in zato ne potrebna jejo v ta namen dalje aktivne službe; z ozirom na vse to si Vas, gospod minister uso-jam vprašati: Ali hočete ukreniti vse potrebno, da" se vsi oni vojaki, rojeni v letu 1899, ki so služili že preje v vojski, takoj odpustijo itf službe in pošljejo domov?« Na predstoječe vprašanje odgovarjam* Leta 1899 rojeni izvršili so 21. leto starosti v teku 1920. leta. Po čl. 3 zakona o ustrojstvu vojske kadrovska (stalna) služba prične z dovršenim 21. letom starosti. Zato leta 1899 rojenim, služba v avstro-ogrski vojski svoje-dobno ni bila priznana, ker tedaj še nisO imeli 21 let starosti, temveč so bili mlajši. Vsled tega so vsi 1. 1899 rojeni in rekru-tirani 1. 1920 bili tedaj odkazani v kader, na službo, katero so že odslužili in bili iz) kadra odpuščeni. Če je sedaj še kaj 1. 1899' rojenih v službi, morejo biti samo taki, kf| so svoj čas izbegli službi ali pa so bili za-' časno nesposobni, pa so se pozneje uspo-J sobili, ali pa so dijaki, katerim je bila služba odložena. Ker so njih vrstniki že odslužili svoj čas, so tudi zaostali po zakonu dolžni, da1 ga odslužijo. Izjemo imajo samo oni, ki so, bili pod italijansko okupacijo ali pa kateri! zaradi poznejše razmejitve niso mogli preje! optirati za naše podaništvo ter niso mogli, preje odslužiti. Za te sem pod Pov. F. Č.' štev. 18.201 od 5. decembra pretekle.^.- letat' odredil, da odslužijo samo po 5 mesccev. ako so v avstro-ogrski vojski odslužili vsaf 12 mesecev. Kdor niti toliko ni odslužil/ odsluži sedaj določeni čas. Minister vojne in mornarice general Peter Pešič. novice. — Lj mlski tabor v Žireh. Povodom proslave 15 letnega obstoja in delo\anjo! izobraževalnega društva in orlovskega odseka v Žireh se je vršil v nedeljo, 1. t. m., v Žireh ljudski tabor, ki se ga je udeležila na tisoče ljudi. Po božji službi pod milim nebom je imel primerno in zelo lepo za-< snovano propoved g. spiritual Janez Geg-nar. Po božji službi se je vršil tabor, ki ga je zelo spretno vodil g. župnik Jožef I>>gan Urednik Smodej je v navduševalnem go* vora povdarjal jx)trebo slovenske nacionalne zavesti, ki more nekoč zopet .^dražiti po treh državah razkosani slovenski* narod. Domači župan ie pozdravil navzoče v prisrčnih besedah, žele? društvu lep razvoj v duhu. Pater Bernard jo govoril o nalogah naših društvenih organizacij. Njegove vzpodbudne besede gotovo niso padie na nerodovitna tla. Vodja tabora g. župnik Logar je povdarjal, k ' o važno nalogo da imaio vršiti naie oreauizaciie ob naši mzT7MECTWfea: jsnjs Stoto % Savni meji. Razmejitev pri 2ireb še ni končana, se zavlačuje in dolžnost merodajnih fciniteljer je, da se ta stvar pospeši in reši in sicer da se ustvarijo naravne meje, da pridejo naši kmetje zopet do delov svojih posesti, ki so jih Italijani kratkomalo zasedli, takorekoč pred nosom Žirov tostran gorovja, delajo pa posestnikom sedaj težave. To je krivica, ki se mora popraviti. Popoldne je bila javna telovadba orlovskega Okrožja, pri kateri smo občudovali tehničru napredek naših Orlov po deželi. Na telo-toadiscu sta pozdravila gg. dr. Megler in dr. Biler. Pri vseh prireditvah na taboru je {sodelovala »Ljubl jana«, ki s svojimi nastopi po raznih krajih hvalevredno vrši važno bobraževalno delo, in godba z Rakovnika. — Na zborovanju obrtnikov, ki se je *rSflo preteklo nedeljo v Novem mestu, so izrekli navzoči obrtniki priznanje in zaupnico Jugoslovanskemu klubu. —< Dvajsetletnica dušnega pasti rs tva. Prejeli smo sledeči poziv: Tovariši 1 Letošnjo jesen poteče 20 let, odkar smo