HHL€
•	ROLETE — ŽALUZIJE
•	VERTIKALNE ŽALUZIJE
•	PROFILI ZA FASADE
•	KOVINSKI IZDELKI
•	SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije
• KVALITETA SENČIL JE ...
NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TEL./FAX: (068) 23-673, ® 323-673
tmmmaa w
OL
iiTiTOECTBTSn
>o
mmmmn
DOLENJSKI
rmm
DOLENJ
c/>
>
m
Mi
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST

ffV
13
liIOA^Ti
RAZGOVOR UPOKOJENCEV S POSLANCI IN SVETNIKI
NOVO MESTO - 27. junija smo se v prostorih občine Novo mesto sestali predstavniki občinskih zvez društev upokojencev Dolenjske regije in Bele krajine s poslanci Državnega zbora in Državnega sveta: z dr. Vido Špelič-Čadonič, Miranom Potrčem, Rajkom Kužnikom, Tonetom Horvatom in Francem Zavodnikom. Seznanili smo jih z bistvenimi pripombami upokojencev k spremembam zakona pokojninsko-invalidskega zavarovanja, zlasti na 159. in 160. člen, ki nista v skladu z obljubami predsednika vlade dr. Drnovška o nadaljnjem usklajevanju pokojnin, z odnosom državnega proračuna do pokojninskega sklada, s prevelikim številom izrednih upokojitev, z nerazumljivem odnosom do invalidov itd. Zanimala so nas tudi osebna, ne samo strankarska stališča poslancev in svetnikov do teh in drugih sprememb, ki se pripravljajo v pokojninsko-invalidski zakonodaji.
AMERIŠKI VELEPOSLANIK V KRKI - Krko, tovarno zdravil, Novo mesto je pred dnevi obiskal ameriški veleposlanik v Sloveniji Altan Werult. Generalni direktor Krke Miloš Kovačič s sodelavci je v pogovoru z njim nanizal vrsto podatkov o Krki in njenem sodelovanju z ameriškimi partnerji. Krka, ki proizvaja po evropskih in ameriških zahtevah, je že leta 1974 pridobila potrdilo EDA, ameriškega urada za hrano in zdravila. Listina ji omogoča izvoz farmacevtskih surovin na zahtevno ameriško tržišče. Krka izvozi v Ameriko letno za 3 milijone dolarjev surovin, v različne države sveta pa proda za 40 milijonov dolarjev farmacevtskih izdelkov, ki jih proizvaja v sodelovanju z ameriškimi partnerji. (Foto: L. M.)
TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
NOVO NOVO NOVO
Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy.
Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in camrzovanja živil ter kuhanja hrane.
Vse stroje candy je možno kupiti na več obrokov.
Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933
Fax: 068/322-050
Nagrajenka tega tedna je ŠTEFKA FINK, OBRH 7,68350 DOLENJSKE TOPLICE
Paič
PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450
MEDNARODNO SREČANJE ŽUŽKOSLOVCEV
KOČEVSKA REKA - Entomo-loško društvo Slovenije je pripravilo v soboto in nedeljo na območju Stojne dvodnevno mednarodno srečanje entomologov. Na njem je sodelovalo sto žužkoslovcev in spremljevalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Ob otvoritvi je kočevski župan dr. Mihael Petrovič povedal, da je srečanje zelo dobra promocija Kočevske doma in v tujini, zbranim strokovnjakom s tega področja ponuja priložnost, da se spoznajo s kočevsko pokrajino in njenim bogatim živalskim in rastlinskim svetom. Večde-setletna zaprtost tega prostora je ustvarila razmere za nemoteno sožitje velikih in malih živali. O štirinožcih, ki se sprehajajo po kočevskih gozdovih, je bilo veliko napisanega, manj pa ljudje vedo o velikem številu različnih žuželk največjega razreda členonožcev. Po nekaterih podatkih sojih dosedaj raziskali okoli 800 tisoč vrst. Kljub temu da so mnogo žuželke tudi škodljive in prenašajo bolezni.
HALO-AL0 PIZZA!
®(068) 24-415 ZARADI VAS
Zakaj vsi naenkrat?
Če srno včasih ob pomembnih državnih praznikih, kar dan državnosti nedvomno je, pripravljali proslave skoraj za vsakim vogalom, se nad tem danes ne moremo pritoževati. Nekaj zastav je sicer res viselo, kakšnega posebnega prazničnega vzdušja pa ni bilo. Če že ni proslav, ki jih ni uspelo pripraviti po dolgem in počez skreganim politikom, pa so priložnost dobro izkoristili športniki. Dolenjska in Novo mesto kot njena metropola se ne moreta prav pogosto pohvaliti z velikimi in pomembnimi športnimi tekmovanji, letošnji dan državnosti pa je bil vsekakor izjema. Prebudili so se novomeški letalci in po dolgih letih v Prečno na državno prvenstvo pripeljali padalce, skupaj z njimi je Berger pripravil letalsko padalski Spektakel; po novomeških cestah se je podil mednarodna kolesarska smetana; v Mimi Peči se je zbrala tekaška srenja; Sandi Bayer je še zadnjič opravil svoj skok iz Novega mesta na Triglav, nogometnih in teniških turnirjev pa bolje da nešte-
- ' m.......................

jemo. Ljubitelji športa, ki bi si sicer z veseljem ogledali vse te prireditve, so imeli doma na razpolago še televizijo s posnetki in prenosi svetovnega nogometnega prvenstva, tako da je bila zmeda popolna. Se bo naslednje leto našel kdo, ki bo v korist svojega športa in gledalcev le premislil in svojo prireditev prestavil za teden naprej ali nazaj? Marsikdo bi bil tega vesel.
IGOR VIDMAR
POKLONILI SO SE SPOMINU POBITIH DOMOBRANCEV
KOČEVSKI ROG - Na letošnji peti spominski slovesnosti pod Kernom v Kočevskem Rogu seje zbralo okoli 5 do 6 tisoč sorodnikov in znancev tam pobitih domobrancev. Kljub lepemu vremenu se je ob breznu zbralo manj ljudi, kot sojih pričakovali organizatoiji (kočevska župnija, Nova slovenska zaveza in verski časopis Družina). Mašo je ob navzočnosti številnih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je v svojem nagovoru spregovoril o spravi med živimi in mrtvimi ter o veliki tragediji v Kočevskem Rogu. Naj še omenimo, da je bila v soboto, 25. junija, prav tako pod Kernom maša za pobite pravoslavne.
NAGRAJENEC PRIŽGE KRES - Na Jurčičevim na Muljavi je bilo na kresni večer ves čas živahno. Medtem ko je stro-kovna žirija, zaklenjena v Jurčičevi rojstni izbi, odločala, komu nagrado kresnik, so obiskovalce v letnem gledališču v luči bakel zabavale glasbene in folklorne skupine. Nastopil je tudi ansambel Sukar z vročimi ciganskimi napevi (leva fotograf-ija). Dobitniku kresnika po tradiciji pripade čast, da prižge kres; letos ga je Andrej Hieng (desna fotografija). (Foto: M. Markelj)
Čudežni Feliks prejel kresnika F
Na Muljavi je bilo na kresni večer pestro in zanimivo -Letošnjega kresnika, nagrado za najboljši slovenski romanje prejel Andrej Hieng za Čudežnega Feliksa
MULJAVA - Jurčičeva rojstna vasje v letu 150. obletnice pisateljevega rojstva kresno noč, 23. junjja, pričakala s kresovanjem in izbiranjem najboljšega slovenskega romana, kije izšel z lansko letnico, ter s podelitvijo nagrade kresnik, ki jo podeljujeta časnik Delo in Društvo slovenskih pisateljev. V vrsto nagrajencev seje letos vpisal Andrej Hieng s svojim romanom Čudežni Feliks.
Dolej so kresnika dobili Lojze Kovačič, Feri Lainšček in Miloš Mikeln. Letos je žirija, ki jo je vodil Aleksander Zorn, iz lanskoletne bere 35 romanov izbrala za finaliste roman Mateta Dolenca Pes z Atlantide, Draga Jančarja Posmehljivo poželenje, Lojzeta Kovačiča Vzemljohod, Marjana Tomšiča Zrno od frmentona in Hiengov roman Čudežni Feliks. Zadnje in odločilno zasedanje komisije se je začelo ob prvem mraku, ko so žirijo zaklenili v Jurčičevo rojstno izbo, kjer je še enkrat pretehtala svojo odločitev ter jo nato posredovala javnosti. Kresnika so dodelili Hien-
19. SREČANJE SLOVENSKIH JAMARJEV
KOSTANJEVICA - Klub jamarjev iz Kostanjevice je ob 30-letnici delovanja organiziranega jamarstva v tem koncu Slovenije organizator 19. srečanja slovenskih jamarjev in dolenjskega jamarskega tabora. Pričakujejo, da bo od petka, 1. julija, do nedelje, 3. julija, v Kostanjevici aktivno sodelovalo kar 45 društev iz Slovenije in zamejstva. Vse, kijih zanima jamarstvo, vabijo v soboto, 2. julija, ob 16. uri pred kostanjeviško jamo. Med zanimivimi dogajanji bo tudi sobotna okrogla miza z naslovom Tuje jamarske odprave v Slovenijo, seja nacionalnega sveta up-ravljalcev turističnih jam Slovenije, tekmovanje v hitrostnem plezanju, krst mlajših jamarjev in nedeljski obisk jam brezna Pekel, Levakove jame, jame Kreščak in kostanjeviške jame.
govemu Čudežnemu Feliksu, romanu o slovenski trgovski družini v času pred drugo svetovno vojno. Pisatelj družinsko kroniko in junake romana dvigne v globalno metaforo mentalitete zaspanega sredjeevropskega sveta, ki stoji na robu svojega propada; v ozadju se že rojeva zločinska ideologija, ki je ta svet za vedno uničila.
Razglasitev dobitnika kresnika in slovesno prižiganje kresa, ta čast je seveda pripadla Andreju Hiengu, sta bila vrhunec večera. Prireditve pa so se pričele že dopoldan z okroglo mizo založnikov o vlogi založniških hiš in zasebnih založb pri življenju domačega romana ter popoldne s simpozijem pisateljev o slovenski kritiki v odnosu do slovenske romaneskne literature. Medtem ko je pred Kulturnim domom tekel prikaz slikanja na svilo in je belokranjska folklorna skupina zaplesala nekaj plesov, so v prostorih
NIKO GALESA NI VEC DIREKTOR NOVOTEHNE
NOVO MESTO - Niko Galcša, direktor novomeške Novotehne, trgovskega podjetja z blizu 240 zaposlenimi, je pred dnevi dal odpoved, ki jo jc delavski svet sprejel. Za vršilca dolžnosti so imenovali Rada Mcdleta, dosedanjega pomočnika direktorja, ki jev Novotenni od leta 1955. Medle jc to dolžnost sprejel za 3 mesece. V tem času naj bi dobili novega direktorja. Po Mcdlctovih besedah v firmi nihče od vodilnih nima ambicij biti direktor, delavski svet jc že imenoval komisijo, ki jc dala razpis za direktorja Novotehne.
LISCA - Sodelovanja z okupatorjem ne morejo danes enačiti z bojem proti komunizmu. Današnje generacije ne smejo postati stvar razlik preteklosti, take sprave ne potrebujemo, je med drugim povedala predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, slavnostna govornica ob 50-letnici Kozjanskega odreda in dnevu državnosti preteklo soboto na Lisci.
* Okrog 2000 ljudi sc je preteklo soboto zbralo na Lisci ob 50-letnici Kozjanskega odreda in dnevu državnosti. Ob pozdravu predsednika sevniške borčevske organizacije Slavka Štruklja je požela najmočnejši aplavz častna enota teritorialcev 210. učnega centra. V kulturnem sporedu so sodelovali senovski pihalni orkester, McPZ Lisca in reci-tatorji._________________________
Predsednik odbora aktivistov in borcev Kozjanskega Vlado Godler pa je obširno razgrnil organiziranost takratne oblasti na Kozjanskem. Na
doma odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala na letošnjem ekstemporu, ki je tekel na tradicionalno temo motivov iz dežele desetega brata, Strokovna žirija, ki jo je vodil dr. Milček Komeli, je podelila tri denarne in tri praktične nagrade, kivso jih prejeli: Dušan Lijjovec, Boris Štrukelj in Lojze Kalinšek ter France Smole, Lojze Adamlje in Marjan Miklavec.
Na Jurčevim so odprli prenovljeno literarno sobo s stalno razstavo, ki sta jo postavila Mihael Glavan in Lucijan Bratuž. V gledališču na prostem pa so nastopili Ljubljanski trobilni kvintet, folklorne skupine iz Metlike in Dravelj, coprnice, kresnice, Violeta Tomič, Bogdana Herman, Svetlana Makarovič, ansambel Šukar, Vlado Kreslin in drugi. Mladi ljubiteljski igralci GILŠ so se predstavili z uprizoritvijo Tauferjevega Prometeja.
MiM
SANDI BAYER - Za dan državnosti je na poti iz Novega mesta do Triglava in nazaj s kolesom in peš premagal sebe, Triglav in Andreja Dolinarja. Novi čas je 12 ur in 57 minut. O podvigu, katerega pokrovitelj je bil tudi Dolenjski list, obširno pišemo na športni strani. (Foto: J. Pavlin)
Zlati jubilej Kozjancev
50 let Kozjanskega odreda na Lisci združili z dnevom državnosti - Razvejena oblast med vojno
Pišece kot primer razvoja vasi
Karavana strokovnjakov proučevala možnosti upravljanja in razvoja podeželja na primeru Pišec in Železne Kaple -Sodelovanje ljubljanske in celovške univerze
tem območju je 16 osnovnih šol obiskovalo 1410 otrok. Delovali so pevski zbori, pošta, ekonomat je skrbel za hrano in zdravila, v štirih tehnikah so nastajali razni bilteni. In to navkljub temu, da je okupator požgal kar 78 vasi na Kozjanskem! Zato ne preseneča, da angleški major Deakin, med vojno pri nas član vojaške misije zavezniške vojske, 6. junija letos ni šel na proslavo oz. parado v Normandijo v spomin na D dan, temveč je prišel v Slovenijo in s tem dal priznanje slovenski partizanski vojski, ker je med 2. svetovno vojno vezala nase 12 nemških divizij.
P. P.
[L+.OM
Danes bo še spremenljivo, oblačno, s krajevnimi plohami in nevitami. Za koncec tedna pričakujemo večinoma sončno in vroče vreme.
PIŠECE - Krajevna skupnost Pišece je bila skupaj z avstrijsko občino Železna Kapla v središču pozornosti praktičnega dela mednarodne znanstvene delavnice “Človek-upravljanje-obstojen razvoj”, ki seje začela v soboto, 25. junija, in se zaključila danes v Atomskih toplicah. Projekt je pripravila Biotehniška fakulteta v Ljubljani v sodelovanju s celovško univerzo in vladno službo za reformo lokalne samouprave.
Osrednja akterja delavnice sta prof. dr. Ana Barbič in mag. Stane Vlaj, poleg njiju pa še kaka dvajseterica uglednih profesorjev celovške in ljubljanske ter tudi ameriške in britanske univerze. Medtem ko je teoretični del delavnice potekal v Atomskih toplicah, so se to nedeljo gosti mudili v Kapelah pri Brežicah, kjer sojih domačini seznanili s svojim krajem in projektom za razvoj podeželja. V ponedeljek je terensko delo delavnice potekalo v Pišecah in
V PIŠECE PRIPEUAL KARAVANO - Prof. dr. Milan Nupnulnik je v imenu udeležencev mednarodne delavnice krajanom Pišec izročil nenavadno spominsko darilo. Gre za aero posnetek njihovega kraja iz višine 5.000 metrov. Posnetek je v imenu krajanov sprejel študent Miha Plevnik (levo), ki mu gre največ zaslug da so Pišece pritegnile pozornost strokovnjakov. (Foto: B. D.-G.)
okoliških vaseh. Tudi tu so po ogledu in pogovorih na terenu strokovnjaki pripravili še razgovor s predstavniki krajevne skupnosti, različnih društev, organizacij in skupin v kraju. V torek popoldne so si ogledali znamenitosti Brežic, v sredo pa se je delavnica preselila v avstrijsko Železno Kaplo.
Namen delavnice je teoretično opredeliti koncept takega razvoja podeželja, ki bo temeljil na ohranjanju virov za dolgoročen človekov obstoj ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine. S terenskim delom naj bi razpoznali spodbude in ovire za tak razvoj ter predvsem opredelili danes zanemaijeno vlogo prebivalcev, lokalnih ustanov in različnih skupin pri tem razvoju.
Projekt znanstvene delavnice o razvoju podeželja naj bi bil v pomoč projektom za celovit razvoj podeželja in obnovo vasi, saj bo podprt z razmišljanji teoretikov in s prakitičnimi spoznanji obiskov na terenu in razgovorov z domačini. Ob današnjem zaključku delavnice so se dogovorili, kako bodo nadaljevali s projektom. Mag. Vlaj meni, da bi bilo dobro v ta projekt vključiti še nekatere slovenske kraje. Pišece naj bi uporabili kot praktičen primer za lokalno samoupravo in to morda prenesli kot vzorec tudi v druge države s podobnimi problemi lokalne samouprave.
“Pišece so nas presenetile, ko smo prvič prišli sem. Zazdelo se nam je, kot da že imajo projekt razvoja in da po njem tudi delajo. Toliko stvari se tu dogaja in toliko energije imajo ti ljudje. Manjkajo jim le strokovne smernice, ki bi njihova prizadevanja usmerile v isti tir,” meni dr. Ana Barbič. Omenimo še to, da so Pišece izbrali za delavnico in za poznejše območje razvojnega projekta na osnovi kritičnega seminarja o razvojnih težavah v tem kraju, ki ga je pripravil Pišečan Miha Plevnik, študent agronomije in Zoisov štipendist.
B. D.-G.
anketa
Kdo bi rad utišal Studio D?
Da bi zaščitili družbeno lastnino, naj bi občine ustanoviteljice, med katerimi je najbolj odločna novomeška, ukinile Studio D - Ne bo šlo, pravijo pravniki - Komu gre v nos lastninjenje?
nikov, med njimi tudi dr. Lojzeta Udeta, člana vrhovnega sodišča, in zadnji dopis vladnega urada za informiranje, v katerem med drugim piše, da ustanoviteljice “v nobenem primeru ne smejo preprečiti lastninskega preoblikovanja Radia Novo mesto v skladu z ZLPP”.
“Mi smo konec lanskega leta agenciji predložili program lastninjeja, po katerem naj bi postali lastniki naše radijske postaje tukaj zaposleni, delnice bi ponudili v odkup tudi zunanjim sodelavcem, nihče pa ne bi smel imeti več kot 10 ali 15 odst. delnic. Le tako lahko dosežemo, da bo Studio D neodvisna radijska postaja, njeni lastniki pa naj bodo tisti, ki tu delajo,” pravi Dular, ki je prepričan, da so v ozadju te pravno, moralno in tudi sicer povsem nevzdržne hajke proti Studiu D in njemu osebno povsem določeni botri s povsem določenimi nameni. To pa m dušebrižniška skrb za družbeno lastnino, ampak prej za njihovo oziroma za podreditev medijev svojim, klanovskim ali v najboljšem primeru strankarskim interesom. Ti pa so po pravilu daleč od pravih interesov javnosti.
“Tisti denar, ki so ga ustanoviteljice, se pravi dolenjske občine, vložile za zagon Studia D, je šel v največji meri za ureditev prostorov, ki pa niso naši, saj smo mi tu ves čas najemniki. Torej so s tem denarjem občine v glavnem poskrbele za večje premoženje Zavoda za požarno varnost, ki je lastnik stavbe.’1
Za konec pa še to: po zagotovilu republiške družbene pravobranilke, ki so ga na Studiu D dobili v torek, mnenje občinskega pravobranilca samoupravljanja ne more biti razlog za izbris iz sodnega registra in “je zato preplah nepotreben”.
A. BARTEL)
PRIZNANJE
NOVO MESTO - Stefan Nilsson, vodja Volvojevega oddelka za cestno varnost, je od ameriške zvezne uprave za cestno varnost prejel pomembno priznanje za inženirsko odličnost na področju varnosti. Nilsson dela pri Volvu od leta 1980 in je sodeloval pri razvoju številnih inovacij na področju varnosti. Leta 1991 je prevzel vodenje centra za cestno varnost pri Volvu. Nilsson je že sedmi uslužbenec Volva, ki je dobil to pomembno priznanje ameriške uprave za cestno varnost.
BLAGO JE IZGINILO
METLIKA - 20-letna M. G. iz Hrvaške je bila pri S. N. v Metliki podnajemnica. Aprila seje odselila in stvari spravila v klet. Ko je 8. junija prišla po obleke in tehnične predmete, je ugotovila, daje neznanec vlomil v klet in odnesel s sabo obleke in videorekorder. S tem je lastnico oškodoval za 160 tisočakov.
KRONIKA NESREČ
MED PREHITEVANJEM V TOVORNJAK - 22. junija ob 14.45 se je 27-letni M. H. iz Zagreba peljal z osebnim avtom od Trebnjega proti Novemu mestu. Pri naselju Sela pri Karteljevem je začel prehitevati tovornjak, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri s tovornjakom pripeljal 42-letni B. G. iz Nemčije. Med trčenjem sc je M. H. ležje poškodoval, njegov sopotnik I. V. pa huje, zato so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Skoda na vozilih po nestrokovni oceni znaša 1.200.000 tolarjev.
IZRINIL KOLESARJA - 19. junija ob 17.45 se je 20-letni Andrej Bajc iz Novega mesta peljal s kolesom od Novega mesta proti Otočcu. Na Lešnici ga je v levem nepreglednem ovinku z avtomobilom začel prehitevati 25-letni Sergej Kirišenko iz Ukrajine. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal neznan voznik osebnega avta, zato se je začel Kirišenko umikati in pri tem zadel kolesarja, daje padel po vozišču ter se hudo poškodoval. Škoda na vozilih znaša okoli 15.000 tolarjev.
\'lk '*
iju.g; k 4
NOVAKOVAVTOGALANT - Pred 20 leti je Jože Novak kot prvi obrtnik v Sloveniji začel serijsko izdelovati izpušne cevi. Zadnji petek, 24. junija, pa sta Jože in Jožica Novak v Gotni vasi na lepi slovesnosti odprta novo proizvodno dvorano njune firme Avtogalant, v kateri je več kot 1.200 m2 koristne površine, opremljena pa je s sodobnimi računalniško vodenimi stroji, kar zagotavlja še boljšo storilnost in kakovost. V Novakovi proizvodnji je zaposlenih 18 ljudi, oblikujejo in zvarijo pa več kot 10.000 izpušnih cevi na mesec. Naredijo izpušni sistem tako rekoč za vsak avto. Tudi lepi poslovni prostori dajejo slutiti, da se bodo pod to streho sklepali veliki posli. Že v prihodnjem letu, napovedujeta Jožica in Jože Novak, bodo podvojili proizvodnjo in razširili program. Za Jožico in Jožetom že stoji podjetna hčerka Matjana, ki bo kmalu postala eden stebrov te uspešne proizvodnje, sin Jožko pa bo, sodeč po njegovi priljubljeni igrači, kitarist. (Foto: A. B.)
30 HARMONIKARJEV NA STUDENCU - Rekordno število harmonikarjev se je preteklo nedeljo pomerilo na izbirnem tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne. Za polfinalno prireditev pa se jih je v ostri konkurenci uvrstilo (le) osem. Med temi je celo eno dekle, in sicer Anka Lisec s Preske. V kategoriji do 16. leta so s svojimi vižami najbolj ugajali selektorjevemu ušesu še Jože Gnidica iz Lončarjevega Dola ter Sevničana Martin Perc in Roman Strlekar. V kategoriji do 45. leta je bil najbolj prepričljiv Franc Rajgl z Vetrnika na Kozjanskem, ki se vse bolj uveljavlja tudi kot pedagog nadobudnih ljubiteljev diatonične harmonike. Poleg njega sta si prislužila vstopnico za polfinale še Silvo Bizjak iz Lončarjevega Dola, Bojan Dobrovc iz Vojskega in Sandi Ančimer z Rake. Toplega sprejema organizatorjev, še bolj pa številnega občinstva sta bila deležna tudi najmlajši, komaj 7-letni Stojan Imperl in najstarejši harmonikar Alojz Žvar iz Reštanja, čeprav nista pristala v krogu izbrancev kot 72-letni Trboveljčan Alojz Vrtačnik. Na posnetku: na koncu so najboljši harmonikarji družno raztegnili meh in urezali še eno skladbo. (Foto: P. Perc)
MINI VIJi K - Črnomaljci so imeli to srečo, da so konec preteklega tedna prvi južno od Ljubljane imeli na obisku štirikrat pomanjšano kopijo parne lokomotive z oznako T4, ki je zadnja vozila po ozkotirni železnici v Sloveniji, in sicer na progi Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče. Lokomotiva ni bila le na ogled, ampak jo je skupina Ljubljančanov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z izdelovanjem pomanjšanih lokomotiv, usposobila za vožnjo po komaj 184 milimetrov široki progi, nanjo pa priključila vagončke, kakršni so nekdaj vozili po štajerski deželni železnici. Razumljivo, da je bilo zanimanje Črnomaljcev, tako malih kot veliki, za vožnjo z malim muzejskim vlakom precejšnje. (Foto: M.B.-J.)
NOVO MESTO - Z dodatnim gradivom za današnjo sejo zborov občinske skupščine so delegati prejeli tudi gradivo za točko dnevnega reda, pod katero naj bi obravnavali status Radia Novo mesto v ustanavljanju. Pod tem prav nič “aferaškim” naslovom pa sc ne skriva nič drugega kot predlog za ukinitev radjjske postaje Studio D, in to na najbolj učinkovit in dokončen način - za “izbris subjekta iz sodnega registra”!
To naj bi bilo po utemeljitvi novomeškega družbenega pravobranilca samoupravljanja Julijana Češarka narejeno zato, da bi ustanoviteljice zaščitile družbeno lastnino. Za tak ukrep, se pravi za izbris iz sodnega registra, se zavzema tudi predsedstvo skupščine občine Novo mesto. Že družbeni pravobranilec pa se zaveda, da “tak najboljši možen ukrep zaščite njihovega premoženja pomeni tudi uničenje subjekta z vsemi posledicami”.
Za kaj pravzaprav gre? Studio D je tako kot druge podobne lokalne radijske postaje pred lastninjenjem, to pa po prepričanju direktorja Uroša Dularja nekaterim odloč(il)nim ljudem v novomeški občini nikakor ni všeč. “Napadi na Studio D se vrstijo že nekaj let, in to na več ravneh,” pravi Dular.
S statusom Studia D je pač tako, da
je to še vedno radio v ustanavljanju. “Tega tudi nismo mogli spremeniti, ker je stanje na tem področju od leta 1989 pravno zamrznjeno,” odgovaija Dular na te očitke. Kar pa se lastninjenja tiče, so stvari pravno tudi jasne. Taka radijska postaja, kakršna je Studio D, se ne samo lahko, ampak se mora olastniniti. Če ne bi sami začeli postopka za lastninjenje in izdelali programa, bi dala država v prodajo njihove delnice. Vodstvo Studia D je pripravilo program lastninjenja in ga izročilo ustrezni agenciji, vendar je postopek zavrt, ker so jim “prijatelji” s prijavo pripeljali v hišo revizijo SDK, ki se je v Studiu D sicer prav nič ne bojijo, sai trdijo, da je pri njih vse “po regelcih”, ampak dokler revizijski pregled ni končanje postopek zavrt.
Pravno so stvari povsem jasne, kar jim potrjujejo mnenja uglednih prav-
PRI PREHITEVANJU TRČIL V VOZNICO
KRŠKO - 18. junija ob 18.45 seje 25-letni Matjaž Čerovšek iz Pijavškega peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Drnovega proti Brestanici. V neposredni bližini stanovanjskega bloka v Dalmatinovi ulici št. 1 v Krškem je pred njim vozeča voznica, 33-letna Magda Ivanuša iz Krškega, začela zavijati v levo. Za njo vozeči neznani voznik juga je avtomobil ustavil, Čerovšek pa je obe vozili prehiteval po levi in pri tem zadel Ivanušino vozilo. V nezgodi se je Magda Ivanuša huje poškodovala in sojo odpeljali v brežiško bolnišnico, njena sopotnica, 30-letna Erika Lisec, pa je pri tem dobila lažje poškodbe.
NOVOST V GRADBENIŠTVU -Novomeško zasebno gradbeno podjetje Stingrad je pretekli teden v Črnomlju prvič v Sloveniji predstavilo vgrajevanje posebnega anhidridnega samora-zlivnega estriha z oznako A 91. Gre za izredno kvaliteten material za vse vrste tlakov. Zelo primeren je za estrih po talnem ogrevanju, saj ima veliko toplotno prevodnost. Kot je povedal direktor Stingrada Vojko Zupančič je polaganje s sodobnimi stroji hitro in enostavno. Zaradi vseh teh lastnosti ne čudi, da se je Jani Stepan odločil vgraditi estrih v nov avtosalon, v katerem je bila predstavitev. Za polaganje na 110 kv. metrih so delavci porabili le dve uri. Na predstavitev so prišli tudi predstavniki podjetja Rofix iz Avstrije, ki ga Stingrad zastopa na Dolenjskem, ter podjetja Nexus iz Velenja, ki je dobavitelj strojev. (Foto: M.B.-J.)
LDS NAJ POKAŽE SVOJO MOČ V PARLAMENTU
TREBNJE - Na ustanovnem zboru Liberalne demokracije Slovenije v Trebnjem je novoizvoljeni predsednik OO LDS Trebnje Ciril Pungartnik poudaril, da mora državni zbor, v katerem ima LDS tretjino poslancev, v koaliciji pa kar dvetretjin-sko večino, rešiti problem plačevanja odškodnin po denacionalizacijskih zahtevkih. Žaradi zakonov, ki so jih sprejeli v Ljubljani, je trebanjski proračun že izgubil 53,6 milijona tolarjev, to je ves denar za komunalo in ceste. Nevarnost pa je, da skrahira celoten proračun. Podpredsednik LDS Igor Bavčar je dejal, da je že sprožil to vprašanje, opozoril pa je, da je glasovanje treh koalicijskih strank dostikrat drugačno od koalicijske pogodbe.
VDRAGAH PO PETDESETIH LETIH
HRAST - Zveza borcev na Hrastu bo ob 50. obletnici italijanskega zračnega napada na vas Drage pripravila v soboto, 2. julija, ob 17. uri spominsko srečanje vaščanov in Belokranjcev, ki žive zdaj izven domačih krajev. Na proslavi bosta govorila predsednik metliške občine Branko Matkovič in Peter Selakovič iz Drag. Spored bodo popestrili igralci tamburaši KUD Žumberak iz Novega mesta; po proslavi bo veselica s srečelovom. Prireditelji vabijo vse krajane, borce NOV, znance m prijatelje Bele krajine, da pridejo na spominsko proslavo.
SREČANJE UPOKOJENCEV
TREBNJE - Letošnje srečanje trebanjskih upokojencev v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri v gasilskem domu v Trebnjem bo še posebej slovesno, kajti Društvo upokojencev Trebnje bo ob tej priložnosti razvilo svoj prapor. Poskrbeli bodo še za prigrizek in pijačo.
V SPOMIN NA NAPAD - Ob dnevu državnosti Republike Slovenije so v vojašnici v Cerkljah ob Krki odkrili spominsko ploščo, s katero so obeležili pogumno dejanje pripadnikov Teritorialne obrambe Slovenije, ki so 27. junija 1991 z minometi napadli letališče jugoslovanske armade. Ta akcija slovenske vojske je pripomogla k temu, da je letališče in celotno območje vojašnice prevzela oktobra istega leta Teritorialna obramba Slovenije. Na nedavni slovesnosti ob otvoritvi spominskega obeležja so podelili vojaškim osebam odlikovanja. Na posnetku: polkovnik Alojz Završnik, namestnik poveljnika 2. PŠTO, v navzočnosti poveljnika 210. UC Stanislava Zlobka odkriva spominsko ploščo pri vhodu vojašnice Cerklje ob Krki. (Foto: L. M.) .
Kam boste šli na dopust?
Medijska sporočila o kolonah vozil na cestah proti mftrju in o dobro zasedenih plažah potrjujejo, da so se že začele poletne “selitve narodov”. Nekateri Slovenci se bodo napotili na slovenski košček jadranske obale, tisti, ki se počutijo ob pičlem slovenskem morju utesnjene, bodo šli naprej. Mnogi pravijo, da bodo tudi letos preživeli dopust ob morju na Hrvaškem, saj je hrvaško morje menda v povprečju cenejše od slovenskega. Vse več je interesentov za letovanje na Hrvaškem tudi zato, ker so se oboroženi vojaki na Hrvaškem umaknili daleč od nekaterih znanih letovišč, blizu katerih so operirali še pred časom. Kdor ni vajen morske klime, bo šel, če že ni, v slovenske planine. Nekatera poletna potovanja se ne bodo končala na mejah naše države in Hrvaške, saj turistične agencije ugotavljajo, da so se številni Slovenci prijavili za letovanja v “pravi” tujini. Medtem ko del dopustnikov letos izbira nove kraje, kjer se bo pražil na poletnem soncu, se jih del odloča za že preizkušene lokacije, ki jih doslej še niso razočarale. Nekateri Slovenci na dopust sploh ne bodo šli ali pa si bodo počitnice vzeli, ko jim bodo to dopuščale delovne obveznosti.
ZORAN Ž1VKOVIČ, predstavnik podjetja Findar v Kočevju: “Lani sem bil na dopustu v Izoli, letos pa še ne vem, če bom kam šel. Naše podjetje namreč sodi pod podjetje “Ital ice”, se pravi italijansko podjetje, ki prodaja sladoled. Šef pa nam je pred nekaj dnevi povedal, da z našimi dopusti do konca poletne sezone ne bo nič, saj se prav poleti proda največ sladoleda. Tako je pač življenje nas, ki imamo delo s sladoledom.”
EVA PERUSEK, predmetna učiteljica športne vzgoje iz Ribnice: “Med počitnicami bom šla najprej na vodniški seminar, nato pa na dopust v gore, ki jih imam zelo rada. Kakšen teden bom v Vratih, v načrtu pa imam tudi, da bom prehodila Slovensko smer. Skratka, načrtujem le aktivni dopust, kar pomeni, da ne bom šla na morje. Ob zaključku šolskega leta pa sem bila že na dvodnevnem izletu s člani planinskega krož-mmmm■■	ka.”	..._...............
STANE KAMBIČ, tehnolog v semiški Iskri: “Letos bom dopustoval v čateških toplicah, kjer ima Iskra svoje počitniške hišice. Doslej sem hodil na Krk, a sem se sedaj raje odločil za Slovenijo, kjer je bolj varno kot na Hrvaškem. Vendar pri tem niti pomislil nisem na slovensko moije, ker vem, daje tam velika gneča, saj je naša obala premajhna za vse Slovence in še za tuje turiste. Poleg tega imajo čateške toplice boljšo turistično ponudbo kot obala.”
DUŠKO KOLENAC, vzdrževalec v metliški Beti: “Letos grem dopustovat na otok Pag, kjer ima Beti apartmaje. Skoraj vsako leto grem na morje in vedno na Hrvaško. Ne bojim se, da bi imel kakršne koli težave zaradi vojne v bližini, saj tudi doslej nisem imel nikakršnih problemov. Nikoli pa še nisem razmišljal, da bi se odpravil dopustovat po Sloveniji, saj je turistična ponudba na Hrvaškem še vedno znatno cenejša od slovenske.”
VLADKA TOMŠE, prodajalka v diskontu sevniškega Mercatorja: “V Ankaranu, kjer ima moževo podjetje Opekar-na-Rudnik Brežice svoje počitniške zmogljivosti, smo se že lani imeli imenitno.
Vse je bilo tako čisto in ljudje so bili prijazni, da lahko le upamo, da bo tudi letošnji oddih ob Jadranskem moiju minil tako prijetno. Lani smo bili nekaj dni na dopustu tudi v kampu Lucija, a je bilo tam veliko nereda in nečistoče, tako da je to kot noč in dan v primerjavi z Ankara- 8
TONE POVHE, vodja Kremena Mirna, doma z Blata pri Trebnjem: “Lani smo bili na Kolpi. Bilo je lepo, čisto in voda zelo topla. Jaz bi letos spet šel na Kolpo, a ker hčerki Natalija in Violeta hočeta na morje, gremo letos za 10 dni na počitnice na Lošinj, v Nerezine, v naselje počitniške skupnosti Krško. Tam smo bili
gred 4 leti tik pred vojno za Slovenijo. Ženo je bilo malo strah, ker so avioni JA preletavali otoke, a smo le še srečno vrnili domov.”
ALENKA ŽUGIČ, prodajalka iz Črešnjic pri Brežicah: “Letos bomo šli za teden dni na morje, in to predvsem zaradi otrok. Potujemo v organizaciji turistične agencije, pri kateri smo najeli apartma v Portorožu, kaj drugega si težko privoščimo. Tudi tako smo morali že dolgo prej razmišljati o dopustu in varčevati z denarjem. Je pa dobro, če človek kam odpotuje, dopust doma ni isto, saj kar naprej nekaj delaš.”
ALOJZ KORETIČ, krojač iz Leskovca pri Krškem: “Že več kot dvajset let sem v službi, pa še nisem bil nikjer na dopustu. Kosem bil mladje bilo treba graditi hišo in si priskrbeti osnovne stvari za življenje, pozneje so prišli drugi stroški. Med dopustom smo doma, ponaredimo okoli hiše in v vinogradu tisto, za kar čez leto zmanjka denarja. Kdaj pa kdaj se odpeljemo v čateške toplice, pa še to ne za cel dan, morda za nekaj ur.”
DARJA JENIČ, študentka ekonomije iz Gotne vasi pri Novem mestu: “Ta čas imam še nekaj izpitov, jx>tem pa si moram vzeti nekaj časa tudi za oddih. Vendar to ne bo dopust. En vikend bi rada šla proti morju, en vikend pa v planine. Osnovni problem je denar, zato bom pomagala v piceriji pri prijateljici. In kakšen tolarček, ki bo tako padel v žep, bo pomagal, da se bomo imeli bolje.”
9. KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - V nedeljo, 3. julija, ob 14. uri se bo na običajnem kraju v Spodnjih Vodalah, ob regionalki Sevnica - Mokronog pričel že 9, kmečki praznik v Tržišču. Društvo mladih kmetijcev iz Tržišča je letos povabilo na tekmovanja v kmečkih opravilih tudi kmečko mladino iz Brežic, Krškega in Trebnjega. Moški in ženske se bodo posamezno pomerili v košnji, v grabljenju bodo tekmovale le ženske, v vlečenju voza pa bodo tekmovale 8-članske ekipe. Tekmovalci vseh starosti se lahko prijavijo še uro pred pričetkom tekmovanja predsednici tržiškega društva Marjeti Rantah ali že poprej po telefonu 068 49-223 ali 49-008. Tekmovalce čakajo lepe nagrade. Po tekmovanju bo na 9. kmečkem prazniku zaigral za ples ansambel Tonija Verderberja. Kmetice pa bodo spet postregle z domačimi dobrotami.
Posavske kmečke igre
Okrog 1000 obiskovalcev -Ekipi Pisec in Kapel bosta nastopili na državnih kmečkih igrah
‘Tukaj ne bo nikoli prašičev?”
Tak napis je na hlevu na Smuki, kije bil zgrajen za govejo živino - Kmetijci pa nameravajo v njem rediti prašiče - Občina: postopali bodo po veljavnih predpisih
KOČEVJE, SMUKA - Na zadnjih vratih hleva na Smuki je napis “Tukaj ne bo nikoli prašičev?” Ta napis so očitno tja nabili domačini, ki odločno nasprotujejo nameri Kmetijskega gospodarstva, da bi sedanji goveji hlev preuredilo v hlev za rejo 200 prašičev v dveh turnusih. Na koncu napisa je namesto klicaja vprašaj in vse kaže, da upravičeno, saj je še vedno vprašalne, kakšne živali bodo v tem hlevu redili.
Marija in Jože Boban s Smuke pravita, daje bil ta hlev pred okoli 10 leti zgrajen za rejo govedi. Tu so trije zasebniki, od katerih noben ni bil kmet, nameravali rediti v sodelovanju s Kmetijskim gospodarstvom Kočevje govedo. Zadeva pa je propadla, saj v kmetijstvu ni hitrega in lahkega zaslužka... Potem so v hlevu nameravali urediti sežigalnico odpadkov, čemur so nasprotovali domačini in tudi prebivalci sosednjih Hinj.
Zdaj namerava KG iz Kočevja hlev preurediti v hlev za prašiče, čemur pa domačini nasprotujejo, ker se boje smradu.
Bogomir Štefanič, veterinarski inšpektor, je povedal, da je bil hlev zgrajen za rejo goveje živine in je obratoval na črno kot večina takih hlevov. KG Kočevje je zaprosilo za spremembo namembnosti hleva, ker namerava v njem rediti prašiče. Vendar je potrebno prej hlev tehnično prevzeti kot goveji hlev, za kar je bil zgrajen, in mu izdati uporabno dovoljenje. Šele potem bo možno za-
hlevu redili govedo, ovcei je v okolici 50 do 60 ha zemljišč, usposobljenih za to rejo, in bi se v primeru reje prašičev spet zarastla. Za mnenje o tem je zaprošeno Ministrstvo za prostor in okolje.
Marta Briški, načelnica oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Kočevje, pa pravi, da je KG zaprosilo za uporabno dovoljenje za goveji hlev, in ko bo to izdano, bodo postopali naprej po veljavnih predpisih.
Po besedah inž. Janeza Žlindra, direktorja M-KG Kočevje, so že napisali vlogo občinski skupščini za spremembo namembnosti hleva v hlev za rejo 200 prašičev v dveh turnusih. Pravi, da se kmetijci ne bodo spuščali na druga področja, za katera niso strokovnjaki, drugi pa naj se ne spuščajo na področje kmetijstva. Stroka naj pove svoje mnenje in zanj tudi odgovarja. Od tistih, ki zavirajo (pre)ureditev tega hleva, bodo zahtevali povrnitev škode, ki nastaja zaradi zavlačevanja. Ureditev tega hleva pa je tudi prvi poizkus, da bi velike prašičje farme razselili, ustanovili manjše enote, ki bi bile tudi manj nenevarne za okolje. Samo ta, naša informacija je smiselna in gospodarna, pravi direktor Žlindra.
J. PRIMC
Zakon krivičen za kmete?
Čisti kmetje iz metliške občine prepričani, daje preračunavanje katastrskega dohodka sporno, enako štipendijska politika
oboto popoldne je doma v Župelevcu
KAPELE - V sob izpred gasilskega doma' krenila povorka konjskih vpreg Posavskega konjerejskega društva, na katerih so se peljali tekmovalci kmečkih iger. Najprej so se ekipe Mosteca, Skopic, Bizeljskega, Kapel in Pišec pomerile v disciplinah za občinske igre, pozneje pa sta zmagovalni ekipi nastopili še na prvih kmečkih igrah regijskega značaja v Posavju, ki so dvema najbolje uvrščenima ekipama omogočile, da se 9. julija udeležita državnih iger.
V občinskih kmečkih igrah so tekmovali v hoji s hoduljami, v žaganju hloda ter v prepevanju in igranju ljudskih pesmi v glasbenem duetu. Najbolj sta se izkazali ekipi iz Kapel in Pišec, ki sta po nastopu domačega mešanega pevskega zbora nastopili v posavskih igrah, kjer sta se pomerili še z ekipama Društva podeželske mladine Krško in ekipo Kmečke mladine Zabukovje (Sevnica). V tem delu so tekmovali v “pajsanju” hloda (premik hloda s cepinom za njegovo dolžino naprej), nastopu glasbenega dueta, izdelavi pletenice in sestavljanju voza.
Zvečer je nastopil še kapelski pihalni orkester, nakar so razglasili rezultate iger, tekmovalcem podelili nagrade in se na vaški veselici zabavali vse do belega dne.
B. D.-G.
HRIBSKI PIKNIK
HRIBI - Odbor vinske ceste in vinogradniki te gorice pod ’ “ ravljajo v soboto, Hribski piknik, b 17. uri z razstavo vinogradniških jedi, ki sojih
domača kapljic vo pa bo poskrl na Puglja.
Jjica, za ples in zaba-bel ansambel Iva-
VIRTUOZ NA HODULJAH - Na regijskem tekmovanju si je prvo mesto priborila ekipa Pišec, druga je bila domača ekipa. Kapelcem je precej točk priboril Jože Novosele iz Rakovca (na sliki), ki se je izkazal za pravega umetnika v hoji s hoduljami.
Kmetijski nasveti
Kdaj pri nas - biodizel?
Francija je najpomembnejša in najbolj razvita kmetijska zahodnoevropska dežela, kije lahko v marsičem zgled tudi za druge. Tako je tudi pr! nadomeščanju fosilnih goriv, predvsem plinskega olja, z ekološko mnogo sprejemljivejšim ogrščnim oljem, ki prinaša presenetljive koristi.
Količina nafte v zemeljski skorji je omejena in neobnovljiva, zato si zlasti tiste dežele, ki nafte nimajo, že dlje časa prizadevajo, da bi jo nadomestile z drugimi viri energije. Znani so poskusi z alkoholom, širši javnosti pa je manj znano, daje najboljše rezultate dalo ogrščično olje, zaestrcno z metanolom. Tovrstne izdelke je že mogoče kupiti na francoskih bencinskih črpalkah, največkrat pod reklamnim imenom biodie-sel, kar pomeni naravno pridelano dizelsko gorivo.
Novost obeta velike koristi, in nič čudnega ni, če v Franciji že zdaj predelajo v ta namen 40.000 ton surovega ogrščičnega olja, v naslednjih dveh letih pa nameravajo predelavo skoraj podeseteriti. Vladaje ta projekt podprla tako rekoč z obema rokama, saj bo na ta način zmanjšala odvisnost od uvožene nafte, manjše bo onesnaževanje okolja, in kar je najpomembnejše: kmetijstvo bo dobilo novo možnost razvoja in zaslužka.
Splošno znano je, da se zahodna Evropa duši v presežkih kmet ijskih pridelkov in da kmetovalci dobivajo državno denarno pomoč tudi zato, da svojih polj ne obdelajo, marveč jih puščajo v prahi. V Franciji so enako premijo kot za neobdelane njive uvedli tudi za posevke oljne ogrščice ter s tem dosegli dvojno korist. Lani so francoski kmetje zasejali z oljno ogrščico kar 130.000 ha, letos pa so tovrstne posevke že podvojili.
Vsedržavni projekt predvideva, da bodo v naslednjih letih tovrstno pridelovanje še izdatno povečali in z bio gorivom nadomestili 12 odst. uvožene nafte. V gradnji je že več tovarn, ki bodo predelovale surovino v biodizelsko gorivo. Da ne bi bilo dražje od običajnega dizelskega goriva in zato nekonkurenčno, se je država odrekla davku, zavedajoč se perspektivnosti nadomeščanja. Ne nazadnje: zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi bio gorivi prinaša tudi mnoga nova delovna mesta v kmetijstvu in induairiji. (Po Top agrar 1/94)
METLIKA - Delegata metliške občinske skupščine Jožeta Klepca je na spomladanskem zasedanju zanimalo štipendiranje otrok, katerih dohodek se obračunava na osnovi katastrskega dohodka. V minulem letu so bili po njegovem namreč vsi ti prosilci izločeni. Prav tako ga je zanimalo, kakšna je struktura prosilcev za štipendije, ki so bili izločeni zaradi prevelikega dohodka na osnovi katastrskega dohodka.
Z novomeške enote republiškega Zavoda za zaposlovanje so poslali dolg odgovor o štipendijski politiki. V metliški občini je za lansko šolsko leto zaprosilo za štipendijo 355 učencev in študentov. Od tega je bilo otrok izvči-stih kmečkih družin samo enajst. Štipendija je bila odobrena 290 prosilcem ali 82 odst. Od kmečkih otrok pa so pozitivno rešili prošnje šestim. O-stalih pet je dobilo negativne odgovore, ker imajo katastrski dohodek glede na podatke iz leta 1992 večji od 125.058 tolarjev. Vendar predstavljajo zavrnjene prošnje otrok iz čistih kmečkih družin le 7,7 odst. vseh negativno rešenih prošenj. 60 vlog pa je
• Vedno večji problem ljudožercev: kje najti dobrega človeka. (Cimerman)
bilo negativno rešenih zato, ker so družine prosilcev poleg katastrskega dohodka prejemale še pokojnino, o-sebni dohodek iz delovnega razmerja in samostojne dejavnosti.
Na novomeški enoti Zavoda za zaposlovanje pojasnjujejo, da so otroci iz čistih kmečkih družin, ki niso dobili štipendij, v metliški občini v manjšini. Vendar glede na pritožbe in pogovore s prosilci menijo, da je faktor za preračunavanje katastrskega dohodka v ekvivalent osebnega dohodka le nekoliko previsok, zato bi morali razmis-
* Čeprav je izračunavanje štipendij po pravilniku, ki ga je sprejela vlada, je metliški delegat in prav tako čisti kmet Tone Pezdirc v svojem in Klep-čevem imenu povedal, da se z odgovorom novomeške enote Zavoda za zaposlovanje ne strinja. Menil je, da odgovor ni zadovoljiv, saj gre v njem zgolj za razlago zakona, ki ga kmetje poznajo. Zakon je po njegovem krivičen, zato ne čudi, da pri mladih ni zanimanja za kmetijstvo ter da kmetije zaradi tega propadajo.
liti o drugačni metodologiji. Takšne pobude pa bi lahko dalo tudi ministrstvo za kmetijstvo.
M.B.-J.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: di. lilij Nemanič
Bolezni vina
Kan je bolezen, ki jo povzročajo glivice iz rodov Candida, Pichia in Hansenula. Te pridejo z grozdjem v vinsko klet. Preživijo alkoholno vrenje, lahko se pa na površini vina v nepolnem sodu začnejo razmnoževati šele, ko je nad vinom v sodu zrak. Og-Ijikov dioksid, ki je ostal nad vinom po končani alkoholni fermentaciji, moti imenovana glivica pri razmnoževanju, ne zadostuje pa C02, za preprečitev nastanka bele prevleke na vinu. Prevleka lahko zadebeli do 1 cm, in če se posoda, v kateri je vino s kanovo prevleko, potrese, prevleka razpade, se sesede na dno in skali bistrost vina. Vina z nizko alkoholno stopnjo so bolj podvržena napadu kanovih glivic. Posebno hitro se pojavi bela prevleka na mladih, lahkih vinin, ki vsebujejo večje količine dušičnih snovi. Vina z alkoholno stopnjo 13 in več vol % alkohola praviloma niso občutljiva na napad kanovih glivic. Z žveplom vina ne moremo ubraniti pred kanom. Količina prostega S02 v vinu bi namreč morala znašati nad 170 mg/l, kar pa bi naredilo vino neužitno.
Spremembe, ki jih vinu povzroči kan, so različne. Glivice razgrajujejo alkohol, glicerin, količino mineralnih snovi v vinu, zmanjšujejo redoks potencial vina in tvorijo nove snovi; torej se spreminja kemijska sestava vina in s tem slabša organoleptična kakovost. V približno štirih tednih se lahko zaradi delovanja kanovih glivic zniža alkoholna stopnja v vinu, glede na vrsto glivice in površino vina v stiku z zrakom, za 1 do 3 vol. %. Vinske kisline kan skoraj ne napada, zelo pa jabolčno in mlečno. Zaradi razgradnje omenjenih kislin nastanejo maslena, ocetna in delno mravljična kislina. Poleg hlapnih kislin nastajajo tudi ne-hlapne, na primer gluiconska kislina, zato se skupne kisline zelo
malo zmanjšajo, lahko pa tudi povečajo. Spremembe vina, ki jih izzovejo kanove glivice, se kažejo v spremembi vina: okus je neprijeten, tipičen za bolna vina, spominja na prezračenost, zatohlost.
Kako zdravimo kanasto vino? Ako je bela prevleka tenka, dopolnimo sod z vinom tako, da vino doteka pod prevleko in da ta splava skozi nihko iz soda. Če je prevleka nad vinom zelo debela, vino previdno iztočimo izpod nje, da ostane prevleka v sodu. Sledi čiščenje vina z aktivnim ogljem. Dozo prilagodimo stopnji priokusa vina, približno 20 do 30 g/hl. Sledi čiščenje in filtriranje vina in seveda natakanje v posodo do polnega. Če kakovost vina ni zelo prizadeta, priporočamo rezanje s svežim, zdravim vinom.
Kan nikakor ni zanemarljiva bolezen. Čim večja je higiena v prostoru, na orodju, predvsem pa v posodi, predno vanjo natočimo vino, manj bo kana. Danes se uspešno borimo proti tej bolezni s posodami, ki imajo pomičen pokrov, s plinoma Č02 in N2, ki izpodrineta zrak v nepolnem sodu. Filtriranje vina tik pred stekleničenjem, Žeje pravilno izvedeno, s pravimi ploščami in s temeljito razkužbo celotnega traku - od filtra, cevi in polnilnega stroja do zapiralnega stroja in praznih steklenic - lahko prepreči nastanek kanaste mrenice na površini vina v vratu steklenice. Nenatančno izveden postopek stekleničenja lahko izzove kan v steklenici. Upam, da se novi polnilci vina, ki nimajo v svojih zidanicah ustreznih pogojev za stekleničenje vina, ne zatekajo k dodajanju konzervansov v vino. S takim početjem bi ogrozili zdravje svoje družine in kupcev. Opozarjam pred morebitnimi ponudbami sumljivih zastopnikov, ki ponujajo konzervanse za vino.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
Kozel Zarif - najlepši na razstavi
S 3. državne razstave in sejma koz v Sevnici - 40 rejcev pripeljalo 116 živali • Velike mlekarne niso ponudile naprodaj svojih izdelkov - Predsednik zveze še Silvo Osovnikar
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Inž. M. L.
SEVNICA - Pred dvema letoma so po razpustitvi podružnice za kozjerejo pri Zvezi društev gojiteljev malih živali Slovenije začeli ustanavljati kozjerejska društva v Ptuju, Ljutomeru, Kamniku, Lesičnem itd. in KD Slovenija s sedežem v Sevnici. Pred enim letom ustanovljeno Zvezo koz-jerejcev vodi Sevničan Silvo Osovnikar.
V Sloveniji je tudi 25 pridelovalcev mlečnih izdelkov iz kozjega in ovčjega mesa. Pašne skupnosti na Bovškem in Tolminskem, celjska in ptujska mlekarna ter kozjerejska zadruga Capra Bohor Sevnica so lani pridelale na slovenskega državljana
BOŠ VIDEL, KAJ DELA GORENJCI
CERKLJE NA GORENJSKEM -V tukajšnji osnovni šoli so včeraj odprli 27. razstavo cvetja in 24. razstavo lovstva, ribištva in čebelarstva ter domače in umetne obrti. Razstava bo odprta do nedelje, vsak dan od 8. do 20. ure, na njej pa se bo predstavilo 400 razstavljalcev iz vse Slovenije -zasebnih in družbenih cvetličarjev in vrtnaijev ter kar 150 gospodinj iz vasi pod Krvavcem. Ob razstavi bodo cvetje tudi prodajali, sicer pa Gorenjci vabijo ob tem še na ogled olepšanega kraja, kulturnozgodovinskih spomenikov v Cerkljah in okolici, predlagajo pa tudi vzpon z gondolsko žičnico na Krvavec.
POMOČ
POGORELCEMA
SEVNICA - Tukajšnji izvršni svet je soglasno sklenil, da pomaga s po 1.000 markami v tolarski protivrednosti pogorel-cema Henriku Hočevarju iz Pi-javic in Matiji Novšaku z Loga za najnujnejšo odpravo posledic požarov, ki sta upepelila gospodarski poslopji omenjenih gos-podaijev.
približno pol kilograma, pri nas še zmeraj ne dovolj cenjenega kozjega in ovčjega sira. Vsi ti izdelki seveda niso končali v želodcih slovenskih kupcev, saj Kraševci in kozjerejci z Bovškega prodajajo svoje mlečne izdelke predvsem Italijanom. Predsednik Osovnikar pravi, da je bil v zadnjih letih dokaj uspešen razvoj mlečnih pasem koz in da gredo dobro v denar kozlički za zakol. Zato kozjerejci že razmišljajo o uvozu nove pasme koze, samo za pridelavo mesa. Pri dosedanjem razvoju kozjereje je po Osovnikarjevih besedah veliko pripomoglo Ministrstvo za kmetijstvo. Rejci so dobili dotacije za nabavo čred, za postavitev hlevov in za izgradnjo manjših sirarn.
Zatorej Osovnikar preteklo nedeljo zvečer, ko je urejal vtise s tretje 3-dnevne državne razstave in sejma koz v Sevnici, ni skrival razočaranja, ker ravno ti, največji pridelovalci mlečnih izdelkov (tudi obe mlekarni), ki so od države dobili največ nepovratnih
.,V	„	.,<*%, •Mna
NAJLEPŠI JE ZARIF - Na 3. državni razstavi je sodelovalo 40 rejcev s 116 živalmi. Za najlepšo žival so razglasili iz Nemčije uvoženega kozla Zarifa sanske pasme, last Marte Slapšak iz Spodnje Besnice (na posnetku). Njena sanska koza Miša je bila s 4,5 litra mleka rekorderka mlečnosti, Bela s 4,2 I je zasedla 2., Urša s 3,81 pa 3. mesto. Koza Bistra Ljubljančana Ivana Sotlarja je prvak Sevnice med sanskimi kozami, pri srnasti pasmi pa je to koza Bina Marice Kristovič iz Dornave. Prvak Sevnice v smastem tipu je kozel Lukas Franca Taškerja iz Zidanega Mosta. (Foto: P. Perc)
sredstev, tokrat niso ponudili obiskovalcem sejma svojih izdelkov. Ptujčanov sploh ni bilo blizu, medtem ko Celjani ne morejo biti ravno ponosni, da so njihovo skromno ponudbo uvrstili šele v 3. kakovostni razred. Manjši pridelovalci so velikim pri-popali pravo zaušnico, saj so prevladovali po kakovosti med 27 razstavljenimi izdelki. Kar 16 jih je končalo v ekstra razredu! Za najboljši izdelek so izbrali kozjo skuto Mateje Škrab iz Ilirske Bistrice. Klavdija Mozetič iz Komna je dobila 2. nagrado za surovo maslo s česnom, 3. nagrado pa Milan Žerjal iz Dutovelj za poltrdi kozji sir.
P. P.
Zadnji ponedeljek na tržnici ni bilo dosti prodajalcev zato tudi kupcev ni bilo. Vse tako kaže, da je sedaj sezona na domačih vrtičkih in njivicah, sezona češenj se izteka. Ob 9. uri je češnje ponujala le ena branjevka, in sicer po 250 tolarjev. Kozarec borovnic je veljal 400 tolarjev, ostale cene so bile: krompir 120, grah 500, slivovka 600, pesa 150, med 400, jajca 15 do 17, sirček 300, smetana 500, redkev 150, sir 600 tolarjev. Djeladi-ni je računal: paradižnik 220, jabolka 190, marelice 220, breskve 300, grozdje 400, lubenice 130, banane 120, papriko 300, krompir 100, čebulo 100, kumare 120, orehe 900 in fižol v strokih 400 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi stane kivi 252 tolarjev, orehi 900, rozine 230, breskve 178, banane 131, paradižnik 189, cvetača 357, por 420, zelena 252 in ohrovt 189 tolarjev.
HELENA MRZLIKAR
____	gospodinjski kotiček
Pivo odžeja in nasiti
“Življenje brez praznikov je kot dolga pot brez gostilne,” tako je davno izjavil veliki filozof Kant. V toplih poletnih večerih je kozarec piva prava osvežitev. Pivo je po vsem svetu močno cenjena pijača zaradi več različnih učinkov.
Je lahka alkoholna pijača, ki vsebuje od 2,5 do 7 odst. alkohola. Njegova kakovost je odvisna od količine ekstrakta, kar je označeno na etiketi. V ekstraktu so v vodi topni ogljikovi hidrati, nekaj beljakovin, mineralov, vitaminov iz B skupine, organskih kislin, tanina, barvil, snovi iz hmelja in še drugo. Zaradi alkohola in ekstrakta je pivo energijska pijača s približno 500 kcal na liter.
Pivo so varili že v Mezopotamiji okoli 6000 let pr.n.š. Že v 2. tisočletju pr.n.š. so bile izdane določene odredbe za zorenje piva
Ijanom, ]
hče od njih pa ni uporabljal hmelja, ker ga še niso poznali. Namesto hmelja so uporabljali med, date-
ljne, cimet in razne druge dišave.
Znanje o uporabnosti hmelja in njegovi zdravilnosti seje razširilo v času preseljevanja narodov iz prvotne domovine pod Karpati in Uralom. Hmelj je kmalu postal pomembno trgovsko blago. Posušene hmeljeve storžke uporabljajo kot zdravilni čaj, sveže pa kot blažilni obkladek, ali pa posušene polnijo v blazine proti nespečnosti. V nekaterih deželah srednje Evrope pogosto namesto juhe uporabljajo pivo. Za kuhanje so najboljša lahka svetla piva. Pivove juhe so običajno zagostene s kruhom ali moko in začinjene s cimetom in rjavim sladkorjem.
Pri nas se pogosto pripravlja PIVOVO TESTO, ki je hrustljavo in primerno za cvrenje zelenjave, sadja, kot so JABOLČNI OBROČKI in BANANINE REZINE. Testo pripravimo iz 125 g moke, ščepca soli, 125 ml piva, 1 jajca, 2 beljakov in 30 g mletega sladkorja. Med stepanjem dodamo še 1 žlico olja. V testo pomakamo sadje in ga rumeno ocvremo.
IffM IZ NA>alrl OBČIN HIMHII b~^*i
“Problem je, kako dobiti denar”
Javni razpis za pridobitev izvajalca, ki bo zidal osnovno šolo na Drski - Kako je usihal in letos usahnil finančni vir - Drska je rešitev za vso desno stran
NOVO MESTO - V teh dneh so objavili javni razpis, ki bo dal ime firme, ki bo zidala osnovno šolo na Drski v Novem mestu. Gradnja te šole sodi med naložbe, za katere naj bi zbirali denar z občinskim samoprispevkom, ki so ga občani izglasovali 1989. leta. Z načrtom teh investicij, s t.i. referendumskim programom, so takrat predvideli tudi gradnjo bolnišnice v Novem mestu.
Po tem programu naj bi dogradili osnovno šolo v Bršljinu, dogradili in prenovili osnovno šolo v Žužemberku, pripravili vse potrebno za zidavo šole na Drski in tu že tudi zgradili 16 učilnic s pripadajočimi spremljajočimi prostori, kuhinjo in telovadnico, kar bi predstavljalo zaključek prve faze. Neuresničeni načrt je ostala šola na Drski.
Po besedah Danijela Brezovarja, sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti v občini Novo mesto, so razlogi za zaostanek finančne narave. Solo naj bi namreč gradili z denarjem, zbranim z občinskim samoprispe-
RENAULTOVE DIVIDENDE
NOVO MESTO - Na sestanku delničarjev Renaulta konec maja so se odločili, da bodo za poslovno leto 1993 izplačali 453 milijonov francoskih frankov dividend. Od tega bo francoska država, ki ima večinski delež, prejela 358 milijonov frankov, delež AB Volvo pa znaša 91 milijonov frankov.
vkom in s posebnim prispevkom od bruto osebnih dohodkov zaposlenih iz novomeške občine. V letu 1994 seje iztekel samoprispevek, že prej pa je zaradi sistemskih sprememb usahnil posebni prispevek od bruto plač. Denar, ki ga je tako zmanjkalo za šolo, naj bi našli v proračunu, vendar je bilo teh sredstev tam premalo. “Problem je, kako dobiti denar. In lahko se zgodi, da bo zaradi takega oteženega načina zbiranja denarja gradnja šole bistveno daljša. Bilo bi dobro, če bi vsaj še za dve leti veljal referendumski program. Z zbranim denarjem bi lahko rešili prostorsko stisko v novomeških šolah na desnem bregu Krke,” opozarja na prostorsko stisko sekretar Brezovar.
Kar zadeva tempo gradnje po zaključenem javnem natečaju za pridobitev izvajalca del na šoli na Drski, je sekretar nekako optimist, saj računa z možnostjo, da bi šolo začeli graditi letos avgusta.
V zvezi z gradnjo bolnišnice je zdaj naposled v obtoku tudi spodbudna
HIŠA SLOVESA V BIRČNKVASI - V nedeljo popoldan so z mašo in blagoslovom slovesno odprli mrliško vežico na komajda zgrajenem pokopališču. Kdo bi verjel, da bo komaj v letu dni zrasla zagotovo ena najlepših mrliških vežic v občini. Ima več kot 120 metrov pokritih površin. Veljala je 12.000.000 tolarjev. Denar so ljudje zbrali s samoprispevkom in prostovoljnimi prispevki, nekaj pa so z denarjem in storitvami primaknili še: delavci Cestnega podjetja, GG obrat Žaga na Pogancah, Elektro Novo mesto in številni posamezniki, ki jim je ob slovesni otvoritvi predsednik krajevne skupnosti Alojz Muhič izročil priznanje (Foto: J. Pavlin)
Kulturne delavnice na Otočcu
Tam se riše, slika, pesni, igra na inštrumente in še kaj - Ni ne starostnih ne izobrazbenih omejitev
OTOČEC - Od začetka šolskih počitnic potekajo na Otočcu t.i. poletne kulturno-izobraževalne delavnice, ki bodo trajale do začetka novega šolskega leta. Te “čisto posebne počitnice”, ki pa
Janez Rozman
sploh niso namenjene samo šolarjem in mladim, organizira Kulturnica Valentin Vodnik, ki domuje v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. “V teh delavnicah na Otočcu udeleženci že oziroma še bodo risali, slikali, igrali na različne inštrumente, pesnili, peli, pripravljali lutkovne predstave in počeli še kaj,” pravi Janez Rozman, vodja Kulturnice Valentin Vodnik, ki ustanavlja še sestrsko firmo Galerija Otočec, ki bo poslej skrbela za pestre in bogate prireditve na Otočcu. “Za nobeno od kulturno-izobra-ževalnih delavnic ni ne starostnih ne izobrazbenih omejitev, programi so taki, da lahko ustrežemo tako začetnikom na posameznem področju, kot poskrbimo za izpopolnjevanje akademsko izobra-
ženih udeležencev,” trdi Rozman.
Le tečaj glasbenega izpopolnjevanja na klavirju, ki ga bosta od 2. do 9. julija vodila mentorja prof. Alenka in doc. Igor Dekleva, je namenjen samo tistim, ki že imajo določeno klavirsko znanje pa ga želijo izpopolniti. Za udeležence likovne delavnice, ki jo bo vodil akademski slikar Savo Sovre, ni potrebno znanje slikarstva, kajti za razumevanje osnovnih načel likovnega ustvarjajnja bo poskrbel priznani umetnik in pedagog. Literarno delavnico bo vodil literat Milan Dekleva. Glasbene delavnice, ki so se začele z zaključnim koncertom 180 tečajnikov glasbene delavnice Valentin Vodnik, nastopili pa so tudi mladi novomeški glasbeniki, bodo vodili znani slovenski glasbeniki Primož Grašič, Tomaž Raj-terič (kitara), Ratko Divjak (bobni), Čarli Novak (bas kitara), Damjana Golavšek (solo petje); igrali bodo še na sinthesizer, harmoniko, flavto, ob večerih bodo na Otočcu nastopile izvrstne slovenske glasbene skupine in posamezniki. Dvakrat na teden bo lutkovno gledališče Zoom pripravilo lutkovno predstavo, inž. Jože Zajec pa bo vodil lutkovno delavnico.
Skratka, vsem, ki bodo del svojih počitnic preživeli v kulturno-izobraževalnih delavnicah na Otočcu, res ne bo dolgčas. Organizator poudarja, da ni potrebno, da pridejo s šolarji na Otočec tudi njihovi starši (ni pa prepovedano in tudi zanje bodo na Otočci znali poskrbeti), tisti, ki so doma blizu, na primer v Novem mestu ali Krškem, se lahko na “delo” v delavnice vsak dan vozijo. Vse informacije pa je moč dobiti po telefonu (068) 321 -150.
830 in 85-15
A. B.
informacija, da so zagotovili, čeprav z veliko muko, denar za ti. preselitveno fazovgradnje bolnišnice v Novem mestu. Ce bodo imetniki finančnih sredstev in ustanove, ki imajo moč odločanja o delitvi denarja za zdravstvo, mož beseda, bodo novomeški zdravstveni delavci selili porodnišnico in ginekološki ter ORL oddelek z leve strani Krke na desno stran v nastajajočo novo zgradbo bolnišnice.
Obljubo iz leta 1989, da bo v Novem mestu stala nova stavba bolnišnice, so uresničili. Kakšna bo oprema v prostorih, kjer bodo po novem omenjeni trije oddelki, je za zdaj še odprto vprašanje. V čigavo dobro bi v nove prostore namestili staro opremo?
M. LUZAR
VABILO PLANINCEM
NOVO MESTO - PD Novo mesto vabi planince v soboto, 2. julija, na izlet na Veliki Draški vrh (2243 m), Mali Draški vrh (2132 m) in Viševnik (2050 m). Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Novem mestu bo ob 4.30. Cena izleta je 1200 tolarjev. Izlet je primeren le za zdrave, utrjene in izurjene planince (delno brezpotje). Prijavite se na tel. 49-040! Vodila bosta vodnika PZS Rudi in Rozi Skobe.
Podjetniška
delavnica
Pripravili sojo na srednji ekonomski šoli v Novem mestu
NOVO MESTO - V pravkar končanem šolskem letu so učitelji ekonomskih predmetov na srednji ekonomski šoli pripravili podjetniško delavnico, v kateri so učenci zaključnih razredov izdelali poslovne načrte za podjetja, ki bi po njihovem mnenju in ekonomskih kazalcih pri nas lahko uspešno poslovala.
Skupine učencev iz četrtih razredov so izdelale tri projekte, in sicer za kitajsko restavracijo, letni kino in sadni bar. V svojih nalogah so razčlenili konkurenco, določili ciljne skupine kupcev, lokacijo, opremljenost, zaposlovanje, opredelili možna kritična tveganja in probleme, določili način promocije, reklamiranja, lastništva, izdelali finančni načrt in nakazali bilanco uspeha.
Na dan podelitve zaključnih spričeval so svoje projekte tudi predstavili. Strokovno pomoč so jim nudili ekonomisti na šoli in Ljubljanska banka, ki je vse tri naloge denarno nagradila, Društvo finančnih in knjigovodskih delavcev Dolenjske pa je nadebudne podjetnike povabilo na kosilo.
N. R.
Če se greste učit, je ceneje
(Poletna) popotovanja
NOVO MESTO - V obdobju polet-nega dolgčasa, ki nastopi z zaključkom šole, a tudi v času, ko traja pouk, uteg-nejo na šolarje osvežilno delovati potepanja južno od Severa in v obratni smeri. Možnosti za tovrstne izlete so malodane neomejene; nekatere so povezane z delovanjem Mladinske turistične poslovalnice (MTP) Novo mesto, ki deluje kot strokovna služba pri občinski konferenci Počitniške zveze Slovenije.
Ker je za štopanje po galaksiji neko-likanj neugoden čas, takega pohajkovanja MTP nima v svoji ponudbi. Kot v opravičilo daje na voljo mladim, s katerih potovanji se ukvarja največ, izlete s popustom po bolj ali manj znanih delih Evrope. Mladi imajo na izletu, ki jim ga organizira MTP, 30-odstoten popust na ceno prevoza za potovanje po Sloveniji in hrvaški Istri na območjih s slovenskimi objekti za letovanje otrok ter za pot po avstrijski Koroški, Beneški Sloveniji in Porab-ju.
Omenjena ugodnost velja v nekaj primerih, med drugim takrat, če zanjo prosijo šole, vrtci, različne organizacije in sindikati, ki vključujejo predvsem mlade ljudi. Prav tako velja za mladinske skupine, na primer mladinske skupine verskih skupnosti. Splošno pravilo pri tem je, da mora izlet imeti vzgojno-izobraževalni namen.
L. M.
V
“Ce pride pes, mu podstavim torbo”
Jože Kapš, poštar
DOLENJSKE TOPLICE - Biti poštar. To je imenitno. Sodite po možakarju, ki ima preko ramen obešeno velikansko torbo in ki se v peklenski poletni pripeki poja z mopedom cez drn in strn in se vam ob srečanju neobremenjeno nasmehne!
Ko tak možakar ustavi moped, ko si z vajeno kretnjo otre pot s čela in ko odloži pa odpre torbo, takrat lahko privleče ven vraga in pol. Včasih ob takih priložnostih pa tudi kaj pove o tem, kako imenitno je to, biti poštar. Kaj je povedal Jože Kapš, poštar v Dolenjskih Toplicah, eden od mnogih poštarjev tega sveta? Z njim smo se v Toplicah pogovarjali pred dnevi, nekako v času, ko je bil daleč stran, na Bledu, odbor Svetovne poštne zveze. Visoki predstavniki zveze vedo za svoje izkušnje v zvezi s poštnim prometom, Kapš pa za svoje. Ker Kapš pride bolj poredko do besede, mu jo dajmo v Dolenjskem listu.
“Pokrivam teren na desni strani Krke vse tja do Starih Žag. Pošte na razvažam z avtomobilom, čeprav bi avto lahko dobil. Z avtom se ne da. Imam rajši motor. Z njim gre urneje, lahko se pri-

