I ..Primorski List" izhaja vsaki i., lO., in go„ dan v mesecu. Cona za celo leto I grl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Solsk6 ulice po 4 nov. I I RIMORSKI LIST igoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse xa vero, dom, cesarja t ro in npravniftri mu je v Gorici, Nuneke ulice it. lo. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi je, ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. I Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista11. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Šolski zalogi v raznih kronovinah Avstrije. Slovensko ljudstvo je te dni zahtevalo — po svojih poslancih v deželnem zboru — da naj se ustanovi za goriško deželo: vkupni deželni šolski zalog. Zdaj nimamo deželnega šolskega zaloga, ampak le okrajne blagajne. Dežela je^ razdeljena v pet okrajev in ti so: 1. Gorica, mesto samo za se; 2. gonška okolica (Vipavsko, Brda in Kanalsko); 3, tolminski okraj (Tomin-Cerkno-Bovec); 4. sežanski okraj; 5. gradiščanski okraj. V okrajih slovenskih so skoraj same kmečke občine, katere imajo ubogo malo dohodkov ali veliko stroškov za pole, za ceste in — za mesta, zlasti za Trst in Gorico, kjer je veliko delavskega ubož-nega ljudstva iz slovenskih občin, za katero morajo uboge naše občine plača-vati vsako leto tisočake. Poleg tega imajo mesta, pri nas Gorica od dežele velike zaslužke v trgovini. Toda tudi od deželnega odbora, od c. kr. vlade, otl c. kr. uradov, od železnice, od vojnšiva itd. ima Gorica velike zaslužke; občine pa le plačujejo za vse urade, za vojaštvo, za deželni odbor, za vlado, za mestne ceste in trge. Bilo bi torej pravično, da bi Gorica vkupno z občinami nosila dolžnosti in bremena. To je vsakemu očitno, kogar ni ali strast preslepila ali kogar ni vedno strah govoriti resnico in zastopati pravico, kakor n. pr. naše italijanske katoličane. Krivice ne morejo .zagovarjati, pravico se pa bojijo braniti in tako — molčijo! A bolj ko molčijo, bolj jim liberalci hujskajo ljudstvo. Da bo krivica, katero trpi naše slovensko ljudstvo od liberalne italijan-sko-judovske stranke, bolj očitna, naj tukaj navedemo, kako plačujejo v drugih kronovinah mesta z občinami oziroma z okraji skupaj stroške za ljudske šole. Povemo naj pa že naprej, da naši okraji plačujejo sami zase že do zdaj (10 — 140% na izravne davke, drugod po svetu pa 10%. — Na ČeSktm (postava 19 febr. 1870): 1. Občine nosijo troške za potrebna poslopja, ali imajo pravico do deželne podpore, ako so preobložene (§ 526, 27). 2. Okraji nosijo troške za plače učiteljev in vse drugo do 10% od izravnih davkov (§ 25), kar je več treba za šole, plačuje cela dežela. 3. Mesta, ki so same zase okraj, plačujejo vse stroške same brez deželne podpore. V Bukovini: 1. Občine plačujejo šolske troške do 10% od izravnega davka. 2. Dežela plačuje vse, kar je več ko 10% (Postava 30. jan. 1873. g 31, 50). V Dalmaciji (postava 29. dec. 1871. § 30.) Cela dežela ima vkupni šolski zalog. V Galiciji (pQstava 3. maja 1873. čl. 18, 28]. 1. Občine plačujejo do 9% na izravne davke. a. Okraji do 3%. 3. Dežela plačuje vse kar je več. Na Koroškem (postava 17. januv. 1870). 1. Občine plačujejo troške za poslopja. 2. Dežela plačuje vse plače učiteljev. 3. Dežela nosi vse troške za meščanske šole. Na Moravskem (postava 14. januv. 1870. § 42, 44), j. Občine plačavajo za poslopja, pH imajo pravico do podpore, ako so preveč obložene. 2. Občine plačavajo učiteljem plače do 8% na izravne davke. 3. Dežela plačuje vse, kar je veo ko 8%. ’ '' J Avstriji pod Anižo (postava 5. aprila 1870. § 53). 1. Občine plačujejo troške za poslopja. 