nastopili svojo dušnopastirsko službo. Spodobi se torej, da se spet enkrat snidemo. Po želji nekaterih se zberemo pri Mariji Pomagaj na Brezjah in sicer v torek, dne 7. avgusta, da v cerkvi in samostanskem zatišju skupno obhajamo svojo dvajsetletnico. Da morem vso zadevo pravočasno urediti, mi ivsakdo do srede julija sporoči, kdaj pride tm Brezje, ali v pondeljek, 6. avgusta, zvečer ali v torek, 7. avgusta, zjutraj! Na veselo Svidenje 1 — Matej Ahačič, župnik, Leše, p. Brezje. — Abiturijenti L 1898 I. drž. gimnazije, & b oddelka, praznujejo 25 letnico mature danes v torek, dne 3. julija, v Ljubljani. Ob 10. dopoldne je sestanek na Rožniku, ob eni pop. se snidejo tovariši v ho-toin Tivoli. — Po Hterarno-zgodo vinskih potih. Če %So kam gre, ve kaj povedati. Da pridem iz svoje samote, jo mahnem po železnici na Dolenjsko,... izstopim v Vel. Laščah. Peš grem po lepi cesti v jugo-zapadni smeli, celo po navodilu Stritarjevih spisov — p njegov rojstni kraj v Podsmreko. Ko presit vprašam po Stritarjevi rojstni hiši, stojim že tudi pred njo: »Rihtarjevi«. Posestnik je zdaj Matevž Prijatelj, sin mlajše Stritarjeve sestre Ane, rojen I. 1887. Tablica na ogln velike hiše pa pove, da je »šte-;*ilka 2«, novozidana 1. 1901. Par otrok •skaklja po trati, drugo je vse pri starem, od severne strani nas pozdravlja cerkev na Robu, »proti večeru ... zapirajo svet velikanske planine« ( Zorin« str. 98). Vračajoč se po cesti, po kateri sta hodila Jožek in njegova močnoverna mat? k »deseti ma- imam, ko pridem iz gozda, ves čas krasen razgled na Velike Lašče. V trgu prašam po »Drakšlarci«, gostilni, kjer je prepeval Pikin Jožek in sta Levstik in Stritar predstavljala «Junteza*. Pokažejo mi lepo hišo ob izhodni cesti: gostilno. Zares, nad vhodom so v kamenit podboj vsekane črke: »L D. No 61. 1844«. Davni časi, pa vse, aH vsaj marsikaj je pri ljudeh še v ži- spominu. Odtod po »cesti v Ribnico« ob vznožju gore s cerkvico sv. Roka, kake četrt ure v Retnje, nekaj po tratah in hol-nrib raztresenih hiš, rojstni kraj Levstikov. Se kažejo hišo Levstikovo ter hišo soseda Dija, kjer je Levstik prebival. — Popoldne mi je v župnišču v Vel. Laščah pomagal postrežljiv gospod kaplan — ker gospoda Sfcupnika ni bilo doma — sestavljati ^Stritarjev rodopis«, pa ga nisva mogla dokončati. Ko stopim zopet na cesto, že me čaka g. Hočevar Josip ml. z bistrim konjičem in vozom, da pohitiva v Rašico, zelo zanimivo vas na mali višini s cerkvico na vrhu >— rojstni kraj Primoža Trubarja. Stara že menda večkrat (zadnjikrat 1. 1871) prezi-idana hiša štev. 8 je njegov rojstni dom. iDež malo nagaja, postaviva se v spodnji gostilni pod kap da spiševa nekaj razglednic. Pridruži se prijazen kmet Virant, ki se so-(podpiše kot »posestnik štev. 8«. Zdrčiva !na kolodvor. Pogledam nazaj: Z Bogom rijazni ljudjel Z Bogom, Lašče — »Slovenski W e i m a r !« Bil je zares dan poln najprijetnejših spominov in vtisov, dan, ki poživlja duha! F. S. Š. — Potreba šolstva se od strani bel-jgrajske čaršijske vlade posebno zanemarjajo. Tako ta vlada od osvobojenja sem ni dala niti ene pare za potrebne poprave na ljubljanskih srednješolskih zavodih. Sobe niso pobeljene, stranišča v strašnem stanju, peči ne funkcionirajo, poslopja propadajo. Lahko si je predstavljati, kako uspešno se Spričo takega stanja razširjajo bolezenske kali med mladino. Zdaj, ko je po zaslugi poslancev SLS 4 milijone dinarjev od dva-najstinskih postavk odpadlo na Slovenijo, naj gradbeno ravnateljstvo poskrbi, da bo-jdo nekaj deležne srednje šole