Jože Kapš
peljem od vrat do vrat. No, v začetku sem se vozil s kolesom,” pojasnjuje Kapš.
Kot pravi, je poštar že več kot 20 let. V tem času je imel samo 3 dni bolniške. Šlo je za poškodbo pri delu. Pozimi je z mopedom obtičal v snegu. Kot zmeraj je imel čez ramo težko torbo, in ko se je tako obtežen hotel z nogo poriniti naprej, ga je nekaj zapeklo v hrbtu. Pa je tiste 3 dni izostal z dela.
Sicer pa gre kot po maslu. “V poštarskem delu m problemov,” zagotavlja Kapš. Spoznal je, da še psi niso taka nadloga, ki bi zaustavila spretnega poštaija. “Če pes priteče nadme, mu podstavim torno. Vgrizne vanjo in ne v mojo nogo,” pravi Jože Kapš.
L. M.
TEKMOVANJE
HARMONIKARJEV
RATEŽ - Turistično društvo Ratež in Gasilsko društvo Ratež organizirata tekmovanje instrumentalistov na diatonični harmoniki, ki bo 17. julija ob 15. uri pri gasilskem domu na Ratežu. Glasbeniki se lahko prijavijo na telefon 85-603; na dan tekmovanja bodo organizatorji sprejemali prijave do 14. ure.
Račke v potoku in Račka na bregu
Gostilna, ker ni službe
DOLENJSKE TOPLICE - V Dolenjskih Toplicah se je na bregu potoka Sušica pred časom vgnezdila “Račka”, za kar imata največ zaslug Miha in Zlata Luzar. “Račka” je namreč ime topliške picerije, ki stajo uredila Lužarjeva. Lokal so po domače krstili prav po račkah iz bližnje Sušice.
V gostilnici imajo poleg nujne gostinske opreme in prostorov tudi nekaj neobveznih zadev. Tako imajo na primer prodajno razstavo slik dipl. inž. Janka Briclja. Ali slike sodijo k picam? “K picam samim mogoče res ne spadajo, k celostni podobi lokala pa. Razstava je v posebni sobi za nekadilce. V lokalu imamo tak prostor. Če imajo posebne sobe za nekadilce tudi drugi podobni lokali, ne vem natančno, mislim pa, da jih pri nas nimajo prav veliko,” pravita Lužarjeva.
Miha in Zlata bržčas ne bi imela “Račke”, če ne bi bila kriza za delo. Ko je ona ostala brez službe, sta naredila omenjeni lokal, v katerem je Zlata šefinja kuhinje.
Med že omenjene neobvezne dele opreme picerije sodijo rože. Niso plastične. Živa narava je v Piceriji navzoča tudi v akvariju. Neizpodbitno drži, da je akvarij tu izključno za okras in da iz njega ne pobirajo rib za potrebe kuhinje. Ribe in druge morske zadeve, ki bogatijo “Morsko pico” v Lužarjevem lokalu, dobiva Zlatina kuhinja izključno iz morij.
L. M.
Zlata Luzar
KONCERT TOMAŽA RAJTERIČA NA OTOČCU
OTOČEC - V soboto, 2. julija, ob devetih zvečer bo na gradu Otočec mojster Tomaž Rajterič koncertiral na klasični kitari. Ta lepi dogodek bo hkrati uvod v tečaj klasične kitare, ki ga bo vodil prav Rajterič in ki bo na Otočcu v okviru poletnih kulturno-izobraževalnih delavnic potekal od 2. do 9. julija.
RAZISKOVALNI TABOR DRUŽINA MACH
NOVO MESTO - V dijaškem domu poteka od 24. junija do 2. julija interdisciplinarni raziskovalni tabor z delovnim naslovom Družina Mach. Udeleženci tabora so člani Kluba za nadarjene učence Novo mesto, mentorji pa strokovnjaki iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter priznani slovenski lepidopterologi in ornitologi. Družina Mach in vpliv na življenje Dolenjske pred 100 leti proučujeta biološka in etnološka skupina. Arhiv bo preučila skupina zgodovinarjev, Ma-chovo graščino na Velikem Slatniku bo izmerila, izrisala in dokumentirala skupina za arhitekturo. Dnevni ritem življenja in dela tabora ter strokovno delo bodo na filmski trak posneli sami.
Kakšen je videti sneg poleti
Tabor novomeških vrtcev
NOVO MESTO - Novomeška Vzgojno-varstvena organizacija je izvedla na Golniku tabor cicibanov planincev, ki se ga je udeležilo petinosemdeset 6- do 7-letnih otrok, to je četrtina “malošolaijev” iz novomeške WO. Na taboru niso imeli poškodb, kar govori o uspešno organiziranem bivanju otrok dokaj daleč od doma.
Otroci iz Novega mesta so na Gorenjskem precej hodili in na več načinov spoznavali novo pokrajino in njene ljudi. Obiskali so Jezersko, si ogledali nekatere kmetije v okolici Golnika, usnjarsko delavnico, cerkev s freskami in brniško letališče ter od blizu videli izdelavo in uporabo jadralnega padala in v začetku poletja snega v naravi. Na taboru so imeli delovno tudi eno od noči, in sicer so udeleženci opravili nočni pohod z baterijo. Kot se v gorati Gorenjski spodobi, je cicibane planince, ki so prišli z Dolenjske, nekega dne na taboru obiskal alpinist, ki se je otrokom predstavil v popolni alpinistični opremi.
V novomeški WO po uspešno organiziranem taboru pravijo, da bi se radi zahvalili vsem, ki so omogočili bivanje na Golniku, in sicer tovarni zdravil Krka iz Novega mesta, Rdečemu križu, zavarovalnicama Tilia in Triglav, fotokopiiniči Nace, Tiskarni Novo mesto, Gorjancem, Rutku Pršlji ter več kot 40 družbenim in zasebnim trgovinam.
OGLEDALO - Ogledalo v križišču “Ragovske” in “Marjana Kozine” je že malo oluščeno od znotraj. Verjetno se je poškodovalo, ker ga uporabljajo številni vozniki, saj je tu zelo pogost promet. Če bodo novomeški vzdrževalci prometnih znakov strokovno ugotovili, da ogledalo ni poškodovano zaradi gledanja, bodo zrcalo v treh dneh zamenjali.
DIRKE - Novomeški kolesar Gorazd Štangelj na tokratni dirki ni ponovil lanskega uspeha. Za razliko od lani pa se je med ogrevalno vožnjo s kolesom letos zaletel v Lojzko, kije pač prišla na cesto. Še en dokaz, da od znanih Novomeščanov vsaj Lojzka ne manjka na nobenem od pomembnejših dogodkov.
ČAS RAČUNALNIŠTVA - Urbanisti v novomeški občini so včasih pisali uradne zapisnike z roko na računalniški papir in jih ncžigosanc vročali občanom. Govori se, da so takrat s pridom uporabljali ne le računalniški papir, pač pa tudi že računalnike. Ko sojih imeli dalj časa vklopljene, so si na njih namreč pogreli kavo.
ASFALTIRANJE - Na novem trgu so položili asfalt po nekakšnem hladnem postopku, ki je v tem, da so na tla stresli pesek in da se ta pesek raznaša s čevlji povsod tja, kamor človek nadaljuje pot s platoja na Novem trgu. Postopek je zato koristil večstransko, saj so z asfaltom prekrili ne samo zunanje površine na Novem trgu, ampak se asfaltiranje dan za dnem nadaljuje tudi v notranjost pošte, lekarne, parkirne hiše in drugih okoliških stavb.
M*
Ena gospa je rekla, da je slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar prišel na Dolenjsko na poroko avstrijskih grofov in da bo zato verjetno odslej blagovolil prihajati tudi na podgorske birme, če svoje slovenske ovčice ceni tako kot nemške plemenitaše.
PALMA CVETELA PO 47LETIH -Marija Kovačič iz Cegelnice je bila kmalu po vojni na počitnicah v Opatiji in v parku izpulila čisto majhno sadiko palme. Doma jo je vsa leta skrbno negovala in zrasla je skoraj tri metre. Pozimi je vselej poklicala nekaj moških, dt so jo zvlekli v garažo, ki jo je dala sezidali prav za prezimovanje palme. Pravi, da garaža še ni bila dovolj toplu, zato je palmo večkrat pokrila tudi z desetimi plašči, da je ni dobil mraz. Letos ji je ves trud poplačanan. Pognala je nekaj cvetov, če lx?do iz njih nastali šopi banan, pa si še ni upala reči. (Foto: J. P.)
V času od 16. do 23. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Hočevar z Gor. Težke Vode - Karmen, Tatjana Levstik iz Senuš - Katarino, Marija Bele iz Smolenje vasi - Mateja, Mateja Božič iz Gabrja -Katjo, Mojca Novak z Vinice - Blaža, Ivana Kralj iz Velikih Poljan - Petra, Matjana Plantan z Uršnih sel - Mitja, Tatjana Trempus iz Črnomlja -Klemena, Bernarda Fink-Špehar iz Podhoste - Nejo, Martina Lah iz Migolice - Primoža, Jožica Medja iz Gorenje vasi - Petro, Mateja Udovič iz Praproč - Uroša, Martina Pepel iz Žalovič - Bojano, Ljubinka Šaula-Fabjanič z Jesenic - Marka, Marjeta Zupančič z Raven pri Mirni - Nino in Mateja Perko iz Podhoste - dečka .
IZ NOVEGA MESTA: Irena Bevc iz Hladnikove ulice 5 - Ano, Zdenka Grošič iz Ragovske ulice 7 - Karin, Renata Kotar-Jakše z Broda 42 -Medejo, llonka Šarac iz Ulice Slavka Gruma 56 - Aleksandra, Mojca Zoran, Pod Trško goro 28 - Klaro, Marjeta Redek iz Seidlove ulice 32 -Sama in Mojca Tratnik iz Topliške ulice 22 - Urško. *	.	.
Čestitamo!
Črnomaljski drobir
TURIZEM IN BOKS - Eden naših bralcev nas je opozoril, da si nekateri prav čudno predstavljajo turizem. Sam je ne preveč nežne “turistične” prijeme v pravem pomenu besede občutil na lastni koži. Receptor v hotelu Lahinja ga je namreč ročno obdelal s pestmi, namesto da bi ga prijazno sprejel v hotel. Razlogov za takšno “prijaznost” naš bralec sicer ne navaja, zato pa svetuje receptorju, naj se vpiše v boksarski klub, kar bo glede na njegove sposobnosti koristilo tako klubu kot tudi turizmu.
DEŽURNI KRI VCI - Z nasveti ni skoparil tudi delegat črnomaljske skupščine, ki si, potem ko je bilo zasedanje pretekli teden uradno že zaključeno, ni mogel kaj, da ne bi dal novinarjema nasvetov, kako bi morala poročati o rezultatih referenduma o novi lokalni samoupravi. Pred referendumom so vsi zatrjevali, kako bo o vsem odločala volja ljudstva, in ko na koncu ta volja ni bila povsod takšna, kot bi si nekateri želeli, so pač našli dežurne krivce -novinarje.
OBČINE - Druge pa je bolj zanimalo, kako bo po novem s črnomaljsko občino, saj sta bili od predvidenih petih občin izglasovani le dve. “Ko so se ponekod odločali za svojo občino, nas niso nič vprašali in smo se morali strinjati z njihovo voljo. Nas sedaj, ko ne bodo mogli imeti svoje občine, zopet ne bodo nič vprašali in se bodo kar prislinili nazaj? Ali lahko tudi mi kdaj rečemo ne?” sprašujejo tisti, ki so bili, so in bodo vedno zvesti črnomaljski občini.
Sprehod po Metliki
METLIŠKO KOPALIŠČE bo mrtvo tudi v letošnji kopalni sezoni, kajti ljudem se upira, da morajo do Kolpe čez carino. Cesta, s katero bi se temu izognili, ni narejena. Za to bi morala poskrbeti država, toda tej je, tako kaže, samo do pobiranja carinskih dajatev, za krajane, željne kopanja, pa seji fučka. Urejenih ni še kar nekaj reči okrog južne meje, a odgovorni za to se ne bodo vroči napili hladne vode, pa se ni bati, da bi kdo iz Ljubljane hodil te dni po Beli krajini prehlajen ali z angino, morda celo s pljučnico.
TO SOBOTO BO NA GRAJSKEM DVORIŠČU OTVORITEV poletnih kulturnih prireditev, ki bodo ves julij in avgust. 2. julija bo nastopila Mestna godba metliška, otvoritveni govor pa bo imel Branko Matkovič, metliški župan. 23. julija bodo nastopili belokranjski pevski zbori. Kot zanimivost zapišimo, da so se organizatorju prijavili štirje zbori iz črnomaljske občine. Oktet Vitis, Ženski pevski zbor Ivan Navratil in Cerkveni pevski zbor iz Metlike pa trdijo, da se zaradi dopustov ne moreje zbrati in da jih na grajskem dvorišču ne bo.
Z IZGRADNJO SLAČILNIC za potrebe Nogometnega kluba Kolpa iz Podzemlja ni nič. O, pač! Njihov član je posekal nekaj dreves na prostoru, kjer naj bi objekt stal. Občinarji trdijo, da nimajo denarja, nogometaši “grozijo”, da ga bodo zbrali. Po treningih in tekmah pa se igralci veselo tuširajo v garderobah Osnovne šole Podzemelj. Vse kaže, da bo še dolgo dolgo tako.
C Trebanjske iveri )
CVIČEK - Pasja vročina. Manjša družba sedi na vrtu gostilne Grmada. V neposredni soseščini občine. Sicer pa ima občinska upravna zgradba izjemno ugoden strateški položaj. Vsaj kar zadeva bližnje birte. Čez cesto je Špringcrjca oz. pravi Štajerec Marjan Šeligo, nekaj deset metrov leto ali desno, odvisno pač od tega, kako na stvar oz. na zgradbo gledaš, sta Pavlin in Opara. Same znane oštarije s tradicijo. Nekateri si gasijo žejo s cvičkom, drugi prisegajo na pivo. Do tod vse lepo in prav. A prisluhnimo, kako poteka klepet za omizjem pri Grmadi. “Jože, ti pa ne bi smel piti piva, ker si na cvička-riji v Kostanjevici podpisal pristopno listino k društvu ljubiteljev cvička, da boš povsod, kjer imajo cviček, pil prav to kapljico.” In Jože je nakljub opazkam starejšega gospoda spil pivo za mirne živce, prepričan, da ravna prav. Bo svet modrecev ali kar že premore ta cvičkarska druščina, razsodil, ali bi po cvičkarskem kodeksu Jože smel žuliti pivo tam, kjer točijo oz., postrežejo s cvičkom?
CESTA - Odsek ceste pri Mirni, kjer se že lep čas nič ne dogaja, ni v tako obupnem stanju, ker bi lastnika zemlje morebiti nagajala ali postavljala cestarjem nerazumne odškodninske zahteve, kot se sliši in nastaja vtis v javnosti tudi po vse pogostejših odborniških vprašanjih na trebanjski občinski skupščini. Lastnika navajata, da so cestarji vsaj januarja vedeli, kaj zahtevata, in medtem ko so enemu že nakazali 80 odst. odškodnine, sc z drugim gospodom vsaj od marca naprej republiška uprava za ceste sploh ne pogovarja.
Mii 12 NAŠIH OBČIN IKkŠŠ
Kaj je res in kaj zgolj govorice
Črnomaljski delegati so se zavzeli za revizijo poslovanja v zadnjih treh letih v Knjigovodskem centru, ki bo naredila konec ugibanjem, kaj seje v resnici dogajalo v tem podjetju
ČRNOMEIJ - O Knjigovodskem centru je po Črnomlju slišati marsikaj, je zatrdil delegat Iztok Mullcr, zato je na zadnjem zasedanju občinske skupščine predlagal, naj bi opravili v podjetju revizijo poslovanja za zadnja tri leta, ko je bila direktorica Sladičeva. Svoj predlogje utemeljil s tem, da bodo le na ta način lahko dokazali, ali je vse, kar se o tem podjetju govori po mestu, resnica ali gre zgolj za natolcevanja.
Muller je povedal, da nekdaj zaposlene na Knjigovodskem centru - od 1. junija so namreč na Zavodu za zaposlovanje - zatrjujejo, da imajo dokumente o malverzacijah v tem podjetju. “Če v Črnomlju odpirajo tovrstne centre zasebniki, zakaj ne bi bilo dela tudi za Knjigovodski center? Toda danes je jasno, da center ne more več obstajati, ker so stranke odšle v direktoričino zasebno podjetje. Najbrž drži, da podjetje ni sledilo razvoju, toda kaj je direktorica storila, da bi ga posodobila? Nič, prav tako kot se ni potrudila, da bi ga rešila. Ob tem delavke niso imele nikakršnih možnosti, da bi upravljale. Ne iščem zaščite za nikogar, prav tako nikogar ne obtožujem in jasno je tudi, da Knjigovodskega centra ni in ga najbrž nikoli več ne bo. A naj se razčisti, kaj se je v njem dogajalo v zadnjih treh letih!” je dejal Muller.
Silvester Mihelčič, ravnatelj Glas-
MUZAR SE NAPREJ V.D. RAVNATELJA
ČRNOMELJ - Delegati tukajšnje občinske skupščine so dali soglasje k imenovanju Borisa Mužarja za v.d. ravnatelja črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca. Mužar je bil zadnje leto že v.d. ravnatelja te šole, kar bo ostal še do julija prihodnjega leta, saj še nima pet let delovne dobe v pedagoški stroki.
ZAČETEK METLIŠKEGA KULTURNEGA POLETJA
METLIKA - V soboto, 2. julija, se bodo ob 21. uri na grajskem dvorišču pričele prireditve v okviru metliškega kulturnega poletja z naslovom “Pridi zvečer na grad”. Na slavnostni otvoritvi bo govoril predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič, metliška mestna godba na pihala pa bo imela koncert. V torek, 5. julija, bo prav tako ob 21. uri nastop 24-član-skega pevskega zbora “Jadran” iz ameriškega Clevelanda. Nastopajoči bodo pripravili koncert, predstavili pa se bodo tudi s skečem. Vabljeni!
bene šole, ki je bila stranka Knjigovodskega centra, je iz lastnih izkušenj povedal, da se v Knjigovodskem centru zadnje čase ni na področju tržnosti zgodilo prav nič in da bi moralo podjetje umreti že pred štirimi leti. To je bil namreč birokratski aparat, v katerem je bilo preveč zaposlenih, komitenti pa so bili neprestano pod družbenim nadzorom. Po njegovem se je podjetje tržno zlomilo, sesulo samo vase, o tem, daje vse “zafurala” direktorica, pa je dejal, da je stvar okusa. Menil je, da je zadeva padla že tako globoko, da se z njo ne more ukvarjati skupščina, ampak organi pregona.
Z njim se ni strinjala Vika Lozar, saj je prepričana, daje skupščina mesto, kjer se govori o velikih in malih stvareh. V primeru Knjigovodskega centra po njenem nekaj smrdi, zato naj se opravi revizija. Po mnenju Janka Bukovca je to, da si direktor prisvoji
stranke in družbeno lastnino, kraja in zato stvar pregona.
Podpredsednica izvršnega sveta Mojca Stjepanovič je pojasnila, da se je Knjigovodski center leta 1990 preoblikoval v samostojno podjetje, zato se družbenopolitična skupnost ne sme vmešavati v njegovo poslovanje. Sicer pa je bila občinska vlada šele letošnjega aprila neuradno obveščena o problemih v podjetju. Takrat so delavke tudi zatrdile, da imajo dokazila o nepravilnostih in da jih bodo dale v preiskavo. A ko so šle na Zavod za zaposlovanje, seje vse ustavilo. Vendar po besedah Stjepanovičeve Knjigovodski center še vedno obstaja, ker še ni bilo ne postopka za likvidacijo ne stečaja, to pa mora urediti Sladičeva, ki je še vedno direktorica. Povedala je še, daje družbeni pravobranilec pojasnil, da delavke niso predložile dokazov o sumu za nepravilnosti v podjetju, zato tudi ni mogel dati prijave. Vendar je predsednik izvršnega sveta predlagal družbenemu pravobranilcu, da da gradivo o Knjigovodskem centru UJV in s tem so se strinjali tudi delegati.
M. BEZEK-JAKŠE
SPOMINSKA
SLOVESNOST V VINICI
VINICA - V soboto, 2. julija, bo ob 11. uri pri gasilskem domu v Vinici spominska slovesnost ob 75. obletnici viniške republike, 50. obletnici bojev za Bosiljevo in smrti partizanskega pisatelja in pesnika Boga Flandra - Klusovega Jože s predstavitvijo njegove zbirke “V boju za svobodo”. Na slovesnost vabijo odbor ZZB in udeležencev NOB občine Črnomelj, krajevna skupnost in krajevna organizacija zveze borcev Vinica ter skupnost borcev Cankarjeve in 12. brigade NOV Slovenije. Slavnostni govornik bo Igor Bavčar, v kulturnem programu pabodo sodelovali pevski zbor LD iz Črnomlja, folklorna skupina iz Vinice, dramski umetniki in drugi. Vabljeni!
• v
PESMI OB HARMONIKI - Na predvečer dneva državnosti je bil v metliškem Ganglovem razstavišču literarni večer z domačo pesnico Alenko Mežnaršič (prva z desne). Njene pesmi, ki govorijo o otrocih, družini, naravi, domovini, skratka vsem, kar ima pesnica najraje, je prebirala Mojca Molan, na elektronski harmoniki pa jo je spremljal Silvester Mihelčič. (Foto: M.B.-J.)
Pričakovanja so bila večja
Za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v zadnjem času razdelili 48 milijonov tolarjev - Pričakovali večje zaposlovanje
ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je v zadnjih letih razpisal za pospeševanje drobnega gospodarstva štiri natečaje za pridobitev posojil v skupni vrednosti 48 milijonov tolarjev. Denar za posojila je šel bodisi iz
Kritika zakona o črnih gradnjah
Metličani niso naklonjeni zakonu, ki velja za nazaj - Način, da država pride do denarja - Ali poslopja na mejnem prehodu še vedno stojijo na črno?
METLIKA - V metliški občini je v roku prijavilo svoje črne gradnje 68 občanov. Ob obravnavi osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora, ki so ga delegati občinske skupščine na zadnji seji sprejeli kot predlog, seje odprla še vrsta vprašanj pa tudi dvomov o takšnem zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Čeprav so odlok sprejeli, so razpravo zaključili z ugotovitvijo enega od delegatov, da več ko razpravljajo, večje probleme odpirajo-
V metliški občini od prijavljenih gradenj ni posegov v prostor, kijih akt o legalizaciji ne dopušča in bi jih torej morali porušiti: 19 objektov je moč legalizirati pod pogoji sanacije, vse ostale posege v prostor pa občani lahko legalizirajo brez pogojev. Vendar delegati niso bili nic kaj navdušeni nad zakonom, ki velja za nazaj. Občina od tega zakona tako in tako nc bo imela kaj prida koristi, saj bo šel denar v glavnem v republiko, ki je tudi sprejela takšen zakon zalo, da pride
Niso hoteli zaostajati
V Semiču praznovali 100-letnico gasilskega društva -Pohvala za vzorno delo - Priznanja gasilske zveze Sloveniji
SEMIČ - Četrt stoletja po tem, ko je graščak Josip Savinšek ustanovil v Metliki prvo požarno brambo na Slovenskem, sojo novembra leta 1894 ustanovili tudi v Semiču. “Skoro že vsaka večja občina ima požarno društvo in Šemič, ena največjih občin v Beli krajini, naj bi zaostajala?! Nikakor ne!” je na seji osnovalnega odbora prostovoljne požarne brambe v Semiču dejal nadučitelj Matija Bartel.
Ob nedavnem praznovanju 100-let-niee društva je gasilcem dvanajstih društev iz Bele krajine in Dolenjske ter ostalim navzočim, med katerimi sta bila tudi veterana semiških gasil-
* Anton Prah je podelil zaslužnim članom in članicam semiškrga gasilskega društva priznanja Gasilske zveze Slovenije. Zdravko Tomaževič in gasilsko društvo sta dobila odlikovanji za posebne zasluge, Anton Derganc pa odlikovanje I. stopnje. Marjan Tomaževič, Julij Kambič in Blaž Kočevar so dobili odlikovanja 2. stopnje, Rudi Bukovec in Marija Majerle pa odlikovanji 3. stopnje. Rudi Cesar, Jože Grahek in Martin Plut so prejeli plamenice 2. stopnje, Martin Kambič pa plamenico 3. stopnje. V zahvalo za delo v gasilstvu in požarni varnosti je društvu podelil plaketo tudi predsednik Gasilske zveze Črnomelj Niko Novak.
cev Toni Plut in Stanko Malnarič, ki sta med gasilci že več kot 60 let, spregovoril predsednik gasilskega društv a Semič Anton Derganc. Spomnil seje najpomembnejših mejnikov v delu društva. Po dvajsetletnem živahnem delu so med prvo vojno gasilci prenehali z delom. Nadaljevali so šele leta 1919. Prav tako je društvo obmirova-lo med drugo vojno in leta 1945 so gasilski veterani začeli že tretjič postavljati na noge gasilsko društvo. Po letu 1970je začelo društvo načrtno
skrbeti za naraščaj v osnovni šoli.
Ker je bil dom, ki so ga postavili leta 1937, premajhen in zastarel, so leta
do denarja. Delegati so bili celo mnenja, da je kaj slab tisti gospodar, ki doslej ni imel nobene črne gradnje. Predvsem pa bi moral veljati za naprej.
Da pa je zakon nepravičen, so utemeljevali tudi s tem, da bodo eni plačali za svoje urbanistične grehe, drugi pa ne. Vprašanje pa je, če bo moč vse, kar stoji na črno, sploh ugotoviti in popisati. Koliko je sedaj v resnici v občini črnih gradenj in kje stojijo, namreč ne ve nihče. In zakaj so se mnogi odločali za črno gradnjo? Prav zato, ker st) bili postopki za pridobitev potrebne dokumentacije preveč birokratski. Opozorili so tudi, da s tem zakonom in odlokom ne gre za sanacijo degradiranega območja, in če nič drugega, bi se moral imenovati kako drugače.
Tudi predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič se je strinjal, da je nerodno, ker zakon velja za nazaj.
Predsednik skupščine občine Branko
Matkovič pa je še dodal, da je tudi s pravnega vidika sporna veljava zakona za nazaj. Vendar zakona ni sprejela metliška občina, ampak gaje le dolžna uresničevati. Eden od delegatov je predlagal, naj se predlogi in pripombe metliških delegatov pošljejo na pristojno mesto v republiki, da ne bodo ostali zgolj med skupščinskimi zidovi. Odgovor, ki ga je dobil na to pobudo, je lahko le dodatno potrdil, kako prav so imeli metliški delegati, ki se z zakonom ne
* Delegate metliške občinske skupščine je zanimalo, če so zgradbe na mejnem prehodu v Metliki tudi prijavili kot črne gradnje ali so morda že legalizirane. Predsednik izvršnega sveta je povedal, da je mejni prehod v republiški pristojnosti. Res pa je, da zemlje, na kateri stojijo stavbe, doslej država še ni plačala.
strinjajo: v Sloveniji seje namreč na ta zakon zbralo že veliko pripomb in predlogov, tako da je vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, bi Metličani s svojimi pobudami prišli na vrsto za obravnavo.
M. BEZEK-JAKŠE
občinskega proračuna ali pa sta pomagali črnomaljska enota Dolenjske banke ali Ljudska banka Celje.
Posojila je dobilo 31 podjetij in 16 samostojnih podjetnikov oz. obrtnikov. Največ posojil, kar 33,1 milijona tolarjev, je bilo namenjenih za proizvodno dejavnost, 7,8 milijona tolarjev za storitveno dejavnost, 3,9 milijona tolarjev za gostinstvo in turizem ter 3,2 milijona tolarjev za trgovino. Po poročilih, ki sta jih pripravili obe banki, je moč ugotoviti, da le v dveh primerih ni šlo za povsem namensko porabo kreditov, m sicer v podjetju Vako, d.o.o., ki je dobilo kredit za rekonstrukcijo proizvodnega obrata v Semiču, do katere pa ni prišlo in je bilo posojilo porabljeno za adaptacijo blagovnice v Ljubljani. Podjetje Dia, d.o.o., pa je dobilo posojilo za adaptacijo objekta v poslovni coni Majer, a ga je porabilo za naložbo v lokal za hitro pripravo hrane.
Sicer pa so posojilojemalci doslej v glavnem že adaptirali poslovne prostore in nabavili opremo. V podjetjih, ki so dobila posojila, je sedaj okrog 250 zaposlenih. Natančno število je težko ugotoviti, ker gre za zelo veliko fluktuacijo ali za zaposlovanje za določen čas s krajšimi prekinitvami. Res je, da število zaposlenih v črnomaljski občini zastaja ali včasih celo upada, kar je tudi zasluga teh podjetij. A kljub vsemu so v občini pričakovali, da bo zaposlovanje v teh podjetjih večje. Izvršni svet vidi poglavitne vzroke za manjše zaposlovanje v visoki ceni delovne sile pa tudi v tem, da morajo podjetja dolgo čakati na plačilo za opravljeno delo, medtem ko na trgu pri prodaji storitev ali izdelkov še vedno vlada velika nestabilnost. Res pa je, da se tudi prepočasi prilagajajo ponudbi in povpraševanju.
M.B.-J.
Predsednik gasilskega društva Semič Anton Derganc je ob jubileju društva opozoril na še vedno premajhno požarno varnost.
1987 začeli z gradnjo novega in se, predvsem po zaslugi Marjana To-maževiča, še isto leto preselili vanj. Danes je semiško gasilsko društvo s sodobno opremo sposobno hitro ukrepati ob požarih. Vendar je bilo po Dergančevin besedah v zadnjih letih takšnih “druženj” preveč, kar po dvanajst na leto.
Predsednik gasilske zveze Črnomelj Niko Novak je pohvalil jubilante, ker delajo vzorno tudi sedaj, ko je gasilstvo v krizi, saj država daje premalo denarja za normalno delo društev, medtem ko zagnanost ljudi za tovrstno delo upada. Predstavnik gasilske zveze Slovenije Anton Prah pa je poudaril, da so s sistemskimi spremembami tudi gasilci dobili mesto, ki jim
M. BEZEK-JAKŠE
Avtocestni tolar ne sme usahniti
Dr. Dušan Plut ob trebanjskem prazniku pozval k ustanovitvi dolenjsko-posavsko-belokra-jinskega lobija - Moči strniti za infrastrukturo - Prenovljena knjižnica - Baragov dan
TREBNJE, DOBRNIČ - S prihodom muzejskega vlaka na trebanjsko železniško postajo so prejšnji petek Trebanjci počastili 100 let dolenjske železnice. Z vlakom so se iz Ljubljane na prireditve Iz trebanjskega koša pripeljali tudi številni rojaki. Bili so navdušeni nad počutjem med vožnjo, postregli so jim z domačimi dobrotami in cvičkom, nekateri so celo zaplesali.
Goste muzejskega vlaka je pričakal občinski pihalni orkester, med gosti pa je bil tudi generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar, kije s predsednikom sveta KS Trebnje Cirilom Pungartnikom podpisal listino o patronatu SŽ in KS Trebnje nad muzejsko lokomotivo na tukajšnji železniški postni.
Praznovanju Trebanjcev se je pridružil dr. Dušan Plut. Dejal je, daje bolj vesel dobrih novic, na primer o zmanjšanju brezposelnosti v trebanjski občini, in izrazil prepričanje, da bi bilo bolje, če bi se bolj posvetili infrastrukturi in spodbudi podjetništva. V tem bi po njegovem bolje uspeli, če se ne bi izčrpavali v raznih aferah, tudi stanovanjski. Dr. Plut seje zavzel za ustanovitev dolenjsko-posavsko-belokrajinskega lobija, da bi bili prodornejši pri gradnji avtocest v tem prostoru. “Ne smemo dovoliti, da bi za nas usahnil avtocestni tolar,” je poudaril.
Osrednja pridobitev ob letošnjem krajevnem prazniku je bila sobotna otvoritev prenovljene občinske matične knjižnice Pavla Golie. Župan Ciril Pungartnik se je zahvalil Francetu Režunu za dolgoletno vodenje knjižnice, za prenovo knjižnice, ki sta jo navkljub blokadi proračuna pogumno podprla trebanjski izvršni svet in ministrstvo za kulturo, predvsem
pa odločni direktorici Centra za kulturo in izobraževanje Darinki Tom-plak. Zalem je Vincenc Rajšp iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU podrobno predstavil novo knjigo, pravzaprav vzorčni zvezek Slovensko ozemlje, ki so ga izdali skupaj z Arhivom Slovenije, narejen pa je bil za časa habsburške monarhije za morebitne vojaške potrebe.
V nedeljo je bil v Dobrniču Baragov dan. V cerkvi sv. Jurija, kjer je bil krščen znani jezikoslovec in misijonar Friderik Baraga, za čigar beatifikacijo tečejo dolgotrajni cerkveni postopki, je maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pred cerkvijo je bila akademija s predstavitvijo Baragovega življenja in njegovih uslišanj. Govorili so tudi dr. Šuštar in dr. Peter Vencelj ter predsednik Baragovega odbora Zdravko Reven. Sodelovala sta vokalna skupina oz. zbor dobrniške župnije in folklorna skupina KUD France Marolt.	P. PERC
%.
mm
PRIZNANJA - Po slavnostni skupščini KS Trebnje ob njenem krajevnem prazniku so na predvečer dneva državnosti v mestnem parku prvič podelili priznanja KS. Prejeli so jih Zvonka Falk-ner, Ivan Višček, Rezka Majer, Občinski pihalni orkester in Marija Ljubič (na posnetku ji priznanje izroča predsednik skupščine KS Milan Rman, ki je bil slavnostni govornik). V kulturnem sporedu so nastopili Trebanjski oktet, igralka Iva Zupančič in folklorna skupina “Ivan Navratil” iz Metlike. Planinci pa so ob novi koči na Vrhtreb-njem v počastitev praznika zakurili kres. (Foto: P. P)
KMM IZ NAŠIH OSČIM M**
Za občinske seje ni zanimanja
Veliko jeze ob dohodnini
Nekateri morajo doplačati kar za mesečno plačo ali vsaj pol plače, da so ob denar za dopust ali zobe
Najbolj so razočarani tisti, ki so dobivali le po kakih 20.000 tolarjev mesečne plače in jim zato sploh niso nič odbijali na račun dajatev, a bodo morali torej plačati z oz. na plačo največ.
Kdo je zakrivil, da prihajajo zdaj take položnice? Verjetno tisti odgovorni v podjetjih, ki niso obračunavali dovolj dohodnine že med letom, pa tudi tisti, ki so tolmačili oz. trdili, da se štipendije ne štejejo v dohodnino in da so zato za študente olajšave.
Razburjenje med ljudmi, ki morajo doplačevati, je kar precejšnje. Nekateri že pojejo tisto, partizansko: “Odžuljev se naših pijavke redijo". Drugi pa se trkajo po glavi, ker so volili sedanje poslance oz. oblast, ki znajo poskrbeti le zase in krepko obirajo ljudi. Spominjajo se “zlatih časov" izpred komaj nekaj let, ko ni bilo dohodnine, in tudi že namigujejo, komu bodo na naslednjih volitvah dali glasove.
J. PRIMC
KOČEVJE - Te dni dobivajo v Kočevju odločbe o plačilu ali vračanju dohodnine. Tistih o vračanju je malo ali pa dobitniki molče. Veliko pa je negodovanja med tistimi, ki morajo doplačati kar velike vsote, tudi prek 30 ali 50 tisoč tolarjev.
Najbolj so razočarani tisti, ki so verjeli, da se štipendija ne šteje v dohodnino, in so računali na olajšave za otroke štipendiste. Te olajšave so jim poračunali med letom že v službi in so zato dobivali višje plače. Zdaj pa se je izkazalo, da teh olajšev v resnici ni oz. so le za tiste, ki so dobivali pod 90.000 tolarjev letne štipendije oz. zaslužka prek študentskega servisa. Nekateri izmed teh so si že vnaprej izračunali, da bodo morali doplačati le še kakšnega tisočaka dohodnine oz. da bodo dobili celo kaj povrnjenega. Prispele odločbe pa so jih popolnoma dotolkle. Ugotovili so namreč, da bodo morali tisto, kar so privarčevali za letni dopust, za popravilo zob ali še za kaj drugega, zdaj dati davkariji.
Nesklepčni seji občinskih skupščin Kočevje in Ribnica - V Ribnici je proračun “pod streho”, v Kočevju pa še ne - Črne gradnje, preoblikovanje javnih podjetij...
KOČEVJE, RIBNICA - Za 21. junija zvečer je bila sklicana seja občinske skupščine Kočevje, ki pa je ni bilo, ker je prišlo le 28 delegatov, moralo pa bi jih najmanj 38 (od skupno 75). Podobno seje zgodilo kasneje v Ribnici, kjer je prišlo na sejo le 17 delegatov, za sklepčnost pa je bilo potrebnih najmanj 32. V obeh primerih so opozorili na neudeležbo delegatov zbora združenega dela (v Ribnici sta prišla na sejo le dva delegata tega zbora), saj je precej podjetij propadlo ali so v stečajnem oz. likvidacijskem postopku, in tako mnogi delegati tega zbora menijo, da nimajo več koga zastopati.
V kočevski občini je posebno kritičen položaj, ker zaradi nesklepčnosti in drugih vzrokov še vedno ni sprejet občinski proračun za letos, čeprav mineva že polovica leta. To pa bolj ali manj moti delo občinskih organov, javnih zavodov in podjetij. Po predpisih bi moral biti proračun sprejet že pred koncem minulega leta. “Če pa proračun občine ni sprejet v 60 dneh po sprejemu proračuna Republike Slovenije, lahko vlada RS do sprejetja občinskega proračuna imenuje začasnega upravitelja občinskega proračuna.” To pomeni, da bi kočevska občina morala že imeti nekakšnega prisilnega upravitelja. Za zdaj ga še nima, kaže pa, da se bo to v kratkem zgodilo.
EKOLOŠKI MARATON
FARA, OSILNICA, BILPA - 2. julija bo ekološki maratonski spust kajakašev, kanuistov in raftingov po Kolpi od Osilnice do Bilpe, ki ga organizira Turistično-športno društvo Kostel kot svojo akcijo za dan okolja (5. junij). Akcija bo torej opravljena z zamudo, vzrok za to pa je, da je bi la Kolpa doslej hladna, udeleženci maratona pa morajo včasih stopiti tudi v vodo, saj na tem maratonu čistijo Kolpo in bregove raznih odpadkov. Zbor udeležencev maratona bo ob 9. uri pri trgovini Ofak v Potoku (Fara). Vabljeni ljubitelji Kolpe, narave in čistih voda, tudi zeleni in nekdanji zeleni, tudi ljubitelji “Koupe” in strokovnjaki zanjo.
Cepili romske pse
Cepili 40 romskih psov, 20 so jih dali Romi sami pobiti
KOČEVJE - S cepljenjem romskih psov v minulih letih v kočevski občini ni bilo posebnega uspeha. Pred kratkim pa so z odločilno pomočjo Roma Borisa Zupanca (znanega tudi kot odkupovalca starih oz. dotrajanih avtomobilov) akcijo le uspešno izvedli. V petih romskih naseljih so Romi pripeljali na cepljenje nad 40 psov in se tudi sami odločili za poboj okoli 20 psov. Tako je bila ta akcija letos pri Romih izvedena celo bolj uspešno kot pri ostalem prebivalstvu, čeprav je kočevska občina razglašena za okuženo s steklino in na njenem območju odkrijejo največ steklih lisic v vsej državi.
Roini so se z veterinarskim inšpektorjem dogovorili, da bo približno enkrat na mesec tudi pri njih opravljena kontrola, če so psi privezani. Za Rome pa bodo pripravili tudi predavanja o steklini.
Ob akciji so tudi inšpektorji in drugi pridobili nekaj koristnih izkušenj. Predvsem so spoznali, da je treba z Romi sodelovati na enakopravni osnovi. S silo, kot sojo uporabljali prej in jo ponekod po Sloveniji tudi še zdaj, se ne da izpeljati nič. Potrebna je dobra volja na obeh straneh in pri tem je izredno zaslužen prav Boris Zupanc.
BANKA PO NOVEM
KOČEVJE - Tudi v Ljubljanski banki bodo s L julijem uvedli enoizmenski deljeni delovni čas. Za stranke bodo poslovali vsak dan od 8. ure do 11.30 in od 14. ure do 16.30, ob sredah pa popoldan od 14. do 18. ure. Ob sobotah bo banka zaprta. Takrat naj bi stranke poslovale s čeki in plačilno kartico, denar pa dvigale na bankomatu, ki posluje 24 ur na dan (če se kaj ne “zalomi”).
PRENOVLJENA POŠTA
RIBNICA - Ribniško pošto so zunaj in znotraj temeljito prenovili. Dela so trajala od 3. maja do 13. junija. Prostori so zdaj svetlejši, vsa oprema je nova pri šalterjihje nekaj več prostora, dobili so klimatske naprave, skratka; zdaj je udobneje. Vse to je veljalo 12,6 milijona tolarjev.
Veliki proti, mali pa za
Rezultati glasovanja na referendumu za ustanovitev občine
RIBNICA - Za zadnjo, nesklepčno, sejo občinske skupščine Ribnica je bilo pripravljeno tudi poročilo o rezultatih glasovanja na referendumu za ustanovitev občin. Po njem povzemamo:
V vsej občini je bilo enajst volišč, glasovali pa so o ustanovitvi občin Ribnica in Sodražica. Zanimivo je, da je bila na volišču v KS Ribnica, ki šteje največ volilcev, skoraj enako število ljudi (okoli 40 odst.) za ali proti predlogu. V ostalih KS, ki so glasovale za občino Ribnica, je bila večina glasov za to občino. Poleg v sami KS Ribnica je bilo pod polovico glasovalcev za to občino še v KS Draga v kočevski občini. Za občino Sodražica pa je glasovalo na volišču v Sodražici le 29,1 odst. za samostojno občino. Proti je bilo 66,9 odst. glasov.
Iz teh rezultatov se da sklepati, da bi se Ribnica rada znebila manjših in manj razvitih območij, medtem koso
Tržnica še ni zaživela, cveti pa prodaja na domu
Krošnjarje so pregnali - Vsakomur ni varno odpirati
SEVNICA - Lokacija nove sevniš-ke tržnice med hotelom Ajdovec, železniško in avtobusno postajo je primerna, saj je v najožjem mestnem središču, a se Sevničam nanjo še niso privadili. Ni pa več krošnjarjev in trgovčičev, ki so poprej, ko še ni bilo tržnice, ponujali razno blago in kramo na nedovoljenih krajih, in sicer kar iz avtomobilov ali na premičnih stojnicah.
Sanitarna in tržna inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Krško sta nekaj takih prodajalcev že mandatno kaznovali, na tržnici pa tržnima inšpektoricama Erni Simončič in Sonji Cvelbar ter sanitarnima inšpektoricama Žaliki Avsec in Edi Sotošek ni bilo treba ukrepati. So pa inšpektorice ugotovile, da domači branjevki nista vedeli, kako in kje pridobiti dovoljenje za prodajo, ter da bi morali Sevničani še kaj postoriti za dokončno komunalno, a tudi hi-giensko-sanitarno ureditev. Sevniš-kemu izvršnemu svetu so inšpektorice predlagale, naj določi upravljal-ca in izdela odlok o tržnem redu, v katerem bodo opredeljeni pogoji za varno, zdravo in kakovostno prodajo živil in predmetov splošne rabe.
Sevniški trgovci se sicer še vedno jezijo na tiste, ki prodajajo blago na
manjši odločno za večjo občino, v kateri se očitno počutijo bolj varne. Menijo tudi, da bodo v večji občini lažje napredovali, da bodo uspešneje reševali svoje težave in uresničevali želje in potrebe. Hkrati pa ribniški rezultati zastavljajo vprašanje, kaj smo s tem referendumom sploh dosegli. Pomeni tak izid, da bo ostala še naprej velika občina Ribnica? Se bo izcimilo iz vsega tega še kaj drugega? Seveda je glavna pripomba, da je bil referendum slabo pripravljen, ker odgovorni državni organi niso dali odgovora na glavna vprašanja (pristojnosti, financiranje itd. samostojnih občin). Ob tem se zastavlja vprašanje, če ni bil denar za izvedbo referenduma nekoristno porabljen.
J. PRIMC
NISO KRIVI
KOČEVSKA REKA - Znano je, da je med vojsko in policijo precej "nerešenih zadev”, če tiste zadeve (Smolnikar itd.) precej milostno označimo. Ko smo po padcu helikopterja pri Kočevski Reki vprašali policiste, kaj vedo o tem, smo dobili odgovor, da nič, ker res “niso imeli nič zra ven p.c
Razen proračuna pa se je nabrala za obravnavo in odločanje že vrsta zadev s prejšnjih nedokončanih ali nesklepčnih sej. Mnoge zadevajo občane in njihov žep ali imetje, saj je na lastninskem področju pri današnjih stečajnih in “lastninjenjih” veliko neurejenega.
V Ribnici so občinski proračun sprejeli, čeprav ni šlo vse gladko. Predsednik občinske skupščine France Mihelič pravi, da je bolje imeti proračun, s katerim niso vsi zadovoljni, kot poslovati brez proračuna. Za nesklepčnost krivi predvsem podaljšanje mandata skupščinam in zato utrujenosti delegatov. Za to sejo seje opravičilo kar precej delegatov, ki so
Potoške vesti
•	Tv pretvornik, ki je bil postavljen v začetku tega leta za vas Mali Log, za kar je bilo potrebno kar nekaj naporov in iznajdljivosti, pravijo, ne dela dobro. Pričakujejo strokovno ekipo televizije, da bo napako odpravila.
•	Lani je nekdo odlomil zvezdo na spomeniku potoškim učiteljem, ki so bili kol talci ustreljeni 1942. leta pri Mrtalozu. Lastnik parcele, na kateri stoji spomenik, je namestil novo, a je v teh dneh spet izginila. Ali gre za zbiratelja?
•	Vaška pota, asfaltirana z denarjem iz samoprispevka, pokajo pod težo tovornjakov, ki ne upoštevajo, da gre le za nekaj centimetrov debelo plast asfalta, znakov, ki bi na to opozarjali, pa ni. Kdo bo obnavljal uničeni asfalt, je težko reči, samoprispevka ni več, vaški gozdovi, na katere računajo vaške skupnosti, pa še vedno niso vrnjeni.
•	Vaščani in gasilci GD Mali Log delajo večji lesen nadstrešek nad pred nekaj leti zgrajenim domom. V kletnih prostorih je namreč zbiralnica in hladilnica mleka, pa bo nadstrešek rabil čakajočim za oddajo mleka, še bolj pa raznim prireditvam. Dela so prostovoljna, odziv, pravijo, pa izredno slab.
•	Zvedelo seje, da bosta potoški rojak astronavt dr. Ronald Sega in njegova žena Bonni prihodnji mesec na povabilo vlade obiskala Slovenijo. Njegov oče, ki se je te dni mudil v Loškem potoku, pa je že odpotoval v Ameriko.
A. K.
sicer redno prihajali na seje, in že iz tega se je dalo sklepati, da seja ne bo sklepčna; zato so že pred sejo na seji predsedstva sklenili, da bo naslednja seja v približno tednu dni. Na dnevnem redu so med drugim nekatere nujne zadeve, kot na primer: odločanje o črnih gradnjah (ta točka je bila tudi na dnevnem redu kočevske seje), sprejem zaključnega računa občinskega proračuna za lani, preoblikovanje javnih podjetij (Komunala, Hydrovod), odstrel divjadi itd.
J. PRIMC
SREČANJE KATOLIŠKIH PEDAGOGOV
NOVA ŠTIFTA - Društvo katoliških pedagogov Kočevje-Ribnica organizira ob zaključku šolskega leta srečanje, ki bo v soboto, 2. julija, ob 16. uri pri Novi Štifti. Začeli ga bomo s sveto mašo, ki jo bosta vodila kočevski in ribniški župnik, nadaljevali pa pod lipo, okrog kamnite mize, na katero bomo naložili dobrote, ki jih bomo prinesli udeleženci s seboj.
Upravni odbor
LETOS 180 MILIJONOV ZA CESTO
STARI TRG OB KOLPI - Informacija, daje za letos namenjena orientacijska vrednost za rekonstrukcijo ceste Stari trg ob Kolpi-Vinica znesek 180,000.000 tolarjev, je prebivalce te okolice razveselila. Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi menijo, da so glede cestnih povezav zapostavljeni, saj še vedno ni obnovljena cesta med naseljema Brezovica in Knežja Lipa v smeri Kočevja. V zelo slabem stanju je cesta proti Sinjemu Vrhu in Vinici. Zagotovilo, da je Republiška uprava za ceste namenila navedeni znesek, jim daje upanje, da bo v nekaj letih tudi ta cesta v celoti obnovljena.
V. D.
ZA DAN DRŽAVNOSTI
RIBNICA - V ribniški občini je nekaj manjših prireditev počastilo letošnji praznik državnosti. V OŠ Ribnica so praznovanje združili z zaključkom šolskega leta in pred Mik-lovo hišo je ribniška pihalna godba pripravila enourni koncert, katerega si je ogledalo nekaj sto občanov. Planinsko društvo Ribnica je ob prvi obletnici nove planinske koče pri sv. Ani pripravilo kres, prav tako so kresovanje pripravili pri Sv. Gregorju.
Boj za demografski tolar jenjuje
Scvniška občina pričakuje 23,6 miljona tolarjev za sofinanciranje gospodarske infrastrukture iz natečaja za demografsko ogrožene - IS vztraja pri sprejetem programu naložb
SEVNICA - Do ponedeljka, 27. junija, to je do roka za oddajo zahtevkov za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, je sevniški izvršni svet prijavil Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pet naložb za rekonstrukcijo lokalnih cest in za nujne preplastitve. Za sofinanciranje gospodarske infrastrukture naj hi občina na natečaju dobila 23,6 milijona tolarjev, medtem ko po podatkih občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora znaša skupna investicijska vrednost kur 78,667.000 tolarjev.
ni, ljudjem se p; jih prijavljali. Toda na vse številnejše neznane obiskovalce na domovih opozaija tudi policija, kajti med tako imenovani trgovci se skriva kar nekaj takih, ki prihajajo bolj na oglede stanovanj, da bi že takoj “stopili v akcijo” in ob nepazljivosti stanovalcev zmaknili kakšno dragocenost, ali pa da bi “pripravili teren” za poznejše podvige. Skratka, previdnost v prihajajočih dopustniških dneh.
P. P.
Sevniška vlada je na zadnji seji potrdila rekonstrukcije lokalnih cest Breg - Okroglice (2.130 metrov, potrebna sredstva po planu 5,3 milijona), Šentjanž - Cirnik (1.320 m, 8,6 milijona), Poklek (860 m, 9,5 milijona), Boštanj - Gramat (329 m, 5 milijonov) in nujne preplastitve lokalnih cest v krajevnih skupnostih Studenec, Krmelj, Šentjanž in Sevnica v dolžini 3.900 metrov in v vrednosti 9 milijonov tolarjev, ta program pa je že poprej sprejela tudi sevniška občinska skupščina. Zatorej izvršni svet ni mogel ob ponovni obravnavi programa mimo stališč skupščine navkljub nekaterim utemeljenim zahtevkom.
To velja zlasti za 2.200 metrov ne-kategorizirane ceste Marof - Vranje - Podvrh, za posodobitev te bi potrebovali vsaj 7,5 milijona tolarjev, med lokalne ceste pa bi jo lahko razvrstili po več merilih. Gre namreč za povezovanje več cest oz. naselij in krajevnih skupnosti, predvsem pa ima ta cesta velik turistični pomen za občino, ker vodi do kulturnozgodovinskega spomenika L kategorije, to je do poznokrščanske naselbine Ajdovski gradeč. Po dosedanjih razgovorih o posodobitvi te ceste, ki pelje
tudi v vinorodne kraje, naj bi večino denarja za posodobitev in asfaltiranje 1.200 metrov ceste do vasi Vranje in za razširitev ter utrditev makadama do Podvrha prispevali Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, 10 gospodinjstev v Vranju, KS Zabukovje in občinski proračun.
Po besedah Brede Markošek z občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora so se za soudeležbo pri financiranju preplastitve lokalne ceste Rovišče - Hudo Brezje odjočili tudi krajani naselja Rovišče. Že so začeli zbirati po 500 mark v tolarski vrednosti na gospodinjstvo in naj bi zbrali skoraj polovico predračunske vrednosti naložbe. Posodobitev regionalne ceste v Im-poljskem grabnu se vleče in vse bolj obremenjuje obvozno lokalno cesto čez Studenec, zato so sevniški Občinarji že zahtevali od republiške uprave za ceste soudeležbo pri stroških preplastitve te ceste.
Kot je povedala članica izvršnega sveta Danica Pohar, pa se spet pojavlja KS Boštanj z zahtevkom za posodobitev ceste Grahovica - Jablanica, PTT podjetje pa pričakuje podporo občine oz. demografskega tolarja
tudi pri širitvi telefonskega omrežja. Glede na to, da je potrebno zagotoviti za naložbe na demografsko ogroženih območjih še 70 odst. lastnih virov, prehudega boja za tistih morebitnih 30 odst. iz Ljubljane le ni pričakovati,	p p
OSEMENJEVANJE SEVNIŠKIH KRAV MANJ UČINKOVITO
SEVNICA - Direktorica sevniške M-Kmečke zadruge Andreja Jamšek je na zadnji seji sevniškega izvršnega sveta ob obravnavi poročila o delu Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda (DVPZ) Novo mesto za leto 1993 vprašala, zakaj je indeks porabe semena za Sevnico večji kot 3, zakaj ni na razpolago več semena, kakršnega bi si želeli kmetje. Ti bi radi več genetskega materiala za pitanje. In naposled je Jamškovo, tudi članico sevniške vlade, zanimalo, zakaj v sevniški občini ni bilo nobenih akcij zoper mastitis, čeprav so za to prispevali denar celo iz občinske blagajne. Direktor DVPZ dr. Hinko Rihtar, je povedal, da so lani zabeležili sicer manjši padec osemenitev (na 24.503) na območju celotnega zavo-da, v Sevnici na 2.239 osemenitev (za 67 manj), da pa je to v mejah normale. Rejcem v Posavju zagotavljajo soliden izbor semena bikov, tudi na-jbolj kakovostnega, elitnega iz uvoza, iz Osemenjevalnega centra Ptuj, le naročiti gaje treba pravočasno.
Drobne iz Kočevja)
OKRADLI CIGANE - Tudi to se zgodi. Minuli teden so Romi, delavci Komunale, ki lepo čistijo Kočevje, zaman spraševali otroke v Šeškovi ulici, kdo jim je odnbsel 20-litrsko kanto za smeti, ki sojo pustili nekje v tej ulici. Romi za zmikavti kante še vedno poizvedujejo.
NESREČE Z ŽIVALMI - Te dni je vedno več mrtvih golobov po Kočevju, na magistralni cesti izven mesta pa je veliko povoženih ježev. Golobov je v mestu že preveč, torej zaradi trkov z avtomobili ne bodo izumrli. Seveda pa prihaja tudi do trčenj avtomobilov z drugimi živalmi, na primer jazbecem, medtem ko je trčenj s srnadjo in medvedi v zadnjem obdobju manj.
PRAZNA STANOVANJA - Več novih stanovanj na Trgu Zbora odposlancev je še vedno praznih. Eden izmed vzrokov je tudi, da še vedno niso sprejeti nekateri občinski stanovanjski predpisi, in to tudi zaradi nesklepčnih občinskih sej in drugih vzrokov.
HOTEL PRENAVLJAJO - Kočevski Hotel Pugled temeljito prenavljajo. Delajo pospešeno, da bi ujeli začetek turistične sezone. Očitno jim to v celoti ne bo uspelo, os- , taja pa upanje, da bo sredi julija hotel le nared za sprejem gostov. Kočevje je izgubilo tudi nekdanjo kavarno in je tako pred sezono turistično obglavljeno. Bo pa po preureditvi I bolje.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Je res prišlo do združitev strank LDSinZLDS?
-	Res. Po zadnji nesklepčni seji ob-
činske skupščine so se delegati obeh strank prvič v zgodovini združili za isto mizo, in sicer v Gostišču Janez.	)
(Ribniški zobotrebci
V___________________________J
SPET KOZOLČKI - Dolcnje-vaško polje je spet polno zložljivih kozolčkov, na katerih kmetje suše travo. Te dni, po deževju in ponovnem lepem vremenu, pa so nekateri kozolčki že prazni, ker so kmetje seno z njih zvozili domov. Ti kozolčki so tudi posebna zanimivost v ribniški občini.
DVORANA ŠE NI UREJENA -Poročali smo, da je bilo sprejetih že i več sklepov o ureditvi dvorane v cen-	j
tru Ideal (nekdanjem domu JLA), da bi bil tu spet kino in razne kulturne pa tudi druge prireditve. Kljub j vsem sklepom pa z urejanjem dvorane še vedno niso začeli.
KRES DRŽAVNOSTI - Za dan državnosti, 25. junij, so tudi po rib- l niški občini goreli kresovi. Eden je bil tudi pri Sv. Ani v ribniški Mali gori.
MLADI PLANINCI - Pri ribniški osnovni šoli deluje tudi planinski krožek, v katerega se je prijavilo 100 šolarjev, redno ga je obiskovalo 50 do 60; zaključnega izleta (Slap Saviee-Komna-Triglavska jezera-Stara Fužina) pa se je udeležilo 30 mladih planincev in še 12 odraslih. Mladi planinci so imeli že med šolskim letom več pohodov po domači občini, v sosednji kočevski občini (Mestni vrh, Ledena jama, Fridrih-štajn, Koče) in drugod.
^Sevniški paberki)
STREHA - Ena lepših streh starega mestnega jedra pri Gradišar-jevih je krita z bobrovci in je s tremi novimi “kukrli” dobivala končno podobo ravno v času prireditev Sevniškega poletja oz. na dan državnosti. , To je nekatere zelo motilo, češ da gre f “pri poslančevih” (dr. Cveto Gradi-šar je bil namreč tudi poslanec prvega slovenskega parlamenta, izvoljenega na prvih demokratičnih volitvah), za omalovaževanje, če že ne kar skrunitev najpomembnejšega praznika mlade države. Pri Gradi-šarjevih so se oglasili celo policisti. Je šlo to obnavljanje stare hiše, ki bo nedvomno polepšala Glavni trg, komu tako v nos, da je Gradišarjeve zatožil policiji? Nekdanja oblast seje spotikala ob tiste, ki so si drznili kaj takega delati okoli 1. maja, toda...
POLICIJA - Sevniška policija seje izkazala ob nenavadni poroki Podlc-snikovih za zelo tolerantno. Kolone osebnih avtomobilov, ki je pred polnočjo s hupanjem dvignila pokonci marsikaterega Sevničana, ni kaznovala zaradi morebitne kalitve javnega reda in miru. Pristala je na sodelovanje s podjetniki na polnočni ravni na osnovi športnega vedenja vesele druščine. Menda je komandir sevniške policije navdušen športnik.
PLAČE - Marsikdo zavida zaposlenim v Komunali, češ da si delijo lepe plače. Zdaj se zgodba s plačami ponavlja v sevniški lekarni, le da na mnogo “višji ravni”, po izobrazbi in višini plač. Na zadnji seji sevniške vlade so menili, da bi za tak denar, dvakrat večji, kot ga dobijo v kuvertah v zdravstvenem domu, zaposleni v lekarni lahko ohranili nedavno ukinjeno dežurstvo. Obljuba, da bo dežurna lekarna v Krškem reševala j ukinjeno dežurstvo, namreč ne drži.
' Krške novice ]
JAMARJI - V Kostanjevico na Krki bodo konec tega tedna prišli slovenski jamarji in tu opravili svoje srečanje. Prav koristno je, da je pot do Kostanjeviške jame dobro in zelo vidno označena. Ce za to ne bi pravočasno poskrbeli, bi lahko prišlo do usodnih zmot. Lahko bi se zgodilo, da bi kak jamar zašel. (Veste, kako je nerodno, ko prideš v tuji kraj!) Ker predpostavljamo, da jamarje pač zanimajo jame, bi lahko kdo zavil v prvo, ki bi jo srečal, ne da bi se zavedal smrtne nevarnosti. Ko bi plezal iz nje, bi ga lahko povozil avto. Takrat bi bilo prepozno za ugotovitev, daje to le jama na cesti in da sicer je kostanjeviška, ni pa Kostanjeviška.
SLAB GI AS - Nekatera zasebna podjetji v Posavju, ki pridejo v spor z delavci, se kar v pisarni sindikata odločijo za sporazumno poravnavo, samo da bi si očuvala svoje dobro ime. Drugi so na tako slabem glasu, da jim dobrega imena ni mar. Od sebe ne dajo nobenega denarja (za delavce) in se pri tem smejejo sklicevanju na zakone.
NOVA LINIJA - Slišati je, da je med brezobzirnimi grešniki tudi SOP Novoline iz Krškega, ki 130 delavcev že lep čas zaposluje samo za določen čas. Delavci se tako zelo bojijo, da bodo izgubili delo, da se še štrajkati ne upajo. Izvedeli smo, da so v začetku tedna spet sramežjivo prekinili delo, ker ne dobijo plač. Njihovo delo pa na vsaka dva meseca prekine tudi podjetje samo. Menda je to danes recept za uspešnost. Po Krškem napovedujejo že drugi stečaj tega podjetja. Bo potem spet prišlo novo podjetje in “zaposlilo” nekaj ljudi, ki bodo morali, kot je v Posavju že kar navada, podpisati, da se ne bodo združevali v sindikate?
Novo v Brežicah j
V_________________________y
PRIROČNO - Od preteklega petka naprej bodo lahko vsi gostje Term Čatež zapravili več, kot so nameravali, in celo več, kot so imeli s seboj. S to sladko možnostjo jih je velikodušno obdarila SKB banka, ki je prav v centru posavskega turističnega vrveža postavila in predala namenu bankomat. Prednost tega avtomata je med drugim tudi v tem, da ti da denar, pa se zato ni treba odpraviti v banko in se oblačiti. Dovoljeno je poslovanje v kopalkah, da ne rečemo zgoraj brez. Tistim, ki so čisto brez vsega, žal bankomat ne bo pomagal.
ZA SVOJE - Agraria, trgovina in proizvodnja je samo eno izmed kmetijskih podjetij, ki morajo državi plačevati dajatev brez logike. Izit no v državni Žakelj vrže 100 tisoč mark koncesijske najemnine za zemljišča, kijih obdeluje. Agraria ima v lasti 500 ha kmetijskih površin, od tega jih je le 120 ha dobila od države, kar 380 ha pa je kupila po normalni poti. Zato, ker obdeluje svoje lastne njive, mora državi plačevati najemnino. Sklep ustavnega sodišča, po katerem bi ostala v lasti podjetij vsaj zemlja, ki so jo kupila, ne dočaka objave v Uradnem listu. Država že ve, zakaj. Dol z nacionalizacijo, živelo podržavljanje!
PESMI - Na Bizeljskem in v Pišecah so dočakali telefone. Na priložnostni slovesnosti so šolarji pripovedovali same pesmice o tele-ionih. Prikupno in prikladno. Njihovi starši so v I Tih letih, kolikor so čakali na telefone, imeli dovolj časa pisati pesmice o telefonu in se jih naučiti na pamet. Žal niso imeli priložnosti, da bi jih sami deklamirali, pa so morali medtem spočeti, roditi in vzgojiti nekaj otrok ter priložnost prepustiti njim.
SREČANJE UČENCEV
BREŽICE - Da tudi desetletja stari spomini na šolska leta še živijo, bodo to soboto dokazali učenci brežiške vajenske šole generacije 1955-1958, ko se bodo ob 10. uri srečali v brežiški trgovski šoli. Drug drugemu se bodo predstavili, si izmenjali spomine na solo, obiskali Posavski muzej ter snidenje zaključili z družabnim srečanjem v kmečkem turizmu na Rucman Vrhu. Organizator srečanja krojač Oskar Gerjevič iz Brežic je na srečanje povabil čez 30 sošolcev, ki danes živijo po vsem svetu. Na srečanje vabi tudi tiste, ki jih je morda zgrešil.
CEDILNIKOVA SLIKA ZA UREJENOST KRAJA
KAPELE - V soboto zvečer je predsednik Občinske turistične zveze Brežice Vlado Deržič podelil sliko brežiškega slikarja Vlada Cedilnika predstavniku Kapel, ki so bile ocenjene za najlepše urejeni kraj v Posavju v lanskoletni posavski akciji “Moja dežela - urejena in čista. Brestanica m Boštanj sta za sodelovanje prejela pisni priznanji, priznanja za lepo urejeno okolico pa so prejeli še: Konfekcija Jutranjka iz Sevnice, Mizarstvo Krošelj iz Boštanja in Gostilna Pohle iz Brestanice.
ttt&fc i z maši h ohtmMM
Slabo plačani in brez pravic
Posledice preobrazbe in surovega kapitalizma nosijo delavci - Do skrajnosti znižane plače in zvišane norme - Tudi po sklepu sodišča podjetja še ne plačajo obveznosti
POSAVJE - Plače posavskih delavcev zaostajajo za državnim povprečjem. Na najslabšem je Sevnica, saj je edina občina v državi, v kateri povprečna bruto plača na uro ne dosega 400 tolarjev. (Slovensko povprečje je 505 tolarjev, sevniško 393, brežiško 438 in krško 487.) Če ob tem še upoštevamo ocene, da prejema 5 do 10 odst. delavcev neznano visoke plače, in vrsto drugih privilegijev po individualnih pogodbah, je vsota za pravega povprečneža še toliko nižja.
Podjetja praviloma kršijo kolektivne pogodbe in izplačujejo za 20 odst. nižje plače. Posebej kritično je v lesarskih in tekstilnih podjetjih. Delavci se borijo za svoje pravice ob stečaju podjetij, marsikje neuspešno, kot npr. v Tehnoloških sistemih Sevnica in v sevniški Žagi. Verjetno bo tako tudi ob propadu podjetja Clann, ki ima 8.000 tolarjev ustanovitvenega kapitala (ostala lastnina je pod hipoteko), in je vprašanje, ali je sploh smiselno postavljati zahteve delavcev.
KRČANI ODPOTUJEJO NA IGRE BREZ MEJA
KRŠKO - 13 fantov in deklet iz krške občine, študentov, profesorjev telesne vzgoje in športnikov bo v nedeljo navsezgodaj odpotovalo v madžarsko mesto Pecs, kjer se bodo pomerili z ekipami drugih držav na gledalcem televizije že poznanih Igrah brez meja. Krčani so bili, tako kot še 8 drugih slovenskih krajev, izbrani na posebnem natečaju. Upajo, da bodo po treh mesecih intenzivnih priprav uspešno zastopali svoje mesto m Slovenijo v tujini. Z ekipo bodo potovali tudi navijači in predstavniki krške občine z županom Danilom Si-terjem na čelu. Slednji se bodo udeležili uradnega sprejema za predstavnike mest - udeleženk. Krčani in vsa druga slovenska mesta, ki tudi sodelujejo na igrah, bodo v 30-sekundnem tv spotu predstavili svoje mesto. To bo dobra promocija Slovenije in njenih krajev, saj bo Igre brez meja posnela Evrovizija. Na slovenski televiziji napovedujejo posnetek iger iz Madžarske za 24. julij. 23. julija bodo igre v Ljubljani. Tista slovenska ekipa, ki bo zbrala največ točk, se bo udeležila velikih finalnih iger v Wall-su, Velika Britanija.
POLETI NE BO TREBA PASTI DOLGČASA
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA -V teh dneh se začenjajo v Posavju številne prireditve. V soboto je bila na Libni tradicionalna Kresna noč, v Kapelah pa isti dan občinske in nato še posavske Kmečke igre. V petek so se začela Sevniška grajska poletja, ki naj bi z bogatini kulturnim programom ustrezneje predstavila grad. Program prireditev je izšel v publikaciji Skupnosti slovenskih gradov.
Konec julija bo tradicionalna Kostanjeviška noč, ki jo pripravljajo kostanjeviški šelmarji, 3. julija bo na krškem stadionu mednarodna dirka v speedwayu in 10. julija na Zdolah prikaz žetve po starih običajih. Dan prej bo v Termah Čatež zaključni festival Korajža velja, sicer jia bodo Terme za svoje goste redno pripravljale prireditve.
Na Mokricah bosta dva turnirja v golfu in grajski večeri s koncerti. 13. julija pripravljajo orgelski koncert v čateški cerkvi, koncerti pa bodo tudi v viteški dvorani in na dvorišču brežiškega gradu. V brežiški občini bo veselo še na Čateški noči, Oliceti in Tednu piva na Mostecu, Igrah na vodi pri Krški vasi ter na avtomobilski dirki v Cerkljah (3. in 4. september).
Vse bolj so ogroženi tudi delavci kmetijskih kombinatov, ki ne zmorejo državi plačevati visokih najemnin za zemljo. Sindikati so prisiljeni sprejemati tudi kompromise, da ne bi zahteve nazadnje škodovale delavcem. Tako so v krškem Agrokombinatu
• Sindikati lahko pravice delavcev uveljavljajo v glavnem na sodišču, pa še to marsikdaj ne zaleže. Trenutno imajo v regiji 3.795 tožb delavcev, med njimi je 74 kolektivnih. Po dveh letih in pol so dobili spor s podjetjem Lestradc, vzporednim podjetjem Taninu, ki bo moralo ponovno zaposliti 42 delavcev in jim tudi plačati za nazaj. Tudi postopek odpustitve okrog 100 delavcev Vina Brežice je padel, vendar so ta primer z dogovorom rešili, tako daje problematičnih le še 6 delavcev.
dosegli, da podjetje izplačuje do 18. v mesecu vsaj zajamčene plače, ostalo pa, ko se dokoplje do denarja. V Kmečki zadrugi Brežice so pristali na preložitev izplačila obveznosti do delavcev za dve leti.
V tekstilni branži je poleg nevzdržno nizkih plač pereč tudi prob-
lem razporejanja delovnega časa. Delavke delajo tudi po 12 ur dnevno in ob nenehnem zviševanju norm dosegajo tako majhen učinek, da imajo dejansko plačanih le 8 delovnih ur. Predsednik Območne organizacije sindikatov Posavja Jože Černoša opozarja na pojav kolektivnih kazni. Tako v Labodu vsem delavcem, če skupno ne dosegajo plana zaradi prevelike odsotnosti, za 5 odst. znižajo plače.
Ker Novolesov Bor noče izplačati odpravnin presežnim delavcem, bo potrebna izterjava ali celo rubež. Tudi Kovinarski kot mnogim drugim podjetjem sklep sodišča ne zadostuje za poplačilo obveznosti do delavcev.
Adria Caravan iz Novega mesta in njen lastnik Sklad za razvoj nimata namena kmalu poravnati obveznosti do delavcev. “Ker je pred vrati prodaja objekta bivšega obrata, za katerega bo Sklad iztržil vsaj 2 milijona mark, delavci grozijo, da se bodo odpravili v Ljubljano in obračunali fizično, če že po pravni poti ne morejo ničesar doseči,” pravi brežiški sindikalist Lado Rožič. Pri tem poudarja, da so podjetja, ki so v lasti Šklada, najtežje rešljiva, saj njihov lastnik (državni sklad!) ne kaže nobenega zanimanja za reševanje po zakonodaji.
B. DUŠIČ-GORNIK
• Provizija postaja naša edina vizija. (Logar)
PESEM ZADAN DRŽA VNOSTI - Po svečani akademiji so prisotni prisluhnili še koncertu Ribniškega okteta iz Ljubljane, ki je navdušil s svojim klenim zvokom, presenetljivim dinamičnim razponom, solističnimi vložki in z dušo zapetimi pesmimi. Klasične skladbe, slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov so v slavnostni dvorani, ki je znana po akustičnosti, izzvenele še toliko bolj popolno in so naredile večer zares prazničen. (Foto: B. D.-G.)
Počastili so dan državnosti
Na svečani akademiji je govoril minister Pelhan - 45 let Posavskega muzeja - Pel je Ribniški oktet
V turizmu brez rdeče niti
Obetajo se skupne akcije in skupne predstavitve
POSAVJE - V treh posavskih občinah se čez poletje in vse do konca leta Obeta cela vrsta prireditev turističnega značaja. V turističnih društvih in zvezi so prepričani, daje v regiji treba več storiti za privabljanje gostov, zaradi tega nameravajo turistične zanimivosti Posavja bolj pogosto predstavljati na sejmih. Pomembno se jim zdi tudi sodelovanje s posavskimi podjetji, ki tudi potujejo na različne sejme, pa bi ob tem lahko predstavljala tudi regijo.
Nedavno se je Posavje predstavljalo na sejmu v Trstu. Osnovna ugotovitev je, da regije kot celote ne poznajo, čeprav poznajo vino in tekstil iz teh krajev, Kopitarno Sevnica, Kostanjevico, Žolnirja, kulinariko in lovstvo. Posavje bo skupno nastopalo še na sejmu Vino 94, na turističnem sejmu v Mariboru, na jesenskem zagrebškem sejmu in morda tudi na celjskem sejmu.
V Posavju so se lani lotili ocenjevanja urejenosti krajev. Z akcijo bodo letos nadaljevali, zato bo v teh dneh posebna komisija spet ocenjevala tri kraje: Artiče, Zdole in Tržišče, ter jeseni ocenjevanje še ponovila. V teh dneh se delavci, ki pokrivajo področje turizma v treh občinah, dogovarjajo, kako bodo predstavili regijo v poletni akciji Dela.
Pred kratkim so končali 62-urni seminar za regijske turistične vodnike, na katerem so usposobili okrog 20 ljudi, ki bodo vodili skupine po brežiški, sevniški in krški občini ter tudi po celem Posavju, če se bo trem občinam uspelo uskladiti in pripraviti tudi skupne turistične programe. Zainteresirane skupine se bodo lahko obrnile
na Občinsko turistično zvezo v Brežicah, ki ima edina zaposlenega turističnega delavca. Računajo, da bodo v bodoče pripravili še dodaten tečaj.
Konec avgusta bodo pripravili tečaj za mentorje turističnih podmladkov, ki uspešno delujejo na šolah. Bizeljska šola seje letos uvrstila med 12 finalistov slovenske akcije “Mi imamo svoj naj”, sicer pa so svoje naloge poslale še sevniška, senovska in pišeška šola. Posavski turistični delavci so ob nedavnem posvetu menili, da bi bilo treba le projekte bolj predstavili ljudem.
B. D.-G.
BREŽICE - V četrtek zvečer je v počastitev dneva državnosti, tako kot pred tremi leti, po osrednji brežiški ulici svoj promenadni koncert igrala Godba na pihala Kapele. Pozneje je bila v viteški dvorani brežiškega gradu še svečana akademija ob državnem prazniku in hkrati tudi v počastitev 44-letnice Posavskega muzeja v Brežicah. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za kulturo Sergij Pelhan.
Minister Pelhan je govoril o političnih in gospodarskih dogajanjih pri nas in poudaril, da smo majhen narod in da drugi ne vedo za nas. “V
POSAVJE POTREBUJE SKUPNI RAZVOJ
KRŠKO - Odbor Gospodarske zbornice Posavje je pretekli teden pripravil razpravo o razvojnih ciljih regije. Uvod o sodobnih pristopih k regionalnemu razvoju, o izkušnjah v ZDA in Nemčiji ter njihovi uporabnosti v naših razmerah je podal dr. Miroslav Glas, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani. V Posavju pogrešajo strategijo razvoja regije, saj se zdaj v državi načrtuje razvoj le po posameznih dejavnostih, ne pa tudi po regijah. Da bi lahko vzdržali razvojni korak z drugimi regijami, so se odločili, da se dogovorijo o skupnih ciljih gospodarstva, metodah dela, o nosilcih in drugih potrebnih aktivnostih.
tujini nas bodo prepoznali le, če bomo trdna država z demokratičnim sistemom. V svetu tečejo procesi integracije in ne visokih pregrad. Narobe je, če ponavljamo napake Jugoslavije, ki je bila dobra prijateljica z Indonezijo, s sosedi pa skregana.”
“Ni čudno, če dan državnosti proslavljamo s kulturnimi dogodki, saj je bogata lastna kultura stoletja ohranjala naš narod,” je dejal in med drugim opozoril na imena trgovin in lokalov, ki so daleč od tega, da bi bila slovenska, kar tudi govori o trenutnem stanju v slovenski kulturi in zavesti. “Srečo imamo, da so naše kulturne dejavnosti razpršene po vsej državi, kar je zasluga strokovnjakov in številnih ljubiteljev kulture.”	B. D.-G.
MINISTER VOLJČ BO ODPRL PROSTORE KRŠKE ENOTE ZZZS
KRŠKO - Čeprav se je nova območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Krško že pred časom vselila v nove prostore na Bohoričevi ulici, bodo ta dogodek uradno požegnali jutri dopoldne. Ob krajši slovesnosti bosta spregovorila direktor enote mag. Stanislav Čuber in minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki bo po krajšem kulturnem programu odprl nove prostore.
Po 14 letih končno telefoni
Novi poštni prostori, nova centrala in 330 novih naročnikov v KS Pišece in Bizeljsko ■ Na pošti je zapihal drugačen veter - Zdaj boj za čim večje število naročnikov
BIZEIJSKO - V petek popoldne so s krajšo slovesnostjo odprli nove poštne prostore na Bizeljskem, novo avtomatsko telefonsko centralo in proslavili 330 novih telefonskih številk na območju dveh sosednjih krajevnih skupnosti -Pišec in Bizeljskega. Ob dogodku ni manjkalo veselih obrazov, med njimi je bil tudi državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, krajani, naročniki in predvsem vodstvo KS ter člani gradbenih odborov pa so se predvsem pošteno oddahnili.
državnosti - povedal, daje 7 občin, ki jih enota pokriva, v zadnjih letih za razvoj PTT prispevalo 25 milijonov mark. “Ta denarje šel v skupno vrečo, zato ima to območje pravico, da iz nje v bodoče dobi nekaj več,” je dejal in s tem priznal, daje bilo naše območje v preteklosti na področju telefonov zapostavljeno. Na pošti obljubljajo, da bo v bodoče drugače, in obljube s pol-
no paro že izpolnjujejo. To jim narekuje drugačen sistem organiziran-
* V času slovesnosti je večina naročnikov že imela zvezo s svetom, izjeme pa bodo priključili v kratkem. Bizeljsko je dobilo tudi nove prostore za pošto v večnamenskem domu, kije last občine Brežice. V njem so poleg prostora za novo centralo uredili poslovni prostor in ga nanovo opremili, za kar so porabili 5,5 milijona tolarjev.
osti podjetja, ki jih spodbuja k pridobivanju čimveč naročnikov in s tem k
čim cenejšemu priključku.
B. DUŠIČ-i
GORNIK
RETROSPEKTIVA R KOTNIKA - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bo čez poletje gostovala pregledna razstava del slikarja Rudolfa Kotnika, ki jo je postavila Umetnostna galerija iz Maribora. Kot so povedali ob predstavitvi razstave, slikarja in njegovega dela, sta šele taka retrospektiva in obsežen katalog Rudolfa Kotnika postavila na pravo mesto v slovenski likovni umetnosti. Poznavalci sodijo, da prav gotovo spada med tiste mojstre, ki so podobi slovenskega slikarstva dali nove poteze. Otvoritvi razstave pred tednom dni je poleg avtorja, ljubiteljev slikarstva in občinskih veljakov prisostvoval tudi minister za kulturo Sergij Pelhan. (Foto: B. D.-G.)
V preteklih 14 letih, kolikor je minilo od prvega sestanka za telefonijo, jim ni bilo ravno lahko. Prvi naročniki so denar za telefone vplačali že davnega leta 1981 in lahko si je zamisliti, kako je bilo takrat ljudi težko prepričati, da telefon potrebujejo.
Uspelo jim je z veliko vloženega dela, truda, glajenja medsebojnih nesporazumov in prepirov s pošto, o katerih smo tudi mi večkrat pisali. Krajani obeh krajevnih skupnosti so namreč izpolnili svoje obveznosti iz pogodbe s pošto, ta pa je z izgradnjo odlašala celo desetletje, ker se je izkazalo, da brežiška centrala sploh nima dovolj zmogljivosti.
Prva centrala s 40 priključki je bila na Bizeljskem postavljena pred 21 leti, in čeprav so njene zmogljivosti nato še trikrat večali, so imeli ti kraji zelo slabe medkrajevne zveze. Kljub temu da so krajani plačali za telefon, so ga razen nekaterih izjem lahko dobili šele po priključitvi nove avtomatske centrale v Brežicah in potem, ko je pošta proti Bizeljskem potegnila optični kabel, prvi take vrste na območju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Nanj so priključili digitalni prenosni sistem z možnimi 120 zvezami.
Krajani Bizeljskega in Pišec so v
FonskelTomrelia nrisblvaliT mil?	40-T1SOČ1 NAROČNIK - Adolf Zupan in delavka bizeljskega poštnega urada
ionov toLrievTif ravno^iko še Došta	sta v imenu PTT izroči,a priložnostno in spominsko danlo 40-tisočemu telefon-
Direklor Sov ne e°me 1PTT Co	skemu naročniku na območju poslovne enote Novo mesto. Naključje je hotelo,
mesto Adolf Županje ob slovesnosti	da je bil to ravno naročnik iz KS Bizeljsko, in sicer Branko Martini iz Vitnje vasi.
- posvečena je bila tudi dnevu (Foto:B. D.-G.)
Ciuhovi “profeti”
V	poslovni stavbi Krke razstavlja Jože Ciuha
NOVO MESTO - V veži poslovnih prostorov Tovarne zdravil Krka so v torek, 28. junija, odprli razstavo del doma in na tujem uveljavljenega slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe. Razstavlja najnovejša dela, za katera je značilna izjemna umetnikova občutljivost za utrip časa, ki jo je pokazal že v svojem ciklu Profeti, kije nastal kot rezultat umetnikove odsotnosti z doma (Ciuha je pravi svetovni popotnik, kije prekrižaril lep del sveta) in po njegovem bližnjem spoznavanju temeljne evropske likovne kulture in umetnosti Daljnega vzhoda, kjer je Ciuha svoj likovni študij poglabljal s spoznavanjem vzhodnjaške miselnosti in občutenja sveta. Kmalu po obisku daljnih vzhodnih dežel je sledil obisk ZDA in Južne Amerike, kar je bil nagel prehod od meditativnega k civilizaciji napadalnega polaščanja sveta.
V	Profetih je najti sledove teh pretresov in umetnikov odgovor nanje. Profeti so sploh stalnica Ciuhovega umetniškega bestiarija, to pot v spremenjeni podobi, v novi razvojni fazi. Če so bili nekoč ostro obrisani, skoraj na avtomate spominjajoči oznanjevalci moči, torej potencialnega nasilja, so zdaj podoba utelešenega zla, dosegli so svojo najbolj pošastno obliko v vojni agresiji.
V	kulturnem programu otvoritve je nastopil godalni kvartet Muzina iz Ljubljane.
Jakopič in Oman v Kostanjevici
V samostanski cerkvi gostuje koroški slikar Valentin Oman, v Galeriji Božidar Jakac pa končuje svojo pot po Sloveniji odmevna razstava o Rihardu Jakopiču
KOSTANJEVICA - V teh lepih poletnih dnevih se bo splačalo narediti krajši izlet v Kostanjevico, se ohladiti v senci mogočnih samostanksih zidov in si ogledati tam postavljene razstave, to še toliko bolj, ker sta od prejšnjega tedna v samostanski cerkvi in v prostorih Galerije Božidar Jakac odprti dve novi, zanimivi in ogleda vredni razstavi. V počastitev dneva državnosti ju je minuli petek, 24. junija, slovesno odprl direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, kar številno občinstvo pa so poleg njega nagovorili še Dragica Zadnik-Trobec in Gregor Moder iz Mestnega muzeja Ljubljana. S slovenskimi pesmimi je otvoritev popestril moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice.
V samostanski cerkvi razstavlja zamejski koroški slikar Valentin Oman, doma iz Beljaka, uveljavljen doma in v tujini. V Kostanjevici nadaljuje z likovnim projektom Nebo in Zemlja, s katerim manifestira posebno duhovnost likovnega izražanja. Pokončne slike, narejene v nenavadni mešani tehniki, ki posnema učinek starih gotskih fresk, se harmonično vklapljajo v razstavni prostor in enako velja tudi za slikarjevo umetniško sporočilo o času in spominu.
V prvem nadstropju Galerije Božidar Jakac pa so postavili razstavo o Rihardu Jakopiču. Gre za razstavo, ki stajo lani v počastitev 50. obletnice Jakopičeve smrti pripravila Mestni muzej Ljubljana in Narodna galerija. V Ljubljani, Celju in Mariboru, kamor je razstava zaradi velikega znaimanja javnosti še potovala, je šlo za dve ločeni razstavi, za kulturnozgodovinsko in umetniško predstavitev Jakopiča, v Kostanjevici pa je razstava postavljena na drugačen način, in
UMETNIKI ZA PRVO ARTOTEKO - Svoja umetniška dela jeza črnomaljsko artoteko, ki je prva v Sloveniji, namenilo kar 12 likovnih umetnikov. Na fotografiji od leve proti desni v prvi vrsti Jure Šuštarič, Martin Skoliber, Neva Virant, Janez Rajmer, v drugi vrsti pa Jani Papež, Jože Vrščaj, Dirk Heij in Bogomir Jakša. Ob otvoritvi razstave so manjkali avtorji Eranci Fortun, Janja Jakša, Sašo Pavlovič in Robert Lozar. (Foto: M.IJ.-J.)
sicer tako da sta oba deia združena v celoto. Tako dopolnjujoče pripoveduje o našem velikem slikarju Jakopiču, nedvomno osrednji osebnosti slovenske umetnosti v prvi polovici tega stoletja, podaja oris Jakopičeve življenjske poti in njegovo organizacijsko delo na kulturnem področju, prepleteno z njegovimi ustvarjalnimi dosežki. Vodilo po razstavi so Jakopičeve besede iz njegovih spisov in pogovorov z njim. Tudi pojasnila h gradivu so večkrat umetnikove besede, druge pa so napisane tako, kol da jih sam pripoveduje. Ob umetnikovi gmotni zapuščini, ki jo hrani slikarjeva družina, pohištvu, drobnih predmetih, dokumentih in fotografijah je razstavljenih še 40 Jakopičevih slik, med njimi nekaj takih, ki še niso bile razstavljene.
M. MARKELJ
“JADRAN” V ČRNOMLJU IN METLIKI
Pevski zbor Jadran, ki je eden najstarejših slovenskih pevskih zborov v ZDA (ustanovljen je bil leta 1920), je na gostovanju po Sloveniji. V organizaciji Slovenske izseljenske matice, občinskih kulturnih skupnosti in mnogih posameznikov ter ob podpori ministrstva za kulturo bo obiskal več slovenskih krajev. Na našem koncu bo gostoval v ponedeljek, 4. julija, in sicer ob 20. uri v črnomaljskem Kulturnem domu, in v torek, 5. julija, ob 20. uri na grajskem dvorišču v Metliki. Program zbora je pester in zanimiv, saj obsega poleg slovenskih narodnih pesmi tudi operetne skladbe, črnske duhovne in priljubljene ameriške zborovske pesmi.
Umetnine tudi na posojo
V Speličevi hiši odprli razstavo za prvo artoteko v Sloveniji -Umetnine je moč kupiti, sijih sposoditi ali kupiti na leasing
ČRNOMELJ - Pretekli teden so v Špeličevi hiši v Črnomlju odprli razstavo umetnin za artoteko. To je novost v Sloveniji in prav črnomaljska artoteka velja za prvo v naši državi, k nam pa jo je prinesel kipar in slikar iz Nizozemske Dirk Heij, ki živi v Dra-gatušu. Tokratna razstava je sicer že tretja v okviru artoteke, a je najob-širnejša. Odprl jo je predsednik KUD Artoteka Bela krajina akademski kipar Jože Vrščaj.
Na razstavi s 36 deli sodeluje kar 12 ustvarjalcev, tako slikarjev kot kiparjev. Vsa dela, ki so tokrat razstavljena, imajo poleg imena avtorja in naslova tudi tri cene: za tiste, ki bi delo kupili, si ga sposodili ali kupili na leasing. Vsa razstavljena dela si je namreč moč tudi sposoditi za največ leto dni in prav to je novost na slovenskih tleh.
Kot je v svojem otvoritvenem govoru dejal pobudnik Dirk Heij, je otvoritev razstave za artoteko velikega pomena. Njihov glavni cilj je združiti umetnike in potrošnike v eni organizaciji, kar je za oboje še kako koristno in dobrodošlo. Zato je tudi
povabil obiskovalce, naj postanejo člani artoteke. Seveda se v KUD Artoteka ne bodo ukvarjali le z likovno umetnostjo, ampak tudi z drugimi kulturnimi dejavnostmi. Hkrati seje zahvalil akademskemu kiparju Jožetu Vrščaju ter kiparju Martinu Skolibru, ki sta znala prisluhniti njegovi pobudi, prav tako pa tudi Kseniji Khalil, Niku Šuštariču ter številnim sponzorjem.
Kot rečeno, je umetnine že moč kupiti ali si jih sposoditi, ob zaprtju razstave v četrtek, 7. julija, ob 20. uri pa bodo med obiskovalci razstave izžrebali srečneža, ki bo dobil umetnino v dar. Hkrati obiskovalci lahko izpolnijo anketni list, s pomočjo katerega bodo v artoteki lažje sledili potrebam ljudi.
M. BEZEK-JAKŠE
• Obrnimo svoj pogled ne na mrzli, pusti sever, temveč na topli, sončni jug, kjer citrone in oranže cveta, tam je naša domovina in bodočnost. (J. Ev. Krek leta 1914)
Kaj Rembrandt, kaj Picasso!
“Resnično mi je žal za vse tiste, ki zamujajo enkratno priložnost videti v živo umetnine Rembrandta in Picassa, da seveda sploh ne omenim izvrstnih del slovenskih mojstrov grafike, "pravi direktor Dolenjskega muzeja Bojan Božič, ko ga povprašam, kako je kuj z obiskom razstav 3. bienala slovenske grafike. Ne more skriti razočaranja nad številkami, ki so globoko pod pričakovanji in seveda popolnoma v nasprotju s pomembnostjo, kakovostjo in dragocenostjo bienalnih razstav.
Veljavo je izgubil celo star rek, da se dan pozna po jutni. Na otvoritvi bienala je bilo kakih tisoč ljudi, torej dovolj takih, ki bi lahko povedali znancem, prijateljem in dmgim, če jih je že obšla široko zasnovana propagandna akcija, da se res splača stopiti pod Kapitelj in si v prostorih Dolenjskega muzeja ogledati pet bienalnih razstav.
Do danes si je razstave ogledalo le kakih 2000 obiskovalcev, pa še od tega je večina prišla od dnigod, čeprav bi človek pričakoval, da bodo No-vomeščani kar drli v Dolenjski muzej pogledat tisto, česar v Novem mestu in v Sloveniji zanesljivo ne bodo več
imeli priložnost videti. Ra ne. Skoraj 70.060 prebivalcev šteje novomeška občina, med njimi se je samo vsakemu stotemu zazdelo vredno pogledati največje grafične mojstrovine sveta in domače ustvarjalnosti.
7000 učencev je ta mesec še gulilo klopi v šolah novomeške občine, a jim učitelji niso naredili te usluge, da bi jih popeljali v Dolenjski muzej, medtem ko so dj-ji po šolah drajsali sfabricirano ameriško zabavno glasbo in kdo ve kaj in kdo vse je še zašel na šole odgriznit svoj tolar in učenčev čas. Zdraviliški turizem, ki na Dolenjskem cveti, ima animatorje, pa tudi njim ne uspeva pripeljati goste na ogled razstav v Novem mestu.
In kaj je z očeti in mamami, da se jim ne ukreše misel, da jim bodo morda nekoč njihovi otoci hvaležni, ker so jim pokazali Picassa, Rembrandta, Borčiča, Jemca... ? Saj ne, da bi vsiljevali ljudem nekaj, česar ne marajo, vendar pa se zdi prava neumnost izpustiti iz rok tako priložnost, če ne zaradi drugega pa vsaj zato, da se ob imenih Picasso in Rembrandt lahko pohvališ: “Ja, poznam, poznam, sem videl nekaj njunih del!"
M. MARKEIJ
4. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV
SEVNICA - Odbor za ljudske prireditve pri tukajšnji zvezi kulturnih organizacij vabi v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri na sevniški grad, kjer bo 4. srečanje ljudskih pevcev. Nastopile bodo skupine s Pokleka, Mrzle Planine, Razborja, Kompolja, Rake, Velikega Trna, Bizeljskega, iz Šentvida, Sevnice, Rovišča, Lončarjevega Dola, Andraža, Zabukovja, Stranja, Šmiklavža in Brežic. Če bo slabo vreme, bo prireditev v kulturni dvorani KD Sevnica.
OTROKOM DVE PREDSTAVI
NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto podarja otrokom za lepe in vesele počitnice dve predstavi, ki bosta danes ob 17. uri na muzejskih vrtovih. Najmlajše plesalke in plesalci plesnega društva Terp-sihora bodo nastopili s predstavo Tudi mi radi plešemo, lutkovno gledališče Pika Nogavička iz Novega mesta pa bo zaigralo veselo predstavo s petjem in glasbo Edija Marajo-
O stavbni dediščini
Dolenjska založba je izdala strokovno delo Ljuba Laha “Prenova stavbne dediščine”
NOVO MESTO - Pri Tiskarni Novo mesto - Dolenjski založbi so te dni izdali novo knjigo, ki bo zanimiva predvsem za strokovne kroge in tiste, ki odločajo o razvoju podeželja. V Scidlovi zbirki je namreč izšlo delo Ljuba Laha “Prenova stavbne dediščine na podeželju - Kras”. To je že droga strokovna knjiga, namenjena problemom podeželja v Scidlovi zbirki, kjer je pred dvema letoma izšla Prihodnost slovenskega podeželja Ane Barbič in drugih avtorjev. Nova knjiga je lepo oblikovana, za kar je zaslužna Almira Bremec, pri oblikovanju ovitka pa ji je pomagal še avtor.
Gre za delo, ki je nastalo na osnovi magistrske raziskave mladega raziskovalca in asistenta na Šoli za arhitekturo ljubljanske univerze. Avtor se je usmeril v problematiko kulturne dediščine, prenovo arhitekture in v uveljavljanje smotrne ter današnjim in prihodnjim rodovom namenjene kvalitetne rabe prostora. Že nekaj let se intenzivno ukvarja s proučevanjem stavbne dediščine na Krasu, zato je knjiga posvečena predvsem temu delu naše domovine, temeljne razmisleke
in ugotovitve pa je mogoče prenesti na slovensko podeželje sploh. Avtor s knjigo, kot je zapisal v uvodu, ponuja v branje nov način razmišljanja o podeželju in stavbni dediščini ter ga tudi utemeljuje. Zavzema se za ohranjanje stavbne dediščine kot posebnosti in vrednote slovenskega prostora ter za intedisciplinarno reševanje vprašanj, ki se pojavljajo pri načrtovanju skladnega razvoja podeželja.
Zanimanje za urejanje in prenovo podeželja je namreč pri nas in v svetu vse večje, opravljene so bile tudi obsežne raziskave, ki so oblikovale predvsem sestavine splošne strategije, slabo opredeljene pa so ostale strokovne opredelitve konkretnih postopkov njihovega uveljavljanja. Zaradi slabe povezanosti teorije in prakse trajajo težave urejanja našega podeželja že desetletja. Vrednost Lahove knjige je prav v tem, da je združil teorijo s prakso, saj v knjigi podaja posamezne konkretne predstavitve dejanskih razmer ter aplikativne izpeljave na primeru kraškega podeželja.
M. MARKELJ
15. REVIJA GASILSKIH PIHALNIH ORKESTROV SLOVENIJE-V okviru prireditev Sevniško poletje, ki jih prirejajo sevniški gasilci, občina in zveza kulturnih organizacij, je delavska godba na pihala pri GD Sevnica preteklo soboto pripravila jubilejno, 15. revijo gasilskih godb. Poleg domačinov so nastopile godbe s Spodnje Polskave, iz Vuzenice, Loč pri Dobovi, Novega mesta, mestna godba Metlika in prvikrat pihalni orkester Senovo (na posnetku pod taktirko prof. Janeza Ceglarja). Ker bo pravih gasilskih godb predvsem zaradi gmotnih težav verjetno vse manj, se kaže odprtost in povabilo godbam iz kakovostnega vrha, kamor senovski orkester nedvomno spada, kar pravšnja usmeritev za prihodnost te prireditve. Godbenikom je čestital ob dnevu državnosti tudi sevniški podžupan in podpredsednik GZS Tone Koren. (Foto: P. Perc)
GMOTNA IN DUHOVNA DEDIŠČINA - Kostanjeviška razstava o Rihardu Jakopiču združuje kulturnozgodovinski in umetniški del. Združitev je bila posrečena, saj obiskovalec ob spoznavanju Jakopičevega življenja ob dokumentih, fotografijah in predmetih, kot je denimo pohištvo na fotografiji, istočasno sledi slikarskim mojstrovinam našega velikega ustvarjalca. (Foto: MiM)
NAJNOVEJŠA DEIA KRŠKE SLIKARKE - Violinistka Tatjana Sozanič in kitarist Ivan Bakran sta popestrila četrtkov večer v galeriji Valvasorjeve knjižnice v Krškem, kjer so odprli razstavo akademske slikarke Martine Koritnik-Fajt. V Krškem rojena slikarka je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gabrijelu Stupici in je zaposlena kot učiteljica likovnega pouka na osnovni šoli v Podbočju. Avtorico in njeno delo, predvsem “ciklične nize preprostih motivov Krškega polja in okoliških vinskih hramov, ki so očiščeni pripovednih prvin in odvečne patetike ”, je predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. (Foto: B. D.-G.)
PREMIERA ZBOROVSKE SPEVOIGRE “OČE NEBEŠKI, GLEJ"-Trebanjski kulturni delavec, ki se je udomil v Mokronogu, je zasnoval prikupno zborovsko spevoigro Oče nebeški, glej, splet kakšnih 20 ljudskih pesmi. Pevci in pevke iz Mokronoga in z Mirne, vseh je kar 27, so na premieri spevoigre prejšnjo soboto v Mokronogu (na posnetku) številno občinstvo tako navdušili, da so s ploskanjem zahtevali dodatke, saj jim je približno enourna predstava kar prehitro minila. Poleg dobrega zbora kaže omeniti še posebej solista Gospodarja - Staneta Sebanca, za dramaturški zaplet predstave skrbita Pesnik - Dušan Skerbiš in Pesnikova - Ljudmila Jevnikar. Za dobro voljo pa še harmonikar Franci G livar, kije pred šestimi leti pri 60 letih prvikrat raztegnil meh, ko je dobil od svojih otrok za darilo harmoniko. (Foto: P. Perc)
Popart Pri slonu
Kritika razstave
V novomeškem gostinskem lokalu in galeriji Pri slonu že od 9. junija dalje razstavlja VladimirAndroič-Dudo. Likovna dela, kijih Dado predstavlja v razstavljenem ciklu, so izrazito vpeta v množično in popularno kulturo 90-ili let. Svoje idejne reference išče hkrati v popartu 50-ih let in v banalni vsakdanjosti. Sporočilnost slik je očitna, vsebina del je zelo komunikativna. Poudariti je treba cenenost uporabljenih materialov (tempera, tuš), kar še bolj poudarja potrošniško vrednost oz. pris-topnost izdelkov. Izdelki so precej podobni plakatom, morda malo manj grafitom, vsekakor bi lahko bili tudi grafična dela. Gledamo podobe iz Da-dovega in našega življenja, ki so tako zelo pogos te, banalne in same po sebi razumljive, da jih sploh več ne opazimo. Dado nanje opozarja, zato smo mu lahko hvaležni.
Pohvaliti velja tudi lično oblikovano
118 UČENCEV KONČALO ŠOLO
SEVNICA - Sevniška osnovna šola Sava Kladnika je v kulturni dvorani GD Sevnica ob zaključku šolskega leta pripravila priložnostni spored. Prepolno dvorano staršev in učencev je razvedrila krajša gledališka uprizoritev učencev, osmošolci (letos jih je končalo 118) pa so valeto nadaljevali po svoje še po uradnem delu.
vabilo (črn tisk na ricikliranem papirju v reciklirani ovojnici - cenenost, ekologija), besedilo je dobro razporejeno, na koncu pa se še dvakrat pozabavamo. Prvič zaradi znaka NOVO, ki bi v barvah lahko deloval kot prodajni listek na artiklu v trgovini; to nas spet spomni na potrošniški predznak razstavljenih del. Drugič: vabilo velja v času razstave kot konzumacija za osvežilo Pri slonu.
Gre za drugo samostojno razstavo 24-letnega likovnega samorastnika, doma iz Štopič. Pr\’ič je razstavljal leta 1992 v istem ambientu. Dado namerava letos študirati industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
TOMAŽ BRATOŽ
UKINJEN ODDELEK ZA SPEKTAKELSKE UMETNOSTI
NOVO MESTO - Oddelek za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917je ukinjen, njegova triletna zgodovina pa končana. Zadnji predstavi , sta bili Priglasje na gori Eiger in MASS 116, ki paju je zaradi odpovedi poslušnosti artistov moral znani novomeški avandgardni režiser oz. | inscenator Matjaž Berger speljati le s pomočjo gimnastov, alpinistov in I padalcev ter dveh poklicnih umetnikov. Predstavi sta spadali v sklop državnega prvenstva v padalstvu, kljub nekoliko spremenjenemu scenariju pa sta lepo uspeli, predvsem MAŠS S 116, ki je v soboto zvečer privabila na prečensko letališče veliko množico ljudi.
p®m. m sxt,#	
	m
■	
^ k ^	O
	\	\r—‘ *	P
RAZBIJAČ V BLOKU - 26-letni M. B. je 22. junija razgrajal v stanovanjskem bloku v Cankarjevi ulici v Črnomlju. Razbil je tri stekla v velikosti 140 x 140 cm, vhodna vrata, steklo v velikosti 100 x 200 cm ter stikala za prižiganje luči in s tem napravil škode za več kot 50.000 tolarjev.
VLOM V ZIDANICO - Med 18. in
21.	junijem je na Rihpovcu neznanec vlomil v zidanico S. S. iz Celja ter mu odnesel pijačo in 2 litra olja. Lastnika je oškodoval za okoli 10.000 tolarjev.
KOLO - 18-letni R. J. je 20. junija izpred lokala Viva v Novem mestu ukradel dirkalno kolo ter s tem dejanjem oškodoval lastnika za 10.000 tolarjev.
RAZBITO OGLEDALO - V začetku junija je nekdo v Ulici 21. oktobra v Črnomlju razbil prometno ogledalo ter s tem povzročil za 35.000 tolarjev škode.
VREČKO V VENTILATOR - V času od 16. do 17. junija je neznanec v Črnomlju prišel k trgovini Emona Market na Kolodvorski cesti v Črnomlju ter v ventilator hladilnega agregata stlačil PVC vrečke, nato pa pred trgovino prevrnil še 8 betonskih korit z rožami. Trgovini je napravil za 30.000 tolarjev
DENARNICA - 23. junija popoldne je neznan storilec v Češči vasi iz osebnega vozila ukradel moško denarnico z denarjem in dokumenti ter s tem dejanjem lastnika K. Z. iz Češče vasi oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
ODKLENJEN AVTO - V času od
22.	do 23. junija je neznan storilec na Mirni iz odklenjenega osebnega avta Mirenčana T. I. ukradel avtoradio, vreden okoli 23.000 tolarjev.
MOPED - V času od 21. do 23. junija je neznanec v Ulici 21. oktobra v Črnomlju iz hodnika stanovanjskega bloka ukradel kolo z motorjem ter lastnika B. G. oškodoval za 50.000 tolarjev.
BOGASTVO IZ AVTOMATA - V noči na 26. junij je neznan nepridiprav v Kolodvorski ulici v Črnomlju vlomil v hišo, kje ima T. B. iz Novega mesta igralnico z igralnimi aparati. Storilec je iz predala igralnega aparata, ki ga je odprl na silo, ukradel nekaj več kot 460.000 tolarjev. Storilca policisti še iščejo.
DVA VIKENDA - V noči na 24. junij je neznan storilec v Doblički Gori vlomil v dva vikenda ter ukradel le nekaj hrane. Z vlomom je F. M. iz Črnomlja povzročil za 7.000, B. M. iz Nove l-okc pa za 15.000 tolarjev škode.
GNOJNA JAMA - V času od 21. do 25.junija je neznan storilecv Razborah pred vikendom razbil betonski okvir okoli gnojne jame ter s tem lastniku 1. K. povzročil za 150.000 tolarjev škode.
KROMPIR - V noči na 25. junij je neznan storilec v Črešnjevcu z njive odnesel okoli 30 kg krompirja, 5 kg čebule ter 5 kg solate. Lastnika iz Radomlje vasi jc oškodoval za okoli 5.000 tolarjev.
AVIO RADIO - Neznanec je v noči na 26. junij pred stanovanjskim blokom v Naselju heroja Maroka 23 v Sevnici iz zaklenjenega juga 45 odnesel avtoradio znamke Goldstar vreden 15.000 tolarjev.
Se država res izmika?
Belokranjci opozarjajo, da bi morala stroške za dodatnega sodnika za prekrške kriti država - Največ prekrškov zaradi državne meje
dejal, da mora uprava za javne prihodke, kljub temu da je državna institucija, izvajati naloge, ki se ji naložijo, ter z izterjavo denarne kazni dokončati postopek, sicer je vse delo sodnika za prekrške jalovo.
M. BEZEK-JAKŠE
METLIKA - Na zadnji seji metliške občinske skupščine je tekla beseda tudi o delu sodnika za prekrške. Ob tem je predsednik občinske skupščine seznanil delegate, da je bil nedavno pogovor predstavnikov metliške in črnomaljske občine ter belokranjskih sodnikov za prekrške s predsednikom senata sodnika za prekrške. Predlagali so, naj bi v Beli krajini zaposlili še tretjega sodnika za prekrške, saj tako številnim zadevam dva sodnika nista več kos.
Vendar se Metličani in Črnomaljci nikakor niso strinjali, da bi tretjega sodnika za prekrške plačevali njihovi občini, saj se število zadev povečuje predvsem na račun državne meje. Vodja sodnika za prekrške Mirjana Garilovič je opozorila, da število kaznovalnih predlogov hitro narašča. Predvsem se v letošnjem letu povečuje število prometnih prekrškov, tako v črnomaljski, še bolj pa v metliški občini. “Razmere na naših cestah so porazne, za kar niso krivi le vozniki, temveč tudi slabe ceste ter ne vedno tehnično brezhibna vozila. Posebna kategorija so Romi, ki ne izpolnjujejo prav nobenih pogojev za vožnjo po cesti. Precej dela imamo s tujci, veliko primerov pa moramo reševati ob sobotah in nedeljah, “ je dejala Gari-lovičeva.
Garilovičeva je povedala tudi, daje bila pred kratkim pri njih opravljena revizija. Njihovo delo je bilo dobro ocenjeno. Pripombe so bile le, da bi morali še več pozornosti nameniti problematiki mladoletnikov ter da so
UGRABITEV
KRŠKO - Senovčana 21-letn Robert K. in 22-letna Mojca Ž sta 14. junija ob 15.30 z oseb nim avtomobilom odpeljala 17 letno dekle iz Krškega proti nje ni volji v Hrastnik. Kljub prošnjam mladoletnice, naj jo odpel-jata domov, Robert in Mojca tega nista storila, ampak stajo odpeljala na Bohor, kjer je Robert dekletu grozil in grožnje podkrepil še z udarci z leseno palico. Robert in Mojca sta dekle izpustila šele ob 20.30, ko so se pripeljali pred njen dom.
Helikopter padel, posadka živa
Helikopter slovenske vojske končal med smrekami -Na srečo brez žrtev - Hitri in strokovni ukrepi
KOČEVSKA REKA - 21. junija zgodaj popoldne je med šolanjem pdotov padel v gozd pri Kočevski Reki helikopter. Bil je uničen, vseh pet članov posadke pa je živih in so v Bolnišnici obdržali na opazovanju le dva. Ta helikopterje bil edini, kije bil primeren za šolanje pilotov, nesreča pa seje zgodila prav med šolsko vajo.
Vzroke nesreče še raziskujejo.
Občinski štab civilne zaščite je bil o nesreči obveščen šele okoli 21. ure in je hitro ukrepal. Helikopterje namreč padel v gozd malo nad zajetjem vodovoda za območje Kočevske Reke. Na kraju nesreče so ugotovili, da je iz helikopterja izteklo do 150 litrov kerozina, zato so takoj prepovedali uporabo vode iz tamkajšnjega vodovoda. Izklopili so črpalko vodovoda, odredili čiščenje in zavarovanje območja tako, da so naročili odvoz zemlje, ki je bila namočena s kerozinom. Poskrbljeno je bilo za priključek bivšega zajetja vodovoda v Mokrem potoku na vodovod za
KRŠITELJEV NI MALO
NOVO MESTO - Policisti UNZ Novo mesto so 17. junija od 18.30 pa do L ure naslednjega dne zjutraj izvedli poostreno kontrolo prometa. Ustavili in kontrolirali so 756 voznikov. Z alkotestom so preizkusili 56 voznikov, 15 voznikom je alkotest pokazal več kot 0,5 promila alkohola v izdihanem zraku. Odvzeli so 14 vozniških dovoljenj, na kraju prekrška so denarno kaznovali 29 voznikov, 25 voznikom pa so zaradi prekrška izdali plačilni nalog. Iz prometa so izločili 8 tehnično pomanjkljivih vozil. Policisti bodo sodniku za prekrške napisali 34 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, 137 voznikov pa so samo opomnili.
pri kaznovalni politiki preblagi. Oba z mag. Janezom Kramaričem pa sta poudarila, da dobro poznata gmotne razmere Belokranjcev, zato sta pri denarnih kaznih mila. Toda vse kazni, kijih naložita, niso izterjane. Denarne kazni in stroške postopkov namreč izterjujejo preko Črnomaljske in metliške izpostave Republiške uprave za javne prihodke, a z njuno ažurnostjo sodnik za prekrške ni zadovoljen. Zlasti metliška izpostava izterjuje kazni zelo počasi, največ pa jih sploh ne izterja, tako daje sodnik za prekrške moral večino zadev izvrševati naprej z izdajo odločbe o spremembi kazni v zapor ali tudi poziva za
PRI IZKOPU TEMELJEV NAŠEL OSTANKE OROŽJA
RAČIČE - 18. junija dopoldan je 50-letni Franc C. iz Račič v sevniški občini izročil sev-niškim policistom mino za minomet kal. 82, del cevi za mitraljez, 3 naboje za protiletalski mitraljez ter ročno bombo. Vse navedene predmete, ki izvirajo iz druge svetovne vojne, je našel pri izkopu temeljev za dozidavo gospodarskega poslopja.
Kočevsko Reko in dovažanje vode od drugod itd.
Sanitarni inšpektor Predrag Petrovič je povedal, da je zemlja onesnažena s 3 mg kerozina na 1 kg zemlje, onesnaženost vode pa ni nevarna za zdravje. Vendar si zaradi tega še niso upali spustiti vrtine v pogon, a če bo šlo vse po sreči, bo spuščena že proti koncu tega tedna. Pitno vodo iz novega priključka je treba vseeno prekuhavati.
Republiški sanitarni inšpektorje tudi ugotovil, daje helikopter padel neposredno pri zajetju, v t.i. prvem varovalnem območju vodovoda. Ni pa padli helikopter edina nevarnost za vodovod, saj je v neposredni bližini, 10 m od črpališča in 15 m od vrtine, vojaško skladišče; domnevajo, da je v njem strelivo.
Načelnica občinskega štaba CZ Milena Lautar je k temu dodala, da je bil štab pozno obveščen o nesreči, a je kljub temu zelo uspešno izpeljal akcijo. Poskrbeli so za odstranitev s kerozinom prepojene zemlje in druge ukrepe, saj so z odkopom nastalo jamo še čistili, obložili s PVC folijo, da ne bo s spiranjem zemljišča prišlo do novega onesnaženja na območju vodovoda itd. Na srečo je tam tudi sloj gline, ki dodatno varuje območje.
J. PRIMC
IZSILJEVALA DENAR
KANIŽARICA - 19-letni H. I. in H. R., oba iz Kanižarice, sta osumljena kaznivega dejanja izsiljevanja, ker sta od 5. do 10. junija večkrat prišla k J. P. v Dragonji vasi in od njega zahtevala 4000 nemških mark odškodnine za očeta, ki se je pri njih, ko je pomagal, poškodoval. Fanta sta mu grozila, da ga bosta ustrelila.
Ribniška stranpota
MAŠČEVAL SE JE - Vida Gorše se je pritožila ribniškim policistom, da ji je nekdo prežagal smrekove hlode, ki jih je imela v gozdu med Loškim potokom in Starim trgom. Policisti so ugotovili, da so hlodi zdaj res dolgi le okoli 2 m, hitro pa so odkrili tudi storilca, ki je dejal, daje to storil iz maščevanja, ker je lastnica vlačila hlode po kolovozu in ga precej poškodovala.
DVA V BOLNIŠNICO - Ko je 16. junija ob 20.30 Marko Ilc zapeljal z dvorišča v Goriči vasi na magistralno cesto, seje zaletel z motoristom Petrom Kersničem, kije pripeljal po magistralki. Motorist in njegov sopotnik sta bila tako poškodovana, da so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico, lažje pa je bil poškodovan avtomobilistov sin Rok, ki so ga iz ribniškega zdravstvenega doma po pregledu odpustili domov. Na vozilih je za 220.000 tolarjev škode.
PREHITRO V OVINEK - Vinko Maurijaš iz Zapotoka je 20. junija okoli 16. ure prehitro pripeljal po mokri magistralni cesti v Nemški vasi, da ga je zaneslo s ceste in je trčil v hišo št. 35. Voznik seje hudo poškodoval (pretres možganov itd.) in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilu pa je za nad 200.000 tolarjev škode.
V TEKSTILNI GORELO - Požar, ki je izbruhnil 20. junija v tekstilni tovarni v Jurjeviči, so delavci kar sami pogasili, a je kljub temu škode za okoli 2 milijona tolarjev. Policisti so ugotovili, da so delavci montirali nov valj pri tkalnem stroju. Ker je bil valj prevelik, so ga odrezali s kotno brusilko, pri tem pa so iskre zažgale bombažni prah, ta pa žakardni stroj itd.
IZGINIL JE MOPED - Iz lope Metoda Bambiča v Lepovčah je v noči od 20. na 21. junij izginilo kolo z motorjem. Storilca še iščejo.
KOLESA IN MOPEDI - Te dni je na cestah precej več mladih, neprevidnih kolesarjev in mopedistov. Neka deklica je 21. junija v Prigorici neprevidno zapeljala s kolesom s stranske ceste na magistralko, kjer je prišlo do rahlega trčenja z avtomobilom. Na srečo dekle ni bilo huje poškodovano in sojo iz zdravstvenega doma odpustili domov.
Ilegalci oblegajo mejo
Romuna so našli v stropu vagona - Ljubljančan seje predstavljal s tujimi dokumenti - Po brvi čez mejo
KRŠKO - Za policiste UNZ Krško, ki nadzirajo kar dobršen del slovenske meje s Hrvaško, so ilegalci, ki želijo brez potrebnih dokumentov na nedovoljen način priti v našo državo, del vsakdanjika. Ne mine dan, da ne bi zalotili vsaj nekaj kršilcev, med njimi paje največ državljanov Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, nekoliko manj pa je ilegalcev iz Zvezne republike Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Ukrajine in Albanije. Večino vrnejo na hrvaško stran ali pa prijavijo sodniku za prekrške.
21. junija ob 1.20 so na vstopu na vlaku št. 240 dobili 25-letnega Romuna Petra Vaduva. Mejni kontroli se je hotel izogniti tako, da se je skril v prostor za skladiščenje rezervnih delov. Ker ni imel sredstev za preživljanje, so ga vrnili v Hrvaško. Isti dan ob 15. uri so brežiški policisti na Obrežju pri Kalinu pri ilegalnem prestopu državne meje zalotili 32-letnega hrvaškega državljana Anteja Glaviča. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
Krški policisti so 21. junija popoldne legitimirali 32-letnega Hakifa Kačandolija, državljana
ZRJ. Ker mu je 5. junija potekel vizum, so ga predlagali sodniku za prekrške. Isti dan so na Obrežju ob 20.45 legitimirali 28-letnega Ljubljančana Nurhudina Ikano-viča. Policistom je pokazal osebno izkaznico in potni list 40-letnega Ljubljančana Refaga Serdareviča, roj. 2. februarja 1954, stanujočega v Ljubljani. Policisti so ugotovili, da oseba na potnem listu ni prava, zato so moškega odpeljali v službene prostore, kjer so ugotovili, da gre za Hasana Jusiča. Potni list so mu odvzeli in ga vrnili na Hrvaško.
22.	junija ob 6.10 so policisti PMP Dobova na vlaku v stropu hodnika vagona odkrili dva romunska državljana. 30-letni Vasil-ie D. in 34-letni Dringo C. sta se na tak način skušala izogniti mejni kontroli. Vrnili so ju na Hrvaško.
23.	junija ob 11.55 so brežiški policisti v Slovenski vasi pri prestopu državne meje v Republiko Slovenijo zalotili Bolgara Roume-na L. in Jivka V. Državno mejo sta prestopila peš po betonski brvi preko reke Bregane. Seveda so tudi njiju vrnili hrvaškim mejnim organom.
S PUŠKO BI GA
SEVNICA - 24. junija popoldne je 74-letni Franc P. iz Gorenje Stare vasi s traktorjem zaprl lokalno cesto. Pri tem je med njim in 44-letnim Ivanom S. prišlo do prepira. Ker je Franc grozil Ivanu z lovsko puško in revolverjem, se bo srečal s sodnikom za prekrške, ostal pa je tudi brez orožja, ki so mu zasegli sevniški policisti.
RAZGRAJAL IN RAZBIJAL
KRŠKO - 26. junija so ob 12. uri na policijsko postajo v Krškem privedli 24-letnega Antona T. z Zdol. Okoli 11. ure je prišel v Kava bar na avtobusni postaji v Krškem. Naročil si je pivo, in ko ga je dobil, vrgel kozarec v stekleno vitrino, da se je razbila. Potem je začel kričati in žaliti lastnika lokala, mu grozil in začel z njim fizično obračunavati. Ob prihodu policijske patrulje se Tomše še vedno ni pomiril in je s razgrajanjem nadaljeval, zato so ga policisti odpeljali s seboj. Tudi na policijski postaji ni dal miru, ampak je grozil in se hotel stepsti še s policistoma, tako da so ga morali vkleniti. Anton T. je popoldne in večer prebil v prostorih za pridržanje.
OTROCI NAŠLI BOMBO
SEVNICA-Alojz Š. s Telč je 26. junija ob 8.15 na policijsko postajo v Sevnici prinesel ročno razpršilno bombo, ki so jo dan pred tem našli otroci v votlini drevesa v neposredni bližini trgovine na Telčah. Ročna raz-pršilna bomba je neznane znamke in proizvodnje, v drevesu pa je bila še od druge svetovne vojne.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Čeprav je poletje in čas dopustov, ko se ljudje iz s pločevino natrpanih mest radi umaknejo na podeželje, še posebej, če jih tam čaka lepo urejena počitniška hišica, si predrzni dolenjski tolovaji še vedno dovolijo več, kot bi človek od njih pričakoval. Eden izmed članov bratovščine nočnih ključavničarjev je v noči na 21. junij rogovilil po Dolenjem Vrhpolju. Očitno nepridiprav še ni imel pravega orodja, zato je za začetek vlomil v hišico V. Š iz Novega mesta in odnesel vrtalni Stroj, daljnogled, večjo prenosno luč, radiokasetofon, zračno puško ter potovalno torbo in lastnika oškodoval za več kot 100.000 tolarjev. Prav vsi ukradeni predmeti somu prišli prav še isto noč pri naslednjem podvigu, ko je vlomil še v vikend domačina S. G. Ukradel mu je radiokasetofon, manjšo rezilko, nož ter programa tor za satelitsko anteno in ga oškodoval za 130.000 tolarjev.
•	Nič manj pogumen ni bil njegov stanovski kolega, ki je v času od 19. do 20. junija obiskal dve zidanici na Gradišču. Od možakarja iz prejšnje zgodbe se je razlikoval le po strokovni usmeritvi. Medtem ko je bil prvi izrazito tehnično usmerjen tip, je gradiškega roparja tehnika zanimala le, ko je šlo za hladilnik poln dobrot. Ljubljančana S. P. in M. Z. je prikrajšal za okusno viničarsko malico, odnesel je namreč več mesa, sira, kave in namizni prt, obenem pa vikendarjema napravil za 30.000 oziroma 20.000 tolarjev škode.
ZA VEČ MILIJONOV ŠKODE - V četrtek, 23. junija, je okoli 17. ure zagorelo v Srednjem Lipovcu pri Dvoru. Tonetu Urbančiču je zgorelo gospodarsko poslopje, v katerem je imel vso letošnjo krmo, veliko orodja in strojev. Škode je za več milijonov tolarjev. Vzrok vžiga je najverjetneje kratek stik na električni napeljavi. Na pomoč so priskočili gasilci iz Ajdovca, Rebri, Thvra, Žužemberka, Vavte vasi, Dobrniča, Gorenjega Vrha in poklicni gasilci iz Novega mesta. Sreča v nesreči je bila tudi to, da je bila tisti čas večina krav na paši. Požar bi najverjetneje pogasili pravočasno, če bi imeli krajani teh vasi vodovod in hidrantne priključke. Velike razdalje do posameznih društev in pozno alarmiranje so tako preprečili več kot 90gasilcem, da bi uspešno zaključili intervencijo. (Besedilo in foto: S. MIRTIČ)
Fanin dom je dotrajana prikolica
Pred dvema mesecema ji jo je podarila neka gospa. Postavila jo je ob Krki nasproti novomeške avtobusne postaje. Sedaj čaka na stanovanje in prosi za sendvič
NOVO MESTO - Fani Eršte je mlado dekle, ki je prepuščeno sami sebi in potepanju. Kar precej Novomeščanov jo je že spoznalo, ko jih je štopala, in takrat jih je ponavadi prosila za nekaj tolarjev za sendvič. Poznajo jo tudi obiskovalci stadiona v Portovalu, saj živi nedaleč stran v precej dotrajani prikolici. Prikolico, ki jo je postavila nasproti novomeške avtobusne postaje zraven Krke, je podarila neka gospa, ko je pred dvema mesecema pred občino prostestirala, ker je brez stanovanja. Pred kratkim se ji je udrla streha, tako da je prebivanje v njej, kjer ni ne elektrike, plina, ne vode, še neznos-nejše. Fani, kiji dela družbo psiček Jaka, pa še vedno čaka na stanovanje.
“Ko sem bila še majhna, sem zgubila mamo. Potem sem bila v rejniški dnižini na Mraševem vse do 19 leta,” pripoveduje Fani. Obiskovala je osnovno šolo Dragotina Ketteja, se potem vpisala na srednjo živilsko šolo v Mariboru za slaščičarko, vendar je ni končala. Tudi zaposlila se je, vendar pravi, da se je v službi vedno kaj zarotilo proti njej in je zaposlitev zgubila.
Potem, ko je prišla iz reje, je nekaj časa živela pri bratu na Selih pri Zajčjem Vrnu, vendar se nista razumela in je od njega odšla. Lani jeseni so postale njen drugi dom železniške postaje od Bršljina do Zidanega mosta m Maribora. “Kadar sem bila lačna, sem prosila ljudi. Mislim, daje pri nas precej dobrih ljudi, saj mi pomoči skoraj nihče ni odrekel,” pove Fani. Pravi tudi, da je že pred časom oddala na občini prošnjo za stanovanje, vendar še sedaj ni prišla na listo čakajočih. Ko je zaradi tega pred dvema mesecema pred občino protestirala, ji je neka gospa podarila prikolico, v kateri živi še danes, vendar je to za Fani le izhod v sili. Kaj bo, ko bo prišla zima?
“Kadar sem zelo lačna, pa ne dobim za sendvič, pokadim cigareto in lakota mine,” pravi. “Na socialni dobim namreč le 11 bonov za prehrano, ostale dni pa prosim.” Pri Rdečem križu in Karitasu, pravi, dobiva obleko in obutev, ker je nima kje oprati, jo, ko je umazana, zavrže. V prikolici si ne more ničesar skuhati, saj je brez elektrike, ima jo le za prenočevanje in vedno jo skrbno zaklepa. “Policisti so
mi že nekajkrat grozili, da bodo prikolico na silo odpeljali, zato
• Pri Občinski organizaciji Rdečega križa v Novem mestu Fani že nekaj časa poznajo, saj sc pri njih večkrat oglasi. Ponavadi ji ponudijo oblačila, nekajkrat pa, kot pravijo, soji dali tudi paket s hrano. Poznajo jo tudi na novomeškem Centru za socialno delo, saj je v njihovi obravnavi že od otroških let. Pravjjo tudi, da soji nudili vse, kar ji po zakonu pripada. Tako je prejemala tudi denarno pomoč, vendar, ker ponujenega dela na zavodu za zaposlovale ni sprejela, soji pomoč ukinili, seveda pa ji še vedno dajejo nekaj bonov za prehrano. Ponudili so ji več rešitev, vendar jih ni sprejela. Na centru dodajajo, da nimajo pravice nikogar prisiljevati v nekaj, če noče, saj ima vsak človek pravico do svojega načina življenja, seveda pa mora pri tem nositi tudi vse posledice.
imam ključe vedno pri sebi,” pravi. Fani ima šele 20 let, zato je še pri
FANI IN PSIČEK V PODIRAJOČI SE PRIKOLICI - Dom, ki ni dom, ampak zatočišče v sili. Do kdaj? (Foto: J. D.)
zdravju, vendar ji bo takšen način življenja lahko kmalu načel zdravje. Na koncu je dejala, da bi rada živela v urejenem stanovanju in se zaposlila. Vendar ji bo moral pri tem kdo pomagati, kajti svet, v katerega se je podala, jo od tega vse bolj oddaljuje.
J. DORNIŽ
Papežu zmaga na uverturi
Sandi Papež je zmagal na kriteriju Novega mesta
NOVO MESTO - Dan pred kolesarsko dirko za Veliko nagrado Krke novomeški kolesarji že nekaj let zapored pripravljajo kriterij po ulicah Novega mesta, kjer se na 800 dolgem krogu po najožjem središču mesta med sabo pomerijo tekmovalci vseh starostnih skupin. Med člani je lani zmagal Gorazd Štangelj in na ta način napovedal tudi zmago na veliki nagradi Krke. Dolenjski ljubitelji kolesarjenja so upali, da bo tako tudi letos. Sandi Papež se je namreč z lahkoto uvrstil v finalno vožnjo, kjer se je že po nekaj krogih odlepil od skupine, si nabral lepo prednost ter do konca za en krog prehitel skoraj vse tekmece. Drugo mesto je osvojil odlični novomeški šprinter Boštjan Mervar, tretji je bil Hrvat Ermel, četrti Bolgar Odrinski in peti domačin Bogdan Ravbar.
Med dečki A je zmagal domačin Matevž Šuštaršič, ki vodi tudi na pokalu Frutabela, nad Kranjčanom Megličem in drugim Novomešča-
nom Igorjem Klobučarjem, Gorazd Divjak Zalokar (Master tcam Krško) je bil četrti, Gregor Zagorc šesti in David Vižintin (oba Savaprojekt Krško) osmi. Med dečki B je zmagal Jure Zrimšek nad Strgarjem (Astra Ljubljana) in Krevsom (Styrian Lenart). Andrej Prevejšek iz krškega Savaprojekta je bil četrti, Matevž Kastelic peti, Uroš Vene šesti in Deni Guculovič (vsi Krka) osmi. Med mladinci Novomeščani niso imeli sreče, saj so pokali in medalje odšli drugam. Med mlajšimi mladinci je zmagal rogovec Darko Mrvar nad Novogoričanoma Plešnarjem in Kruhom, najboljši domačin je bil Peter Ribič na 6. mestu, Jože Puš pa se je uvrstil le mesto za njim. Med starejšimi mladinci je zmagal Zoran Klemenčič (Rog) nad Choupikonom (Belorusija) in Ličenom (Nova Gorica). Najboljši Novomeščan je bil Robert Gašperin na 5. mestu, najboljši Krčan pa Damjan Grmšek, ki je bil 7.	I. V.
Rekord Rovana
Letos je državni rekord izboljšal že petkrat
BREŽICE - Atleti atletskega kluba Fit iz Brežic so v soboto v počastitev dneva državnosti pripravili mednarodni metalski miting, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši metalci iz Slovenije in gostje iz Zagreba. Na domačem tekmovanju je Vladimir Rovan že petič letos izboljšal svoj državni rejrord v metu kladiva. Tokrat mu je uspelo že v prvi seriji, ko je orodje poletelo 67,38 metra daleč.
Dobro sta metala tudi druga dva brežiška kladivarja. Branko Grubič je kladivo zalučal 57,5 m daleč, kar je njegov osebni rekord, mladinec Matej Podvinski pa seje s56,6 m dolgim metom spet približal svojemu mladinskemu državnemu rekordu. V metu diska je zmagal atlet novomeške Tilie Igor Primc, ki je orodje zalučal 54,86 m daleč in drugouvrščenega Zagrebčana Prskala premagal za več kot 7 m. V suvanju krogle so bili najboljši varovanci nekdanjega šampiona Ivančiča iz Zagreba, zmagal pa je Rendulič, ki je kroglo sunil 16,6 m daleč. Izkazala seje tudi domača atletinja Alenka Novak, ki je zmagala v metu diska (31,1 m) in v suvanj u krogle (11,32 m).
NOGOMETNI TURNIRJI
•	NOVO MESTO - Trgovina Roni bo v nedeljo, 17. julija, ob 8. uri na igrišču v Žabji vasi pripravila celodnevni turnir v malem nogometu. Nagradni sklad znaša 140.000 tolarjev. Prijave zbirajo na telefon 068 324 449 vsak dan od 9. do 20. ure, do 14. julija, ko bo ob 18. v bifeju Rezelj žrebanje.
•	ČRNOMELJ - Nogometni klub Bela krajina bo v soboto, 25. junija, na igrišču na Loki v spomin na v prometnih nesrečah preminule mlade nogometaše pripravil mladinski nogometni turnir “Memorial treh”. Sodelovala bodo moštva Mavrice in Svobode (lanski zmagovalec) iz Ljubljane, Kolpa iz Podzemlja in domača Bela krajina.
•	NOVO MESTO - Nogometni klub Joker - Drska bo v nedeljo, 10. julija, na Grabnu pripravil turnir v malem nogo-
metu. Prijave zbirajo do petka, 8. julija, ko bo na stadionu pod Portovalom žrebanje tekmovalnih parov. Za dodatne informacije pokličite na telefon 323 014!
• ŠKOCJAN - Nogometni klub Polana bo 9. julija s pričetkom ob 20. uri na igrišču Ljudski vrt v Škocjanu pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko na telefon 76 515.
9. KRNČEV MEMORIAL
SEVNICA - Na pričetku 9. memoriala Silva Krnca na igrišču pri sevniškem kopališču je delegacija sevniških rokometnih veteranov najprej odnesla venec na grob mnogo prerano preminulega sevniškega rokometaša, dobrega tovariša Silva Krnca. Na turnirju, ki so ga poleg sorodnikov podprla še nekatera sevniška podjetja, je zasluženo zmagala Ribnica ,
Padalski prvaki zbrali 60 prijav
Z državnim prvenstvom v Prečni je dolenjsko padalstvo dobilo nove temelje - Ireno Avbelj je premagal le Bogdan Jug - Prireditev je vsak dan obiskalo več ljudi
NOVO MESTO - Padalstvo se bo na Dolenjskem znova prijelo. Tako lahko sklepamo po številu vpisov v knjigo prijav za padalski tečaj, ki ga bodo novomeški letalci v sodelovanju s padalci iz Lesc pripravili jeseni. Na državnem prvenstvu, ki so ga ob pomoči Leščanov izvrstno pripravili člani aerokluba Novo mesto, sta blestela predvsem Bogdan Jug in Irena Avbelj.
Ko se je v četrtek z uradno otvoritvijo začelo in v petek dopolne s prvimi tekmami nadaljevalo 4. državno prvenstvo v padalstvu, je kazalo, da bo tekmovanje ostalo brez gledalcev, čeprav je na njem nastopala cela vrsta svetovnih prvakov in celotna rcprezcntaca Slovenije, ki je pred kratkim osvojila
Irena Avbelj
drugo mesto na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. V soboto popoldne in v nedeljo pa je prečensko letališče komaj sprejelo vso množico obiskovalcev, ki si je prišla ogledat zaključne boje padalcev, Bergerjevo predstavo MASS 116 in letalski miting, na katerem so se med drugim predstavili akrobati slovenskega vojnega letalstva z zlini, Borivoj Bivic s pitsom 2, jadralci, padalci, ultra lahka letala, policijski helikopter z gorsko reševalno in gasilsko ekipo pa domači motorni piloti in poslanec Rafael Kužnik z motornim zmajem.
Padalci niso imeli sreče, saj so prvi dan skakali skoraj brez gledalcev, ko pa so ti le prišli, jim je ponagajal motor letala antonov 2. Na pomoč jim je najprej priskočila specialna enota Moriss in kasneje še policija s svojima helikopterjema, tako da so na koncu le opravili obveznih šest skokov na cilj. Že pri prvih skokih seje izkazalo, da se bodo za prva mesta potegovali le tekmovalci Alpskega letalskega centra iz Lesc, štrene pa jim je mešal samo gost iz Zagreba Goran Habschied, ki je bil na koncu peti. Ker sta imela po šestih
Zapreke na Bajnofu
- Prvo tekmovanje v preskakovanju zaprek v Novem mestu
NOVO MESTO - Med dolenjskimi rejci tekmovalnih konj preskakovanje ovir do sedaj ni našlo domovinske pravice, kaže pa, da ni več tako. V konjeniškem klubu Novo mesto so se namreč že pred časom odločili, da se bodo uveljavili ravno v tej”žanimivi olimpijski disciplini, v nedeljo, 3. julija, ob 9.30 pa bodo na posestvu srednje kmetijske šole pripravili prvo tekmovanje v preskakovanju ovir v Novem mestu.
Nastopilo bo preko 100 jahačev in konj iz 20 slovenskih klubov, pričakujejo pa tudi nekaj gostov iz sosednje Hrvaške. V skupinah A 1 in A2 bodo nastopili tudi mladi in obetavni novomeški jahači. Jure Grubačevič bo jezdil Hajoša, Katja Voglar bo nastopila s Hamletom, Klemen Šušteršič s Savo in Andreja Murgelj s Šarko. Trener novomeškega konjeniškega kluba Zoltan Kiss bo nastopil v skupinah L in MA, jahal pa bo na Hilusu, Becky boyu in Faraonu.
KASAČI V BREGAH
KRŠKO - Konjeniški klub Posavje iz Krškega bo v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri na hipodromu v Bregah pripravil veliko kasaško prireditev, na kateri bo nastopilo 95 najboljših slovenskih konj, med njimi pa bo tudi 12 najhitrejših uvoženih kasačev, rekorderka hipodroma Candy Caprice, Charlie Sommoly in drugi. Osrednja točka prireditve bo dirka za Lipejev memorial, kjer bo nastopalo 12 najboljših slovenskih konj, med njimi lanski zmagovalec Figar As, last Ivana Humka iz. Dobove, ki je lani šestkrat zmagal. Tekmovanje bodo z zanimivo dirko popestrile kmečke dvovprege, prireditelji pa so nam sporočili, da bo imela mladina do 15. leta vstop prost.
POTAPLJAŠKI TEČAJ
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto vabi ljubitelje podvodnega sveta, da se prijavijo na potapljaški tečaj, ki go bodo pripravili od 15. do 17. juliju v Fiesi. Prijave zbirajo člani kluba vsako sredo ob 17. uri v klubskih prostorih v domu športov na Loki, zadnji rok za prijave pa je sreda, 13. julija. Dodatne informacije dobite na telefonu 068 45 185 (Tanja).
skokih Jug in Avbljeva po 1 cm, Mirt, Salkič, Habschied, Karun in Pristavec pa dva, so morali opraviti še tako imenovano dopetavanje. Po prvem skoku sta izjjadla Karun in Matjaž Pristavec (mladinski prvak v vseh disciplinah), ki sta zasedla šesto oziroma sedmo mesto, po drugem dodatnem skoku pa je bil znan tudi končni vrstni red. Zmagal je Bogdan Jug, kije bil prvi tudi v figurativnih skokih in v skupnem seštevku obeh disciplin, druga je bila Irena Avbelj, kije bila v figurativnih skokih tretja in je v ženski konkurenci zmagala v vseh disciplinah, tretji je bil Branko Mirt (figure - 2. mesto) in četrti Senad ■ Salkič. Med ekipami je zmagala Slovenija CISM nad Elanom (v obeh ekipah so nastopali člani ALC Lesce) in ptujskim Ekosom. Nastopilo je 34 padalcev iz 7 ekip.
I. V.
VSO NOČ IN DOPOLDAN BRCALI ŽOGO - Pod pokroviteljstvom Bifeja Viktor iz Regrče vasi v Novem mestu je na igrišču ob potoku Težka voda minuli petek potekal nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 20 ekip. Zagrizeni boji so se začeli ob 10. uri zvečer, končali pa šele dvanajst ur kasneje v soboto ob 10. uri dopoldan. Igralce so spodbujali številni gledalci, ki so se zabavali in krepili z jedačo in pijačo, na trenutke je bilo tudi nekaj vroče krvi, nazadnje pa se je vse lepo izteklo. Zmagala je ekipa Bayer s Potoka, na 2. mesto se je uvrstila ekipa Bara Boter, na tretje pa Straža. Na sliki: v jutranjih urah se je utrujenost že poznala, a boji so bili vseeno trdi. (Foto: P. Markelj)
“Skočil” s Triglava in presenetil
Sandi Bayer je na svojem zadnjem podvigu krepko izboljšal rekord in presenetil celo svoje spremljevalce - Tudi izzivalec je pot opravil hitreje od starega rekorda
NOVO MESTO - Sandi Bayer in Andrej Dolinar sta “kerlca”, da malo takih. V podvigu s kolesom na Triglav sta oba zmagala, saj sta Sandijev lanski rekord 15 ur in 17 minut dodobra izboljšala. Sandi kar za 2 uri in 30 minut, Andrej za 2 uri. Takšnega izida ni napovedal niti poznani dolenjski čarodej Jakob, ki je do sedaj slovel kot nezmotljiv.
Napovedi, ki sojih Novomeščani pisali na Loki, so pokazale, da so bili vsi zelo daleč od dejanskega izida. Prvo nagrado je pobral Stražan, kije listič izpolnil pet minut pred dvanajsto, ko je iz Studia D slišal, da se Sandi bliskovita bliža cilju. Sandijev “prezgodnji” pri-
Ko se je peljal skozi vas Krka, je na Loki potegnil in zavrtel pedala izzivalec Andrej Dolinar. Njegova spremljevalna ekipa je bila prepričana o zmagi. Sandi je namreč navaden rekreativec, ki se še nikoli ni udeležil nobene kolesarske ne tekaške tekme. Vse leto se je pripravljal le za ta podvigv želji premagati sebe in Triglav, tokrat pa tudi izzivalca Andreja. Ta je priznal, da je pred leti vrtil pedala kot profesionalni kolesar in da sedaj kot rekreativec tekmuje v duat-lonu. Tudi njegova spremljevalna ekipa na čelu z znanim slovenskim smučarskim biatloncem Urošem Velepcem je dala slutiti, da bo boj za nagrado Dolenjskega lista neizprosen. Tako je tudi
bilo.
Sandije v Vrata prikolesaril v 4 urah in 43 minutah, Andrej v 4 urah in 52 minutah. Sandije v 2864 metrov visoko triglavsko goro zagrizel skupaj s spremljevalcem Rokom Piletičem. Na poti proti vrhu so ga varovali alpinisti Alp-sporta iz Novega mesta, prihod na vrh pa je s kamero posnel Jože Hartman z novomeške televizije.
Sandi se je žigosal pri Aljaževem
ZMAGA PRI SESTOPU S TRIGLAVA - Po “prezgodnjem" prihodu v Vrata, je Sandi presenetil vse člane spremljevalne ekipe. Kljub temu jim je uspelo v najkrajšem času zagotovi mu vse potrebno, da je odpeljal proti Mojstrani, policisti in motoristi pa so ga ujeli šele pred Ljubljano. (Foto: Janez Pavlin)
hod na Loko je presenetil tudi tamkajšnje gostince, celo fante iz ansambla Metro, ne pa Novomeščanov, ki so ga v velikem številu pozdravljali ob progi ali pričakali na Loki.
Se najbolj pa je Sandi presenetil člane spremljevalne ekipe. Ti so njegov prihod s Triglava v Vrata pričakovali nekako med 9. in 10. uro. Sandi se je iz gozdička, v katerega je krenil pred 3 urami in 20 minut, prikazal že ob 8. uri in 20 minut. S svojim prihodom je presenetil motoriste in policiste, ki so bili ta čas na izletu in polnjenju rezervoarjev nekje v Kranjski Gori. Prisotni v Vratih so kljub vsemu Sandiju zagotovili, da se je z vso hitrostjo spustil po makadamu proti Mojstrani, motoristično spremstvo pa ga je ujelo šele nekaj kilometrov pred Ljubljano.
Sicer pa imajo štirje motoristi Mo-tokluba iz Trebnjega in oba policista prometne policije iz Novega mesta velike zasluge, da je karavana brez ustavljanja prekrižarila tudi center Ljubljane, Sandi pa je na cilju javno priznal, da še nikoli ni prevozil toliko rdečih luči na semaforjih. Sandijev podvig je imel svoje navijače. Že v petek zvečer so dodobra napolnili gostišče na Loki. Natanko opolnoči je pred budnim očesom treh sodnikov Joža Novak v imenu generalnega pokrovitelja Avtogalanta pospremil Sandija na 161 kilometrov dolgo kolesarjenje proti Vratom pod Triglavom. V nočni vožnji so ga osvetljevala spremljajoča vozila. Sandi je grizel proti Ljubljani s povprečno hitrostjo dobrih 40 kilometrov na uro.
stolpu ob 7. uri in 10 minut. Ko se je vračal proti Kredarici, ga je tamkajšnji vremenski opazovalec obvestil, da je Andrej pridobil na času in ima že 1 minuto in 43 sekund prednosti. Tokrat je Sandi “ponorel”. Kot gams seje zakadil proti dolini, delal tudi pel- in več-metrske skoke, o presenečenju, ki gaje pripravil svoji spremljevalni ekipi v Vratih, pa smo že zapisali. Sandi je v dolino do svojega kolesa pritekel brez spremljevalca Roka, ki mu očitno ni mogel slediti. Zatem je bilo najpomembnejše, kdaj bo v dolino pritekel Andrej. Imel je 20-minutno zamudo in to je bilo zanj usodno. “O zmagi je odločala pot s Trigalva v dolino,” je po tekmi dejal Uroš Velepec in Sandiju čestital za zmago. Po 4 urah in 37 minutah vožnje iz Vrat do Novega mesta je bil Sandi že v rokah svojih navijačev, očeta in mame, prijateljev in znancev, ki so ga prišli čakat na Loko.
Ob prihodu Andreja na cilj je bil Sandi že dodobra spočit. Tekmeca sta se objela in Sandije Andreju rekel: “Samo jaz vem, kako ti je bilo težko.” Tokrat Sandi ni padel v nezavest, kot se mu je dogodilo v lanskem letu. Zato ima zasluge tudi njegov maser Roman Šiler, ki ga je pred dirko in po njej dobro pripravil. Zasluge za Sandijev uspeh pa imajo še serviser koles Jože Smole, Sandijeva spremljevalka Nevenka in Jože Sirotka, ki sta ves čas skrbela za Sandijevo prehrano in počutje, vsi šoferji in spremljevalci, še posebej pa pokrovitelji, ki so to zahtevno pot omogočili: Avtoglant, Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, zavarovalnici Tilia in Adriatic, Krka, tovarna zdravil, Kobra-Mobitel, Vita-lis, Grafika, Kolpa, Molek, KZ Krka-PE Oskrba, Minitour, AG-Novo mesto, Kerametal, Krajevna skupnost Žabja vas. Zdravilišče Šmarješke Toplice, Roletarstvo Medle, Novoterm in, ne nazadnje, organizatorja Slovenske novice in Dolenjski list.
JANEZ PAVLIN
OBA ZMAGOVALCA - “Samo jaz vem, kako ti je bilo težko, "je takoj po prihodu na Loko Andreju Dolinarju ob stisku roke rekel Sandi Bayer, ki je izzivalca sicer premagal za 35 minut, vendar sta oba zmagovalca, saj sta lanski Sandijev rekord krepko izboljšala.
Mekonnen je zmagal že tretjič
Etiopijec Terefe Mekonnen je tudi letos zmagal v Mirni Peči - Med ženskami Helena Ja-vomik - Na 10 kilometrov je tudi letos slavila reprezentantka Mateja Udovč iz AK Tilia
MIRNA PEČ - 30-letni etiopski atlet Terefe Mekonnen, ki živi in trenira v Katzenbergu v Avstriji, je s časom 1:10:03,7 v Mirni Peči zmagal že tretjič zapored. Letos mu je bilo delo dvakrat olajšano, saj na tekmovanju ni bilo Ptujčana Mirka Vindiša, pa tudi progo so Mirnopečani zaradi uvrstitve v evropski koledar cestnih tekov nekoliko spremenili, pri čemer so se odpovedali najhujšemu vzponu. Čeprav je bila proga lažja, vreme pa podobno lanskemu, ko je Mekonnen zmagal z rekordom mirnopeškega malega maratona 1:07,29 drugič zapored, je bil njegov letošnji izid slabši za tri minute. Pravih tekmecev Etiopec tokrat ni imel, kljub temu je drugouvrščeni Ljubljančan Roman Kejžar za njim zaostal le minuto in 11 sekund. Tretje mesto je zasedel Geza Gaber, član ekipe iz Radencev, ki je21-kilometrsko progo pretekelv 1 uri 11 minutah in 53 sekundah. Dolenjski prvak v malem maratonu pri članih od 20. do 29. leta je postal Roman Hojak z Mirne (1:15,43), drugi je bil Zvonimir Milak iz Brežic in tretji Igor Martič iz Kočevja. Med člani od 30. do 39. leta je bil od Dolenjcev najhitrejši Ivan Ške-delj Močivnik iz Novega mesta, drugi je bil Boris Kuzmin iz Brežic in tretji njegov someščan Bojan Jevševar. Pri veteranih od 40. do 49. leta je postal slovenski in dolenjski prvak Matija Ozanič iz Kočevja, tretji je bil Jože Jere iz Sevnice in deveti Edo Doljak iz Novega mesta. Pri veteranih, starejših od 49 let, sta bila na vrhu edina dva Dolenjca. Zmagal je Anton Vencelj iz Grosuplja, drugi pa je bil Franc Kocjančič iz Kočevja.
Na zahtevno 21-kilometrsko progo malega maratona je pogumno krenilo tudi 12 žensk. Zmagovalka, 28-letna ZrečankaHelena Javornik, je na cilj prispela v času 1 ure 29 minut in 12 sekund, s čimer bi se precej visoko uvrstila ludi pri moških. Pri veterankah nad 34 let je zmagala Hida Kotar iz Trbovelj, druga pa je bila najboljša Dolenjka Marija Vencelj iz Grosuplja. Med mladinkami je zmagala Novo-meščanka Irena Auersperger, Breži-čanka Barbara Ilijaž pa je bila tretja.
V trimskem teku na 10 km sta se pri moških izkazala novomeška triatlonca Damjan Žepič, ki je zmagal, in Dejan Celič, kije na cilj prispel tretji. Pri dekletih je zmagala Novomeščanka Mateja Udovč, Zvonka Bregar iz Tržišča pa
je bila tretja.
Slovenski vojaki so na trimskem teku tekmovali za naslov državnega prvaka Teritorialne obrambe. Tako kol lani je zmagal Branko Velikonja iz Nove Gorice, Novomeščan Robert Dragan pa je bil drugi.
Mlajši pionirji so nastopili na 420-metrski progi. Med deklicami je zmagala Sevničanka Polona Matič, med dečki Franci Sinur iz Mokronoga, domačin Peter Kužnik pa je bil drugi. Proga za starejše pionirje je bila dolga 1500 m. Pri deklicah so imele največ uspeha Sevničanke: Petra Radišek je zmagala, Klavdija Tomažin pa je bila tretja. Pri dečkih je zmagal Trebanjec Janez Uhan, domačin Aleš Matoh pa je bil tretji.	I. v.
MNOŽIČEN ŠTAR T - 12. mirnopeškega teka se je udeležilo blizu 400 tekačev in tekačic Slovenije in tujine, tekmovanje pa so tako kot vsako leto vzorno pripravili krajani Mirne Peči. (Foto: I. Vidmar)
d

