V hladni senci.
Kako to dobro de                    Ljubko nam žvrgole            Tu človek oživi,
tu v hladni, tetnni senci,          na vejah čile ptice;             tu diha se svobodno.
kjer se razpletajo                      prijeten vonj puhte              Oko se razjasni,
nad natni bujni venci!              nam pisane cvetice.             ko zre čez polje rodno.
In misel jasna natn se vedno veča, veča in ustna šepeta: oj, tu je prava sveča!
Mokriški