v svrho najnujnejših popravil. Tako pa je danes klerikalna« gimnazija v Št Vidu edina, kjer se skrbi za snago in reparature ter za nekaj toplote po zimi. — Zagrebški tednik »Der MoTgen« — Bnevuik. V Zagrebu izhajajoči tednik »Der Morgen« postane s 3. julijem dnevnik. Doklej se je največ pečal z gospodarskimi vprašanji. Kot dnevnik pa obeta, »da bo svojo največjo pokornost posvečal tudi interesom Slovenije« in na drugem mestu naglaša* »da bo izhajal v, » hrvatske kulture in emporiju (glavnem gospodarskem središču) hrvatskega naroda«. Koncem svojega programa pa pravi, »da ne bo nikdar pozabil, da je nemški list.« — Pomorski štrajk. Ravnateljstvo jadranske plovbe naznanja, da smatra zahteve mornarjev sicer za upravičene, da pa jim ne more ugoditi, ker prejema od vlade premajhno podporo in pa, ker že dve leti ni dobila družba od države za prevažanje pošte niti novčiča. — Kaj bi bilo, če bi tudi državljani države SHS enkrat rekli, da je princip »nič plačati« jako dober in koristen? Na primer pri plačevanju davkov to ne bi bilo nič napak. — Za čebelarstvo v Srbiji je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo srbskemu čebelarskemu društvu v Belgradu podporo v znesku 20 tisoč dinarjev. — Slovensko čebelarsko društvo naj pa med prodaja, če hoče priti do denarja. — Strašna družinska, tragedija med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki. V neki tovarni v Jolietu je koncem maja t. 1. smrtno ponesrečil Ivan Javh iz Dolnic na Hrvatskem. Njegovo ženo Danico je moževa smrt tako zadela, da je nekaj dni nato ustrelila svoje tri otročiče in samo sebe. Pustila je pismo, v katerem naroča, naj se pokoplje vsa družina poleg očeta, na sredi pa postavi spomenik s sliko družine. — Žrtve izseljeniških agentov. »Hrvatski Glasnike v Chicagu poroča, da je na Kubo doslo 50 jugoslovanskih izseljecev brez dovoljenja za naselitev, ki so jih spravili tjekaj razni agenti, češ, da se bodo od tam lahko vtihotapili v Združene države. Sedaj so ti ljudje v obupnem položaju: ne morejo ne nazaj ne naprej. Sredstev nimajo nobenih, a delo je na razpolago le pod suženjskimi pogoji in ob strašni vročini, tako da morejo vstrajati v teh razmerah le zamorci. List nujno poziva jugoslovanske oblasti, naj vendar poskrbe za primeren pouk ljudstva, da ne bo postajalo žrtev brezvestnih agentov. — >Krekova mladina« podružnica za okraj Sneberje — Zadobrova. Ustanovni občni zbor naše podružnice delavske mladinske organizacije »Krekove mladine< za Sneberje — Zadobrovo se je vršil dne 1. 7. v prostorih g. Cernets. Ob obilni udeležbi ondotne delavsko mladine, je pristopilo takoj k mladinski oranizaciji 98 članov in članic. Iz Ljubljane je pohitelo ob tej priliki 25 članov med svoje tovariše, da se ondi spoznajo med seboj Delavska mladina sledi! — Potovanje abiturijentov I. državne gimnazije t Ljubljani. Nastopili so potovanje dne 25. junija. Udeležencev je 31 (iz a in b razreda), z njimi potujeta dva profesorja. Dne 26. zjutraj so dospeli v Zagreb, kjer so si ogledali stolno cerkev, Markov trg, vseučiliško Icnjižnico, Meštrovičevo razstavo, etnografski muzej, Strossmajerjevo galerijo; vse to od 8. do 13. nre. Zvečer odhod v Osijek. Dohod ob 8. uri zjutraj (27.). Tam jih je močil dež. Velikodušno jih je pogostil slovenski rojak iz Štajerske g. Ogrizek. Dne 28. so z ladjo dospeli v Novi Sad. Zvečer so se udeležili slavnostne predstave ■»Boj na Kosovu«. Prej so si ogledali prostore Matice Srbske. Bili so tudi pri vladiki. Drugo jutro odhod v Sremske Krirlovce; od tam