Novo mesto, 30. junij 1994
flap&fi mWm magsa*]®
Nedelja je bila za kolesarje povsem običajen dan. Zgodnje vstajanje, priprava opreme, zbiranje na startu, ogrevanje, še zadnji pregled kolesa, napovedovalčev poziv na štartna mesta in sodniški znak za Štart. Občutek vznemirjenosti pred začetkom dirke, ki ga izkušeni tekmovalci dobro poznajo, v trenutku popusti.
Velika nagrada Krke, vsako leto najpomembnejši kolesarski dogodek za Novo mesto in Novomeščane, se je začela natanko ob 10.00. Stotnijo kolesarjev iz osmih držav je čakalo 182 km razbeljenega asfalta, divjih pobegov in še bolj divjega lova na ubežnike, okvare koles, izmučenost, odstopi, boj za najboljša mesta in zmagoslavje, ki ga bo doživel le eden. Kdo bo to, tega na začetku dirke ni vedel nihče. Vsakdo je imel svoj račun, račun pa se bo izšel le enemu izmed njih.
Dirka ima zgodovino Velika nagrada Krke ima svojo zgodovino. Zmaga na njej je bila za slovenske kolesarje vedno stvar prestiža, tujci, pa čeprav morda celo boljši od naših, so v Novem mestu vedno igrali stranske vloge, le prvič, leta 1982, je zmagal Čeh Vladislav Rucky iz Bohumina. Naslednja dva zmagovalca sta bila domača ljubljenca Sandi Papež in Jože Smole. Leta 1985 je dirka štela za balkansko prvenstvo in Novomeščani ne bodo nikdar pozabili fantastične zmage svojega idola. Sandi Papež je takrat postal Bojan Križaj dolenjskega kolesarstva. Naslednje leto je zmagal Andrej Žaubi iz ljubljanskega Roga, za njim pa še Kranjčan Janez Lampič. V naslednjih letih so zmagovali samo domačini -Bogdan Ravbar, Sandi Papež, Jurij Robič, Boštjan Mervar, Bogdan Fink in lani Gorazd Štangelj - zato ni bilo težko razumeti vroče želje kolesarjev ljubljanskega Roga, da bi velika nagrada Krke letos prišla v njihove roke.
Stavili so na prave konje Po napovedih strokovnjakov, ki so jemali v obzir predvsem izide zadnjih dirk, so bili kandidati za zmago le trije -domačina Gorazd Štangelj in Sandi Papež ter Ljubljančan Robert Pinatrič, le če bi kolesarji na cilj pripeljali v skupini, bi se zmage lahko nadejal kot puščica hitri novomeški šprinter Boštjan Mervar. Očitno so napovedovalci stavili na prave “konje”, kajti prav ti kolesarji so imeli na dirki glavno besedo.
Že prvi od 18 krogov je prinesel prvo razburjenje. Od štarta na Glavnem trgu do Otočca so kolesarji vozili skupaj, na klancu proti Ratežu pa se je izdvojila trojica prvih ubežnikov - krkaš Branko Filip ter rogovca Boris Premužič in Rajko Petek. Na Ratežu so imeli že okoli 300 m prednosti. Čeprav se je dirka šele začela, Krkini kolesarji niso smeli dovoliti, da bi si ubežniki z dvema rogovcema na čelu nabrali preveliko prednost. Kapetan Krkinega moštva Sr ečko Glivar je do Malega Slatnika zbral svoje kolesarje, ki so se postavili na čelo kolone in pospešili tempo glavnine. Ubežnikom sta se na začetku drugega kroga pridružila še Novozelandec Russell James Mitchell in Belorus Dmitri Sidorenko, vendar ta zasedba očitno ni oila dovolj močna, pa jih je glavnina do Rateža ujela. Niti naslednji trije kolesarji, ki so pobegnili nekje pri Lešnici, niso imeli več sreče. Nekaj časa so najboljši Bolgar Pavel Šumanov, rogov-ec Velkavrh in domačin Glivar vozili složno in si nabrali že minuto prednosti, a jih je glavnina po enem krogu spet ujela. Takih in podobnih pobegov je bilo v nadaljevanju dirke še precej, vendar sta imeli moštvi Krke in Roga med ubežniki vedno tudi vsaj enega svojega kolesarja,
vsi ostali pa so na čelu glavnine skrbeli, da ubežnikom ne bi uspelo doseči razlike večje od ene minute.
Zgodba se razplete
Naloga glavnih favoritov je bila, da se ves čas držijo v glavnini in da pri tem ne izgubljajo moči po nepotrebnem, svojo vlogo pa morajo odigrati na zaključku dirke. Tri kroge pred ciljem je glavnina dobesedno podivjala. Po ravnini od Glavnega trga do Otočca so vozili s hitrostjo preko 50 km/h, kar je povzročilo, da je večina slabših kolesarjev in tistih, ki so svojo vlogo že odigrali, močno zaostala. V vodeči skupini so ostali le najmočnejši, med njimi tudi Sandi Papež, Gorazd Štangelj, Boštjan Mervar, Robert Pintarič in le še peščica tujcev, ki ne poznajo ne ceste, še manj pa taktiko Krke in Roga, ki sta od samega začetka dirke bila srdit taktični boj za zmago.
Odločilni trenutek na Veliki nagradi Krke je prišel prej, kot so to predvideva-
li režiserji velike drame. Tri kroge pred ciljem so v Lešnici pobegnili štirje kolesarji, med njimi dva v dresu ljubljanskega Roga in nihče od Novomeščanov. Tri ubežnike je skupina s krkaši na čelu ujela tik pred Otočcem, spredaj pa je ostal le Ljubljančan Pintarič, ki si je na klancu do Rateža prikolesaril polkilometrsko prednost. Ta trenutek so imeli krkaši še možnost, da ubežnika ujamejo, vendar so imeli tisti, ki bi morali to storiti očitno svoje račune, zato se je moral na čelo kolone postaviti Sandi Papež, ki pričakovane pomoči od članov svojega moštva ni dobil, Pintarič pa je iz kilometra v kilometer povečeval prednost. Razočaranemu Sandiju Papežu ni preostalo nič drugega, kot da krene v lov za ubežnikom kar sam, vendar je bilo že prepozno.
Krog pred ciljem je bila razlika med Pintaričem in Sandijem že minuto in 45 sekund, peterica, v kateri pa ni bilo krkašev je zaostajala še minuto za Sandijem, pol minute za njo pa so se na Glavni trg pripeljali še ostali “favoriti”. Sonce in peklenski tempo sta napravila svoje, saj se je kolona kolesarjev raztegnila na 15 kilometrov, več kot polovica pa jih je že odstopila. Zmagovalec je bil znan. Izkušenemu Ljubljančanu Robertu Pintariču se je izpolnila želja - svojega vrstnika Sandija Papeža je premagal na
Slovenci in svet
G3a šMljj) ds©s
Dvaindvajsetletna Brežičanka Ivana Grakalič je prepričana, da bi se moralo na študij v tujino odpraviti več študentov. Sama je letos končala tretji letnik dodiplomskega študija biologije in psihologije na univerzi v Pittsburgu v ZDA, namerava pa se vpisati še na drugo stopnjo, štiriletni študij medicine.
Pred Ivano je torej še dolga in zahtevna pot. Kako se je pravzaprav začela? Kako je brežiška gimnazijka zašla na ameriško univerzo? “Na pobudo srednje glasbene šole v Zagrebu, kjer sem se učila klavir, sem se udeležila glasbenega tabora za mlade v Ameriki. Bilo je lepo, in ker sem bila že tako daleč, sem izkoristila priliko še za ogled te prekomorske dežele. Na potepanju sem spoznala ameriško družino, ki je potrebovala varuško za svoja dva otroka. Sprejela sem delo in si podaljšala počitnice v tujini,” je ob svojem letošnjem obisku v domačih krajih (prišla je le za dva tedna) pripovedovala Ivana.
Med bivanjem pri omenjeni družini je brskala po vsakovrstnih knjigah, zato so ji gostitelji predlagali, naj se vpiše na študij medicine kar v Ameriki. “V Ameriki? Privlačno že je, a kako?” se je vprašala in se že v istem hipu odločila. Napisala je 83 prošenj za šole na vzhodni obali in prejela 10 pozitivnih odgovorov. Tri šole so ji ponudile tudi štipendijo in odločila se je za tisto, ki je dajala največ - 5.000 dolarjev. Zveni sicer odlično, a kaj, ko je šolnina stala 15 tisočakov, zato je bilo treba zbrati še ostalo.
Ce si priden, te vzpodbujajo
Starše je s svojo odločitvijo presenetila, vendar so tudi oni menili, da je treba priložnost izkoristiti in ji pomagali zbrati denar. Iskali so sponzorje in dobili štipen- g dijo na Ministrstvu za znanost in tehnologi- Q jo, v ljubljanskem Leku in denar za potne stroške še v Zagrebu. Jeseni 1990 je Ivana postala študentka prvega letnika v tuji oddaljeni deželi. Imela je pogum, voljo, zna-
nje in tudi srečo. “Pomagalo je, ker sem lahko zastonj stanovala pri starejši ženski v zameno za pomoč. Z jezikom ni bilo večjih težav, saj sem imela iz gimnazije zelo dobro osnovo. (Hvala profesorju Tasiču.) Največ težav so mi delali ameriški izrazi, kijih pri angleščini nismo spoznali.”
Ivana pravi, da so jo sošolci najprej sprejeli malo hladno, kot da bi se bali, da jih ne razume, pozneje pa so postali dobri prijatelji. Zelo radi pomagajo drug drugemu in so kot prava pisana družina mladih. Amerika je pač velika dežela in na eni šoli se zberejo mladi iz različnih krajev, tudi zelo oddaljenih, zato
I'
s
•a
Ivana Grakalič
njegovih cestah. Na zmagovalnih stop- presrečni zmagovalec, ki so ga novo-nicah je krepko stisnil roko Sandiju meški gledalci za te besede nagradili z Papežu, svojemu večnemu konkurentu, gromkim aplavzom, in junaku zaključnega šprinta skupine Že uro po koncu dirke je bil Glavni zasledovalcev Boštjanu Mervarju. “Za trg spet prazen. Kolesa so zamenjali av-pobeg sem se odločil že pred tremi leti, tomobili, kolesarji so pobrali pokale in pa mi do danes ni uspel. Zmago sem nagrade in spet odšli na pot. Njihove namenil dolenjskim ljubiteljem kole- misli so bile že na naslednji dirki. Za šarjenja, ki ste najbrž že naveličani stal- premlevanje minulega pač ni časa. nega slavja domačinov,” je dejal	IGOR VIDMAR
Treba bo ob študiju trdo delati, čeprav mi starejši študentje pravijo, da je to na drugi stopnji mnogo težje, saj je študij zahteven,” razmišlja Ivana.
Delo ob študiju je v Ameriki nekaj običajnega, še posebej ob srednji šoli ali pa ob prvi stopnji na univerzi. Skoraj vsak študent tam poleg šole opravlja še eno ali celo dve deli. Ivana si služi za stanovanje in vsakdanje stroške v bolnicah, pobira parkirnino, računa za blagajno v trgovini, toči bencin na črpalkah. “Zanimivo je, da tam otroci nočejo denarja od staršev, tudi če ga ti imajo. Vsi nekaj delajo, da imajo svoj denar. Pri nas je drugačen odnos do fizičnega dela, tam pa ni nikogar sram, če v prostem času toči bencin, le da pride do svojega denaija.”
Grakaličeva dela na teden okrog 20 ur. Dopoldne ima predavanja, popoldne laboratorijske vaje, kdaj torej še dela? Pravi, da včasih vmes, ko je kako predavanje manj, in ob večerih, predvsem pa v četrtek, petek, soboto in nedeljo. Ni redko, da gre po celodnevnih šolskih obveznostih zvečer še na delo, ko pride domov, se uči, in nato spet od začetka. Pravi, da je navajena, saj je že v Brežicah ob gimnaziji delala še srednjo glasbeno šolo v Zagrebu. Tako življenje se ji zdi zelo koristno, saj vzpodbuja k delu in uči, kako se znajti v življenju.
S parkirnino zasluži 8 dolarjev na uro, drugače se dobi povprečno 4,5 dolarja za uro preprostega dela. Ker so študentski domovi predragi, sta s prijateljico najeli stanovanje, za katero odštejeta na mesec okrog 300 dolarjev (skupaj). Ivana porabi še kakih 60 dolarjev na mesec za hrano in 100 za telefon, da premaga domotožje. Za obleko ne porabi veliko, saj kupuje na vsakomesečnih razprodajah, kjer se da obleči tudi do 80 odst. ceneje.
Ivana bi predvsem rada nadaljevala študij medicine v Ameriki in ga tudi dokončala. Potem bi se rada vrnila domov. V prvi vrsti si želi delati kot zdravnica, ne skriva pa tudi druge velike želje. Odločena je, da bo na nek način (moralno in materialno) pomagala vsaj kakemu od nadarjenih študentov, da se bo vpisal na študij v tujini. Zdi se ji izredno pomembno mednarodno sodelovanje med strokovnimi ustanovami, in če bo možnost, bi tudi sama sodelovala pri tem.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
ne potujejo domov vsak teden kot pri nas. Ker v tujem kraju nimajo nikogar, so toliko bolj povezani. Sicer pa, kot pravi Ivana, se študentje tam zabavajo podobno kot pri nas.
Življenje študentov se v marsičem razlikuje od našega. Na Ivanini šoli imajo vsako leto 10 do 15 predmetov. Na semester so štirje obvezni, ostali pa izbirni. Vsak študent ima svojega profesorja svetovalca, ki mu pri izbiri pomaga. Učijo se sproti, pa ne zato, ker so bolj pridni kot naši študenti, ampak zgolj zato, ker imajo redno preverjanje znanja. Vsak mesec imajo po dva do tri manjše izpite, na koncu leta pa še glavnega. Imajo opisne ocene od “a” do “f” (primerljive našimi od 10 do 5), vendar mora študent že z oceno “c” na izpit še enkrat, da izboljša rezultat.
Ob študiju vsi delajo
Profesorji in študenti zelo tesno sodelujejo, zato se vsakomur, ki ima sposobnosti in dovolj volje, odpirajo številne možnosti za vključevanje v različne projekte, v delo na univerzi in v drugih strokovnih ustanovah. Študenti imajo velik vpliv na šoli, tako da lahko, če niso zadovoljni s profesorjem, dosežejo tudi njegovo zamenjavo. Ker Ivano zanima medicina, je že delala v treh bolnišnicah, kar ji bo pomagalo tudi pri vpisu na študij medicine. Ža vpis potrebuje poleg tega še priporočila profesorjev, upoštevajo pa se še dosežene ocene na prvi stopnji, rezultat obsežnega sprejemnega izpita, ki ga opravljajo že po 3. letniku (Ivana se ravno zdaj pripravlja nanj), in vtis iz dolgega pogovora, na katerem študenta vprašujejo vsemogoče, da bi preverili, če je res primeren za tak študij.
Ivana je že dokazala, da je pogumno dekle. Niti z besedico ni omenila, da bi se bala preizkušenj. Ima voljo in želi študirati naprej. Težava je le v denarju. “Šolnina za študij na drugi stopnji stane okrog 30.000 dolarjev na leto. Ne vem, če bom za nadaljevanje šolanja še dobivala štipendijo, saj je zanimanje za študij medicine veliko.