2. Okraji plačujejo plače učiteljem do 8% od hišnega in zemljiškega davka in do 6% od obrtnij-skega in pridobitnega davka.. 3. Dežela plačuje vse kar je več. F Avstriji nad Anižo (postava 23. Junija^1870. § 37). 1. Občine plačujejo stroške za poslopja. 2. Dežela plačuje vse druge sty>ške. lfi„„ "^olnograškem (postava 10. jan. 18/0. § 37). i. Občine plačujejo troške za poslopja. 2. Dežela plačuje vse druge troške. Na Štajerskem (postava 4. febr. 1870. § 35, 36, 61). 1. Občine plačujejo stroške za poslopja. 2. Okraji plačujejo učiteljem plače do 10% na izravne davke. 3. Dežela plačuje vse, kar je več. Na Tirolskem (postava 30. aprila 1892). Dežela pomuga občinam z 20% primanjkljaja, § 82. Dežela plačuje učiteljem kvinkveuije § 82. Dežela plačuje pokojnine § 98. Na P reda riškem (postava 17. jan. 1870. § 38). Občine plačujejo vsev&fo#kjV. ali imajo pravico do podpore iz nega zaloga. V Šleziji: Občine plačujejo vse, ali imajo pravico do podpore iz deželnega zaloga, ako so preobložene (postava 28 febr. 1870. § 46. 49). V Trsta (postava IB. maja 1874. § 2). Dežela plačuje vse šolske stroške. V Istri (postava 17. januv. 1H70. § 33). 1. Občine plačujejo stroške za poslopja. ?, Dežela plačuje vse druge šolske troške Toda 1. 1896. so nestrpni in nevoščljivi it. liberalci postavo tako predelali, da plačujejo Hrvatje svoje šole, Italijani svoje. Na GoriSkem: Okraji plačujejo vse stroške, dežela pa nič. — Srečna Gorica mej vsemi avstrijskimi mesti! Dohodke mesta ima, stroškov pa. nima. Ta pregled avstrijskih krouovin je živa priča, kaka vnebovpijoča krivica se godi našemu delavskemu slovenskemu ljudstvu na Goriškem. Toda Slovenci, ne obupajte! Bogatini niste, ali ako se organi.zujete, boste sami gospodarji na svoji zemlji. Zginili bodo ošabni judovski in liberalni kramarji goriski, delavsko ljudstvo slovensko pa bo ostalo, kakor stoji, od kar obstaja to nehvaležno mesto, kateremu so slovenski delavci in kmetje dali lepo ime — Gorica. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Kdor vam pravi, da moreto oboguteti na urugi način, kakor s pridnostjo in varčnostjo, ne poslušajte ga ; on je ostrnplje-valoo. Benjamin Franklin. Namenili smo se slovenskemu ljudstvu pod tem /aglavjem na kratko govorili o varčnosti. O varčnosti govoriti dandanes ni tako lahko. Mnogokrat celo niti v.trno ni govoriti in pisati o varčnosti, ker se ob takih pogovorih gotovi ljudje razhudijo liki bik ob pogledu ru-deče zastave. Drugi, ki sicer niso taki, se priporočevabu varčnosti pomilovalno posmehujejo, ka*or da bi ne bilo v njegovi glavi vse v redu ter ne poznal življenja. Mnogi ljudje, da povemo na kratko, so veseli, da si morejo tudi čez potrebo privoščiti, češ, da živijo samo enkrat, drugi pa da vsaj pošteno prežive sebe in družino. o varčnosti ni govora. Vkljub tej zavesti hočemo govoriti o varčnosti, ker je varčnost, vsakemu človeku potrebna, posebno pa Slovencem. Slovensko ljudstvo ni ravno bogato obdarjeno s posvetnim blagom. Tem varčneje mora ravnati s tem, kar ga ima. Varčiti moramo v vsakem oziru, da se ohranimo kot samostalen narod, da se osvobodimo tujega gospodarskega jaima. Varčiti mora kmet, da si ohrani svoje dedno posestvo, svojo domačijo. Varčiti mora obrtnik, da si ohrani svojo samostalno obrt. Varčiti mora delavec, da si pripravi boljšo prihodnost. Varčnost se mora torej udomačiti v našem ljudstvu, da si gmotno opomore in gospodarsko povzdigne. Kaj je varCnost ? Varčevati ni navadna neumna skopost, vsled katere človek sebi in svojcem odreka celo najpotrebnejše ; ni lakomnost, ki brez smotra kopiči denar in premo- ženje. Varčevati, je, vsako pametno priliko porabiti. ■ da človek za dneve potrebe• in