na Stražilovo (grob Branka Radičeviča) ter preko Fruške gore (v Sumi so pošteno >zalutali<) v pravoslavni samostan Gergete":, kjer so bili gostoljubno sprejeti; od-ondot so napravili prekrasen izlet v sloveči pravoslavni mounstir v Krušedol. Prenočili so v Gerge-teku. Dne 30. junija so se vrnili v Novi Sad. Stanovali so v zavetišč« za srbsko siročad. Popoldne odhod z ladjo po Donavi v Belgrad. Vse zdravo. Vtisi nepozabni. Zvečer dospemo v Belgrad. Pozdravljamo! — Kongres učiteljstva meščanskih sol. V dneh 4. in 5. julija se vrši v Ljubljani 2. kongres učiteljsl va meščanskih šol iz vseh delov naše kraljevine. Dnevifi red: V sredo, 4. julija ob štirih popoldne predposvetovanja delegatov v državni realki. V četrtek, 5 julija ob osmih glavno zborovanje v drž. realki. Popoldne: Ogledovanje znamenitosti Ljubljane. V petek, 6. julija: Izleti na Gore-njsko, Maribor, Ptuj. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmeni dražbi dne 1. avgusta t. 1. 4000 kg kartona, od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Uradnem listu« ter so na. vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani. 3947 — Tatvine in vlomi. Posestniku Ivanu Drem-lju v Rudniku je bilo ukradene več obleke in 537 dinarjev denarja. Oškodovan je za 2612 Din — Neznani vlomilci so ined drugim odpeljali posestniku Alojziju Tršanu v Tacnu pod Šmaruo goro 8000 K vredno »Eskac kolo. — V Toplicah pri Zagorju so bili okradeni Franc Oven, Pavel Jescušek in Jakob Konjar, kateri so oškodovani m 3-100 K. — Mizarju Francetu Jamniku iz Vižmarjev jc bilo ukradeno 1000 K vredno kolo. — Premestitev poštnega prijavnega in shranjevat nega urada iz Celja v Ljubljano. Dno 30. junija t. 1. sta se preselila poštni prijavni in shrajnevalni urad iz Celja k poštnemu ra\ nateljntvii v Ljubljani, kjer pričneta z današnjim finem poslovati. — Pomožna pošta Sv. Vid nad Cerknico je vnovič otvorjena in pripada področju pošle v Begunjah pri Cerknici. V okolišu rečene pomožne poste leže sela in vasi: Sv. Vid, Oohovo, Zala, Osredek, Lešnjake, Pavžlje, ! Rudolfovo, Jeršice, Ravne in pa Zahrib. — Pošiljke /a Vzhodno Traoijo no pod-—* Moj očka so mi rekli, oženi se moj sin, jaz Ti bom naredil kajžico iz orehovih lupin!« Vestnik S.K.SZ. Poročila o proslavi treznosti v društvih 24. junija ali naslednji teden, prosimo, pošljite takoj, ker moramo o tem obvestiti zdravstveni odsek pokrajinske uprave. Sporočite na dopisnici: čas, kraj, govornika, udeležbo. Društva,ki so izvršila to proslavo, pa ne pošljejo poročila, si sama škodujejo! Denar m Spominski list še ni poslalo 119 dru-Stev in R. župnih uradov, ki so ga prejeli. Prosimo, pošljite takoj. Če niste listov razpečali, to storite vsaj do ponedeljka. Če ste izgubili ček, pišite ponj ali pošljite denar po nakaznici. Ne delajte nam stro-Skov s tem, da čakate pismenih opominov! Društva, ki žele znakov SKSZ za Bvoje odbornike in člane (ki niso Orli, ki nosijo svoj znak), prosimo, da takoj sporoče, koliko znakov bi radi kupili. Ker bi ponekod radi dobili znake, kateri pa so ž« pošli, znaki pa bi bili primerno poceni (okoli 10 Din) lc, če jih več naročimo, ne moremo preje ugoditi tej želji, kakor da dobimo dovolj naročil. Vestni k št. 7. gre ta teden v tisk. Dobite ga do 16. t. m. Več drnitev še ni poslalo članarine za 1. 1928. Štajerska društva plačajo svojim okrožjem v Celju ta Mariboru članarino. Tajništvo SKSZ. Dijaški vestnlk. d Vil. roilni občni zbor ljubljansko podružnice Slov. Dij. Zveze se vrši v sredo, dne 4. julija, ob 10. uri dopoldne v »Danici* (Akad. dom). d Kamniška podružnica SDZ ima v petek 8. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu v Domžalah prvi počitniški sestanek. Dnevni red: 1. Izročitev diplome častnemu članu č. pf. župniku Ber-niku. 2. Referat tov. Ahčina. 8. Razgovor o praznovanju desetletnice, prireditvah, izletih, predavanjih in slučajnostih. Udeležba obvezna. Orlovski vestnik. ORLOVSKI NASTOP PRI ČAKOVCU. V nedeljo 8. julija priredita Omladinski Savez in zagreška Orlovska Podzveza omladinski zbor v Hraščanah (železniška postaja Macinec) pri Čakovcu v Medjimur-ju. Bratje Hrvatje vabijo ob tej priliki po- sebej slovenske Orle in sicer tudi k sodelovanju pri javni telovadbi. — Ob devetih zjutraj bo skupna sv. maša in zborovanje. Telovadni nastop se vrši v krasnem šum-skem kraju ob treh popoldne. Vlak s Pra-gerskega odhaja ob šestih zjutraj in prihaja ob osmih v Macinec (en vlak odhaja tudi ob 9.22). Iz Zagreba, Čakovca in drugih mest prihajajo skupine katol. mladine. Ob priliki tega slovensko-hrvatskega zbora se bo znova poudarilo in utrdilo bratstvo slovenskega in hrvatskega katoliškega ljudstva, a to je posebej v današnji skupni nacionalni borbi Slovencev in Hrvatov zelo važno. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe takoj pri Omladinskem Savezu, Zagreb, Kaptol 27. Mednarodne tekme r 1'arizn. Danes 3. julija obvezen sestanek vseh tekmovalcev ob 6. uri zvečer v telovadnici Ljudskega -Joma. — Vsak udeleženec si mora preskrbeti potni list sam in ga poslati do 10. julija JOZ, ki bo oskrbela potrebne vizume na stroške vsakega udeleženca. Polhov Gradec. 22. jul. bo praznoval orlovski odsek Polhov Gradec svoj slovesen dan. Prvikrat bo javno pokazal, kaj je dosegel po enoletnem obstoju. Zanimanje 7.a prireditev je veliko. Celoten spored prireditve je sledeč: ob pol 1?, urf sprejem pred vasjo. 2. Pete litanijo v župni cerkvi. 3. Javna telovadba. Pri vsej prireditvi sodeluje slavna men-giška godba. Tudi obilen srečolov obeta biti silno zanimiv. Vabite se vsi okoličani, da ta dan posetite lepi Polhov Gradec, da dobite novega oživljajoče^ duha za delo v katoliških organizacijah. Cerkvenika in organista IŠČEMO. — Bira, stanovanje. Prednost ima rokodelec. — Nastop kmalu. Naslov pove uprava lista pod številko 3871. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik Ka dolgove, katere bi moja žena Marija PEČEVNIK-URBASOVA, kjerkoli naredila na moje ime, ter svarim vsakogar, da bi od imenovane kaj kupil ALBERT PEČEVNIK. DR. PINTAR NE ORDINIRA DO 20. JULIJA. 16 letna deklica IŠČE mesta UČENKE v trgovini. Naslov pove uprava lista pod številko 3979. Izurjena šivilja gre 81 VAT NA DOM. — Ponudbe pod šifro ilišče Rogaška Slalina Sezona: 31taj — september. ZSrarljertfc vse}\ želodčnih In črevesnih bolezni. Gene zmerne. pred- in posezoni znatni popusti za vse, 150% *a drž. uradnik«. oficirje in jetrne oseh priznanih veroizpovedi, in njih rodbinske člane. Jiajrečja udobnost. %a)\levajtc prospekte. Katmafeljsfpo zdravilišča. Ivan Zakotnik Telefon it. 379. mestni tesarski mojster Telefon it 37! Ljubljana« Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: modema lesena stavbe, ostrešja ca palaCe, hiše, rile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopalo«, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje it u Oradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna žaga. Tovarna iarnlrja. Izdata konzorcij ^Slovenca«« Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v. Liuhliani. Jugoslovanska tiskarna v LHibliani,