wm
—i
Slovenci po svetu
Kar precej dolenjskih rojakov, ki so se v minulih desetletjih naselili v Avstraliji, se ukvarja z vinogradništvom. Med njimi je tudi Milan Prešeren, doma iz Zagrada pri Otočcu, ki pa zdaj živi v Renmarku. Trgatve v njegovem vinogradu se je udeležil urednik Rodne grude Jože Prešeren in zabeležil svoje vtise s potovanja po Južni Avstraliji.
“Greš z menoj v Renmark na trgatev?” me je po otvoritvi razstave o slovenski zgodovini v Adelaidi, središču zvezne države Južna Avstralija, letos spomladi vprašal Milan Prešeren, dolgoletni naročnik Rodne grude in moj daljni sorodnik. “Na trgatev?” sem vprašal. “Zakaj pa ne!” Vsekakor pa sem se razveselil tudi tega, da bom spoznal notranjost Južne Avstralije. Pomislil sem, da bi bilo res zanimivo videti, kako poteka trgatev v avstralskih vinogradih, in to v avstralski jeseni, ki se začne takrat, ko pri nas pojenjuje moč zime. Vedel sem, da mora biti drugačna kot po dolenjskih vinorodnih gričih.
Iz Adelaide je do Rcnmarka okrog 250 km, tri ure avtomobilske vožnje. Skozi slikovito dolino Barossa, znano po slavnih vinar-nah, ki so tudi izvrstna turistična atrakcija, avtomobil zavije proti Berriju, kjer je nekakšno središče tega okrožja in kjer v zadnjih letih nastaja močna predelovalna industrija, od tod pa je le še skok do Renmarka. Mesto ima kakih 7000 prebivalcev. V središču najdeš vse, kar potrebuješ za življenje, pravo bogastvo pa je v bližnji okolici: mesto je obkroženo s kmetijami, od izključno vinogradniških do tistih, ki poleg grozdja pridelujejo tudi sadje, pa do specializiranih sadnih farm. Tu rastejo številni eksotični sadeži, od pomaranč in limon do avokada
Žila življenja
Videti je prelepo, dokler ti sogovornik ne razloži: “Pravo bogastvo te pokrajine je reka Murray, najdaljša avstralska reka, ki daje vodo skoraj vsej Južni Avstraliji. Te farme bi bile navadna puščava, če jih ne bi redno namakali. Vse farme imajo izredno skrbno razpeljan namakalni sistem, vodo pa črpamo seveda iz reke Murray. Podnebje tukaj je izredno ugod-
no, na žalost pa bi bilo razen v zimskem času, ko vse ozeleni, presuho, da bi lahko pričakovali kakršenkoli pridelek.”
Bujna Murray je zaradi številnih jezov, ki preprečujejo, da bi dragocena voda prehitro stekla v morje, prestopila svojo nekdanjo strugo in zalila nekatere doline, zato na mnogih krajih lahko opazujem suha evkaliptova debla sredi sedanje rečne struge. Motne vode zdaj tečejo počasneje. Posušena debla, zelenje ob njih ter gozdovi so prava skrivališča množice eksotičnih ptic, tudi pelikani so med njimi, v krošnjah košatih gumijevcev pa odkrijemo celo koale, eno izmed avstralskih zaščitenih živalskih vrst.
Kakih dvajset let bo, odkar se je v te kraje v želji, da bi “začel na svoje”, priselil Milan Prešeren. Nekaj farm in hiš je že zamenjal, zdaj pa z ženo Nežko živita v prostorni novi hiši, poleg katere se razteza kakih šest hektarjev vinograda in manjši breskov nasad. Zelenico okrog hiše je treba zalivati vsak dan, če ne želiš, da se izsuši, zato pa ti podarja tudi limone in pomaranče pa raznovrstno cvetje. Hčerka Tanja, ki lepo govori po dolenjsko - pred leti je obiskovala poletno šolo slovenskega jezika v Sloveniji - se je pred dobrim letom poročila in vodi lokalni turistično-informativni urad, z možem pa sta si že postavila novo hišo v neposredni bližini. Milanov zet, Tanjin mož, z je domačin in pravi poznavalec vsakega S kotička ob in na reki. Kljub zaposlenosti si je utrgal nekaj uric, da me je s čolnom popeljal g po Murray in njenih čudovitih rokavih. V Slo-veniji še ni bil, bo pa prišel zagotovo, je zatrdil, o Zlasti v poletnem času je reka polna izletni- g kov in turistov, ki si za teden ali dva najamejo značilno rečno ladjo, in nekateri preplujejo z njo celotno reko.
Mlada dva počasi prevzemata gospodarjenje z vinogradom, saj sta Nežka in Milan “uradno” že upokojena. Brez očetove pomoči in nasvetov pa vendarle še ne gre.
Iz Žagrada v daljni svet Milan Prešeren je doma iz vasice Zagrad pri Otočcu, ki leži, kot pove že ime, za Starim gradom. Po osnovni šoli na Otočcu seje v prvih povojnih letih izučil za čevljarja v Novem mestu, kjer pa so mu takoj dali vedeti, da kakih možnosti za napredovanje ne bo imel. Tako sta vedoželjnost in želja po odkrivanju sveta Milana pripeljala v Portorož v srednjo pomorsko šolo, ki je takrat trajala le dve leti. Končal je šolo in si pridobil kar precej veščin za pomorščaka, obenem pa so se mladim fantom odprla tudi nova obzorja. V majhni skupini je kmalu dozorela odločitev za odhod v tujino. Domače okolje je postalo pretesno, preveč je bilo vse povezano s političnimi pritiski, kar je mladim ljudem jemalo voljo do dela. Tako se je skupina fantov znašla v Italiji, se od tam odpeljala v Avstrijo, kjer so zapro-
Nežka in Milan Prešeren pred njunim domom v Renmarku.
nase korenine
iHt x ‘pi m
Pater prior Bogomir Kocjan
Pri Kocjanovih v Dolenji vasi pri Črnomlju je bilo kot v mnogih drugih belokranjskih družinah: ker doma ni bilo moč priti do zaslužka, so se mladi zanj ozirali okrog po svetu, še največ čez veliko lužo. Tako je bilo tudi s Kocjanovim Janezom. Kmalu po začetku tega stoletja se je poročil z Ano Švajger iz Zastave. Da pa bi mladi družini pripravil čim toplejše gnezdece,je šel iskat zaslužek v ameriške rudnike. Štiri leta je kopal v njih, potem pa seje le vrnil s prihranki in z.njimi obnovil domačijo. A mladi družini ni bilo namenjeno mirno življenje. Zabobnelo je na frontah prve svetovne vojne in kot vojak je moral v bojni vrvež tudi Janez. Preživel je. Njegov sin Stanislav se spominja zgodb, ki jih je Janez še leta po vojni pripovedoval o doživetjih na fronti v Srbiji in Romuniji.
Minilo je že precej desetletij od takrat, stoletje se izteka, dogodivščine novih vojn so prekrile spomine iz jarkov prve svetovne vojne, a Stanislav se še danes spominja očetovega pripovedovanja. Seveda Stanis-
lav ni več tisti Stanislav, celo Stanislav ni več, zdaj je pater Bogomir, predstojnik slovenskega križniškega reda. Živi v Ljubljani in je kljub svojemu položaju skromen in prijazen človek, pravi Belokranjec. Ko se človek pogovarja z njim nehote prisluškuje, kje se bo iz njegovih spominov oglasila drobna pastirska piščal, zvok rane mladosti, odmev iz vlažnih, meglenih jesenskih juter, kije tako poznan številnim Belokranjcem. A pater Bogomir ni le Belokranjec. Že zgodaj je odšel iz rodne Dolenje vasi. Z dvanajstimi leti ga je pot zanesla na ljubljansko gimnazijo, kjer je leta 1939 maturiral, potem pa vstopil v križniški red. Leta 1945 je končal fakulteto. V času študija je stanoval v ljubljanskih Križankah, ki so bile vse, dokler jih nova oblast ni zaplenila, last križniškega reda. Junija leta 1944 pa je bil za patra Bogomira pomemben dogodek. Takrat je bil namreč posvečen v duhovnika. “Eni praznujejo petdesetletnico poroke, jaz pa petdesetletnico zaobljube bogu,” pravi, ko se pogovaijava v čisto običajni mestni vili v Šiški, kjer je sedaj sedež njegovega reda. Z njim praznujejo mnogi verniki v metliški, semiški in velikonedeljski fari, kjer je svojčas služboval, predvsem pa njegovi sobratje. To je zdaj njegova družina, saj si lastne zaradi zaobljube nikoli ni ustvaril. No, križniki niso prav številni, saj jih je v Sloveniji le še malo. Druga svetovna vojna je bila za križniški red tu prava katastrofa. Med vojno in po njej jih je bilo več zaprtih, mučenih ali pobitih, v letih po osvoboditvi pa jim je bilo zaplenjenih veliko nepremičnin in drugega premoženja.
Križniški red ima v svetu že častitljivo starost. Začetki segajo v križarske vojne, ko so nemški vitezi osnovali zavetišče ali špital za romaije v Jeruzalemu. Leta 1190, v tretji križarski vojni, so novo duhovno ustanovo poimenovali Zavetišče naše ljube Gospe Jeruzalemske, in to leto velja za ustanovno leto križniškega reda. Križniški vitezi, zaznamovani s črnimi križi na belih plaščih, bratje - duhovniki in laiki ter sestre so predvsem spoštovali tedanja določila o negi bol-
nikov in ranjenih. V knjigi Križniški red v Sloveniji ob praznovanju 800 let obstoja lahko preberemo, da so v Slovenijo križniki prišli že leta 1199. Ko so se vračali iz Palestine, so križniki pomagali Frideriku Ptujskemu v bitki z Madžari za severovzhodni predel Štajerske. Po zmagi je križniški red dobil posestvo v Veliki Nedelji, kjer je zrasel mogočen križniški grad, komendo, bolnico v Ormožu in dom za ostarele v Murc-tincih. Križniki pa so se naselili tudi v drugem, prav tako izpostavljenem delu Slovenije - v Beli krajini. Bil je to red, ki je poleg skrbi za duhovni blagor faranov skrbel tudi za njihovo zdravje ter varoval ozemlje pred tujimi vpadi. Tudi križniki so v preteklem stoletju doživeli večjo reformo, v dvajsetih letih pa seje red reformiral in iz laiškega (viteškega) prešel v duhovni red. Zdaj imajo križniki v Sloveniji še devet redovnih far: Črnomelj, Metliko, Semič, Podzemelj in Vinico v Beli krajini ter Veliko Nedeljo, Ormož, Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu na Štajerskem. Ker redovnih duhovnikov za službovanje v vseh teh farah križniki sedaj nimajo dovolj, jih marsikje nadomeščajo škofijski duhovniki.
Pater Bogomir se je po vojni vrnil v Belo krajino, kjer je devet let služboval v Metliki, potem je bil sedemnajst let v Veliki Nedelji na Štajerskem, leta 1971 pa je za štirinajst let spet prišel v Belo krajino, kjer je služboval v semiški fari. Svoje belokranjske korenine seveda ceni in spoštuje, vendar ga ne vežejo toliko, da bi prav tako ne cenil in spoštoval tudi drugih ljudi. “Ljudje so si med seboj bolj podobni, na primer Belokranjec Štajercu, kot pa so pripravljeni priznati, razlikujejo se le po govorici. Nekaj časa me na Štajerskem niso razumeli, čeprav sem se trudil govoriti knjižno slovenščino,” pravi pater, ko razmišlja o ljudeh, s katerimi se je srečeval. Premišlja pa tudi o svojem poklicu: “Nekoč me je nekdo vprašal, kaj bi izbral, če bi imel še enkrat možnost odločati o svojem življenju. Odgovoril sem, da bi se odločil za duhovnika ali za kmeta. Tako mislim še danes.”
“Duhovnik ali kmet,” razmišljam, ko se poslavljam od patra v mirni ljubljanski četrti, “mar si nista ta dva poklica zelo blizu? V bistvu je pater Kocjan tudi sedaj, ko se kot prior bori za povrnitev zaplenjenega križniškega premoženja, ohranil stik s svojimi kmečkimi koreninami!”
TONE JAKŠE
sili za politično zatočišče. Nekoliko so bili sumljivi, ker so mejo prekoračili z obmejnimi prepustnicami, legalno torej, vendar se je kmalu vse razjasnilo. V Avstriji sta se sešla z Nežko in se poročila.
Avstralija ju je sprejela leta 1959. Najprej prva postaja številnih novih priseljencev -taborišče Bonegila, kjer jih je nastanila avstralska vlada, saj so morali podpisati temeljno določbo, da bodo najmanj dve leti po prihodu prevzeli dela, ki jim jih bodo določile avstralske oblasti. Od tam ju je odpeljal nek bogati veleposestnik, ki je iskal vrtnarja za zelenice okrog svojega domovanja. Dobila sta svoje stanovanje, prvi avstralski dom, ki sta si ga vsaj delno lahko uredila po svoje. Nič hudega jima ni bilo, lepo sta se razumela z gospodarjem; pri njem sta ostala vrsto let in so prijatelji še danes. Vendar je želja po samostojnosti le zmagala in po tehtnem premisleku sta se naselila v Renmarku.
Z vinogradništvom se Milan ni nikoli posebej ukvarjal, čeprav v neposredni bližini njegovega domačega kraja ležijo bogati dolenjski vinogradi, pa tudi sicer je v Avstraliji marsikaj drugače organizirano. A vendar se je odločil prav za to panogo. Trdo je bilo treba delati, saditi trte, namakati, čakati na prvi pridelek, ga obrati in prodati, vmes pa še vsa skrb za gnojenje, obrezovanje, škropljenje in vse drugo. Preden je prišel do prvega lastnega pridelka, se je loteval še marsičesa drugega, nobenega dela se ni branil. Po trdem delu je prišlo tudi zasluženo plačilo in z njim osebno zadovoljstvo. Bile so krize in vzponi, odvisni tudi od svetovnih cen avstralskih vin, od mnogih dejavnikov, ki mimo nas usmerjajo naše življenje. Pred leti je gojil tudi posebno sorto grozdja brez pešk, primerno za rozine, ki so še vedno med pomembnimi avstralskimi izvoznimi artikli, zdaj pa se s tem ne ukvarja več.
Svojega vina ne pridelujejo
“Lani,” pripoveduje Milan, “smo oddali vinarnam okrog 130 ton grozdja, letos ga bomo verjetno nekaj manj, čeprav smo z letino kar zadovoljni.”
Zgodnje sorte grozdja so začeli trgati sredi februarja, nekaj so ga obrali tudi strojno.
Strojno trganje grozdja je tudi v Avstraliji novost in je mnogim vinogradnikom v veliko pomoč, zlasti v zadnjih letih, ko je čedalje težje dobiti sezonske trgače. V mantu so trgali o-stalo. Da se izognejo izgubi časa, posameznim vinogradnikom vinarne določijo uro, ob kateri morajo pripeljati določeno količino in vrsto grozdja; če želiš, lahko pripelješ sam, lahko pa ti tudi vinarna pošlje posebej prirejen tovornjak.
Milan Prešeren vse grozdje odda v vinar-no, s katero je poslovno povezan in je neke vrste zadružna lastnina okoliških vinogradnikov. Tudi za lastne potrebe ne prideluje vina, s popustom ga kupuje v “svoji” vinarni. Nekateri ga naredijo tudi nekaj zase, vendar se to vino po kakovosti ne more primerjati s tistim iz vinarne, kjer imajo vso potrebno opremo, hladilnice in drugo potrebno tehnologijo.
In kaj sem počel v tej marčni avstralski trgatvi v Renmarku? Kot gostu iz Slovenije mi seveda niso dovolili, da bi se pridružil trgačem. To delo so opravili najeti delavci, tudi skupina pridnih Aboriginov, katerih plačilo je že vnaprej dogovorjeno glede na število nabranih plastičnih škafov. V trgatvi v avstralski vroči jeseni pa sem le bil in izvedel marsikaj o tem, kako slovenski rojaki prispevajo svoj delež k avstralski vinski proizvodnji.
Avstralska vina pa so na svetovnih trgih vse bolj cenjena. In kakšne sorte vin smo poskušali v Avstraliji? Zanimivo je, daje tudi tam modno vino chardonnay, od belih vin prija našemu okusu rizling, mnoga druga vina pa spadajo med sladke sorte, ki so pri nas manj običajne. Bližnja dolina Barossa je znana zlasti po odličnem portu.
Prešernov dom v Renmarku je za gotovo pravi slovenski dom ob bujni reki Murray. V njem je toliko stvari, ki njegove prebivalce povezujejo z nepozabno Dolenjsko, čeprav življenje tam teče po drugačnih tirnicah. Ni nepomembno tudi to, da je dom nekakšna postaja na avtomobilski poti med Adelaide in Melbournom, postaja, na kateri se je oddahnil že marsikateri obiskovalec iz Šlovenije. Spomini na ta srečanja so lepi, kot je bila tudi moja “trgatev” v Renmarku lepo doživetje.
JOŽE PREŠEREN
V stari Avstriji je bilo možno, da se na univerzah doktorska čast podeli na posebno slovesen način, to je pod pokroviteljstvom samega cesarja (sub auspiciis imperatoris). Med tako odlikovanimi je bil tudi dr. Vladimir Žitek, ki je kasneje več kot dvajset let živel v Novem mestu.
Doktorandi vseh fakultet, ki so vse gimnazijske razrede dovršili z odliko in z enakim uspehom opravili vse državne in doktorske izpite, so imeli pravico, da zaprosijo za tako svečano podelitev doktorskega naslova. Promocija je potekala v navzočnosti cesarjevega zastopnika, rektorja univerze, dekana fakultete, promotorja in seveda javnosti. Doktorand je moral prebrati svojo inavguralno disertacijo, zajeto iz predmetov svoje stroke, promotor ga je potem proglasil za doktorja, vladarjev zastopnik pa mu je izročil cesarjev dar: zlat prstan z briljanti ali pa kravatno iglo z briljanti.
Vsako leto je bila lahko na isti univerzi opravljena samo ena taka slovesna promocija, zato je lahko preteklo več let, ko ni bilo kandidata, ki bi ustrezal navedenim strogim pogojem. Zato je bil naslov doktorja sub auspiciis imperatoris zelo redek in cenjen.
Slovenci tedaj še nismo imeli svoje univerze, zato se je naša akademska mladina šolala na dunajski in graški univerzi, na slednji predvsem Štajerci. In vendar je kar šest Slovencev doktoriralo pod cesarjevim pokroviteljstvom: dr. Vladimir Žitek (I. 1889), dr. Ivan Žolger (1. 1895), dr. Fran Ilešič (1.1903) in dr. Hugon Robič na graški univerzi, na dunajski pa dr. Matija Murko (1.1886) in dr. Jakob Žmavc (1.1894). Zanimivo je, da so bili menda vsi Štajerci, večina od njih pa maturanti izvrstne mariborske gimnazije, ustanovljene leta 1758, to je enajst let po novomeški. Skoraj vsi so se kasneje močno uveljavili tudi v javnem življenju kot znanstveniki, univerzitetni učitelji ali drugače, najmanj pravzaprav dr. Vladimir Žitek, ki je bil kasneje nad dvajset let odvet-
nik v Novem mestu. Prav zato mu bom namenil nekaj besed več:
Vladimir Žitek se je rodil 26. oktobra 1863 v Hrastju - Moti na Štajerskem kot sin Josipa (1832-1899), gimnazijskega profe-sorja matematike in fizike. Vladimirje študiral na mariborski gimnaziji in maturiral v Zagrebu. V šolskem letu 1882/83 je bil že član graškega akademskega društva Triglav. Ko je novembra 1889 promoviral, je kronist tega društva zapisal: “11/XI sc vrši slavnostno zborovanje v proslavo Triglavovega starejšine dr. Vlad. Žižeka, ki je bil promoviran sub auspiciis imperatoris. Tega zborovanja se je vdeležilo razven graških slovanskih akademikov mnogo odličnih mož iz domovine.”
Ker je bil lani v Delu izražen dvom, ali je Žitek res promoviral sub auspiciis imperatoris, naj dodam še, da navaja Slovenski pravnik 1889 celo naslov Žitkove nemške inavguralne disertacije: Der Wahrheitsbe-weis nach dem Strafgesetzentvvurfc mit besonderer Rucksichtnahme auf § 199. Tudi v tej notici je naveden točen datum o Žitk-ovi promociji sub auspiciis imperatoris.
Po podatkih, ki so mi na voljo, sklepam, da je dr. Žitek I. 1895 ali 1896 odprl odvetniško pisarno v Novem mestu. V tem letu je že vpisan kot podporni član gimnazijskega podpornega društva v šolskih iz-vestjih, njegov mlajši brat Egon pa je bil v 2. polletju vpisan v 7. razred gimnazije in je naslednje leto v Novem mestu tudi maturiral. Vse kaže, da seje tedaj k starejšemu sinu preselil tudi oče Josip, ki je kot upokojenec živel v Ptuju, a je že 30. dec. 1899 v Novem mestu umrl. Iz očetove osmrtnice v Dolenjskih novicah je razvidno, da je bil sin Vladimir poročen z Jakobino, rojeno Munda, verjetno Ljubljančanko. Eden od Vladimirjevih bratov je bil ob očetovi smrti mornariški nadporočnik, Egon je študiral pravo, najmlajši pa filozofijo.
Zaradi odvetniškega poklica se najbrž Vladimir ni vidneje udeleževal javnega življenja. Ko ga je v starosti 56 let L septembra 1919 zadela kap, so njegovo truplo prepeljali v Ljubljano in ga tam položili v družinsko grobnico. Danes tudi najstarejši Novomeščani le rahlo pomnijo rodbino Žitkovih.
KAREL BAČER
- .v4$i
Priloga Dolenjskega lista 12
mi
NAGRADI V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral ŠTEFANA MAVSARJA in MAJO BOHTE iz Novega mesta. Mavsarju je pripadla denarna nagrada, Bohtetova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 11. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 25. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
25
REŠITEV 23. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 23. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKALA, LAN, TARANTELA, ANET. ETAN, SLAK, ORADA, ANSAMBEL, LOT, ERNEST, KOMISARKA, CAR, AKANT, AEDA, MA, BALA, AKT, LIAS, EPISTO-LA, GORA, LIK, APAČ, ANAT.
prgišče misli
Strastni borci za svobodo podlegajo skušnjavi, da postanejo strastni zatiralci svobode.
F. CERAR
Tisti, ki imamo grda telesa, vedno govorimo o lepoti naše duše, a tisti, ki imajo lepa telesa, se na dušo niti ne spomnijo.
B. ŠTIH
Kajti kamor koli se obme duša človekova, povsod se nabada na trnje bolečin.
A. AVGUŠTIN
Hotenje je uveljavljanje vsega življenja, z zdravo pametjo in z vsem praskanjem za ušesi vred.
F. DOSTOJEVSKI
Strah kuje zmotne sodbe.
J. ZALOKAR
>
AVTOR: JOŽE UDIR
MALAJSKA
BLAZNOST
HIMALAJSKA KOZA
SREBROVA
RUDA
STAROLAT.
PREVOD
SVETEGA
PISMA
POŠKODBA
NAJSVET-LEJSA ZVEZDA V ORLU
ŽENSKO
IME
DEL TELESA PRI VEČCE-JČNIH BITJIH
IMBOL Zt ŽVEPLO
AZIJSKA
TRAJNA
ZDRAVILNA
ZEUKA
ANTIČNA
GRŠKA
PESNICA
>
>
KINEMATO-
GRAF
IME
PISATEU.
PEROCI
ZOLAJEV
ROMAN
ORIENT. PRAŠEK ZA LASE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
MINERAL (ROMBIC-NA OBLIKA KALC. KRB
CESKI SKLADATELJ LE OS
(1854-1928)
PODROČJE OB SEVERNEM TEČAJU
PAS PRI KIMONU
AMER.
POTNIŠKA
LETALSKA
DRUŽBA
ANG.
KRALJ
SESTAVLJA LEC URAD. USTIN
NEKDANJA
SEMTSKA
DEŽELA
KEM.
SIMBOL ZA RUBIDIJ
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
NOGOMETNI KLUB
ANGL
MOŠKO
ŠVEDSKO IME ZA UJKO TURKU
UREJE-
NOST
ČEBELJA
TVORBA
GORA PRI SANKT MORITZU
NAJVECJE MESTO V PAKISTANU
AZIJSKA
DRŽAVA
VRSTA
NAKITA
BIBUJSKI
KRAJ
OKRASNI
GRM
(BOŽJE
DREVCE)
elektronski alarmi

Pri nas avtombiski tatovi ukradejo vse več vozil, lastniki drage pločevine na štirih kolesih pa svojo lastnino bolj poredko zavarujejo s sodobnimi pripomočki. Elektronski alarmi lahko učinkovito preprečijo krajo avtomobila.
V	povprečju pri nas vsak dan vsaj trije avtomobili zamenjajo lastnika. A ne mislimo na prodajo starih vozil, pač pa na tisto zamenjavo, ki pravemu lastniku požene adrenalin v žile, občutljivejšim dušam pa še solze v oči, na zamenjave, ki se dogajajo v okrilju noči, včasih pa tudi pri belem dnevu ' na tatvine avtomobilov torej. Avtomobili izginjajo z javnih parkirišč, z ulic, iz skupinskih garaž, varni niso niti v zasebnih garažah. Na delu so poleg občasnih tatičev predvsem organizirane tolpe avtomobilskih tatov, zato prenekateri avto za vedno izgine. Lani so v Sloveniji ukradli I316 avtomobilov, policiji pa je uspelo lastnikom vrniti le 332 vozil, ostalo je šlo v neznane kraje in k neznanim ljudem.
Ob vsem tem čudi lahkomiselnost slovenskih lastnikov vozil. Nekateri puščajo avto kar odklenjen, celo s ključi v volanski ključavnici, da res ni nobena težava avto odpeljati. No, po pravici povedano, za izkušene avtomobilske tatove tudi zaklenjen avto ni kakšna huda ovira. V nekaj deset sekundah ga znajo odpreti in v nekaj minutah že veselo brzi. Bolj pialo je takih, ki avto dodatno zavarujejo, ali s posebnimi volanskimi ključavnicami ali pa z elektronskim alarmom. Prav slednji ima veliko prednosti, ni tako zelo drag in mogoče ga je vgraditi brez zahtevnih posegov.
V	Novem mestu vgrajujejo elektronske alarme v avtomobile pri zasebnem podjetju Framel v Markljevi ulici (Dolenje Ka-mence). Lastnika sta Jože Grešak in njegov sin Božo. Podjetje sicer opravlja še druge storitve, od prodaje najrazličnejših izdelkov do opremljanja diskov, za avtomobiliste pa je zanimivo predvsem zaradi avtomobilske akustike in elektronskih alarmov.
“Podjetje deluje poldrugo leto,” pravi Božo Grešak. “V tem času smo postali pooblaščeni zastopniki za Blaupunkt, znanega in uglednega proizvajalca avtomobilske akustike. Blaupunktovi radii slovijo Po kakovosti in dobrem sprejmu, odkar pa jih prodajamo in vgrajujemo mi, vsaj pri nas nič več ne slovijo kot zelo dragi. Cene so zdaj sprejemljive, so take kot zunaj oziroma celo nižje kot denimo v Avstriji. Na voljo imamo različne modele, od manj zahtevnih do zelo
izpopolnjenih in seveda temu primerno dražjih. Avtomobilske radie, kupljene pri nas, zastonj vgradimo v vozilo. Poleg tega vgrajujemo tudi centralne ključavnice in elektronske alarme. Avto torej opremimo s koristnimi in prijetnimi stvarmi.”
Pri Farmclu vgrajujejo avtomobilske alarme dveh znanih podjetij, Piranha in Bosch. Za izdelke teh dveh proizvajalcev so se odločili po slabih izkušnjah z drugimi. Na voljo imajo več vrst alarmov, od bolj preprostih in seveda cenejših do izpopolnjenih in dražjih. Cene se gibljejo od 23.700 pa tja do 90.000 tolarjev. Elektronski alarmi delujejo tako, da s sireno in utripanjem luči opozorijo, da nekdo poskuša na silo odpreti avto in ga odpeljati. Bolj izpopolnjeni alarmi
poleg tega še elektronsko blokirajo avtomobilski motor, tako da ga sploh ni mogoče vžgati. Ko voznik zaklene avto, se namreč v kake pol minute aktivirajo posebni senzorji, ki zaznajo gibanje v avtu, pritiske na karoserijo in podobno. Za primer vzemimo, da poskuša tat razbiti šipo in od znotraj odpreti vrata. Senzorji zaznajo udarec po šipi in sprožijo alarm. V primeru, da voznik slučajno pusti šipo priprto, pa senzorji zaznajo tatičevo roko, ko ta seže v notranjost avtomobila, ne da bi poskušal nasilno vdirati. Najbolj izpopolnjeni elektronski alarmi so lahko povezani celo z mobitelom, če ga ima lastnik avtomobila, tako je ob poskusu vloma v avto takoj obveščena policija. Alarm lahko deak-tivira samo tisti, ki ima v rokah pravi ključ oziroma daljinski upravljalec. Zgodi se torej lahko tudi to, da lastnik ne more v avto, če je izgubil ključe.
“Nenavadno je, da so ljudje pripravljeni odšteti veliko denarja za avto, zdi pa se jim škoda dodati še nekaj za njegovo varnost. Zlasti tiste, za tatove najatraktivnejše avtomobile, kot so denimo golfi, audii in opli, se res splača zavarovati na tak način,” pravi Davor Petravič, ki dela pri Framelu, Božo pa doda, da so doslej vgradili kakih 50 alarmov, upa pa, da jih bodo vse več. Tatovi namreč ne mirujejo.
MILAN MARKELJ
'PUNKT
*
{ff
Davor Petravič in Božo Grešak iz Farmela.
zdravnik: razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Prehrana pri boleznih jeter in žolča
Kaj pa vitamini? Kakor pri drugih boleznih mora biti tudi pri boleznih jeter telo preskrbljeno z zadostno zalogo vitaminov. Dobivamo jih s hrano, ker jih telo samo ne tvori. Torej moramo enkrat ali dvakrat na dan jesti presno hrano, bodisi kot solato ali sadje. Razen tega moramo večkrat na dan piti sveže sadne ali zelenjavne sokove. Veliko vitaminov, predvsem tistih, ki jih v običajni hrani ni veliko, vsebujejo pivski kvas in pšenični kalčki.
Ne pozabimo na minerale! K mineralnim snovem spadajo natrij, kalij, kalcij, fosfor in magnezij. Mednje uvrščamo tudi za življenje pomembne prvine: železo, jod in fluor. S pestro in uravnoteženo prehrano zadostimo vse dnevne potrebe nešega telesa po mineralih.
Poleg že obravnavanih sestavin vsebuje hrana tudi neprebavljive, balastne, polnitvene ali vlaknaste snovi. Te balastne snovi so v jetrni dieti posebno pomembne, ker spodbujajo delovanje črevesja. Jetrni bolniki namreč pogosto trpijo zaradi lenivosti črevesja, z rednim uživanjem balastnih snovi pa se izognejo jemanju škodljivih odvajal.
Balastne snovi so iz neprebavljivih rastlinskih delov in pridejo nespremenjene v debelo črevo, kjer nabreknejo in črevo napolnijo. To spodbuja delovanje črevesa in odvajanje. V debelem črevesu se delno in glede na vrsto s pomočjo črevesnih bakterij vendarle razgradijo. Pri tem nastaja plin. Jetrni bolniki so včasih
M

bolj nagnjeni k napenjanju, ker se pri njih plini iz črevesja ne resorbirajo tako dobro kot pri zdravih ljudeh. Sami morajo dognati, ali potrebujejo za spodbujanje delovanja črevesja poleg zelenjave še dodatne vlaknaste snovi (na primer pšenične otrobe ali laneno seme). Če se pokaže, da jih potrebujejo, naj vzamejo zjutraj ob zajtrku in zvečer pred spanjem po 10 gramov lanenega semena in pšeničnih otrobov. To sta dvakrat po dve jedilni žlici zmečkanih ali grobo zmletih semen oziroma otrobov, ki jih pojemo z veliko tekočine. Običajno traja dva do tri dni, preden črevo spet urejeno deluje. Če bolnika potem, ko vzame po dve žlici semena in otrobov preveč napihuje, naj količino zmanjša na polovico.
Seveda jetrnega bolnika tudi zanima, ali sme piti kavo in čaj. Ne kava ne čaj jetrom ne škodita. Pred kavo svarimo zato, ker snovi, ki nastanejo ob praženju, ne pa toliko kofein (ali v čaju tein), spodbujajo delovanje želodca in jih zato ne prenašamo dobro. Torej si pivci kave kuhajte kavo iz lahkih in manj praženih vrst kav!
Nobenega alkohola! Pri razlagah posameznih vrst živil v jetrni dieti smo dejali, da mora bolnik sam preskusiti, kaj mu ustreza. To pa ne velja za alkohol! Za vse jetrne bolnike je alkohol strogo prepovedan!
Dieta pri boleznih žolča
Medtem ko moramo jetrne bolnike spodbujati, naj izdatno jedo, pa bolnikom z bolnim žolčnikom in žolčnimi vodi pogosto svetujemo, naj shujšajo. Pretirana telesna teža spodbuja nastajanje žolčnih kamnov. Predvsem pa mora bolnik shujšati, če se zdravi z raztapljanjem žolčnih kamnov. Z zmanjšanjem telesne teže preprečimo tudi nastajanje novih kamnov.
(Se nadaljuje)
praktični	K	^
praktični KRIŽ: praktični A V praktični Z-	j
Čiščenje IsHeJ sedežnih garnitur
Če imate sedežno garnituro oblečeno v gladko usnje, ga obrišite z vlažno krpo, vendar uporabljajte destilirano vodo ali pa trdo vodo prekuhajte. Zelo umazano usnje operite z milnico iz nevtralnega mila ali z raztopino sredstva za pranje finih tkanin, izperite s čisto vodo in obrišite do suhega. Dvakrat na leto ga morate še dodatno natreti z mešanico kisa in lanenega olja v razmerju 1:2, pustiti učinkovati en dan in nato zdrgniti do čistega. Tako preprečite, da sc usnje ne izsuši in razpoka. Garnituro, oblečeno v semiš usnje, lahko čistite le s sesalnikom za prah, saj ne prenese vode. Umazanijo, madeže in gladko posedena mesta zdrgnite še z radirko ali krtačko za nego semiša ter posesajte s sesalnikom. Blazinjeno pohištvo najprej pokrijte s krpami, namočenimi v okisano vodo, nato udarjajte z iztepalnikom. Krpe preprečijo, da bi sc prah usedal nazaj v pohištvo, pa še barvo blaga osvežijo. Plišaste blazine samo skrtačite.
Mladi grah s šunko
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg mladega graha (ki ga jemo s stročjim vred), sol, 250 g šunke, 50 g masla ali margarine, poper, peteršilj, lonček kisle smetane. Stroke na obeh koncih obrežemo, odstranimo morebitno nitko. Grah operemo in kuhamo v 1/4 litra osoljene vode 10 minut. Šunko narežemo na pramene. Rahlo jo popražimo na razpuščenem maslu ali margarini. Dodamo odcejeni grah in med mešanjem pražimo na srednji vročini še 2 minuti. Popramo, potresemo s sesekljanim peteršiljem, prelijemo s kislo smetano. Ponudimo s krompirjem v kosih: krompir skuhamo, zabelimo z maslom ali margarino in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Trdovraten W	rogovi Iček
Zadnja leta se je po vrtovih in njivah nenormalno razširil plevel, ki ga največkrat imenujemo rogovilček, ima pa še nekatera druga imena. Gre za nežno, plazečo rastlino izjemne prilagodljivosti in rodnosti. Na prozornih stebelcih ima hkrati cvetove in semena; četudi ob okopavanju ta plevel izrujemo, smo ga hkrati že tudi vsejali. Za nameček izjemno dobro prenaša senco in ga kulturne rastline, ki prekrijejo tla, ne morejo zadušiti, tako kot lahko naredijo z mnogimi drugimi pleveli. Ker okopavanje in ruvanje rogovilčka marsikdaj ne da zadovoljivega uspeha, stroka priporoča kemično zatiranje. Med selektivnimi herbicidi, ki ločijo plevel od kulturne rastline, denimo fižola, se pred vznikom dobro obnesejo gesogard, profelan, prometrin 50, promepin in patoran, seveda v natančno določenih količinah, zapisanih na embalaži pripravka. Najbolj preprosto pa je zatiranje rogovilčka s totalnim herbicidom, ki uniči vse rastlinje, le-tega pa je mogoče uporabiti šele po spravilu pridelka.
Z avtom na dopust
Če sc odpravljamo z avtomobilom na dopust, je dobro, da imamo pri roki tudi pripomočke, ki nam pot olajšajo. Pri tem mislimo na Avtokarto Slovenije, ki jo izdaja Avto-moto zveza Slovenije. Vsebuje vse potrebne novosti, moč pa jo je kupiti na sedežu Zveze, na bencinskih črpalkah in v večini knjigarn. Uporaben je tudi Atlas Slovenije, ki ga je za Petrol pripravil Eurotrade. Obe publikaciji imata uporaben kartografski del, v katerem je predstavljena Slovenija in Evropa, vsebujeta pa tudi načrte mest ter kopico drugih slikovnih in tekstovnih informacij. Prav je, če pot, še predno sc nanjo odpravimo, na karti dobro preštudiramo in preberemo vse dosegljivo. Tako nam bo potovanje zares v užitek.
a Električna energija £iJ| kot toplotni vir
Električne energije kot glavnega energetskega vira za ogrevanje ne priporočamo (izjema so toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode ali stanovanja), in sicer zato, ker je zelo draga. Gre za najbolj kakovostno obliko energije, ki smo jo iz fosilnih goriv pridobili v termoelektrarnah z izkoristkom okoli 30 %. Če to celotno energijo spremenimo v toploto, smo primarni energetski vir (premog) še vedno izkoristili le 30 %. Torej je pridobivanje toplote iz električne energije za narodno gospodarstvo izjemno škodljivo, saj zahteva močnejše električno omrežje in inštalacije v zgradbi, česar ni mogoče izvesti brez večjih posegov, dodatnih soglasij in stroškov. Kljub temu uporabljamo ogrevanje z električno energijo kot dodaten ali rezervni ogrevalni vir pri nižji tarifi.

Včeraj, danes, jutri
Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba.
Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih . servisov. Samo na Brežiškem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih vej dan in vso noč. Dva sta v Čatežu, eden na Otočcu. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antijriz. Ponudili Vam bomo olje Proton.
Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Brežiškem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Brežicah, v Novem mestu in v Krškem. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja.
Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri.
Slovenska naftna družba
ENJSKE ŽELEZNIC
Lastnik tega predela Roga knez Auersperg je nameraval realizirati Hufnaglovo zamisel in zgraditi ozkotirno gozdno železnico od Roške žage preko Grofje mize v Stražo. Trasa v skupni dolžini 20 km je bila že pripravljena, zaradi izbruha prve svetovne vojne pa je bila gradnja ustavljena. Ta ozkotirna proga bi služila za odvoz žaganega lesa iz žage v Rogu in Soteski ter za dovoz hlodovine, oglja in drugih tovorov v Sotesko oziroma Stražo. Gradnje proge od žage v Rogu do Grofje mize v dolžini 8,5 km ne bi bila težavna, od Grofje mize do Soteske pa bilo potrebno premagati 471 m višinske razlike, za to bi pri maksimalnem nagibu 50 promilov potrebovali ca 9,5 km razvite proge, kar je skoro dvakratna razdalja med Sotesko in Grofjo mizo (sedaj Frata).
Podjetje Frolich in Brine iz Hrvaške je kmalu po prvi svetovni vojni zgradilo v Črnomlju dve parni žagi s kapaciteto 1000 m3 hlodovine dnevno. Ko je podjetje propadlo, je obrate prevzela Ljubljanska kreditna banka in ustanovila podjetje Jugoles. Za prevoz hlodovine na žagi v Črnomelj so najprej zgradili 18 km dolgo ozkotirno železnico iz železniške postaje Črnomelj v gozdni kompleks Veliko Bukovje. Za vleko je služila parna lokomotiva, ki so jo opremljali na železniški postaji Črnomelj, Ta ozkotirnica je obratovala v letih 1918 do 1927.
Pozneje so v Črnomelj vozili les po 16 km dolgi ozkotimici iz gradaških gozdov in Zastave.
Za dovoz lesa iz roških gozdov je podjetje Jugoles zgradilo ozkotirnico do Golobinjaka. Iz Črnomlja je bila ozkotirnica speljana ob progi Črnomelj-Otovec proti severu mimo vasi Talčji Vrh do Rožič Vrha, sledil je 300 m dolg ravni del, nato pa vzpon do Malih Toplic z nadmorsko višino 547 m. Od tam je bila 500 m dolga vzpenjača z vitlom do Planine na višini 669 m. Vzpenjači je sledila ponovno adhezijska ozkotirnica do Golobinjaka, kjer se je 22,8 km dolga proga končala. Progo so zgradili leta 1929. Ko je leta 1935 podjetje Jugoles zašlo v krizo, so ozkotirnico opustili. Vse ozkotimice v Črnomlju so imele tirno širino 600 mm.
Pri Gospodični na Gorjancih je med leti 1927 in 1935 obratovala 11 km dolga ozkotirnica s širino 600 mm, last I. Šiška in Comp. Sprva so vozička
vozili samotež ali z živino, pozneje je to nalogo opravljala motorna lokomotiva. Značilnost te proge so bile lesene tirnice, okovane s kotnim železom.
Tudi Hrvaška eskontna banka je iz svojih gozdov v Radohi leta 1923 zgradila 5,4 km (pozneje 9,9 km) dolgo ozkotirnico do železniške postaje Rožni Dol-Pribišje. Sledovi proge so še vidni, saj je leta 1947 še obstojala.
Premogokopna družba Belokrajina (sedaj Rudnik rjavega premoga Kanižarica) je leta 1930 načrtovala gradnjo rudniške ozkotirnice med železniško postajo Črnomelj in Kanižarico.
Takoj po otvoritvi proge so stekle tudi aktivnosti za odprtje premogovnika v Gorenji vasi pri Mirni. Za prevoz premoga od separacije do postaje Mirna so izdelali projekt 2,5 km dolge ozkotimice s tirno širino 600 mm.
Iz rudnika premoga pri Otočcu, ki je bil last rudarskega podjetja Adolf Foglar iz Poljčan na Štajerskem, so 1. decembra 1922 dogradili rudniško ozkotirno progo. Proga je bila dolga 1450 m in je vodila iz Florjanovega rova na zemljišču grofice Margheri do nakladališča od deželni cesti. Tirna širina je bila 500 mm, vozičke pa so vlekli konji.
Konec
Prihodnjič nov podlistek!
Tone Virant:
Delavci v roških gozdovih
Avtor na osnovi pričevanj in pripovedi ter pisane literature pripoveduje zgodbo o poseljevanju gozdnih prostranstev Kočevskega Roga, o fratarjih in njihovem načinu življenja, žagarjih, tesačih, voznikih in oglarjih. Iz pozabe obuja izginuli svet, kije bil romantičen, a tudi trd.
& KNJIŽNA POLICAJ
Dvanajst
velikih
Slovencev
Dvanajst je posebno število: dvanajst je mesecev v letu, dvanajst je znamenj živalskega kroga, prav toliko je Kristusovih apostolov, število dvanajst simbolizira univerzum v njegovem cikličnem časovno-pro-storskem potekanju. No, dvanajst je lahko tudi velikih Slovencev, mož, s katerimi se majhen evropski narod izkaže kot razločljiva posebnost, a vendar polno vpeta v dogajanja svetovne skupnosti narodov, ki jo s svo-jo duhovno dediščino bogati in dopolnjuje. Gotovo ni lahko izbrati dvanajst najreprezentativnejših Slovencev, kandidatov ni tako malo, saj imamo Slovenci veliko velikih in pomembnih osebnosti. Sandi Sitar se je odločil za svojo dvanajsterico in jo kot urednik in pisec ob pomoči še osmih drugih sodelavcev predstavil v knjigi DVANAJST VELIKIH SLOVENCEV, ki je pred kratkim izšla pri Mihelaču.
Prvi v izbrani dvanajsterici je Herman iz Karintije, srednjeveški učenjak in prevajalec antičnih del iz arabščine, naslednji je nepogrešljivi oče slovenske knjige Primož Trubar, sledijo pa mu skladatelj Jacobus Gallus Carniolus, polihistor Janez Vaj-kard Valvasor, matematik Jurij Vega, jezikoslovec Jernej Kopitar, misijonar Friderik Baraga, pesnik France Prešeren, znanstvenik Jožef Stefan, slikar Rihard Jakopič, arhitekt Jože Plečnik in pisatelj Ivan Cankar. Izbor je res zanimiv, saj bi ga lahko označili kot sodoben pogled na slovenstvo; ne prevladujejo nekdaj izrazito prevladujoči velikani slovenstva, pesniki in pisatelji, enakovredno so zastopani predstavniki drugih umetnosti in, kar velja posebej poudariti, tudi znanosti. Prav zaradi teh mož, o katerih vemo iz splošne, v šolah nabrane učenosti bolj malo, je knjiga dodatno zanimiva, za prenekaterega bralca bo celo presenetljiva. In morda bo komu tudi utrdila načeti nacionalni
ponos.
MILAN MARKELJ
Zgodba
moderne
umetnosti
Cankarjeva založba je izdala prevod ZGODBE MODERNE UMETNOSTI Norberta Lyntona, ki je po mnenju številnih kritikov in bralcev najbolj ažuren in hkrati eden najboljših, če ne celo najboljši pregled likovne umetnosti 20. stoletja. Avtor je ugleden britanski umetnostni zgodovinar, predavatelj in kritik. Prvo izdajo je njegovo delo doživelo že pred več kot desetimi leti, zaradi izrazitih odlik in priljubljenosti Zgodbe moderne umetnosti pri bralcih so prvi izdaji sledili številni ponatisi, leta 1989 pa je avtor knjigo dopolnil z dogajanji v likovni umetnosti v osemdesetih letih in tudi ta izdaja je letos dočakala že drugi ponatis, ki je prišel iz hongkonške tiskarne hkrati s slovenskim prevodom. Knjiga je popolnoma enaka izvirniku, le da je besedilo slovensko. Zahtevno prevajanje je opravila Vesna Velkovrh-Bukili-ca.
Knjiga naj bi bralcu pomagala vzpostaviti bolj samozavesten in sproščen odnos do moderne umetnosti in mu pri tem ponudila potrebne podatke o tej razgibani in zredno pestri ustvarjalni dejavnosti, o kateri se toliko govori in piše, zares utemeljenega pa pove tako malo. V svojem ptegiedu likovne umetnosti 20. stoletja je avtor enkovred-no spregovori! o vseh relevantnih ustvarjalcih in obdobjih svetovnega likovnega dogajanja, ni torej zdrsnil v pogosto ponavljano napako evro-pocentrizma oziroma parizocentri-zma. Res je sicer, da je v svojem pregledu izpustil nekatere Ježele in znane ustvarjalce, ki bi si zaslužili prostor v knjigi, vendar je to nerad storil, kot piše v uvodnem poglavju, samo zato, da je lahko temeljiteje obravnaval manjše število izbranih
ustvarjalcev in v prid globinskega razpravljanja (o slovenski moderni umetnosti denimo v knjigi ni nič napisanega). Odlika knjige je poleg njenega pripovednega sloga, zaradi katerega je knjiga prijetno berljiva in dostopna širšemu krogu bralcev, tudi v tem, da Lynton z velikim znanjem in širokim poznavanjem združuje pomembna dejstva iz dejanske družbene, znanstvene in duhovne zgodovine in jih v dokaj izvirnih avtorskih izpeljavah povezuje z umetnostnimi dosežki. Take vrste delo si je težko zamisliti brez ustreznega likovnega dopolnila, zato besedilo spremlja 308 črno-belih in barvnih reprodukcij umetniških del. Koristni in uporabni so tudi leksikon z osnovnimi podatki o vsakem obravnavanem avtorju, bibliografija ter stvarno in imensko kazalo.
MILAN MARKELJ
O domovina
telegrami
•Pri založbi Rokus je izšlo delo dr. Andreja Gosarja SODOBNA SOCIALNA ETIKA, ki pomeni vrh snovanja tega utemeljitelja slovenske predvojne krščanske socialne misli.
•Urad za žensko politiko je izdal prevod knjige Leah Hertz AMAZONKE V POSLOVNEM SVETU, ki govori o poti žensk v podjetništvo.
•V zbirki Svetovni klasiki sta pri Mihelaču izšli dve knjigi: Hermana Melvilla BILLY BUDO, MORNAR in Nathanaela VVesta SREDI OSAMLJENIH SRC, v zbirki Slovenska povest pa knjigi Ivana Cankarja ZGODBA O DVEH MLADIH LJUDEH in Ivana Tavčarja GRAJSKI PISAR.
•Pomurska založba, ki letos praznuje 40 let delovanja, je izdala štiri nove knjige v zbirki Domača književnost: zgodbe Kranja Frančiča MALE VOJNE, roman Ferija I-ainščka VANKOŠTANC, roman Karoline Kolmanič POZNO POLETJE in pesniško zbirko Roberta Titana Felixa MAGNIFIKAT.
Kuntnerjev pesniški opus je večji za novo knjigo, zbirko pesmi O DOMOVINA. Delo je pred kratkim izšlo pri CZP Kmečki glas v Ljubljani.
Zbirko sestavlja 31 pesmi, nastalih večinoma v zadnjem obdobju, nekaj pa je ponatisnjenih iz prejšnjih Kuntnerjevih knjig. Na začetku stojijo Cankarjeve zanosne misli, poveličujoče domovino. Nato pesmi spregovorijo o času, ko smo bili Slovenci in naša slovenska domovina na zgodovinski preizkušnji. V ozadju te “zgodbe” so dogodki izpred treh let, ko smo se Slovenci osamosvojili, naša domovina pa je postala samostojna država. Pesnik ne skriva silnega navdušenja nad vsem, kar se je zgodilo. Osamosvojitev je zanj dogodek številnih priložnosti: da zaživimo v domovini kot velika družina pod eno streho, v slogi in miru, da odpremo vrata vsem, ki bi se radi vrnili, da odpustimo drug drugemu minule grehe in zablode pa tudi omogočimo gluhim in nemim, da povedo, kar jih teži.
Pojem domovina sestavlja tisoč najrazličnejših stvari. Pesnik primerja domovino z vserazumevajočo, odpuščajočo, predvsem pa skrbno in ljubečo materjo. Slovenstvo se mu zdi še posebej sveto, morda zato, ker je to, kot pravi, nerazložljiva stvar. A takoj pojasni, da “Slovenec biti ni drugega/ kakor slovensko misliti,/ slovensko peti in govoriti/... / pa s srcem čutiti slovenski svet”.
Stvar človekovega ponosa je njegova drža, ko gre za domovino. Biti zraven v usodnih trenutkih in pomagati, da se stvar prevaga na pravo stran, pa ni le vprašanje ponosa in časti, ampak je tudi vprašanje o človeški pokončnosti, možatosti. Kuntner si najbrž ne bi nikoli odpustil, če bi ravnal tako, da potem ne bi mogel ubesediti velikega doživetja, kakor ga je: “Zraven sem bil/ko se je svitalo./ Zraven sem bil/ s svojimi sanjami./... / Sanjal sem sanje/ svojega naroda;/ z njim/ sem prisanjal/ svit tisočletja”. Svobodo primerja pesnik z belo golobico in se v strahu zanjo sprašuje:”Bo preživela v jati črnih vran?”
IVAN ZORAN
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Kdo bo zaščitil davkoplačevalce?
Ob stanovanjski aferi
Pred kratkim sem prejela od Republiške uprave za javne prihodke položnico za doplačilo dohodnine za lansko leto. Tako kot večina Slovencev in Slovenk sem bila nad vsoto, ki jo bom morala še plačati, zaprepadena. Očitno državi ni nikoli dovolj, drugače te pogoltnosti ne morem razumeti. Pri vsakem izplačilu osebnega dohodka si vzame velik delež, karkoli že kupiš, je obdavčeno, vendar ji tudi to ni dovolj, nekdo si je omislil še doplačilo dohodnine, katere izračun pa se verjetno zaradi vse večjih potreb iz leta v leto spreminja ali bolje rečeno prilagaja nenasitni državi. Vendar tudi to bi navadni državljani še nekako razumeli, te bi pri porabi tega denarja veljal red.
Afere za afero prav gotovo veliko povedo o ljudeh, ki smo jih izvolili, da zastopajo interese države in državljanov. Do sedaj se jih je večina izkazala pri zastopanju zgolj svojih interesov na račun davkoplačevalcev. Med drugim to potrjuje tudi zadnja afera, ko so izbrani ministri in poslanci iz proračuna dobili preko tako rekoč nelegalne vladne stanovanjske komisije ugodne kredite za nakup hiš in stanovanj po obrestni meri R + 3 odst.
O tako ugodnih dolgoročnih posojilih (za katere izbranci še
niso plačali niti enega obroka, čeprav so nekateri dobili kredit že lani spomladi) lahko navadni državljani le sanjamo. V bankah lahko dobimo stanovanjsko posojilo z obrestno mero R + 12 doR + 17 odst., seveda če se strinjamo ali izpolnimo vse ostale pogoje. Vendar takih kreditov v vrednosti od 40.000 do 100.000 nemških mark navadni državljani sploh ne moremo dobiti, ker imamo prenizke plače, prav gotovo pa ima večina nas večje stanovanjske probleme kot izbrani poslanci in ministri.
Kaj se bo zaradi tega zgodilo? Skorajda nič. V državnem zboru bodo ustanovili še eno komisijo, ki bo zadevo raziskovala in raziskovala, odstopil je predsednik komisije, pravosodni minister Kozinc, in to bo vse. V takih primerih bi se z navadnim državljanom drugače godilo. Nekajletni zapor bi bil verjetno malenkost, pa tudi odgovorne službe ne bi mogli več opravljati. V enem izmed televizijskih poročil je bilo rečeno, da se bodo v stranki LDS, kateri pripada med drugimi tudi Kozinc, zavzeli za njegovo zavarovanje pred mediji in drugimi napadi.
Kdo bo pa zavaroval nas, davkoplačevalce? Sramota, da se ljudje, katerim smo volilci zaupali tako pomembno nalogo, tako obnašajo, zato se zavzemam, da bi se vsi, ki počnejo takšne stvari, morali zagovarjati pred sodiščem, in ne pred komisijo, če načelo enakosti, ki ga je prinesla francoska revolucija, pri nas sploh kaj velja.
JOŽICA DORNIZ
V
Kam plove zadruga Črnomelj?
Po obetavnem začetku v izgubo, in sicer po zaslugi vodenja upravnega odbora
Bojan Cimerman
kreativne počitnice
NA VELIKIH BLOKAH
LJUBLJANA - Mladinska organizacija Teen College organizira letos poleti kreativne počitniške delavnice na Velikih Blokah. Mladi se bodo lahko vključili v novinarsko, video -foto, naravovarstveno, umetniško in kulturnozgodovinsko, slikarsko- kiparsko delavnico ter v pravljično gledališče. Kreativne počitnice bodo potekale od 16. do 23. julija in od 20. do 27. avgusta v Počitniškem domu na Velikih Blokah. Na naslov: Teen college, Dalmatinova 7, Ljubljana, se lahko prijavijo mladi od 13. do 17. leta starosti. Skupaj s hrano bo počitnikovanje stalo 295 nemških mark, plačati je možno na dva obroka. Vse mformacije lahko dobite tudi na telefon: (061) 329892 ali 1322076.
OB POSLUŠANJU SRAKINE ODDAJE
Pred kratkim sem na radiu Sraka poslušala intervju voditeljice Irene Tratnik z Ivanom Pugljem. Drugače je šel pogovor kar gladko, ko pa je bilo potrebno komentirati skladbe oz. navesti pisca besedila ali skladatelja, seje zataknilo. Žal kaset nimam, vendar sem besedila treh skladb, ki ste jih predvajali, napisala jaz (Uspavanka, Ob Krki zeleni in Na dopustu). Kaj si je mislil, če je poslušal oddajo, Ivan Sivec? Še dobrohoten nasvet: kadar boste še gost na radiu Sraka, vzemite s seboj kasete, da bo voditeljica lahko popravila napake, če si že ne morete pri obilici dela, ki ga imate, zapomniti avtorjev. Pa srečno, še veliko uspehov v novi zasedbi ansambla in brez zamere.
MALČI BOŽIČ Jedinščica 55 Novo mesto
TOLIKO V VEDNOST!
V našem tedniku sem vsaj dvakrat prebral, da seje Demokratska stranka Črnomelj združila s Socialisti in Liberalnimi demokrati v stranko Liberalna demokracija Slovenije. Novica ne ustreza povsem resničnemu stanju. Res je, da so nekateri posamezniki, ki so se imeli za člane Demokratske stranke, pristopili k novi združeni stranki, a stranka kot celota nikakor. V Črnomlju smo med prvimi ustanovili občinski odbor Demokratske stranke Slovenije demokrati Slovenije-DS. Stranko vodita poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Danica Simšič in Tone Peršak. Združuje predvsem člane nekdanje Demokratske stranke, ki se nismo hoteli včlaniti v Liberalno demokracijo Slovenije, pristopajo pa tudi novi člani. Ta nova
stranka je trn v peti predvsem tistim, ki so postali člani Liberalne demokracije Slovenije.
Odrekajo ji pravico do imena in jo hočejo finančno onemogočiti. To je boj Davida z Goljatom. Zaključek: v Črnomlju je še vedno samostojna Demokratska stranka Slovenije demokrati Slovenije-DS.
JOŽE PAVLIŠIČ
V teh dneh minevata dve leti od velikih obljub in besed ob ustanavljanju “zadruge zadružnikov”, ki je nastala zaradi zakonske obveznosti. Nekaj prek 200 članov je vplačalo članski delež in se obvezalo s svojim premoženjem jamčiti do 2.500 DEM za zadružno slabo poslovanje. Ob prevzemu je imela zadruga nad 12 milijonov tolarjev dobička, izredno ugodno je bilo tudi razmerje med dobavitelji in kupci ter zalogami. Že na samem zboru so mnogi ugotavljali, daje zadruga dobro stoječa in celo bogata. In tudi resje bila!
Zal sem moral že na drugi seji upravnega odbora nove zadruge opozoriti, da začeto vodenje, nestrokovne odločitve, slaba kadrovska politika, politiziranje in posiljevanje ne bo vodilo k dobrim ekonomskim rezultatom. Nadaljevalo se je začeto. Upravni odbor je vedno bolj postajal osrednji organ, premalo poglobljenosti, znanja in strokovnosti pa je zadrugo že po pol leta pripeljalo v
PRAZNO STANOVANJE
KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je predsednik občinske skupščine in direktor Zdravstvenega doma Kočevje dr. Mihael Petrovič sporočil, da je na zdravstveni postaji v Osilnici prazno trisobno stanovanje. Sklenjeno je bilo, da se objavi razpis o oddaji tega stanovanja v najem.
Kako uničevati škodljivce ob čebelnjaku?
Majhni, rjavi hroščki so velika nadloga
LOŠKI POTOK - Že lansko pomlad se je pojavilo neverjetno veliko število malih tjavih, do 7 mm dolgih hroščkov. Pojavljati so se začeli ob cvetenju sadnega drevja, zlasti pa v času prve košnje, in se obdržali vse do konca julija. Hrošček leti in ni nepoznan, presenetila pa je količina živalic. Škodo je bilo opaziti predvsem na sadnem drevju, ki pa je preteklo leto izredno rodilo m razen grintavih jabolk ni bilo večje opazne škode.
Tudi letos so se hroščki pojavili ob istem času ali morda še nekoliko prej, saj je bilo brstenje in cvetenje mnogo prezgodaj za višino 850 m nad. višine. Napad je bil tako silovit, da je odpadla večina cvetja, kolikor pa je plodov le ostalo, so obgrizeni in odpadajo. Značilno je, daje več škode na žlahtnejših sortah, saj požirajo tudi listje in celo mlade poganjke, vse skupaj pa spremlja armada malih rjavih mravelj. Napadajo tudi druge rastline -posebno jim gre v slast grm snežnih kep - liste leske, malin in tudi nekatere povrtnine.
Kako zatreti te škodljivce, se vprašujejo zlasti čebelarji, ki so običajno tudi sadjarji. So pred vprašanjem, kaj uporabiti, da ne bi prizadeli čebel. Uporaba raznih vab in lepljivih trakov se ne obnese. Morda obstaja škropivo, ker pa sadjarstvo v tem delu Dolenjske ni prednostna dejavnost, ljudje o tem ne vedo nič. Morda se bo našel strokovnjak, ki bi na ta članek odgovoril v korist vsem, ki se ukvarjajo z gojenjem sadnih sort. Še posebno uslugo bi napravil čebelarjem, ki jih že tako pestijo razne težave.	.
A. KOSMERL
izgubo, ki skupaj z lansko znaša kar
6,700.000	tolarjev. Izgubo imajo celo prej donosni programi, tu pa še ni posledic delovanja nove klavnice, ki ob tem, kar se dogaja, ne more biti pozitivno.
Zadnji zbor članov je minil moreče, ni bilo odgovora na vprašanje, kje so glavna žarišča izgub. Vodstvo je sicer navajalo državo, zasebno konkurenco, neskladja cen pa celo odločitve vodstva deset let nazaj. Koliko so prispevale sedanje poslovne odločitve, neustrezna kadrovska politika (izobrazbena struktura zaposlenih se poslabšuje), nestrokovnost dela pa tudi tehnološka in delovna nedisciplina, pa nismo slišali. Že
“PO POTI
KULTURNIKOV”
LOŠKI POTOK - V petek, 8. julija, organizira društvo upokojencev izlet, ki so ga poimenovali “Po poti kulturnikov”. Odhod iz Loškega potoka bo ob 15.30. Prvi bo na vrsti ogled Retij, Levstikove rojstne vasi in hiše. Ustavili pa se bodo še na bližnji Trubarjevi domačiji. Od tam jih bo pot vodila v Stično, kjer si bodo ogledali cistercijanski samostan. Naslednje postajališče bo Muljava, rojstni kraj Josipa Jurčiča. Za vse udeležence bo po tem večerja v gostilni Pri Obrščaku, v večernih uran pa ogled Jurčičevega Domna na prostem.
A. KOŠMERL
bežen pogled na poročilo o poslovanju v preteklem letu pa kaže, daje osnovni razlog izgub v vodenju in odločanju zadruge.
Pred nami člani je izreden občni zbor, ki ne bo mogel mimo odgovora na vprašanje: “Kam plove zadruga in zakaj?” Kot član, ki redno in v celoti izpolnjujem svoje obveznosti (zadruga jih do mene ne), ne morem neprizadeto sprejeti dejstva, daje to stanje po 50 letih njenega obstoja lahko usodno. Mogoče pa je to celo v interesu nekaterih? Na to misel me navajajo nekateri ukrepi in odločitve, ki prinašajo izjemne koristi posameznikom in delajo selekcijo med člani.
Ni čudno, da sta odstopila že dva predsednika nadzornega odbora^ razlog: premalo informacij, nemoč ali nestrinjanje s stanjem. Med člani se porajajo vprašanja, ali še zaupati takemu vodenju. Menim, da je to v rokah ozke skupine, ne celotnega upravnega odbora. O tem sem sedaj, ko sem prejel predlog za spremembo zadružnih pravil, še bolj prepričan. Tudi ta ožijo možnost vpliva članstva in občnega zbora, poskušajo dati pristojnosti upravnemu odboru, ki mu po zakonu ne gredo. Vse to ima svoj cilj oz. namen.
Sam sem na to zadrugo vezan že 40 let, tako materialno, delovno ali čustveno, zato mi ni vseeno, če bo na tak način začela propadati. Mislim, da še ni prepozno, da se to prepreči. Ustvarjalen in odločen nastop članov lahko zaustavi pot navzdol.
LOJZE ŠTERK
V 44. letu nas je nepričakovano zapustil Bojan Cimerman iz Metlike. Poznali smo ga kot prijetnega občana, odgovornega sodelavca, čustvenega in dobrega prijatelja. Vso svojo delovno dobo, 24 let, je izpolnil v podjetju Beti kot vodja službe varstva pri delu. Zato je poznal skoraj vse in vsakogar. S tovarno je živel in rasel. Rezultati njegovega dela niso bili opazni takoj, pač pa posredno v povečani zaščiti delavcev in boljših pogojih za delo. Včasih je zaradi tega tako pri vodstvu kot pri delavcih naletel na negodovanje. Vendar je z vztrajnostjo in velikim čutom odgovornosti znal vselej utemeljiti svoje odločitve. Zato smo ga kot sodelavca cenili in spoštovali. Svoje strokovno znanje, izkušnje in organizacijske sposobnosti pa je Bojan s pridom uporabljal tudi pri delovanju v industrijskem gasilskem društvu “Beti”, v Gasilskem društvu Metlika in v Občinski gasilski zvezi.
Bojan ni bil rad v središču pozornosti. Redno se je udeleževal rekreacije s prijatelji, sicer pa se je raje zadrževal v krogu svojih domačih, soproge, hčera in mame. Zadnji dve leti pa je bil tudi član prireditvenega odbora Vinske vigredi. Svojo vlogo je tudi opravljal resno in odgovorno, zato ga bomo organizatorji zelo pogrešali.
Bojana ni več. So bili izzivi in preizkušnje sodobnega časa prehudi zanj? Smo ga sodelavci, znanci in prijatelji premalo razumeli? To je vedel samo on in zdaj je to skrivnost odnesel s seboj.
B. MATKOVIČ
Odgovori in popravki po § 9
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero sc nanaša (13. člen).
Napoved DOLGO, VROČE POLETJE se je, kot vse kaže, že pričela izpolnjevati, in to v Brusnicah, kjer so minuli vikend Uspešno spravili pod streho “dneve piva ”. Skupaj s pivovarno Union je veselje mnogim Dolenjcem pripravil bistro Kaval, ki domuje v nekdanji šolski stavbi v Vel. Bnisnicah. Razen slastnih in osvežujočih požirkov zlatorumenega piva so bdi obiskovalci deležni tudi vrste - za podgorsko prestolnico - zares ugodnih presenečenj. Poleg treh večerov dobre glasbe so v Soboto goste navdušile dolgonoge eksotične lepotice, manekenke Reklam studia iz Novega mesta, z modno revijo kopalk in perila butika Desiree. In če je bilo petero deklet pod taktirko Marka Klinca predvsem paša za oči, je bil nedeljski nastop Helene Blagne paša za oči in ušesa, saj je priljubljena pevka radodarno pozno v noč dokazovala visoke zmogljivosti svojih Pljuč in grla. (Foto. M. K)
Škandalozna izbira “naj” natakarice
I)ol. list št. 24,16. junija
Mnenja o letošnjem izboru “naj” natakarice na Dolenjskem, natančneje v Novem mestu, 11. junija so različna. In prav je tako, saj imamo ljudje tudi različne oči. V pojasnilo vsem, ki so tako ali drugače sodelovali, tako tekmovalci kot gledalci pa organizatorji lahko povemo, da je prireditev uspela, da so na njej sodelovale vse, ki sojih gostje različnih lokalov predlagali, in da samo tekmovanje ni potekalo zgolj v novomeški dvorani. Kandidatke smo opazovali na delovnem mestu, opravile so strokovni preizkus znanja, na prireditvi pa so prikazale le del spretnosti, ki jih imajo ali pa morajo imeti dobre natakarice. Nekateri so sicer mnenja, da morajo strokovnjaki izbrati najlepšo, ki bo zastopala regijo na državnem izboru, sami pa menimo, da mora zmagati najboljša v vseh ozirih, tako strokovnih kot spretnostnih, in daje lepota ob tem povsem nepomembna.
Kar pa zadeva samo možnost podkupovanja, verjamemo, da so bralci trdno prepričani, da bodo takšne akcije vsako leto, in bi verjetno s sprejemanjem podkupnin takšni izbori hitro zamrli. Ob tem se lahko posebej zahvalimo še natakaricam, ki so po svojih močeh in znanju prispevale k boljši prireditvi in z nastopom tudi potrdile upravičenost kandidiranja, posebna zahvala pa gre občinstvu, ki je tako prisrčno in s polno žara sodelovalo v izboru, čeprav mogoče najštevilnejšim med njimi izbor ni bil po godu. Je pač tako, da je v navadi vse skupajrokah strokovne komisije in
strokovnosti ji ne gre oporekati.
Za natakarice pa še posebej velja. Vse ste zmagovalke v izboru, kar zadeva organizatorja, in vse ste prejele za sodelovanje v akciji tudi posebno priznanje, oceno vašega dela pa vam dnevno izražajo tudi gostje, prepričali smo se, da v vseh ozirih pozitivno.
O natolcevanju, klevetah in podtikanjih pa ne mislimo posebej razpravljati, saj pranja umazanega perila med bogatejšimi in manj bogatimi Dolenjci v naših vedrih ne bomo dovoljevali.
Na svidenje prihodnje leto!
DARKO KOREN za organizatorje
Zapis dan potem
Dol. list št. 25, 23. junija
Veseli me, da se je g. Silvo Gorenc prepoznal tudi v moji kratki analizi z naslovom Dan potem, objavljeni 2. junija. Očitno g. Silvo ne more mimo svojih metod, podedovanih iz zelo čudnih, a dobro plačanih služb. Ne vem, zakaj bi bil moral sicer tudi v Dol. listu potrošiti toliko črnila, saj v zapisu Dan potem njegovo ime, še manj pa delo, sploh ni omenjeno. Bilo pa je v krškem Našem glasu, a še tam le v dobrih treh stavkih, meni pa jih je posvetil dobrih deset centimetrov. Očitno g. Silvo Gorenc zelo površno bere ali pa mu še vedno kot nekdaj nekateri delajo povzetke. Zato si je verjetno mislil, kov Našem glasu niso objavili moje glose, Videc, da je prišel čas, da mc dotolče z največjo gorjačo še v Dol. listu, da bo pač bolj držalo.
G. Gorenc je torej pomešal jabolka in hruške in se povrhu po stari navadi petelini, ponavljam, ker je, prvič slabo prebral v Našem glasu, da ga žal ni bilo na spregled, ko so demonstrirali njegovi nekdanji papir-ničarji tako v Krškem kot v Ljubljani. Bil pa je, vsaj v Krškem, someščan Rošker, za katerega se ve, daje moral iti, daje g. Silvo dobil njegov položaj, ko ni bil doberveč niti za Beograd. G. Gorenc, od kdaj nam ne privoščiš niti sedaj še s trošarino oteženega piva? Kibici proti novim občinam so po naših logih delovali tudi za šankom, ponavadi pri akcijah, ko delamo kakšno cesto ali še bolj mukotrpno zadevo, jih pri udarniškem delu ni. Zato smo hoteli te žulje zavarovati tudi z novo občino. Bomo že.
Spoštovani g. Silvo Gorenc! Vem, da tovariše skrbijo nove občine, ker pač izgubljajo dobro plačane položaje. Ce v dobrih dveh letih Ribičeve vlade v komisiji za lokalno samoupravo niste uspeli doreči stvari, toliko slabše za vas. Veš, da tega ne govorim tja v en dan, češ daje danes lahko, ko se te že manj ljudi boji. Dobro veš, da se te jaz nisem nikoli bal. Vseeno za konec nasvet: če boš v bodoče še udrihal levo in desno, spoštuj časopis,
ki ga bereš, vsaj toliko, da jih med seboj ne pomešaš. Zato se ti zahvaljujem za priložnost, ko si me izzval po nepotrebnem, da sem ti jih še jaz nekaj naložil, in še vedno sprašujem: Quo vadiš, Silvo?
ALFRED ŽELEZNIK
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol. list št. 25, 23. junija
Bralec Dolenjca iz Kristanove ulice seje pritožil, da v Adamičevi in Kristanovi ulici nimajo kanalizacije in da odplake odtekajo neposredno v potok, kar je kritično predvsem v času suše.
Iz navedenega je jasno, da gre za dva različna problema. Brvi je odtekanje fekalnih odpadnih voda neposredno v vototok, v tem primeru v potok Težka voda. Po veljavni zakonodaji se to ne bi smelo dogajati, ampak se morajo hišne odplake odvajati v neprepustne in nepretočne greznice. S tem problemom bi se morale ukvarjati pristojne inšpekcijske službe.
Drugi problem je izgradnja kanalizacijskega omrežja in sistema čiščenja odpadnih voda. Ker je za zagotavljanje take komunalne dobrine, kot je kanalizacijski sistem s čistilno napravo, potrebno ogromno finančnih sredstev, je žal nerealno pričakovati, da bo za to poskrbela država. Breme izgradnje kanalizacijskih sistemov je zato padlo neposredno na uporabnike, in sicer preko cene in pa preko soudeležbe pri izgradnji in razvoju omrežja (samoprispevki, namenski prispevki, delo ipd.).
V občini Novo mesto so bila zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo primarne kanalizacije le v nekaterih krajih. Za izgradnjo sekundarne kanalizacije pa so zadolžene krajevne skupnosti. V navedenem primeru Adamičeve in Kristanove ulice gre za izgradnjo sekundarne kanalizacije.
Omeniti velja še ugotovitev, da je opremljenost s kanalizacijskim sistemom v občini Novo mesto bistveno boljša, kot je v večini slovenskih občin, kar pa ne pomeni, da bi se s tem morali zadovoljili. Žal rezultati z zadnjega referenduma in pa zadrževanje rasli cen komunalnih storitev ne dajejo upanja, da se bo na razvoju kanalizacijskega sistema v Novem mestu kaj bistvenega premaknilo na bolje.
Na klic gospe Marjete iz Šmihela pa odgovarjamo naslednje: Upravljanje javne razsvetljave in menjava žarnic ni v pristojnosti JP Komunala Novo mesto, temveč Elektra Novo mesto oz. v nekaterih krajih krajevne skupnosti.
MARJAN KELVIŠAR, dipl. inž.
v.d. direktorja
PRAZNIK DRUŠTVA INVALIDOV - 12-letnico zavzetega delovanja Društva invalidov Novo mesto so proslavili v soboto, 12. junija, ko so se na Otočcu zbrali številni člani tega društva. Na lepi prireditvi so najzaslužnejšim članom in drugim podelili zahvale in priznanja. Z gradu se je dolga povorka članov napotila v “zgornje otoške prostore", kjer so pripravili prijetno družabno srečanje. (Foto: A. B.)
Basra imrhtu
SERVIS in PRODAJA VOZIL,
Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B,
NOVO MESTO, tel.: 068/28-714
na zalogi
• FIAT CINOUECENTO od 13.200 DEM daljo
Možen nakup vozil na kredit ali leasing.
V trgovini FIAT GRIL so vam vedno na voljo originalni rezervni deli!
JP KOMUNALA NOVO MESTO Rozmanova ulica 2
RAZPISUJE
zbiranje ponudb o primernosti kandidatov za izvajanje dejavnosti odvoza nepravilno parkiranih vozil s specialnim vozilom — »pajek« v občini Novo mesto.
Pogoji za prijavo na razpis:
1.	Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe najkasneje do petka, 8. julija 1994.
2.	Interesenti morajo imeti ustrezno registracijo in tehnično opremo za izvajanje tovrstne dejavnosti.
3.	Od morebitnih interesentov pričakujemo, da bodo v svoji ponudbi navedli tudi okvirno ceno storitve.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema JP Komunala. Rozmanova ulica 2, 68000 Novo mesto.
Basra mrnimrD
SERVIS in PRODAJA VOZIL,
Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B,
NOVO MESTO, tel.: 068/28-714
NOVO NA TRŽIŠČU
PIAGGIO PORTER od 17.000 DEM dalje
V trgovini FIAT GRIL so vam vedno na voljo originalni rezervni deli!
Možen nakup vozil na kredit ali leasing.
f	\
PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA 7-dnevni počitniški aranžmaji VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100%
INFORMACIJE:
VAŠA AGENCIJA ALI PLAVA LAGUNA POREČ 00/385/531/351-122,351-822, fax: 351-044
TO JE TAM,
KJER JE DOBRO RAZPOLOŽENJE DOMA!
CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT:
od 2. 7. — 9. 7. 94: hotela Galeb in Albatros: 18.900,00
hotela Materada in Mediteran: 20.300,00 od 9. 7. — 23. 7. 94: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin: 23.100,00 hotel Materada: 25.200,00 Doplačilo za polni penzion je 2.800,00 SIT
V CENO JE VKLJUČENO: 7 pol-ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLII
SPOŠTOVANI!
Se odpravljate na potovanje?
Radi bi vas seznanili z zavarovanji, ki vas lahko spremljajo na vaši poti. Zavarovalnica Triglav vam je pripravila paket raznih oblik zavarovanja, ki jih lahko sklenete, ko se boste odločili za potovanje ali letovanje. Želimo, da se na potovanjih ne bi ukvarjali s skrbmi, kijih lahko preložite na ramena Zavarovalnice Triglav. Sami se odločite, katera oblika zavarovanja bi bila za vas najbolj primerna in mi vam bomo pri tem pomagali.
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
To je paket raznih oblik zavarovanja, ki krije naslednje rizike:
—	nezgodno zavarovanje, z vključenimi stroški zdravljenja, ki so nastali zaradi nezgode ali akutne bolezni in stroške prevoza umrlega zavarovanca,
—	tatvine, vlomske tatvine, ropa, uničenja ali poškodovanja prtljage ali osebnih stvari,
—	odgovornost turista,
—	prekinitev turističnega potovanja ali kasnejšo vrnitev z njega.
Višina zavarovalne premije je odvisna od tega, kam turist potuje in koliko časa traja potovanje. Ce turist potuje z lastnim vozilom, lahko krije to zavarovanje tudi tatvino vozila do 1.350.000 SIT, če imate pri Zavarovalnici Triglav že sklenjeno polno zavarovanje avtomobilskega kaska, pa kraje še nimate dozava-rovane, ter stroške reševanja ter prevoz udeležencev prometne nesreče.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE TURISTOV NA POTOVANJIH V TUJINI
Zavarovalnica Triglav je vključena v sistem MER-CUR ASSISTANCE, kar pomeni, da nudimo zavarovancu kritje za nepredvidene bolezni ali nezgode, ki se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini. S tem zavarovanjem vam želimo prihraniti gmotne skrbi, če vas neljuba nesreča ali nepredvidena bolezen preseneti na samem potovanju. Ti stroški so v različnih državah lahko zelo visoki in če se vam pripeti neljubi dogodek, samo pokličite telefonsko številko MERCUR ASSISTAN-CA, ki vam jo damo ob sklenitvi zavarovanja in finančno breme boste s tem prenesli na zavarovalnico. MERCUR ASSISTANCE ima dežurstvo za svoje zavarovance 24 ur na dan.
ZAVAROVANJE ODPOVEDI TURISTIČNIH POTOVANJ
S tem zavarovanjem zavarujemo riziko, ki nastane uporabniku turistične storitve — turistu, ker je odpovedal potovanje, agenciji pa je zato dolžan poravnati stroške, ki so s tem nastali. Zavarovanje krije riziko odpovedi, ki je nastala zaradi nezgode, smrti ali takšnega nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca ali ožjih svojcev, ki zavarovancu onemogočajo potovanje, zaradi poziva na vojaške vaje, poziva sodnih ali upravnih organov ter elementarne nesreče.
Za to obliko zavarovanja se velikokrat odločajo družine z majhnimi otroki, ki jih lahko preseneti nepričakovana bolezen mlajšega družinskega člana, tisti, ki se odločajo za daljša in dražja potovanja — pa tudi ostali.
Želimo Vam prijetno potovanje in vesele počitnice!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KRI REŠUJE ŽIVLJENJE!	^
TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO
ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK
od 6. uro do 9.30	J
AENTJI ATl/< *
d.o.o.
Smrečnikova 45 (vrtnarija)	Belokranjska 16, Črnomelj
Novo mesto	Tel.: 068/51 -378
KIA SEPHIA1,6 SOHN SLX, 1600 ccm, 60 kW (82 KS), EUROGARANCIJA od 19.990 DEM do registracije
—	posebna ponudba: model s centralnim zaklepanjem in el. pomikom stekel za samo 20.590 DEM
za 600 DEM doplačila dobite model z ABS
—	najugodnejši kredit s fiksno obrestno mero (brez R) na 3 leta (primer: 8300 DEM pologa + 36 obrokov po 460 DEM)
—	najugodnejši leasing v Sloveniji
NOVO!
Opel omega od 52.000 DEM
Fiat punto 55 S 18.000 DEM, dobava 14 dni
Rover 214 i od 25.000 DEM
Rover 620 i od 38.000 DEM
Renault LAGUNA, dobava 14 dni
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 0608 21-385, 068 324-000
•	Sem podjetnik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo vzasebni lasti. Na kakšen način bi vrednost certifikatov svoje družine lahko vložil v svoje podjetje?
V zasebno podjetje certifikata ni mogoče neposredno vložiti. Zamenjate ga lahko za delnice podjetij, ki imajo družbeni kapital in se sedaj lastninijo, za delnice podjetij, ki se odločijo za javno prodajo delnic ali za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Po preteku določenega časa tako lahko pridete do gotovine, s katero prosto razpolagate, torej jo lahko investirate tudi v svoje zasebno podjetje.
Če s certifikatom sodelujete pri interni razdelitvi ali notranjem odkupu podjetja, v katerem ste npr. bili zaposleni ali pa je v takem podjetju zaposlen vaš ožji družinski član, teh delnic po zakonu ne smete prodati prej kot po dveh letih.
Če ste certifikat zamenjali za delnice podjetja, ki se je odločilo za javno prodajo delnic, z njimi trgujete na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Pod pogojem, da najdete kupca delnic, s katerimi razpolagate, seveda lahko pridete do gotovine prej kot v dveh letih.
Delnice pooblaščene investicijske družbe naj bi se na borzi pojavile v roku od enega do dveh let. Takrat se bo oblikovala tudi njihova cena, iz dnevnega časopisja pa boste izvedeli, koliko gotovine boste dobili v primeru, če se odločite za njihovo prodajo.
•	Je certifikat pametneje vložiti čim prej ali čim kasneje?
Star pregovor pravi: “Kdor prej pride, prej melje." Verjetno bo tako tudi s certifikati, odgovor pa je odvisen od naložbe, za katero ste se odločili.
Ta trenutek je možnosti še veliko, saj cela vrsta podjetij svojega programa lastninskega preoblikovanja še ni pripravila in še ni ponudila svojih delnic v javno prodajo. Pooblaščene investicijske družbe bodo certifikate začele vpisovati v začetku julija.
Če ste se že odločili svoj certifikat vložiti v izbrano podjetje, katerega delnice bodo v javni prodaji, potem pač čakajte do njihove prodaje. Če boste certifikat vložili v podjetje, v katerem ste zaposleni, je treba počakati do sprejetja lastninskega preoblikovanja. Če pa ste se odločili za pooblaščeno investicijsko družbo, svetujemo, da svoj certifikat vložite čim prej, to je v začetku julija. Obseg vpisa v to vrsto družb bo namreč omejen.
•	Od česa jeodvisna uspešnostpooblaščenih investicijskih družb?
Uspešnost pooblaščenih investicijskih družb in s tem seveda varnost naložbe in donos delnic, ki jih boste pri njih dobili v zamenjavo za vrednost certifikata, bodo v veliki meri odvisni od števila certifikatov, ki jih bo posamezna tovrstna družba zbrala. Z večjim obsegom zbranih certifikatov bo investicijska družba lahko bolje razpršila svoje naložbe, kar prispeva k večji varnosti. Večji obseg zbranih certifikatov bo investicijski družbi omogočal nakupe večjih paketov delnic podjetij in bo s tem omogočal tudi večji vpliv in pritisk na doseganje boljših rezultatov poslovanja.
Nedvomno je pomembno tudi to, za kakšno vrsto naložb se bo družba odločila. Pooblaščene investicijske družbe bodo namreč z zbranimi certifikati odkupovale delnice od Sklada za razvoj, na katerega morajo posamezna podjetja obvezno prenesti za 20 odstotkov svojih delnic. Odkup teh prenesenih delnic bo potekal s posebnimi načini prodaje, ki jih bo organiziral Sklad za razvoj. Iz povedanega lahko ugotovimo, daje varnost naložbe certifikata v pooblaščeni investicijski družbi odvisna od obsega zbranih certifikatov, višine ustanovnega kapitala družbe za upravljanje in strokovnjakov, ki bodo delali v pooblaščeni družbi za upravljanje in pooblaščenih investicijskih družbah. Ti bodo namreč upravljali s portfeljem (zbirko delnic) pooblaščene investicijske družbe. Trgovanje z delnicami torej zaupamo znanju, strokovnosti, preudarnosti in podjetnosti strokovnjakov posamezne družbe za upravljanje.
•	Sem državljan Republike Slovenije, vendar obvestila o odprtju certifikatnega računa še vedno nisem prejel. Na koga naj se obrnem?
Certifikatne račune vodijo uslužbenci Službe družbenega knjigovodstva. Ti so seznam državljanov dobili od ministrstva za notranje zadeve. Pri približno dveh milijonih poslanih obvestil se kaj hitro lahko zgodi, da se je obvestilo na poti do vas izgubilo, mogoče pa je tudi, da seznam Ministrstva za notranje zadeve ni popolnoma brez napak.
Če ste bili 5. decembra 1992 slovenski državljan, ste do certifikata upravičeni. Ker ga očitno niste prejeli, je najbolje, da se obrnete na najbližjo podružnico Službe družbenega knjigovodstva in zahtevate izpis stanja evidenčnega računa lastniškega certifikata. Omenjeni izpis vam bodo uslužbenci SDK-ja izdali na podlagi vaše enotne matične številke (EMŠO), ki je enaka številki vašega evidenčnega računa.
Lahko se zgodi, da v podružnici SDK-ja certifikatnega računa sploh nimate odprtega. V tem primeru morate vložiti zahtevo za preverbo podatkov v občinskem oz. mestnem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve v občini vašega stalnega prebivališča. Na podlagi vaše zahteve bodo tamkajšnji uslužbenci preverili, če ste do lastniškega certifikata upravičeni. Če ste, bodo vaše podatke ustrezno ažurirali, obvestilo o odprtem evidenčnem računu pa boste najkasneje v mesecu dni prejeli po pošti.
Opisani postopek morate opraviti tudi v primeru, ko se certifikatna vrednost, zapisana na obvestilu, ne ujema s tisto, ki bi vam po lestvici morala pripadati.
Triglav
► Pooblaščena investicijska družba za Dolenjsko in Posavje d.d.
v ustanavljanju
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 30. VL
SLOVENIJA 1
9.45	-0.10 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.25	TEDENSKI IZBOR
10.25	FORMULA BMX
10.55	RINGA RINGA RAJA
11.10	KRONIKA. 34. del kanadske dok. serije
11.35	DOBRA VODA, švedska nadalj.,
1/4
13.00	POROČILA
16.00	MARJANCA 94, ponovitev
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM
ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade,
2/8
18.40	ŽE VESTE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 2/13
21.05	TEDNIK
21.50	POLETNI NAVDIH, turistična oddaja TV Maribor
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
22.40	TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 17/19
23.10	DELO NA ČRNO, 14. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA *
11.45	- 3.20 Teletekst
12.00	Video strani - 12.15 Kinoteka: Angleški klasični film: Zarotnice -14.05 Strta srca (franc, nadalj., 16/16) -14.55 Wimbledon: tenis, polfinale i -16.30 Tedenski izbor: Svet poroča; 17.00 Osmi dan -17.50 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 16/22); 18.20 Delo na črno (13. epizoda amer. naniz.) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 CIA (angl. dok. nadalj., 6/6) - 21.05 Povečava: Cannes 94; 22.05 Ječarji (slov. film) - 23.30 Wimbledon: polfinale ž
■	1.20 SP v nogometu: Argentina - Bolgarija
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 198. dela amer. nadalj.) -
13.15	Call selection (ponovitev) -13.50 CMT -
14.30	Borza dela -14.45 CMT -15.55 Na velikem platnu -16.20 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.10 Beverly Hills 90210 (ponovitev 7. dela amer. naniz.) -18.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.30 Učna leta (ponovitev 20. dela) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (199. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Drakula (18. del. amer. serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Zakleti ocean (avantur, drama) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.15 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
1-50 TV spored - 7.55 Poročila • 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila - 10.05 Ste vedeli? (oddaja za otroke) -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski Blm) -12.40 Humor, serija -13.05 Senzacija (amer. film) -14.55 Monoplus -15.30 Učimo se o Hrvaški
■	16.00 Poročila -16.05 Sedmi veter (oddaja za otroke) -16.20 Gasilec Sam (animirani film) -16.30 Zzdravjcm do lepote -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 22.15 Poročila - 22.20 Znanost in mi - 23.05 S sliko na sliko - 23.50 Večer ob glasbi - 0.50 Poročila v angleščini - 0.55 Sanje brez mej
HTV S
13.20	Videostrani -13.30 TV spored -13.35 TV koledar -13.45 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -14.10 Serijski film • 15.00 Wimblcdon: tenis -
18.15	Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.45 Največji zločini in procesi 20. stoletja (dok. serija) • 22.10 Nevarna razmerja (franc, film)
PETEK, 1. VD.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.30 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.25	TEDENSKI IZBOR
10.25	PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 4/6
10.55	ZDRAVLJENJE S ŠOKOM, franc.-italij. film
12.20	ŽE VESTE
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
15.50	OMIZJE, ponovitev
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM SLIKE IZ SEČUANA
18.40	ZNANJE ZA ZNANJE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 5. oddaja: TRST
20.55	VEDNO ZAPOSLEN, franc, film
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	SOVA
2255 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 9. epizoda amer. naniz.
23.20	DELO NA ČRNO, 15. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
13.15-1.30 Teletekst
13.30	Video strani -13.55 VVimbledon: tenis, polfinale m -16.20 Tedenski izbor: Film tedna: Divja vrtnica (amer. film) -17.50 Sova (ponovitev): To je ljubezen (angl. naniz., 17/19); 18.20 Delo na črno (14. epizoda amer. naniz.) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Podeželski utrip (angl. naniz., 1/10) - 21.05 Večerni gost: Slavko Avsenik ml. -
22.00	Poglej in zadeni - 0.00 Tenis, polfinale m (posnetek iz Wimbledona)
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 199. dela amer. nadalj.) -
13.15	Magnetoskop (ponovitev) -13.55 Spot tedna -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -
15.55	Na velikem platnu -16.20 Ameriških deset -
16.50	Drakula (ponovitev 18. dela amer. naniz.) -
17.20	Zakleti ocean (ponovitev filma) - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (200. del am. nadalj.)
-	20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bever-ly Hills 90210 (8. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila
-	21.30 Teden na borzi - 21.40 Texasville (amer. film) - 23.50 Devlinova zveza (6. del am. naniz.) -0.35 Album show (glasbena oddaja) -1.15 Erotični film
HTV 1
7.30	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Humoristična serija -13.05 Enkrat ni nobenkrat (amer. film) -14.30 Monoplus -15.30 Učimo sc o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Mali veliki svet (oddaja za otroke) -16.30 Alpe-Donava-Jadran -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Žabavnoglasbena oddaja - 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 Iskanje izgubljenega časa: Cesarski vojak (dok. oddaja) - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Sedma celina (avstrij. film) -1.40 Sanje brez mej
HTV 2
12.45	Videostrani -13.00 TV koledar -13.10 Serijski film -14.00 Wimblcdon: tenis -18.25 SP v nogometu: Argentina - Bolgarija -19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 Turizem, svetovna sila (dok. oddaja) - 21.45 Življenjski slog - 22.20 Šhanonova igra (serijski film) - 231.10 Festival zabavne glasbe Split ’94
SOBOTA, 2. VIL
SLOVENIJA 1
9.15-2.00 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	TEDENSKI IZBOR:
9.50	RADOVEDNI TAČEK
10.10	COB1 IN PRIJATELJI, španska risana serija, 1/13
10.40	ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 2/8
11.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.30	BMX BANDITI, angl.-avstral. film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK
15.55	VEDNO ZAPOSLEN, ponovitev franc, filma
17.25	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 2/20
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
19.00	RISANKA
19.14 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	GORE IN 1JUDJE
21.30	PRED PRVIMI IGRAMI BREZ MEJA
21.35	KARAOKE
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA:
DELO NA ČRNO, 16. epizoda amer. naniz.
0.00 BES, amer. film
SLOVENIJA 2
7.35	- 1.35 Teletekst
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -12.15 Gozdarska hiša Falkcnau (nemška nadalj., 2/13) -13.05 SP v nogometu: Grčija - Nigerija (posnetek) -14.55 Wimblcdon: tenis, finale ž -17.00 Tedenski izbor: Poletni navdih (tiristična oddaja) - 17.20 Sova (ponovitev); Ljubezen da, ljubezen ne (9. epizoda amer. naniz.); 17.50 Delo na črno (15. epizoda amer. naniz.) - 18.50 Športna sobota: SP v nogometu: C1 - ABF3 - 20.50 Veliki zločini in procesi 20. stol. (angl. dok. serija, 8/12) - 21.20 Noč na Lcntu - 22.20 SP v nogometu: C2 - A2 -1.00 Sobotna noč: Asia (posnetek koncerta)
A KANAL
7.00	Borza dela - 9.05 Slavni fantje (ponovitev 2. dela angl. naniz.) -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Elizije (oddaja o duhovnosti) -12.10 Devlinova zveza (ponovitev 5. dela) -14.30 Borza dela -16.50 1TV - Begunska televizija -17.20 Jutranji sogovornik (ponovitev filma) - 19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Risanke -19.55 Vreme - 20.00 Moja punca (dok. o istoimenskem filmu) - 20.30 Slavni fantje (3. del angl. naniz.) - 21.30 Lovec na glave (akcijski film) - 23.00 Vreme - 23.05 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 11. dela angl. naniz.) - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
8.40	TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila -
9.00	Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapitan Zaspan (risana serija) -11.00 Oddaja za otroke -
12.00	Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) -13.50 Poročila -
13.55	Mary VVhite (amer. mladinski film) -15.40 Hišni ljubljenci -16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila • 17.05 Prisrčno vaši -17.50 TV razstava -
18.00	Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Film-video-film
-	21.00 Festival zabavne glasbe Split ’94 - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez mej
HTV 2
14.35	Videostrani - 14.50TV koledar -15.00 Wim-blcdon: tenis -17.00 Življenjski slog -17.30 To je ljubezen (humoristična serija) -17.55 Dok. film -
18.35	SP v nogometu - 20.50 Ljubezen in vojna (humor. serija) - 21.20 Krila nad svetom (dok. serija)
-	22.21 SP v nogometu - 0.25 Zona somraka (serijski film) - Amer. film
NEDELJA, 3. VD.
SLOVENIJA 1
8.45	-0.50 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.20	OTROŠKI PROGRAM
9.20	ŽIV ŽAV, ponovitev
10.10	UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, ponovitev danske nadalj., 13/13
10.40	ZGODBE O ŠTIRIH ŽELJAH, angl. oddaja
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	REVIJA MLADINSKIH ZBOROV
12.30	BOJ ZA OBSTANEK ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 2/20
13.00	POROČILA
13.05	PODEŽELSKI UTRIP, ponovitev angl. naniz., 1/10
15.40	COMMEDYOFTERRORS, amer. film
17.00	CIA, ponovitev angl. dok. nadalj., 5/6
18.00	DNEVNIK 1
18.10	JEEVES IN VVOOSTER, angl. naniz., 4/11
19.05	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 2/12
21.00	IGRE BREZ MEJA
22.40	DNEVNIK 3, VREME
23.00	SOVA
VELIKI BATALJONI, angl. nadalj, 5/6 DELO NA ČRNO, 17. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
8.45	- 2.45 Teletekst
9.00	Videostrani - 9.30 Tedenski izbor: Poglej in zadeni -11.30 Sova (ponovitev): Delo na črno (16. epizoda amer. naniz.); 12.20 Gore in ljudje -13.20 Alpe-Donava-Jadran -13.50 Športna nedelja: F-l za VN Francije; Wimbledon; 18.50 SP v nogometu: F2:B2; 22.20 ALCDE3 - 20.50 Izbire (amer. film)
A KANAL
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.15	Risanke - 8.45 Koala (risanka) - 9.05 Lepotica in gusar (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Lovce na glave (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.05 Lepotica in gusar (risani film) -19.00 Beverly Hills 90210 (ponovitev 8. dela) -19.55 Vreme - 20.00 Veseli EMSO - 20.05 Ulica rumene nevarnosti (12. del angl. naniz.) -
21.10	Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Tropska vročica (4. del amer. naniz.) - 23.35 CMT
HTV 1
7.55	TV spored - 8.00 TV koledar - 8.10 Poročila -
8.15	En naših avionov je izginil (angl. film) -10.05 Oddaja za otroke -11.00 Malavizija -12.00 Poročila
-	12.10 Plodovi zemlje - 13.00 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Film za otroke -15.00 Opera Box -15.30 Poročila -15.35 Družinski zabavnik -17.20 Ameriški film -19.00 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.15 Zabavni program - 21.15 Poročila - 21.20 Po vrnitvi (serijski film) - 22.10 Šport - 22.25 S sliko na sliko - 23.25 Poročila v nemščini - 23.30 Sanje brez mej
HTV 2
13.00	Videostrani -13.15 TV koledar -13.25 Nedeljski šport -18.35 SP v nogometu - 20.50 Amer. film - 22.20 SP v nogometu - 0.15 Leteči cirkus Montyja Pythona (humor, serija)
PONEDELJEK, 4. VD.
SLOVENIJA 1
9.45	- 24.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR
10.10	HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj., 12/26
10.35	KORENINE SLOVENSKE LIPE • 11.00 ZNANJE ZA ZNANJE
11.30	IGRANI FILM
13.00	POROČILA
14.00	TEDENSKI IZBOR POVEČAVA
15.00	JEČARJI, slov. film
16.25	VEČERNI GOST
17.20	DOBER DAN, KOROŠKA
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM
18.40	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	PROETCONTRA
21.15	POTOVANJE V GROZO, koprod. nadalj, 3/4
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
NA DRUGI STRANI MAVRICE, angl. naniz, 2/8
DELO NA ČRNO, 18. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
11.15	- 0.30 Teletekst
11.30	Video strani -12.05 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Zrcalo tedna; 14.10 Sova (ponovitev): Veliki bataljoni (angl. nadalj, 5/6); 15.05 Delo na črno (amer. naniz, 17/27) - 15.55 EP v košarki za mladince: IzraeltSIovenija -17.30 Utrip (ponovitev) -17.50 SP v nogometu: F1:E2 -19.50 Ljubezen na vasi (franc, drama) - 21.20 SP v nogometu: BLAČD3 - 23.20 Brane Rončel izza odra
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 200. dela) -13.15 Helena (ponovitev) -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.40 Poslovni dosje (16. del amer. serije o mana-gementu) - 17.15 Ždrava video glava (glasbena oddaja) -18.05 Tropska vročica (ponovitev 4. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (201. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Brlog (19. del španske serije)
-	21.10 Poročila - 21.20 Odred pravice (akcijski film) - 23.30 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.35 Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
7.50	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10,00 Poročila -10.05 Oddaja za otroke in mlade -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12,40 Monofon -13.15 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Dokazi (serijski film) -15.20 Ameriška seksi senzacija (amer. film) - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče
-	18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet -
21.00	Filmski ciklus Resnične zgodbe (amer. film)
-	22.40 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja
HTV 2
15.15	Videostrani -15.25 TV program -15.30 TV koledar -15.40 Po vrnitvi (serijski film) -16.30 F-l za VN Francije -17.35 SP v nogometu - 20.10 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.05 Naproti prihodnosti (dok. serija) - 21.20 SP v nogometu - 23.15 Električni kavboj
TOREK, 5. VD.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR
10.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.40	ZGODBA O ŠTIRIH ŽELJAH, angl.
oddaja
11.30	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
12.00	VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl dok. serija, 8/12
12.30	REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
13.00	POROČILA
15.45	TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ
16.50	ALPE-DONAVA-JADRAN
17.20	MOSTOVI
18.00	DNEVNIK 1
18.10	TEDENSKI IZBOR
18.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	OSMI DAN
21.05	IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj, 1/13
22.00	SVET POROČA
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 15/18
DELO NA ČRNO, 19. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
12.35	- 0.30 Teletekst
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -15.05 Tedenski izbor: Obzorja duha -15.35 Sova (ponovitev): Na drugi strani mavrice (angl. naniz, 2/8); 16.05 Delo na črno (amer. naniz, 18/27) - 16.55 EP v košarki za mladince: Slovenija:Grčija - 18.40 Poslovna borza -18.50 SP v nogometu: DLBEF3 -
20.50	Dobra volja (švedska nadalj, 2/4) - 22.20 SP v nogometu: E1:D2
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 201. dela amer. nadalj.) -
13.15	Popspot (ponovitev) 13,55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.50 Brlog (ponovitev 19. dela šp. naniz.) -17.20 Odred pravice (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (202. del) - 20.00 Rodco (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (14. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Smrtonosna ključavnica (amer. grozlj.) - 23.00 Dan po jutrišnjem (7. del amer. poljudnoznan. serije) -
23.35	Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Serijski film -15.20 Beli bizon (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hotel Sunja (dok. oddaja) - 20.50 TV parlament - 22.50 Poročila - 22.55 S sliko na sliko -
23.55	Poročila v nemščini - 0.00 Sanje brez meja
HTV*
16.25	Video strani -16.35 TV program -16.40 TV koledar -16.50 Serijski film • 17.40 Vrnitev v Eden (serijski film) - 18.35 18.05 SP v nogometu - 20.50 V večernem hladu (humor, serija) - 21.25 Vrnitev v Eden (serijski film) - 22.20 SP v nogometu
SREDA, 6. VIL
SLOVENIJA 1
8.45-0.15 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.35	TEDENSKI IZBOR
9.35	SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz, 1/4
10.25	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
10.55	ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 2/12
11.25	LJUBEZEN NA VASI, franc, drama .12.50 POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	STUDIO CITY
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM
COBI IN PRIJATELJI, španska risana serija, 7/13
18.40	KRONIKA, 35. del kanadske dok. serije
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	IZ PARLAMENTA
20.35	FILM TEDNA:
NAMIŠLJENI NASPROTNIK, amer. film
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 17/22 DELO NA ČRNO, 20. epizoda amer. naniz
SLOVENIJA 2
12.35	- 23.45 Teletekst
Opomba: 20.10 EP v košarki za mladince, Slovenija:Francija
12.50	Video strani -13.00 Euronews -16.00 Tedenski izbor: Potovanje v grozo (koprod. nadalj, 3/4);
16.50	Pro et contra -17.50 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (15. epizoda angl. naniz.);
18.15	Delo na črno (amer. naniz, 19/27) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda -
21.45	Omizje
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 202. dela) -13.15 Rodeo (ponovitev) -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 ČMT -16.05 Na velikem platnu -16.30 Državnik novega kova (ponovitev 14. dela angl. naniz.) -
17.00	Smrtonosna ključavnica (ponovitev filma) -
18.40	Male živali -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (203. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (9. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Album show (glasbena oddaja) - 22.20 Varuhi zemlje (3. del dok. naniz.) - 23.00 Dance session (oddaja o plesu) -
23.35	Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Program za otroke -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.20 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.15 Murphy Brovvn (humor, serija) -14.40 Serijski film -15.25 Cleopatra Jones (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja
HTV*
16.20	Video strani -15.30 TV program -15.35 TV koledar -16.45 Serijski film -17.35 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.25 Dok. serija -19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Polna hiša (humor. serija) - 20.45 Vrnitev v Eden (serijski film) -
21.35	Svet Eddieja Wearyja (angl. film) - 23.15 Melodije hrvaškega Jadrana
studio 103 MHz
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi -14.0(1 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minule s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o filmski glasbi
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15-13.00 NZ želje- 14.1X1-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific
SOBOTA
7.30	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45-Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
7.30	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -14.00- 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -
18.20	Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba, MKC
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -
9.30	Kulturni pregled -10.30 Glasbena odda-jazgosti-12.00 BBC,osmrtnice-12.15-13.00 NZ želje -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, ponovitev glasbene oddaje
94,6 MHz
radio
SRAKA
ČETRTEK, 30.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Obrtniki in podjetniki -19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika
PETEK, 1.7.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan- 17.00Srakin TV izbor-18.0013 groznih -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreem)
SOBOTA, 2.7.
5.30	Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu -
15.00	Godec v studiu -16.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica
NEDELJA, 3.7.
8.00	Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi - 10.30 Čebelarska oddaja -11.00 Vinogradniška oddaja -12.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Cinca Marinca: Franc Milčinski-Ježek - 22.30 Ves ta jazz
PONEDLJEK, 4.7.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Mednarodni pop festival v Alma Ati
TOREK, 5.7.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Otroška oddaja “Kalimero” -19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.1X1 Lestvica 3 tri III
SREDA, 6.7.
5.30	Domača glasba - 10.1X1 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje

DOLE N J S K E TOPLICE
tel.: 65-510
Delovni čas: od 8. do 23. ure, nedelja od 10. do 23. ure

Glasba je življenje

Poletje, počitnice, vročina so z nami, v soboto pa bo z nami še zanimiva gostja, ki bi jo tudi lahko označili kot vročinski val, saj marsikomu postane vroče, ko jo zagleda. Slovenska pevka zabavne glasbe - Helena Blagne!
Helena nam bo v sobotni oddaji Glasba je življenje razkrila marsikaj, česar o njej gotovo še ne veste. Ste vedeli, daje pred 10 leti igrala v filmu medicinsko sestro? Ali da jo pri slavi moti le to, da v restavraciji ne more jesti po načelu: pri jedi ima še pes rad mir?
Helena bi rada prepevala v operi Traviata, svoje pevske kariere pa
nikoli ne bi zamenjala za vodite- • Ijsko. Helena namreč vodi na Ka- \ nalu A - to je televizijska postaja, : če kdo slučajno ne ve - čestitke po : željah poslušalcev.
Tofu pa bi poslala svojo pesem: j Nocoj bom prvič rekla - ne hodi mi : preblizu...
Tof pa ji je namenil eno revolu- ; cionarno realno ljubezensko pe- ■ sem:
Na izpitu svoje upe globoko v dekolte je položila. Profesor jo je - obkrožil.
In profesor ne bi bil profesor, če je ne bi - položit.
Simona H20 j
■—ir-rr--—~~rtt~~—-—-r—--—
OMV-ISTRA
življenju
prijazna
energija
V
OMV-ISTRA KOPER TUDI V KOČEVJU PONUJAMO VEČ KOT PRIČAKUJETE!
Kje? Na novem, najsodobnejšem bencinskem 1 servisu v KOČEVJU, GORNJE LOŽINE 1a. Na črpalki imamo mini market z bogato ponudbo vseh vrst pijač, sladkih prigrizkov, kozmetičnih izdelkov in drugega.
Kako? Črpalka je samopostrežna, opremljena z najsodobnejšimi črpalnimi stolpiči. Ob kateremkoli se boste ustavili, boste dobili primerno gorivo za vašega jeklenega prijatelja.
Komu? Namenjena je vam, vašemu vozilu in sopotnikom.
Illoj (lom
Moj dom je najlepši poleti
Za večino ljudi je poletje najlepši čas.
Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni.
Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine.
Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci.
V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki.
Z zajetnim katalogom Illoj (lom v naročju. Hej!
Kdo pravi, daje nakupovanje sredi poletja naporno?
Mi že ne mislimo tako!
Illoj dom
’n *
i.Jnl” dobri/, .
MS?**
Pošiljajte mi brezplačni prodajni katalog Illoj tlom na naslov:
Ime in priimek: _______________—________________________________________________________
Ulica, hišna št.:_____________________________________ .________________________________
Pošta, poštna št_____________________________________ Tel.:_____________________________
Naročilnico pošljite na naslov: IBN - JT p.o., 61000 Ljubljana, Slovenska ulica 27 - 29 Katalog lahko tudi naročite po telefonu: 061 / 1259 060
a
K
O
a
c


SKB BANKA D,fi,
Dodatna ugodnost za imetnike Eurocard kartic SKB banke
Z Eurocard kartico SKB banke zavarovanje tudi v tujini
SKB banka je za imetnike Eurocard kartic SKB banke uvedla dodatno ugodnost: mednarodno zavarovanje za tiste, ki bodo z Eurocard kartico SKB banke plačali svoje potovanje ali bivanje v tujini.
Imetniki kartice Eurocard SKB bodo tako zavarovani v primerih nezgode z javnimi prevoznimi sredstvi ali najetimi vozili ter v primerih drugih nesreč med bivanjem v tujini (do 60 dni). Z ustreznimi dokazili bodo upravičeni do odškodnine za zdravljenje v bolnišnicah v tujini, do določenih zneskov pa jim bodo povrnjeni tudi stroški, ki nastanejo zaradi zamude letala ali izgube prtljage po krivdi letalskega prevoznika. Zavarovanje velja tudi za zakonca in nepreskrbljene otroke imetnika Eurocard kartice SKB banke.
Pogoj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka je uporaba kartice za plačilo celotnega zneska prevoza oziroma potovanja in predložitev ustreznih dokazil (Eurocard računi, zdravniška dokazila, dokazila plačanih stroškov, dokazila o letalskih zamudah in izgubljeni prtljagi in podobno).
Imetniki Eurocard kartic SKB banke imajo tudi druge ugodnosti. Poleg možnosti plačevanja na več kot 7000 prodajnih mest v Sloveniji in 12 milijonov po svetu lahko z Eurocard kartico SKB banke dvigujejo gotovino na več kot 172,000 bančnih avtomatih v Evropi in v svetu.
Dodatne informacije: EUROCARD-MASTERCARD, c/o Poslovalnica Kompas Holidays, Miklošičeva 11, Ljubljana, telefon 061/305-165.

Informacije o naložbi certifikatov: S HRAM, Gosposvetska 6 tel. 061/ 133 40 29; SVEMA, Ljubljana tel. 061/ 126 62 93; Medvešek Pušnik, Ljubljana tel. 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 061/ 126 8001; Consulting Koper tel. 060/ 61 690, 87 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 009/ 83 116
Stuoo Bfito. bueuAN*
Mercator — Kmetijska zadruga Krka
Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10
AKCIJSKA PRODAJA
proizvodov KOVINOPLASTIKE LOŽ od 27. 6. do 27. 7. 1994 v PE Oskrba, ZE Agrooskrba
—	Blagovnica Žabja vas: tel.: 321 866 in 324 065 —Trgovina Hobi, tel.: 324 085
—	Tehnična trgovina Bršljin: tel.: 321 472 — Trgovina Ruperč vrh: tel.: 43 560
—	Teh. trgovina Straža, tel.: 84 506 — Trgovina Brusnice, tel.: 85 615 — Oskrbni center Graben, tel.: 323 141 — Oskrbni center Mirna Peč, tel.: 78 026 — Oskrbni center Škocjan: tel.: 76 234 — Oskrbni center Šmarjeta: tel.: 73 271
Akcija zajema:
strešna okna
predalnike
karnise
pomivalna korita toaletne omarice WC kotličke in ostali program po vaši izbiri
Plačilni pogoji:
—	Plačilo s štirimi (4) čeki brezobrestno
—	5% popust pri takojšnjem gotovinskem plačilu
—	Možnost najema kratkoročnega zadružnega kredita pod najugodnejšimi pogoji
Izkoristite izjemno priložnost in ugodnost. Samo za Vas Mercator - KZ Krka Novo mesto.
Mercator - KZ Krka, 2.0.0., novo mesto
ka

a<;koservis
POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
TELEFON: 068/21-479, 24-480 TELEFAX: 068/21-987

*ie(*<**<<■<*


zavarovalnica trigiav
poslovna enota novo mesto
M — KZ »KRKA« z.o.o. Novo mesto, PE AGROSERVIS v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV PE Novo mesto objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana in rabljena vozila:
2.100.000,00 160.000,00 56.000,00 434.500,00
1.360.000.	00
290.000.	00
380.000.	00
2.200.000.	00
800.000.	00
OPEL FRONTERA 2.3 TD OPEL CORCA 1.2 S R - 4 GTL
SUZUKI VITARA JLX OPEL OMEGA 2.oi GLS LADA RIVA 1300 LADA SAMARA 1300 5v Vlačilec RENAULT R - 310 T SUBARU LEGACV 1.8i 4WD
letnik: 1993 izkl. cena letnik: 1990 izkl. cena letnik: 1987 izkl. cena letnik: 1991 izkl. cena letnik: 1990 izkl. cena letnik: 1989 izkl. cena letnik: 1989 izkl. cena letnik: 1986 izkl. cena letnik: 1991 izkl. cena
Licitacija bo v soboto, 2.7.1994,ob 9. uri v prostorih Agroservisa, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v četrtek,30. 6. 1994, od 8. do 12.00 ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Ogled vozila OPEL FRONTERA je možen pri Avtokleparstvu Kuhar Mokronog. ——
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
1
VESELICA NA PAHI
PAHA - Lovska družina Otočec za soboto pripravlja že tradicionalno in vedno dobro obiskovano lovsko veselico pri lovskem domu na Vrhu pri Pahi. Poleg lovskih specialitet so lovci pripravili tudi nadvse bogat srečelov in še marsikaj zanimivega. Igral bo ansambel Petra Finka.
80 LET GASILSTVA
MAHAROVEC - Gasilci iz tega kraja bodo v nedeljo ob 15. uri pripravili veliko gasilsko parado, avto-rally in podelitev priznanj ob visokem jubileju društva. Ob tej priložnosti bodo odkrili kip sv. Florjana, zaščitnika gasilstva.
GASILCI VABIJO
MOKRONOG - Gasilsko društvo Mokronog vabi na prevzem novega gasilnega avtomobila in veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom (glavni dobitek motor Tomos), ki bo v soboto, 2. julija, ob 19. uri. Ob dobri hrani in pijači vas bo zabaval ansambel Slavček.
V okviru projekta organiziranja podjetniške mreže v občini Trebnje, ki se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti
izvajalci projekta
OBVEŠČAMO
vse nosilce malega gospodarstva v občini, da bo
4. julija 1994
v prostorih Obrtne zbornice pričela z delom
PODJETNIŠKA PISARNA
Pisarna bo delovala dvakrat tedensko, in sicer v ponedeljek od 17. — 19. ure sreda od 16. — 18. ure
VABLJENI!
Izvajalci programa Tesnila Engineering Obrtna zbornica SO Trebnje — SDPG
NOVO . OPEL COMBO
VELIKA VRATA. VELIKO ZA NJIMI.
Kdor sc ponaša s tako velikimi vrati kot Opel Combo, mora tudi kaj pokazati.
In tako se za dvojnimi zadnjimi vrati skriva prtljažnik, ki je s prostornino 3.150 1 največji v tem razredu, edinstveno oblikovana streha in oprema na ravni pravega tovornjaka, z nastavljivo višino vozniškega sedeža, zračnimi filtri in Oplovimi varnostnimi sistemi. Za primerno hitrost gibanja pa skrbi novi, varčni 1.7 dicselski motor s 60 konjskimi močmi (44 kW).
S čisto vestjo tvegajte velika vrata - z novim Oplom Combo.
Naša ponudba je avto po meri.
V avtomobilskem salonu Kruno vas čaka več kot 30 različnih modelov avtomobilov.
Običšite nas!
■©-	
OPEL	
Kruno...
Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil bizeljska cesta 50. 6S250 Brežice 'lel.: 0(i0S'6l 592, 62 624. Pav: 060,S'63 107
■OPEL-©-
/> i f c a / n / e / e r c r
d n
a /i e t e i_ .
kOWMJfcj?/
REZULTATI
ŽREBANJA NAGRADNE IGRE
Javno žrebanje nagrad je bilo v soboto, 25. 6., ob 20. uri na prireditvi TREBANJSKI KOŠ.
1.	nagrada: PRALNI STROJ »ZANUSSI«, kupon št. 2333
2.	nagrada: KLOP ZA UTEŽI »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 3562
3.	nagrada: HLADILNIK »GORENJE«, kupon št. 2255
4.	nagrada: KOLO Z RAČUNALNIKOM »FITNESS OPREMA ZA DOM«, kupon št. 2303
5.	nagrada: EKONOM LONEC »AETERNUM«, kupon št. 1013
6.	nagrada: VARILEC FOLIJE »GORENJE«, kupon št. 3529
7.	nagrada: STENSKA TEHTNICA »GORENJE«, kupon št.
8.	nagrada: KAVNI MLINČEK »GORENJE«, kupon št. 436
9.	nagrada: DESKA ZA AEROBIKO »FITNESS OPREMA ZA DOM, kupon št. 236
10.	nagrada: DESKA ZA AEROBIKO »FITNESS OPREMA ZA DOM, kupon št. 2364
11.	nagrada: DESKA ZA AEROBIKO »FITNESS OPREMA ZA DOM, kupon št. 1253
12.	nagrada: DARILNI PAKET ČISTILNIH SREDSTEV »CHE-MO«, kupon št. 246
13.	nagrada: DARILNI PAKET ČISTILNIH SREDSTEV »CHE-MO«, kupon št. 265
14.	nagrada: DARILNI PAKET ČISTILNIH SREDSTEV »CHE-MO«, kupon št. 293
15.	nagrada: DARILNI PAKET »BANEX«, kupon št. 3577
16.	nagrada: BODY MASTER »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 2858
17.	nagrada: BODY MASTER »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 3503
18.	nagrada: BODY MASTER »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 2385
19.	nagrada: BODY MASTER »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 214
20.	nagrada: BODY MASTER »FITNESS OPREMA ZA DOM«,
kupon št. 274.
Izžrebane nagrade lahko srečni dobitniki dvignejo z drugim delom kupona in računom v roku 1 meseca v Tehnično prodajnem centru, Rozmanova ulica 8, Novo mesto.
LESO, Tovarna pohištva in opreme Črnomelj, d.d. 68340 ČRNOMELJ
Po sklepu Upravnega odbora objavljamo razpis zbiranja ponudb za odprodajo osnovnih sredstev
DOIN
1.	Debelinski skobelni stroj KUPFER MUHLE, tip PLUS, I. izd. 1990
2.	Robna furnirka OTT PAUL, tip S 2, leto izd. 1987
3.	Robna furnirka OTT PAUL, tip S 2, leto izd. 1983
4.	Večlistna krožna žaga LEDINEK, leto izd. 1988
5.	Rotacijski čelilnik LEDINEK, leto izd. 1986
6.	Dvojna prirezovalka ŽIČNICA, tip CDP 13. leto izd. 1982
7.	Robna furnirka FRAVOL, tip 16 S, leto izd. 1982
8.	Batni kompresor TRUDBENIK, tip E 4 NF 1010, leto izd. 1988
9.	Batni kompresor TRUDBENIK, tip E 1 MR 2000, leto izd. 1983
10.	Mizarska stiskalnica JAVOR, tip MS-S 2550/30-2, leto izd. 1983
11.	Dvojna prirezovalka ALPLES, tip DPA 78-41, leto izd. 1984
12.	Namizna stružnica Maximat
13.	Kamion TAM 5500 — kasonar, leto izd. 1973
Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu družbe Belokranjska cesta 40, Črnomelj, ali po telefonu 068/53-111 — g. Boris Hutar.
Z!
g* m
*iSlMARUTI
MARIJU
Prodaja:
EMINENT, d.o.o.,
Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
AVTOSERVIS MURN
Resljeva 4, Novo mesto
tel.: (068) 24-791
AVTOSERVIS
Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90
vam nudi
športne vzmeti
za vse tipe vozil
A/a zalogi so vzmeti za vozila:
Alfa 155 1.8 TS BMW 3161 /3181 Golf lil 1.4 Golf II
Opel Calibra
Fiat Tipo 1.4/1.6/1.7 D
Fiat Uno
športne zračne filtre
22.946 Sit 26.257 sit 18.215 Sit 15.298 sit 26.336 Sit 22.946 Sit 17.506 Sit ; s tem filtrom vaš avto pri-
dobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih 60.000 km
* športne izpuhe Sebring
Informacije na telefon 322-364.
TRGOVINA DARJA
Ljubljanska 27 (BTC v Bršljinu), Novo mesto prvi vhod - na koncu hodnika - levo
10% POPUSTA ZA UPOKOJENCE
PRI NAKUPU ŽIVIL IN HIŠNIH POTREBŠČIN
\Č
RAZEN CIGARET IN ŽGANIH PIJAČ VSAK PRVI IN DRUGI DELOVNI DAN V MESECU
KAKO UVELJAVITI POPUST?
Ob nakupu blagajničarki pokažete člansko izkaznico društva upokojencev (lahko tudi odrezek nakazila pokojnine).
če ne morete sami v nakup, lahko za vas kupujejo sorodniki ali prijatelji, vendar le z vašo izkaznico ali odrezkom.
Popust lahko uveljavite le pri plačilu z gotovino ali čekom.
S popustom lahko kupite vse blago, tudi osnovna živila in potrebščine, kot npr. sol, kruh, mleko, moko, čistila in drugo.
10% POPUST ZA VSE UPOKOJENCE STA DOGOVORILA Zveza društev upokojencev Novo mesto in Vita TRGOVINA DARJA, zato nikar ne zgrešite trgovine.
B
D
DOLINAR BENZ
TRGOVINA MARKETING ŠPEDICIJA
Čardak 24 68340 Črnomelj tel./fax. 068/52-878
prodaja:
kurilno olje in druga goriva
industrijska olja in masti
pogovori o družini
ob ponedeljkih na telefonu
26-005
turistična agencijo. BrSRSJSSjTm
Malta 7 dni letalo NZ 578 DEM Španija 7 dni letalo POL 645 DEM
Grčija, Ciper, Turčija, Tunizija...
Hvar, Brač — letalo ob četrtkih in nedeljah
Umag 7 dni POL 254 DEM
Poreč 7 dni POL 282 DEM (popusti za otroke do 14.leta, tudi brezplačno)
Medulin 7 dni POL 268 DEM Rabac 7 dni POL 246 DEM popusti za otroke do 50%
SLOVENIJA, OTOKI
!§n^
LASTNIKI
KOSTANJEVIH GOZDOV
Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubljeni
LOJZE
GRANDA
čevljarski mojster v pokoju iz Novega mesta
Od njega smo se poslovili 23. junija na pokopališču v Ločni, v krogu sorodnikov. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Ostal bo vedno med nami.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Kako si veseI pod vrbe prižel, koso nabrusil, veselo zapel. Vrbe te čakajo tebe pa ni.
Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi
FRANC
DRENŠEK
Dolnji Kot pri Dvoru
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Žalujoče: sestre Marija, Jožefa in Veronika z družinami Dolnji Kot, 1. julija 1994
ZAHVALA
DRAGA MAMA. ljubila si zemljo, ljubila družino in dom,
a v tihem pomladnem večeru ostala je te praznina in težka bolečina.
Ob boleči izgubi naše drage mame
JOŽEFE DEŽELAK
z Mrtovca 5, Boštanj
se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in za številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Sevnica, Pihalni godbi Sevnica in Dejanu Brečko za odigrano Tišino, govorniku g. Levstiku, duhovnikoma pa za tako lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo družini Cvelbar iz Sevnice za vsestransko pomoč in vsem, ki ste pokojno obiskovali, jo spoštovali in jo imeli radi. Ohranite jo še naprej v srcih in v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994,
brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov.
BRAMAC
Vse za streho. S 30-letnim jamstvom.
V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom!
sr
Kočevska stranpota
■ V naselju Šalka vas je 20. junija ob 20.20 voznik osebnega avtomobila zbil psa, ki je po nesreči pobegnil. Na vozilu je po oceni kočevskih policistov nastalo za 50 tisoč tolarjev škode. Lastnika psa še iščejo.
* 21. junija so neznanci ali neznanec “obiskali” šolo na Reški cesti in iz knjižnice odnesli štiri daljnoglede (igrače), flomastre, svinčnike in etikete. Ni zna-
no, ali so šolske potrebščine potrebovali zase ali sojih namenili svojim znancem, ki jih potrebujejo ob zaključku šolskega leta. Policisti poizvedujejo za storilci dejanja.
•	22. junija ob 8.30 je bil ukraden lahki priklopnik za motor APN-6 črne barve. Tatvino so izvršili Romi, tako da so priklopnik naložili v osebni avtomobil in ga odpeljali v smeri proti Ribnici.
•	23. junija je neznan storilec v Starem Logu ukradel mlado jagnje. Storilca še
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
TEREZIJE
SEPOHAR
rojene Simonič
iz Drašič
se od srca zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično stali ob strani, za sočutje in pomoč ob slovesu, za molitve in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za molitve in opravljen pogrebni obred, osebju bolnišnice Trnovo pa za nego in skrb v zadnjih tednih njenega življenja.
Otroci Jožica, Tone in Majda z družinami Drašiči, Metlika, Komenda
ZAHVALA
Vse odhaja kakor tiha reka, te spomini zvesto spremljajo človeka.
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
CIRILA TRATNIKA
iz Irče vasi 5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in mladincem Irče vasi za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu OŠ Dragotina Ketteja, Dolenjskemu oktetu in g. kaplanu za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZIJ
PESKAR
iz Trebnjega, Ul. heroja Slaka 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, za lepe poslovilne besede in za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Munkovi, osebju Žilnega oddelka bolnice Novo mesto, Domu starejših občanov Krško za nego in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, Lovski družini Trebnje in LD Krško, ZB in upokojencem za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalo-stinke. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Nežka, otroci z družinami in ostalo sorodstvo ____________________Trebnje, 19.6.1994_____________________
ZAHVALA
Kakor tiho si živel tako tiho si odšel.
Nenehno si za nas skrbet, zlato si srce imel.
Kako pri hiši tebe manjka, to se povedati ne da, saj nismo znali te ceniti, dokler med nami ti si bil.
V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče in stari ata
JANEZ
BOLTEZ
iz Gabrja, Ruparjev dol 19
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Novoteksa-Priprave in Varnostnega oddelka ter Adrie Caravan, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke, g. patru za opravljen obred in govornici ge. Anici Korasa za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
vedno iščejo. Vse kaže, da so bili v zadevo vpleteni Romi.
•	23. junija je v popoldanskih urah v naselju Rajndol prišlo do prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila M. J. je vozil po levi strani vozišča in se zaletel v nasproti vozeče vozilo lastnika H. I. Pri nesreči je H. I. utrpel telesno poškodbo in je bil odpeljan v UKC Ljubljano. Na vozilih je škode za 400 tisoč tolarjev.
•	25. junija ob 10.10 je bil na Ljubljan-
ski cesti poškodovan otrok. Vozil je kolo s stranske na prednostno cesto ter tako izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila neznane registrske številke. Voznik je sprva ustavil, kasneje pa je odpeljal nezano kam. Otrok je bil lažje poškodovan.
• Irska državljanka M. M. je bivala na dopustu v Osilnici. Pri ježi je padla s konja in si hudo poškodovala hrbtenico. Odpeljali so jo v v UKC v Ljubljani in obvestili družino na Irskem.
V SPOMIN
Kdor v mislih svojih dragih živi, ne umrje...
2. julija bo minilo leto, odkar nam je kruta usoda vzela našega dragega
JAKA
MRZLJAKA
učenca 7. razreda
Zelo te pogrešamo in težko, vendar pogumno prenašamo praznino, kije nastala za teboj. Ponosni smo na to, da smo Te imeli. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ohranjate spomin na njegovo prisrčnost in vedrino. Hvala vsem za vsako lepo misel nanj.
Vsi njegovi
Črnomelj, 30. junija 1994
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, sin, oče, stari oče, tast, brat, stric, zet in svak
MATIJA
PLUT
iz Kočevja pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, cvetje in sveče. Hvala d.o.o. LESO SKEI in sodelavcem, EKI, d.o.o., Črnomelj in sodelavcem. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustila draga žena, sestra, teta, botra in snaha
VERONIKA
MASTNAK
roj. KERIN
Ljubljanska 10, Kostanjevica na Krki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Zahvaljumo se Galeriji Božidarja Jakca ter dr. Severjevi in patronažni sestri Vlasti, Mariji Unetič za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Franjo, sestra Jožica, brat Martin in Alojz z družinami, tašča, Irena z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v tihem pomladnem večeru odšel si v večni dom.
V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric in pradedek
LOJZE VIDMAR
iz Brezja pri Krmelju
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše ter vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, DO Gostinsko podjetje Sevnica, INKOS Krmelj, Emona EE—Transport Ljubljana, gospodu Janku Šušteršiču za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
30. junija mineva pet let, odkar nas je zapustila
BARBARA
POŽEK
iz Adlešič
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
smrti drage žene, mamice, babice, hčerke, sestre in tete
ZINKE HRIBAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Prisrčna zahvala ZZZS OE Novo mesto in PE PTT Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem ter ge. Sonji za prelepe pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Vsi njeni
V SPOMIN
22.6.1994 nas je nenadoma v 44. letu zapustila naša sodelavka
KRISTINA KUČINIČ
šivilja
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Konfekcija Komet Metlika, d.d.
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala.
Sedaj ostale so povsod sledi od dela tvojih pridnih, zlatih rok, ki skrbele so za nas.
V 44. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mamica, hčerka, sestra in teta
KRISTINA KUČINIČ
Železniki 7, Metlika
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Pečarič, Petruša in Simčič, govornikoma Marjanu Brleku in Marjani Matjašič za poslovilne besede, g. župniku Albinu Žnidaršiču za lepo opravljen obred ter Kolektivom Komet, Novoteks in OŠ Metlika.
Žalujoči: mož Ivan, hči Ivica, sin Edi, ata, mama, tašča, brat, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE
ŠVIGELJ
iz Stare Bučke
Bogu hvala, da smo jo smeli toliko let imeti. Hvaležni smo vsem, ki ste jo spremljali v življenju, smrti in ob pogrebu. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pozornost, darovano cvetje, vence, sveče in svete maše. Iskrena hvala duhovnikom: predstojniku salezijancev g. Hočevarju, g. župniku, g. Borštniku, g. Zrimu, g. Šenku za lepo opravljen obred m zadnje slovo od pokojnice, pevcem, Marjeti za lepe besede slovesa in Janiju za zaigrano Tišino. Vsem jo priporočamo v trajen spomin.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Ivanka in Mici z družinami

V TEM TEDNU VAS ZANIMA	STB0JI
tedenski koledar
Četrtek, 30. junija - Emilija Petek, 1. julija - Estera Sobota, 2. julija - Živko Nedelja, 3. julija - Irenej Ponedeljek, 4. julija - Urh Torek, 5. julija - Ciril in Metod Sreda, 6. julija - Bogomila
ČRNOMELJ: 1. in 2.7. (ob 21. uri) film Klavir. 3.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška psihološka drama Priden sinko.
KRŠKO: 1.7. (ob 20. uri) in 3.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Beethowen 2.
LUNINE MENE
30. junija ob 21.31 - zadnji krajec
METLIKA: 30.6. (ob 21. uri) in 1.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška psihološkla drama Priden sinko. 3.7. (ob 21. uri) film Klavir.
kino
BREŽICE: Od 30.6. ter od 1. do 3.7 (ob 18.30) glasbeni film The Doors. 30.6. ter od 1. do 3.7. (ob 20.30) komedija Gola pištola 33 1/3.
NOVO MESTO: 30.6. (ob 10. uri) matineja Aladin. Od 30.6. do 6.7. (ob 19. uri) premiera komedije Glej, kdo se oglaša 3. Od 30.6. do 3.7. (ob 21. uri) primiera kriminalnega filma Na razpotju. Od 4. do 6.7. (ob 21. uri) premiera komedije Gola pištola 3.5.7. (ob 10. uri) matineja - slovenski film Kala.
/i/m®
• NA RAZPOTJU (drama)
Vincent (Richard Gere) je uspešen arhitekt, ki se mora odločiti, ali ho še naprej živel z lepo in sposobno soprogo Sally (Sharon Stone) ali z nič manj lepo in sposobno Oli-vio (Lolita Davidovich). Vincent in Sally sicer delita številne prijetne spomine, vendar njuno razmerje ni več pristno in strastno kot nekoč. Olivia je nasmejana in spontana ženska, vanjo se zaljubi. Tu pa se mora odločiti, kar je precej težko, saj ima svojo 13- letno hčer Meaghan iskreno rad. Prav “na razpotju ’’ odločilnih korakov se in medias res vmeša nepredvidljiva usoda.
Zgodba je pravo minsko polje za čustva, zelo odkrito raziskuje odločitve, ki jih moramo sprejeti v kriznih trenutkih. To je film o moškem, ki je uspešen na vseh področjih življenja, vendar le navidezno, Vincent namreč ne obvladu-
je svojih čustev. Nehote se kruto poigrava z življenji treh žensk, vse tri ima rad in vse tri imajo še bolj grozno rade njega.
• GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA
(komedija)
Tudi v tretji epizodi te komedije nastopata v prvih vlogah John Tra-volta in Kirstie Alley. Najprej sta imela Mickeya (1. del), nato še punčko (2. del), tokratna novost pri Ubriaccovih pa sta dva psa. Potepuškemu Rocksu je čudovito sočen pocestni besednjak posodil sam Da-nny DeVito, razvajena pudljica Dupline pa ima izbrušen jezik Diane Keaton.
James je tokrat napredoval v zasebnega pilota (vi. delu še taksist) zapeljive predsednice kozmetične korporacije. Leti na vse konce sveta, zato nima časa za dom in družino. Soproga Mollie poskuša uloviti krhko ravnovesje med dolžnostmi materinstva in novo službo, ki je prav nemogoča; gara kot božiček v veleblagovnici. Pa še ljubosumnost na moževo šefinjo jo daje.
Oba filma bosta na sporedu od 30. junija dalje v novomeškem Domu kulture.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
KMETOVALCI! Agroizbira, trgovina Kranj, vam nudi ugodno iz svoje prodajalne rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Store, Univerza!. IMT, Zetor, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali nas obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju! * (064)324-802.	4979
SILOKOMBAJN SK 80 S prodam. * 85-422.	5541
TRAKTOR IMT 539, 210 delovnih ur, prodam za 9100 DEM ali menjam za traktor do 4000 DEM. * (068)49-673, 49-098.
MLATILNICO s čistilcem, manjšo, odlično ohranjeno, prodam. ® (061)778-314 ali (061)778-015.	5582
TRAKTOR ZETOR 5011 ugodno prodam. Jurka vas 37, Straža.	5603
TRAKTOR Fiat 211 R s kabino prodam. ® (068)21-847.	5608
ŽITNI KOMBAJN Fahr M 600, dobro ohranjen, in traktor Ferguson 240 s kabino prodam. * 78-086.	5609
BCS KOSILNICE vseh vrst, za gotovinsko plačilo s popustom ali na kredit prodajamo. INTERMARC, * ,(068)342-663.
MALO RABLJENO Husquarni 066 F in gumi voz, 15 col, prodam. Baša, ® (068)87-357, popoldan.	5621
BALIRKO, pajka, samonakladalko, si-lokombajn, molzni stroj, prevozni hladilni bazen za mleko, električni nož za rezanje si-laže in trosilec hlevskega gnoja ugodno prodam. * <0608)75-196, (068)73-336.
NA ZALOGI trosilec TG 28, kosilnice BCS 622, 620, 603 WS, Roto 404, Sip Roto 170 disk, kiper prikolice 4.5 t, 2 in 2.5 t, nakladalke 20 m3, 25/9 po zelo ugodnih cenah. ® (064)622-575.	5648
POPOLNA PONUDBA namakalnih naprav Pioggia Carnevali, vrtavkastih bran in frez Maschio! Rabljen traktor Deutz 55 A, letnik 1989, in BCS 622, diesel, letnik
1991, prodam. * (064)622-575.	5649
SNOPOVEZALKO in stroj za
-------------------.n stroj za izdelovanje strešne opeke prodam. * (061 )779-677.
5660
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Franc Kren, Rumanja vas 34, Straža.	5675
STROJ za mletje pese, 800 - litrski in 150 - litrski bazen za mleko ter dvoosno kiper prikolico prodam. ® 42-996.	5677
DOBRO OHRANJEN starejši traktor McCormick prodam. * 43-812.	5679
TRAKTOR IMT 533, zelo dobro ohranjen, in zapravljivčka prodam. * (0608)75-255.	5691
kupim
OHRANJEN tomos 4 kupim. Anton Rudman, Vrh pri Ljubnu 2 b, » 86-229.
5645
TRICEVNO puško z daljnogledom nujno kupim. Šifra: »FOTKO«	5662
PAJKA Sip 330 za obračanje sena kupim. “ ~	5681
r 25-083.
motorna vozila
ŽITNI KOMBAJN Mik koremik, greben 2 m, s silosom, prodam. ® (068)42-311.
MLATILNICO s popolnim čiščenjem, prešo za stiskanje mošta ter mlin za sadje z dodatkom motorja prodam. » (061) 786-166.
> OBVEŠČAMO naročnike 1 malih oglasov, da se mali; 'oglas, ki presega 15 besed,, ! DOPLAČA, in sicer vsaka ; nadaljnja beseda 100 SIT. »••••••
FIAT 126 P, star 10 let, registriran do 4/95, prodam. ® 26-602, po 15. uri.
5542
JX D, letnik 5/86, prodam ali menjam z doplačilom za R 5 campus ali kadett 1.3 S, letnik 1986/87. ® (0608)33-637.	5546
Z 128, letnik 8/86, prodam za 1650 DEM. » (068)321-114.	5547
OPEL KADETT limuzina, zelene kovinske barve, letnik 1986, prodam. ® 57-775.
5549
Z 128, letnik 1983, garažiran, ugodno prodam. * (068)64-094.	5561
Z 750, letnik 1984, 62.000 km, odličen, brez rje, prodam za 1300 DEM. * (0608) 79-748.	5562
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan
(odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200. tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF JX D, letnik 1988, prodam za 10.500 DEM. » (0608)87-278, dopoldan.
5567
OPEL ASCONO, letnik 1976, prodam. ® (068)23-280.	5576
TAM 130, letnik 1984, špedicijsko opremljen, registriran do 8/94, prodam. ® 65-424.	5577
R 4 GTL, letnik 1984, motor 1988, generalno obnovljen, prodam. Božič, Gabrje, Kandija 7, Brusnice.	5578
Z 101, letnik 1988, dobro ohranjen, prevoženih 50.000 km, prodam. ® (068)65-012, popoldan.	5584
GOLF D, letnik 11/83, registriran do 2/95, in tovorni avto OM 35 40, vozen z B kategorijo, registriran do 4/95, letnik 1976, prodam. ® (068)51-343.	5585
BMW 318 I, letnik 1988, črne kovinske barve, prodam za 16.500 DEM. ® 22-485, po 16. uri.	5588
OPEL ASCONO 1.6 LS, 90 KM, 4 V, rjave kovinske barve, dodatno opremljeno, ugodno prodam. ® 43-631 ali 20-429.
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, 4V, temno rdeč, prodam. ® 85-332.	5591
126 PGL, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. ® (068)23-355.	5593
ŠKODO PICK UP, brez nadgradnje, staro 3 mesece, belo, ugodno prodam. ® (0608)31-051.	5597
JUGO 45, letnik 1986, rdeč, prodam. ® 27-411.	5604
126 P, letnik 1989, prevoženih 25.000 km, ugodno prodam. ® (068)40-333.
5605
R 4, letnik 1984, v dobrem stanju, registriran do 4/95, ugodno prodam. ® (0608) 32-944, od 10. ure dalje.	5606
Z JUGO 55 skala, letnik 1989, prodam. » 44-406.	5614
JUGO 55, letnik 1982, v zelo dobrem
CTX 80, letnik 1989, neregistriran, z dodatno opremo, nujno, APN 6, letnik 1987, ugodno in certifikate v vrednosti 750.000 SIT prodam. ® (061)804-191.	5629
KOMBI Z 900 AK, letnik 1988, prodam po ugodni ceni. ® (0608)87-290.	5632
MOTORNO KOLO Yamaha FRD 1000, letnik 1992, prodam ali menjam za avto. S (068)52-508	5637
UNO TURBO D, letnik 1987/88, registriran do 4/95, mišje sive kovinske barve, elektronski pomik temnih stekel, lepo ohranjen, prodam. ® (068)24-055.	5638
Z128, letnik 1989, registrirano do 12/94, prodam. Tomič, Ul. talcev 35, Straža.
R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran za celo leto, rdeče barve, in R 5, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. * (068)43-748.
5642
Z 101 KOMFORT, odlično ohranjeno, 69.000 km, rumeno, prodam. ® (068)23-355.	5643
R 4, letnik 1990, prodam. Stane Barbič, Mala Cikava 15, Novo mesto.	5646
GOLF D, letnik 1989,5V, registriran celo leto, prodam. ® 341-952.	5650
stanju, in traktor Fiat 300 s prikolico prodam. ® 51-349.	5616
R 4 GTL, letnik 1988, tip 2, registriran do 1.6.1995, prodam za 4200 DEM. * (068)
59-040.	5617
126 P, letnik 1985, prodam. * 58-068, Dragovan.	5622
126 P, letnik 1980, poceni prodam. ® (068)65-617.	5628
JUGO 45 AX, letnik 1987, rahlo poškodovan, prodam. Kastelic, Srebrniče 11.
Avtohiša Berus
servisno prodajni center

Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641
•	Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen — Audi
•	Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1,6E (101 KS)
Ze od 34.400 DEM dalje.
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
Gremo na počitnice
Bliža se čas težko pričakovanih počitnic in dopustov. Morebiti ugotavljate, da je denarnica pretanka za različne želje družinskih članov. Hkrati pa razmišljate, kako čimbolj domiselno in prijetno preživeti proste poletne dni. V Dolenjski banki mislimo na vas. S pestro ponudbo bančnih kreditov, ki vam jih ponuja naša banka, si lahko privoščite prijetne družinske počitnice doma in v tujini, svojim najstnikom lahko kot nagrado za šolski uspeh omogočite potovanja po domovini ali tujini pa tudi izpopolnjevanje znanja tujih jezikov na najrazličnejših poletnih šolah. Seveda lahko z bančnim kreditom plačate letalske in druge prevoze.
In kakšne so oblike kreditov, ki jih ponuja Dolenjska banka? Lahko izbirate med potrošniškimi krediti, ki jih koristite za plačilo stroškov počitniških aranžmajev, šolanja, prevozov ipd. na podlagi računov. Odplačilna doba za tovrstne kredite znaša do 2 leti.
Če vam v družinski blagajni zmanjka le neznatni del prihrankov, se lahko odločite za najem gotovinskega kredita, ki vam ga banka nakaže na vaš tekoči račun ali hranilno knjižico. Odplačilna doba za tovrstne kredite znaša do 11 mesecev.
Prav gotovo pa že poznate ugodnosti, ki jih prinaša poslovanje s tekočim^ računom Dolenjske banke in plačilne kartice Activa in možnosti koriščenja povišanega limita na tekoči račun.
Poletje je tudi primeren čas, da poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje. V Dolenjski banki lahko zaprosite tudi za kredit za plačilo stroškov zdravljenja in rekreacije v zdraviliščih.
Če se boste odločili za katero od ponujenih kreditnih možnosti, ali pa, če bi o kreditni ponudbi želeli izvedeti kaj več, vas vabimo, da se oglasite osebno ali po telefonu na enem od
kreditnih oddelkov Dolenjske banke, ki so: • v Novem mestu na Trdinovi 2 ter
• na sedežih bančnih ekspozitur v Črnomlju, Metliki in v Trebnjem.
Dolenjska banka vas vabi k sodelovanju.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..........................
Ulica in kny:............................................
Pošta:...................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:...............
sony • -jaoaar
URADNO ZASTOPSTVO ZA DOLENJSKO
ELEKTRONIKA BOJA!NC
Novo mesto, Kočevarjeva 23
Telefon in telefaks: (068)23-309
vrhunska avdio in video oprema
SONY
TV Black Trinitron kamkorderji
playerji s funkcijo snemanja končne stopnje tunerji kasetofoni
-	kamere
-	videorekorderji
-	mini stolpi (efekt karaoke)
-	DAT kasetofoni
-	receiverji
-	avtoradii
zvočniki (301 III, 901...)
fotokopirni stroj 5220 telefaks 7210
Prodaja
Xerox
tudi na čeke!
R 5 CAMPUS, 5V, rdeče barve, letnik 1991, registriran do 6/95, prevoženih 22.000 km, prodam. ® 22-496.	5652
APN 6, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam ali menjam za CTX 80. ® (068)56-402.	5653
JUGO 45, star 4 leta, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® 24-695.	5657
OSDtsMra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
prodaja celotnega programa
vozil RENAULT
ugodni kreditni pogoji, leasing
- odkup in prodaja rabljenih vozil
NAJCENEJSI CLI0 V SLOVENIJI
CLIO RN 1.2/5V kat.
Možnost testne vožnje!
Tel.: 068/324-533
Z 101, letnik 1985 prodam za 1500 DEM. »(068)57-144.	5667
Z 750, letnik 12/84, registrirano do 2/95, prodam za 1150 DEM. * (068)52-746.
5669
VISO, odlično ohranjeno, prodam. ® 28-831, popoldan.	5670
FORD TRANZIT kombi, letnik 1981, in gume 175/70 - 14 R, malo rabljene, poceni prodam. ® 64-007.	5672
126 P, letnik 1990, 27.000 km, prodam. Jožica Sekula, Koroška vas 41, Novo mesto.	5683
R4 TL, letnik 1981, reg. do 29. 7 1994, prodam. ® 23-882 (popoldan).
VULKANIZERSTVO
VIDIC
Ljubljanska 91 Novo mesto Tel./fax 068/324-361
•	VULKANIZACIJA
•	PRODAJA AVTOGUM
NOVO NOVO NOVO
AVTOOPTIKA
MINI MORIS prodam za 45.000 SIT. ® 21-798.	5685
GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 5/95, prevoženih 96.000 km, ugodno prodam za 7800 DEM. ® 60-546.	5687
JUGO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. * 323-690 ali 323-691.	5688
Z 101 GTL, letnik 1986, registrirano do konca decembra prodam po ugodni ceni in kupim golf, letnik 1986. * 28-821.	5689
Z JUGO SKALA 55, letnik 1989, rdeče barve, garažiran, odlično ohranjen, pro-
uaivc, gitiu/.iran, ouncno dam. ® 23-148, po 14. uri.
»692
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informa-
riu*- Trv5#» 7nr>onX:x A.,. i*i /•______i:
*	vartK udu in uajejo vse iniorma-
cijc: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec,
r	»	M V.WU II, ITlV/JIVv,
Dobova, ® (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. v	4236
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662.	5152
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo elektromehanična delavnica Ivan Priselac. Novo mesto, zaprta od 4.7. - 16. julija, z*’ radi dopusta. Se priporočamo! 5634
Z 101, letnik 1988, in jugo 45 A, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)84-570.
posest
5658
Z 101, letnik 1987, odlično ohranjeno, registrirano do 11/94, prodam. ® 342-311.
5661
Z 101, letnik 1980, registrirano do 3/95, poceni prodam. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej.	5665
R 21 GTS, letnik 1990, sive kovinske barve, prodam. ® (068)26-797, popoldan.
5666
STERJŠO HIŠO v Trebnjem, stanovanj* ske površine 143 m2, samostojno gospodar* sko poslopje 82 m2, vrt in telefon ter dvorišče, 420 m2, prodam ali menjam. * (064)328-502, po 18. uri.	5540
NA PARCELI
-.1 13 a prodam zelo ugodno lesen vikend z vodo in elektriko, velikim vrtom in malim sadovnjakom, 3 km iz Krškega, ob glavni cesti. Drago Švajger, Aškerčeva 2, Krško, ® (0608)34-831.	5558
VINOGRAD z zidanico (voda in elektrika) in s sadovnjakom v bližini Sevnice prodam. ® (0601)81-372.	5566
VINOGRAD z zidanico v k.o. Semič prodam. ® 51-389.	5569
NJIVO in sadovnjak, primeren za vikend, v Orehovcu, prodam. ® (0608)87-430.	5570
PARCELO, travnik v Birčni vasi prodam. ® 65-725.	5581
NJIVO, 9 a, pripravljeno za vinograd, blizu Dolenjskih Toplic, prodam. ® 65-420.	K	5602
VINOGRAD na Armezu, cca 18 a, prodam. ® (0608)79-735.	5618
PARCELE za vikend ali vinograd prodam. Juvane, Suhor 2, Novo mesto, * 23-292.	5640
STANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu, na Otočcu, v Šmarjeških ali Dolenjskih Toplicah kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5655
1 HA ZEMLJE pri Potočni vasi, prikolico za prevoz konj ali domačih živali in škropilnico KŽK Kranj, 200 - litrsko, prodam. » 23-551.	5690
NOVO HIŠO prodam tovornjak, kii--— 1
NOVO HIŠO prodam, v račun vzamem ( •vornjak, kiper ali gradbeno kombinirko r (068) 27-284.
prodam
VEČJO KOLIČINO zelo kvalitetnega irn.
rdečega vina cviček ugodno prodam. Ari«, Leskovška 15, Krško.	5543
VEČ črnim afriških nojev, starih 11 mesecev, prodam po ugodni ceni. V (064)43-517, od 16. do 21. ure.	5544
ITALIJANSKO klavirsko harmoniko, 96 - basno, ohranjeno, menjam za frajtonarico. ® (0608)69-137.	5545
RDEČO WC školjko, bide, umivalnik s podstavkom in belo litoželezno banjo, vse novo, prodam 20 = ceneje. »21-147. x	5548
ČOLN MAESTRAL in motor za čoln T4 prodam. » 28-907.	5550
DALJINSKI TELEFON Supcrfone CT 3000 N, dolgega dometa (30 km), z vso opremo, prodam za 800 DEM. » (068)25-556.	5551
KOLO BMX, staro 1 leto, prodam za
10.000	SIT. » 24-927.	5556	,
24 - COLSKI komat (konjski), skoraj I
nov, prodam. » (068)76-173.	5560	!
OBŽAGANO manjše ostrešje in APN 6 S, letnik 1992, prodam. Slavko Podlogar, Osredek 6, Šentjanž.	5563
CERTIFIKATE v skupni vrednosti I
400.000	SIT prodam po ugodni ceni. ®
(068)40-372.	5564	j
PFAFF LUKNJIČARKO, gumbničarko in štcparico prodam. ® (069)56-010. i
5572 I
ŠOTOR za 4 osebe z opremo prodam. ® (068)87-628.	5573	;
ZAMRZOVALNO OMARO, rabljeno, zelo poceni prodam. ® 23-020.	5586
KOMBINIRAN otroški voziček ugodno prodam. Kupec dobi tudi nekaj opreme za ! dojenčka. ® 28-789.	5587	;
BALKONSKO OGRAJO (9 m), rablje- [ no, poceni prodam. Bršljin 50, » 21-021.
5590
FOKSTERIERJE, resaste rodovniške samčke odličnih staršev (mati prvak Slovenije), cepljene, prodam. ® (061 )443-868 ali (068)65-066.	5596
SIVO mlado brejo kravo prodam. ® (068)85-000.	5600
HRASTOVO MIZO s klopmi 8 cm in brunarico, 2. 5 x 4 m, prodam. * (068)47-593.	5607
JEČMEN prodam. * (068)42-352.
x	5611
KOŠNJO SENA in psičke prodam. Alojz Levičar, Dol. Leskovec 24, Brestanica.
5613 !
KOZICE - KOZLIČKE in četvorčke, | privlačne za nadaljnjo rejo, prodajam po 450 SIT/kg. » 57-271, mlin Krasincc.
x	5615
DIATONIČNO HARMONIKO, staro 3 leta, duri C, F, B, prodam za 1650 DEM Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Novo mesto-
5619
10 M3 mešanih drv in domačo slivovko prodam. Jože Tomažin, Raka 84, Raka.
5620
TELEVIZOR, brezhiben, prodam. ^ 342-349.	5625
ŠIVALNI STROJ Iberdeck Union Spe-cial prodam za tolarsko protivrednost 1600 DEM. ® (0608)33-674.	5631
2-
ROSTFREI ŠTEDILNIK z bojlerjem na drva in traktorske grablje prodam. ® 26-5635
Ugodno prodam PC, nov ČB ekran, tastatura in miška. Tel.: 068/28-395.
BUKOVA DRVA (metre), kombiniran štedilnik (plin in elektrika) ter avtomobil-*Jf° prikolico za osebni avto prodam. ® (068)21-227 .	5647
RDEČE VINO in šmarnico ugodno pro-da®- »(0608)31-208.	5654
VEZILNI STROJ s štirimi glavami "godno prodam. * (061 >448-529.	5659
. NOVO karoserijo avtoprikolice 105 x ‘;p x 25 cm prodam za samo 25 000 SIT. Bujana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče.
MONTAŽNI in centrirni stroj za gume Prodam. ® (068)40-063.	5671
TRI LETA staro kravo sivko prodam. Jože Pezdirc, Griblje 62, Gradac. 5676 KOZOLEC dvojnik prodam. ® 44-389.
5678
MLADE nemške ovčarje brez rodovnika Prodam. ® 24-343.	5682
PC, nov ČB ekran, tastaturo in miško u8odno prodam. ® (068)28-395.	5684
razno
MOTORNA KOLESA Tomos popravimo. ®(068)322-364.	4466
STROJNE notranje omete vam izdelajo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec Mij in avgust ter informacije na ® (062)724-707.	5169
FASADO, temno ali navadno, vam izde-jmo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec Mij in avgust in informacije na ® (062)724-•23.	5170
HUJŠAJTE sistematično z vitaminsko b°gatim obrokom (made in USA -testirano v. Ljubljani). Cena za enotedensko inten-^vno kuro je 3660 SIT. Naročila: p.p. 61, Črnomelj.	5580
PISARNIŠKE PROSTORE v Novem ^estu na Glavnem trgu, 80 m2, oddam. ® 323-127, dopoldan 323-349.	5623
, V ČRNOMLJU, Kolodvorska 59, oddamo dva prostora za lokal. ® (061)851-'S8, (061)343-631, Kočevje.	5626
BARVANJE NAPUSČEV, žlebov in druga višinska dela ugodno z vašim ali na-*jm materialom opravljamo. Možnost pla-Ma na obroke. ® (068)27-519.	5664
KS LIVOLD bo dne 1.7.1994 ob 18. uri Priredila prvo dražbo za starejši prosvetni dom v vasi Mozclj št. 46. Dražba bo na kraju samem. ® (061)851-641, pri Pretnerju
5686
službo dobi
POMOČ v gospodinjstvu potrebujem 1 -2 -krat tedensko. ® 22-722.	5554
KOMUNIKATIVNIM OSEBAM nudijo honorarno terensko delo za pridobivanje novih naročnikov časnika Slovenec. ® (061)320-841, int. 50, ob delavnikih od 8. do *4. ure.	5555
AKVIZITERJE za prodajo tekstilnih izdelkov iz prodajalca za na tržnico iščemo. Ugodna ponudba za trgovine. ® (068)40-357.	5565
VEČ ŠIVILJ zaposlim. ® (068)51-083.
5575
TRGOVSKEGA PREDSTAVNIKA za Prodajo gumi izdelkov na območju Dolenjce zaposlimo. Pisne ponudbe na naslov: Gumiplast, Bratov Martinec 24, Ljubljana.
5583
V	TEHNIČNI TRGOVINI zaposlimo trgovca z izkušnjami. ® 57-115.	5594
„ AVTOKLEPARJA zaposlimo. ® (068) 22-979.	5598
PRODAJALKI, ki bi želeli delati v novi trgovini, naj sc javita na ® (068)84-870, od '• do 8. ure.	5599
MIZARJA zaposlimo za nedoločen čas.
*	22-893.	5601
ČE ŽELITE delati in zaslužiti in ste do-
Dj iz Dolenjske ali Bele krajine, sc oglasite! ^•fra: »NI AKV1ZITERSTVO«. 5612 , AVTOMEHANIKA takoj zaposlim. ® 322-364.	5651
TAKOJ zaposlimo dva mesarja s prakso.
*	57-175.	5674
ŠOFERJA za mednarodni transport na
Prikoličarju zaposlim. ® (068)44-682.
DEKLE za delo v bistroju zaposlimo redno ali honorarno. ® (0608)21-407.
5693
službo išče
ADMINISTRATORKA išče honorarno a*' redno zaposlitev v administraciji ali delo ,rgovkc. * (0608)32-765.	5568
, PRIPRAVNIŠTVO za 3 nrcsccc iščem. ® («68)78-136.	5663
stanovanja
DVOSOBNO popolnoma opremljeno Snovanje v bloku v centru Novega mesta °ddam v najem. ® (068)22-176, po 20. uri.
5552
GARSONJERO prodam in kupim dvo-s°bno, dvoinpolsobno ali trisobno stano-^nje. ® 25-442.	5553
OPREMLJENO dvosobno stanovanje °ddam. ® 20-544.	5557
DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem Prodam zelo ugodno. Drago Švajger, Aškerca 2, Krško, * (0608)34-831.	5559
V	NOVEM MESTU ali bližini išče t rit-
enska družina opremljeno trisobno stanovanje za 500 DEM. Šifra: »STANOVANJE«	5574
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, J5 m2, na Cesti herojev. Novo mesto, s telefonskim priključkom, prodam. ® 24-362.
V	KRŠKEM ali v Brežicah najamem dvojno ali trisobno opremljeno stanovanje, beljen telefon in CATV. ® (062)412-829.
«	5641
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, nt2, centralna, pritličje, v Brežicah, takoj deljivo, ugodno prodam. ® (066)64-509.
3644
V	NOVEM MESTU prodam novejše
*°mplctno opremljeno dveinpolsobno stanovanje z idelanim razporedom in tclefo-nom. ® (068)28-561.	5656
V	CENTRU Trebnjega prodam novejše , vcinpolsobno komfortno stanovanje s tednom, CK, sončna lega. ® 45-288.
5673
ženitne ponudbe
IILIA
Trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o. 68000 Novo maslo, Briljln 21
T«l : 068/27-197, Fax : 068/323 209
razpisuje
prosta dela in naloge:
TRGOVEC
končana srednja šola izpit B kategorije
PRIPRAVNIK
izpit B kategorije
Rok za oddajo vloge 15 dni po objavi.
0	,, MOŠKI, star 55 let, še neporočen, s svojo
1	niš0> ieii spoznati žensko, staro do 55 let, za
:*Upno življenje. Drago Hrvat, Srednja vas ‘4, Semič.	5595
TELEVIZIJA NOVO MESTO
l<anal
s Trdinovega vrha /| f
‘ na kanalu “ I
vsak dan
ob 19. !n ob 21. url
NOVICE,
vsak torek ob 20. url
CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE in
mladinska oddaja MKC TV
vsak ponedeljek po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75.
S
o
L
SERVIS IN TRGOVINA S KOLESI
JOŽE SMOLE
Žabja vas Novo mesto Tel.: 068/21-952
Kolesa na 6 obrokov. Za gotovinsko plačilo 10% popust.
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
hiše: v Novem mestu, na Otočcu, v Rumanji vasi, Soteski, Dvoru, Žužemberku, Dol.vTo-plicah, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah — Križu, Za-plazu pri Čatežu, Škocjanu, Smolenji vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Šoštanju in Vel. Lipovcu stanovanja: v Novem vmestu, Trebnjem, Brežicah in Žužemberku
lokale: bife, gostilno in trgovino v obratovanju v Novem mestu
poslovno trgovsko stavbo v Kostanjevici
poslovne prostore: v Novem mestu — na Trdinovi ulici, primerne za pisarne stavbe za poslovno dejavnost: v Škocjanu z bifejem v obratovanju, v Novem mestu in ob Temenici v Vrhpeči vikende: v Semiču, Osojniku, Soteski, Tanči gori, Gabrju, Zaplazu, Šmavru in Brezovici parcele za gradnjo: v Dol. Ma-harovcu, Žužemberku, Semiču, Trški gori, Novem mestu, Mihovici in Gor. Laknicah kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije na Dolenjskem v najem oddamo gostilno, poslovne prostore in stanovanja Tel./fax: 068/322-282, od 8. do 19. ure
NOVO - NOVO - NOVO POROČNE OBLEKE
Prodaja in izposoja poročnih oblek, dekliških oblek za prvo obhajilo in krst.
Salon Diana
Cankarjeva 6, Ljubljana tel./fax: (061) 210-836
TERMOACTIVE GEL -
na bazi morski alg, indijskega kostanja in liposomov.
Daje trdnost podkožnemu tkivu.
—	odstranjuje celulit
—	proti revmatskim težavam
—	odstranjuje poporodne strije
—	sanira športne poškodbe. Naročila vsak delovnik od 7. — 15. ure.
Tel. & Fax: (062) 222-205.
SAVI,d.o.o.,Proizvodnja aluminijastih oken in vrat
Za področje PRIMORSKE, NOTRANJSKE, DOLENJSKE, ŠTAJERSKE in PREKMURJA
vabimo k sodelovanju terenske komercialiste za trženje našega proizvodnega programa (alu. okna, vrata, zim. vrtovi, zasteklitve).
Nudimo: redno zaposlitev, stimulacijsko nagrajevanje
—	nadpovprečni dohodek, izobraževanje, pošten odnos ter dolgoročno delo.
Želimo: komunikativnost, voljo in pošten odnos do dela, avto in telefon. Izkušnje so dobrodošle!
Pismene ponudbe pošljite do 25. 6. 94 na naslov: SAVI
—	AŽMANOVA 38,LJUBLJANA 61111.
LAMBO ELEKTRONIKA
POČEHOVA 14 C TEL./FAX 062/225-503, 062/225-587
Pikado Merkur in Skorpion, stara od 2 mesecev do 2 let,z vsemi igrami in kriketom. Zelo dobro ohranjeni in tehnično brehibni. Cena 2500 DM do 4000 DM, ugodni plačilni pogoji.
Dobava takoj.
Audi 80 Limiled, 1595 ori3,74 kW (100 KM), že od 34.381,00 DEM naprej
V Sloveniji že dolgo poznamo visoko kakovostne, udobne Najcenejši na našem trgu pa je novi Audi 80 Limited, in varne avtomobile Audi.	z odlično opremo, zmogljivim motorjem, izredno lego
Pri pooblaščenih trgovcih je vedno dovolj Audijevih vozil.	na cesti, dolgo življenjsko dobo in prestižnim udobjem.
Še posebej je poskrbljeno za modele S2, S4, Coupe, Nudi vam vse, kar od njega pričakujete.
Cabrio in druge.Tako kot pač povsod v Evropi.	Predvsem pa ugodno ceno!
Z majhno razliko seveda -
pri nas imajo vsi Audijevi modeli najnižjo ceno!
NOVE, NIŽJE CENE AVTOMOBILOV AUDI. PREPRIČAJTE SE.
GOGO Prednost je v tehniki
AC RADANOVIČ, BREŽICE, (0608) 61-273,62-470 AVTOHIŠA BERUS, NOVO MESTO, (068) 25-098
NOVOTEHM
GLAVNI TRG 10. 68000 NOVO MESTO
OSNOVNE SOLE V OBČINI TREBNJE
objavljajo
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO POČITNIŠKIH PRIKOLIC
Javna prodaja bo 4. julija 1994 pri Osnovni šoli Trebnje od 9. ure naprej. Ogled prikolic je mogoč pred dražbo in bodo prodane najboljšemu ponudniku. Vplačila za kupljeno blago morajo biti izvršena pred prevzemom. Prodaja poteka po načelu videno-ku-pljeno. Naknadnih reklamacij ne bomo upoštevali.
Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 44-096 ali 44-046.

CAUMPRO
Podjetje za kulturno - izobraževalno dejavnost in prosti čas, d.o.o., NOVO MESTO
vabi k VPISU na tečaj igranja na SYNTHESIZER, ki se bo pričel 1. septembra 1994 v prostorih OŠ Bršljin in OS v Šentjerneju.
Prijave in informacije na številki 068-321-323 ali na naslov CALIMERO, Cesta brigad 49, Novo mesto.
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosta delovna mesta:
- 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali P,za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-1 UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas, s polnim delovnim časom (šolsko leto 1994/95)
-1 UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-1 UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas, s polnim delovnim časom (šolsko leto 1994/95)
-1 UČITEUA MATEMATIKE - TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas, z učno obveznostjo 15 ur
-1 UČITELJA LIKOVNE VZGOJE - TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 2. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8, do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20, ure Perko, market v Šentpetoi od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Stan-dard, Samoposrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
•	Žužemberk; od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V nedeljo, 3. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: market Ragovska, market Diska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12, ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 6 do 12. ure: Perko, maket v Šentpetru od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela
OS LESKOVEC PRI KRŠKEM 68273 LESKOVEC PRI KRŠKEM
razpisuje prosta delovna mesta:
- DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
za določen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh.
.•&*** v.v
:W
i
S:
AS
&
'.V.
:¥S >*
Xv •\y *.'vl
VmifPTLUL
(oj* alarm xlxUm
Mv
Xv
Ivi'
:>*
1
£:
i&
i
Vrhunski avto-alarmi; velika izbira modelov; od 240 DEM cialje.
Elektronska GEO-katodna zaščita proti rjavenju avtomobila; 175 ali 225 DEM.
Teflonsko poliranje avtomobilov.
- SPAL univerzalni pomik stekel (od 260 DEM dalje), centralna zaklepanja (od 190 do 298 DEM).
• BLAUPUNKT	o™
Servis, Prodaja in Montaža - najnižje cene v Sbveniji !
SP M 'iIlK; 'JijUdstM d.o.o.
Šentjernej, Vrh 26, tel:068/42-361
m
i
i
i
1

K
t. 26 (2341), 30. junija 1994
DOLENJSKI LIST
portret te (ja tedna
Bogomir Hudak
Mejni prehodi so vrata v državo, in če je res tako, so bencinski servisi sprejemnice. Da je pomembno, kako sprejmemo gosta, se dobro zavedajo pri Petrolu, ki ima po Sloveniji številne bencinske servise. Res, da ima podjetje od svojih delavcev pravico zahtevati, da so prijazni, spoštljivi, vljudni do strank, toda če zaposlenim za vse to ponudijo še nagrade, se zagotovo poveča tudi tekmovalnost med njimi. In prav na idejo o tekmovanju za najboljše bencinske servise so pred osmimi leti prišli v Petrolovi Trgovini.
Pred kratkim so v hotelu Špik v Gozd-Martuljku že osmič podelili diplome in nagrade najboljšim bencinskim servisom. Za ta med Petrolovimi delavci zelo laskavi naslov se je lani potegovalo kar 249 servisov iz šestih enot ter najemni servisi. Prvo mesto si je enakovredno delilo sedem servisov, iz vsake enote po eden. A gotovo ni zgolj naključje, da je na vseh tekmovanjih doslej pobral prvo nagrado v enoti Brežice prav bencinski servis, na katerem je bil poslovodja Bogomir Hudak iz Sečjega sela pri Vinici. Čeprav v svoji skromnosti pravi, da to ni le zasluga poslovodje, pa je vendarle res, da daje Bogomir servisom dušo, torej nekaj, kar ne opazijo in i>oh valijo zgolj stranke, ampak tudi stroga komisija.
Jeseni bo 28 let, kar je pričel Bogomir delati pri Petrolu. Njegova prva služba je bila na stari bencinski črpalki v Črnomlju, potem je bil 18 let poslovodja v Vinici in ko so lanskega maja odprli nov servis v Kočevju pri Črnomlju, je postal tam prvi/toslovodja. "Težko sem se poslovil od viniške črpalke, saj sem
bil nanjo zelo navezan. Toda ko smo se osamosvojili in so na mostu čez Kolpo postavili mejni prehod, je bilo kupcev vse manj. Čakanje na stranke, včasih namreč tudi po pol ure ni bilo nobene, me je ubijalo, kajti ljubim razgibano delo. Zato sem sprejel ponudbo iz Črnomlja, ” pripoveduje Hudak. A preden je odšel, je sodelavcem naročil, naj nikar ne zanemarijo servisa, ki je na tekmovanju sedemkrat zasedel prvo mesto. Viničani so spoštovali njegov nasvet in bili na osmem tekmovanju drugi. Hudak se, kot rečeno, s svojimi sedanjimi sodelavci ni dal, saj je “njegov" servis dosegel kar 100,53 odst. Komisije namreč poleg izgleda bencinskega servisa, izgleda in obnašanja prodajalcev, požarne varnosti in samozaščite ter spoštovanja zakonskih in notranjih navodil pri poslovanju upoštevajo še dodatno ponudbo in urejenost, ki je plod njihove iniciativnosti. In te očitno Hudakovim fantom ne manjka.
“V Vinici smo bili zaposleni le trije, a razumeli smo se kot bratje. In ko sem prišel v Črnomelj, sem zaposlenim najprej povadal, da ne želim nikakršnih razprtij, temveč le prijateljstvo. Menim, da smo tudi zaradi tega, ker gradimo odnos do sodelavcev in strank na prijateljstvu, tako uspešni, ”pravi Bogomir. Toda četudi se je sam v vseh teh letih tako trudil, da bi bil korekten do strank, da bi jim pomagal, jih potolažil, spravil v dobro voljo, za kar je potrebno precejšnje poznavanje psihologije, enkrat le ni mogel zadržati solz. Bilo je na prvi oktobrski petek leta 1991, ko so Hrvati množično bežali v Slovenijo. “Prihajali so na bencinski servis, a v veliki zmedi, ki so jo imeli v avtomobilih, ko so v naglici zmetali skupaj najnujnejše stvari, niso našli niti denarja. Iz gneče na bencinskem servisu je bilo slišati le jok in tudi sam sem jokal z njimi, "se Bo-gomiru še sedaj orosijo oči. Čeprav je tudi danes, ko se na črnomaljskem bencinskem servisu že ustavljajo kolone turistov, gneča, se Hudaku tokrat samo smeji. Z dobro voljo, ki jo trosi naokrog so še
najbolj zadovoljni kupci.
M. BEZEK-JAKŠE
Dogodek na gradu Otočec
Gostje grofa in grofice Villavicencio-Margheri na Otočcu - Od maše v otoški cerkvi do škandala na gradu - Novomeščan Dušan se razglaša za pravega grofa
OTOČEC - Začelo se je z mašo v nemščini v otoški cerkvi, končalo pa s škandalom v slovenščini v viteškem salonu otoškega gradu. Gre za dogodek, ki smo ga napovedali v prejšnji številki našega časopisa. V otoški oz. šentpetrski cerkvi je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar maševal “za blagoslov poroke” hčere potomca zadnjega lastnika gradu Otočec, grofa Carla de Vil-lavicencio-Margherija, maša pa naj bi bila posvečena tudi “srečni vrnitvi družine na Otočec”. Znano je, da je grof Villavicencio vložil zahtevek za vrnitev gradu in zemljišč, čeprav mu je slovenska vlada dodelila slovensko državljanstvo šele februarja letos. Postopek menda teče, grof pa je v pogovoru na Studiu D izjavil, da ima v Ljubljani dobre zveze in da so mu obljubili, da bodo postopek pospešili. Vsekakor je prepričan, aa bo grad in zemljišča dobil nazaj in da se bo vrnil na grad, kjer naj bi srečno živel in tudi umrl med svojimi Dolenjci, kot je med drugim dejal v
pogovoru na Studiu D.
Maši v otoški cerkvi naj bi po grofovih napovedih prisostvovalo tudi več znanih političnih in kulturnih osebnosti iz Slovenije in tujine. Po potrdilu o rezervaciji sob na gradu Otočec sodeč, je bilo tam res več ljudi z raznimi plemiškimi nazivi, po pojasnilu Valta Jurečiča, kije kot predsednik HGV društva Slovenski ščit, katerega podpredsednik je grof Villavicencio-Margheri, skrbel za ustrezen protokol in ceremonial, je svoj prihod najavil tudi knez Khevenhueller, vendar je bil zadržan, kajti ravno tisti dan so se na Dunaju sestali vitezi
pred cerkvijo klicali, vendar i bilo. K maši je prišlo tudi ne-
kolu i ga ni 1
kaj domačinov, med’njimi so bili v glavnem starejši, ki se spominjajo grofa, ko je z očetom in materjo ter bratom Mariom pred drugo svetovno vojno še živel na gradu. Maševal je, kot rečeno, nadškof dr. Šuštar, z njim pa sta bila še novomeški prošt Jožef Lap in otoški župnik gospod Tori. Slednjemu najbrž ni bilo najbolj prav, saj zara-
di zapletov pri obnovi podružnične cerkve na Trški gori, ko je grof Villavicencio obljubil izdatno denar-
MLADOPOROČENCA - Ženin gospod Thorsen, in nevesta Christi-na, hčerka grofa in grofice Villavicencio-Margheri, na poti k maši v otoško cerkev. (Foto: A. B.)
malteškega reda. Kot pravi Jure-.... Slo-
čič, je v Sloveniji en sam član tega reda, v kratkem pa naj bi bil med maltežane sprejet tudi grof Villavicencio-Margheri.
Od znanih domačih gostov je bilo videti bivšega slovenskega ministra za promet Marjana Kranjca ter novomeškega župana Francija Koncilijo, državnega sekretarja Marjana Dvornika pa so v proto-
lavicencio obljubil izdatno denarno pomoč, pa tega ni izpolnil, grofa nima prav v čislih. Marsikomu od prisotnih domačinov tudi ni bilo prav, daje nadškof največji del svojega daljšega nagovora mladoporočencema in zbrani druščini opravil v nemščini.
No, kakor koli že, po maši sta se mladoporočenca s starši in gosti v kočijah odpeljala na grad. Njihov prihod je naznanil strel lovca (taka je bila po razlagi Valta Jurečiča navada, kadar se je plemenita druščina vračala z lova domov), pred vhodom pa so jim dobrodošlico zaigrali rogisti v lovskih uniformah. Ko so jim razmaknili smrečje, ki je v polkrogu simbolno za-
viteški salon, kjer je bil pripravljen hladen in topel bife. Stroške za pripravo hrane je moral grof poravnati dan prej, znašali pa so 210.000 tolarjev. Na Otočcu gospodu grofu pri takih stvareh namreč ne zaupajo najbolj, kajti od prejšnjih bi-vanjjim je še sedaj dolžan kar lep kupček denarja.
Šlavje “ob srečni vrnitvi družine na Otočec” pa je bilo kmalu pokvarjeno. V viteški salon je prišel (nepovabljen) Novomeščan Dušan srednje generacije, plemenito družbo naganjal iz gradu, češ da Nemci ne bodo nikoli več gospodarili pri nas, Vallu Jurečiču ponujal žago za kosti in rent a car do Vahte, pevce nagovarjal, naj zapo-
piralo vhod, se je družba napotila v grad, še prej pa so na stopnišču
jejo Le vkup, le vkup, uboga gma-
V i	v. ° R
pred vhodom v grad gostje mladoporočencema izročili darila. Novomeški župan je gospodu in gos-pej Thorsen-Villavicencio v spomin na ta dogodek podaril lesen
okrasni krožnik z vžganim napisom: Veliko sreče in božjega bla-
DRUŽBA NA GRADU - Po prihodu na grad se je plemenita družba takole postavila pred vhod, kjer je pričakala gostej med katerimi so bili tudi ljubljan-ski nadškof in slovenski metropolit dr. Šuštar pa bivši minister za promet Marjan Kranjc in novomeški župan Franci Koncilija. (Foto: A.-B.)
goslova želi Franci Koncilija. V grajski veži pred viteškim salonom je zbrani družbi ubrano pel Dolenjski oktet, za domačijsko vzdušje je poskrbel domači harmonikar.
Po
jna! (Grad gori, grof beži), razburjenemu grofu pa dejal, da je on (Dušan) pravi grof na Otočcu, češ da je vsak dan na gradu in tam pusti tudi precej denarja. Nevesta gaje, da bi ga pomirila, povabila za naslednji dan na kosilo, kar ni bilo prav ženinu, grof pa je potem, ko se je malo pomiril, izjavil, da bo gospod Dušan kljub vsemu lahko tudi potem, ko bo grad spet v njegovih rokah, še naprej gost na Otočcu.
Potem so se gostje umaknili v
Avto za Zofko
Prispevke za nabavo avtomobila za parapleginjo Zofko lahko nakažete na hranilno knjižico št.
52100-620-107-977-6616/51 s pripisom ZA ZOFKO.
Do zaključka redakcije šo darovalci prispevali za nabavo avtomobila za parapleginjo Zofko 42.000 tolarjev.

Nov scenarij največje črnomaljske prireditve naletel na odobravanje ■ Kič naj bi zamenjala belokranjska etnološka ponudba
i
'V:v

“Dost mam Janše” - Iz Metropola prihaja hrup - Gospoda Maljeviča zbodel članek o otoškem grofu - Pocukran tv posnetek o “naj” natakaricah
epe
narjem je pričela naša bralka iz štajerskega konca in se jezila na nas Dolenjce, zakaj izkazujemo gostoljubje Janezu Janši, kije po njenem mnenju najbolj nevaren državljan Slovenije. “Slovenci želimo živeti v miru, brez zdrah in razprtij, tega je bilo dovolj!” je zaključila. Enakega mnenja je bila tudi Kibničanka in še dodala, da vojno narede politiki, in če bo kaj narobe, bo kriv Janša. Tudi tretji klic iz kočevskega konca se je pričel z besedami: “Dost mam Janše! Spravlja sc na upokojence, naj poštene Slovence pusti pri miru. Zdaj se loti enega, potem mu je na poti drugi. Naj si že enkrat dobi službo in prične delali!”
Občan iz Novega mesta seje v imenu več sosedov pritožil nad hrupom, ki ga povzroča hladilna komora v hotelu Metropol. Hrup da še posebej moti ponoči. Bližnji stanovalci so
prisiljeni v teh vročih dnevih in nočeh biti za
biti za zaprtimi okni, da se vsaj malo ubranijo nadležnega hrupa in se na-spijo. Občan se sprašuje, kako hrup prenašajo hotelski gostje.
zbodel članek na zadnji strani Dolenjskega lista o gradit Otočec in njegovem grofu. Članek s svojo vsebino vznemirja pošteno misleče Slovence. Ne more razumeti, da se je v poročne ceramonijc v šentpetrski cerkvi vključil tudi ljubljanski nadškof. Na koncu se je po cankarjevsko vprašal: “Kdo je gradil grad, obdeloval zemljo in njegovo okolico? Zagotovo ne grofovska gospoda.”
Jože Pirc i z Dobravc pri Dobrniču v Suhi krajini je bil ves vesel, da nas je končno po več mesecih le priklical. Povedal je, da so pred leti drago plačali telefonijo, danes je centrala preobremenjena in prava loterije je, če človek dobi zvezo. Za 3.000 nemških mark, kolikor je znašal prispevek, bi se lahko opremili z mobitelom in klicali, kjer bi želeli.
Zahvalni klic svojemu nadvse vljudnemu sprevodniku je poslala po telefonu naša bralka in invalidka z Mirne. Povedala je, da se večkrat vozi z vlakom od Trebnjega do Sevnice in
so se predstavile in kaj so izbrali.
Predzadnji klic je prišel z Drske. Povedal je, daje treba pohvaliti delavce Geodetskega zavoda, ki so lepo označili vse ulice v Novem mestu. Ne razume pa, kaj se je zataknilo pri Volčičevt ulici v Novem mestu, kjer tabel enostavno ni.
Zadnji klic je prispevala Vesna Kramar in je spet pohvalen. V imenu staršev in otrok, ki so se preteklo soboto udeležili izleta v ljubljanski živalski vrt, se je zahvalila glasbenemu vrtcu Ringa raja, ki ga vodi
ČRNOMELJ -Jurjevanje, največja etnološko-turistična prireditev v črnomaljski občini je, kot je moč soditi po odmevih, konec preteklega ledna uspešno prestala svojo 31. preizkušnjo. Čeprav je bil odbor za prireditev imenovan šele februarja, v njem pa so bili sami novinci na tem področju, so prireditev več kot le rešili. Dali so ji tudi nov navdih in popestrili program. Drži pa, da gre pri jurjevanju za ohranjanje starih ljudskih običajev in zato velike spremembe niso mogoče.
Vsekakor je bilo letos veliko več ' obiskovalcev kot pretekla leta. Po ocenah se jih je v treh dneh zvrstilo 7 do 15 tisoč, poleg plesov in pesmi vseh
delujočih belokranjskih in marsikatere slovenske folklorne skupine pa so si lahko ogledali še mnogo spremljajočih prireditev. Prireditelji priznavajo, da so se tokrat šele učili in daje bilo še veliko pomanjkjivosti, ki jih v prihodnjih letih zagotovo ne bo več. Predvsem bi mlaj ne ležal na tleh vse tri dni prireditve. Tudi kič, ki so ga ponujali na številnih stojnicah, naj bi
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci
Slavko Rauch,
in agenciji Minitour,
ki je omogočila brezplačen prevoz. Bilo je prijetno.
in starši, ki imajo kakršnekoli težave. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala socialna delavka Mina Gril. Oh ponedeljkih pa na telefon 26-005 lahko pokličejo vsi, ki imajo težave v družini.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293.
* Na dan državnosti je na jurjevanju govoril zunai\ji minister Lojze Peterle, kije dejal, da bi se v slovenski vojni lahko stvari zasukale tudi drugače, a Slovenci smo izkoristili enkratno zgodovinsko priložnost in uresničili nekaj sto let star sen naših dedov po samostojnosti. “Sam bog ve, če bi bili tudi tri leta pozneje tako uspešni. Vendar moramo državnost, ki ni zgolj zadeva enega dne, neprestano potrjevati,” je dejal govornik. Ob tej priložnosti so v Črnomlju podelili tudi priznanje za najbolj urejeno vas, ki gaje prejel Damelj, in za najlepšo domačijo, ki si ga je prislužila Erdcljčeva bio kmetija z Zilj.
BELOKRANJSKA SVATBA - Veliko belokranjskih folklornih skupin ohranja svatbena obredja, med njimi tudi semiški folkloristi, ki so si nadela celo ime Semiška ohcet. Ob sprejemu v novi dom je hišna mati dala mladi gospodinji /roleg številnih nasvetov tudi burklt (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.)
bil manj vsiljiv, medtem ko naj bi prišla bolj do izraza belokranjska kulinarična in etnološka ponudba.
Tudi v podjetju Gostinstvo, ki je bilo tehnični organizator, so zadovolj-
ni, čeprav že vnaprej opozarjajo, da hi moralo biti jurjevanje v prihodnje R enodnevno, prireditve pa bi se nizale od jutra do večera. Tako bi bilo zanimivo ludi za obiskovalce iz drugih slovenskih krajev. Večerne ure so namreč za marsikoga prepozne. Kakorkoli že, po tridesetih letih je bilo pri jurjevanju čutiti svežino, in če bodo na njej prireditelji gradili tudi v prihodnje, se, kol zagotavljajo Črnomaljci, za prihodnost prireditve ni bati.
M. BEZEK-JAKŠE
• Odsotnost norm in pritožbenih organov je barbarstvo. (Gasset)
ji pri vstopanju in sestopanju z vlaka pomaga sprevodnik vlaka. Zelo vljuden je tudi d
Toneta Maljeviča iz Črnomlja je
denje tudi do ostalih potnikov, predvsem starejših ljudi. Skoda, da bralka ne ve njegovega imena, saj bi ga z veseljem zapisali.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si ždimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pi-
sali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi
kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek 'iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Slavko Drobež iz Vrhpolja se je hudoval nad domačim mostičkom na cesti Šentjernej - Vrhpolje. Menda ga je Cestno podjetje pred leti obnovilo, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa ga ni pustilo razširiti in posodobiti. Skarpe so debele 60 centimetrov. V tem času je trava visoka skoraj 2 metra in zarašča še vhod na mostiček, zato je vožnja na most prava mala loterija. Prenekateri so s tega mostu že pripeljali z zvito pločevino.
Novomeščanka Jožica K. in nas je
vprašala, če morda vemo, kdo je pripravil tako pocukran posnetek o izboru “naj” natakaric v novomeški
boru “naj” natakaric v novomeški športni dvorani. Kdor je bil v dvorani, je videl in slišal vse kaj drugega, kot je pokazal televizijski posnetek. Sicer pa je imel režiser prav. V oddajo m uvrstil izjav in nastopa nobene od za Maribor izbranih natakaric. Tako se vsaj ni videlo, kako mizerno
1 ©Mi it rani €©r|gneef
ANEkdoTE in pitiqodt- ZApisAl Jože DuIau
Tudi oni se bojijo
Metličan Jože Stariha je bil v ponižanih dodeljen h kuharjem. Ko so ga ob premiku priganjali, naj hitro pospravi kotel, posodje in proviant, jih je miril:
“Samo nič panike! Kam se vam pa mudi? Kar počasi, ne bo jih tako hitro sem! Saj se nas tudi oni na dmgi strani bojijo. ”
Mali, merkaj se!
Zaskrbljena Čmomaljka sinku, ki se hiti kopat v Lahinjo: “Mali, merkaj se! Ak se mi utopiš, ubila te bom!"
Tudi on je slabo slikal
Ko je slikar Lojze Perko obiskal prijatelja, so se ustavili v veži, kjer so visele reprodukcije svetovnih slikarskih mojstrov Matissa, Vlamincka, Van Gogha in drugih.
“To sem pa jaz naslikal, "je v šali rekel gostitelj in pokazal na slike. "Nič ne bedi žalosten, "je Perko razumel šalo, “tudi jaz sem slabo slikal, ko sem začel. ”
Čuden priimek
Gabrijel Žemlja (malo nenavadno ime za belokranjska ušesa), doma iz Vrbe na Gorenjskem, je bil po zadnji vojni poslan učit v Beto krajino. Takoj se je vključil tudi v izvenšolsko delo, predvsem v ljudskoprosvetno. Med dntgint tudi v metliški moški pevski zbor. Pa se je seveda tovarišem po vrsti predstavil.
“Jaz sem Žemlja!" je rekel.
“Jaz pa kifeljc!"je nejeverno odvrnil Žugljev Tone, ko mu je stisnil roko.
r-b
studio
%
*»j»ov

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia L) in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARJANU PLBNJSKU iz Nove vasi. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1 (2) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA 2(1) V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA
3	(5) Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI
4	(7) Srečen le s teboj - ANS. ŠIBOVNIK
5	(3) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA
6	(4) Voščilo Francetu - NAGELJ
7	(9) Medved na obisku - ANS. PETRA FINKA
8	(6) Pesem slavčka - SLAVČEK
9	(8) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV
10	(-) Svetli mesec - VIGRED
Predlog za prihodnji teden: Srce - ANS. SIMONA LEGNARJA
KUPON ŠT. 26
J*
-"Z’
Glasujem za_
Moj naslov
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68'JIO Novo mesto