stiske\ den( -'kaj na stran. Varčnost je torej, paihe.tn.o!gospodarsko opravilo, katero je treba ^razumeti in znati, kakor vsako drugo. '• Ali je možno varčiti ? Varčevati mora več ali manj vsak človek, katerem je le mogoče. Kajti vsem preti starost, bolezen, nesreča, in večiua ljudi mora skrbeti ne samo za se, marveč tudi za svojo družino, otroke, ženo, sta-fiše, itd. Vsi morajo varčiti, ker vsi ljudje so bratje, in ako eden ud trpi, trpijo vsi. Toda ni mogoče štediti, bode kdo ugovarjal, ako človek živi od rok v usta in mora zadovoljen biti, da v trenotku poseduje le najpotrebnejše. Ne ugovarjamo temu, da so tudi dandanes take plače in družinske razmere, da je človeku nemogoče kaj prihraniti. In kdor ima le naj potrebnejše za vsakdanje življenje, kdor_ bi moral stradati in trpeti, ako bi ‘Tfilf odzeli najmanje, ta ne more varčiti in naj tudi ne varči. Toda kako malo je tako revnih in nesrečnih ? Smelo lahko trdimo, da so pri vseh slabih razmerah plače po večini še vedno take, da je človeku pri količkaj dobri volji mogoče varčiti. V srednje dobrih časih more si večina ljudij kaj prištediti za čas potrebe. Volje manjka. Večini ljudij je možno štediti, ako le hočejo. To nam jasno dokazuje, ker ljudje vsakikrat morejo varčiti, kedar morajo. Ljudje torej ne varčujejo zato, ker primanjkuje dobre volje. Kdo bode h. pr. tajil, da se veselice silno množe, da pohlep po vživanju vedno bolj prevladuje srca človeška, in da vse to požre ogromne svote ljudskega denarja. Vsakdanja skušnja nam to potrjuje. Človeku se dozdeva, kakor ua bi uboge ljudi vodila Ih ena skrb, kako bi iztaknili novih vzrokov, pod katerimi bi priredili svečanosti in veselice (pii nas se je celo priredil javni ples v proslavo vladarske petdesetletnice), ker človek mora vsaj imenoma imeti kak povod k zapravljanju. In koliko raznih izgovorov imajo pripravljenih posamniki, s katerimi pokrivajo brezpotrebno zapravljanje časa in denarja. Pomanjkanje trdne volje je vzrok pomanjkanju varčnosti. Politični pregled. Notranje dežele. I Delo državnega zbora označuje | najbolj dunajski uradni list, ki na podlagi paragrafa 14. objavlja cesarsko naredbo glede nagodbenega in proračunskega pro-vizorija. To pač jasno dokazuje onemoglost naše zbornice. Preteklo leto se je s paragr. 14. pričelo ter tudi končalo. Ali bode v novem letu bolje ? Malo je upanja. Deželni zbori so skoraj vsi že preloženi. Najdalje zboruje deželni zbor nižjeavstrijski, ki pa tudi trati čas z raznimi malenkostmi. Sklenil je, da je nemški jezik jedini učni jezik na ljudskih in meščanskih šolah, prepirali so se radi podpisa na cesarjevi zahvali itd. Stvarnega tudi ta zbor ni mnogo ukrenil. — V češkem deželnem zboru so se Mla-dočehi jezili radi cesarjevega odgovora, v katerem se ne omenja češko državno pravo. Ognjevitejši zastopniki prete z opozicijo v državnem zboru, med tem ko zmernejši in previdnejši kažejo na zle nasledke takega nepremišljenega koraka. Xa Ogerskem je polažaj vedno huje zamotan. Banffy drznim čelom odbija napade opozicije, ki ga hoče aa vsaki način vreči. Pogajala se je večina z pozicijo, toda brezuspešno. Ker vlada ne sme pobirati davkov, dokler ni potrjen proračun, vladni privrženci ljudstvo navdušujejo, naj prostovoljno plačuje davke, vladni nasprotniki pa hujskajo narod, naj državi odreče davek. Zmeda je od dne do dne hujša. Bila se je tudi cela vrsta dvobojev; ker pa so streljali v zrak in s sabljami mahali po mušicah, ni bilo nesreč. Tudi min. predsednik se je pretepal. Ker nevarnost postaja veduo večja, bili so ministri Banffy, Fejervary in Szeheny pri cesarju v avdijenci. Konečuo bode vten-dar Banfly moi.il odstopiti. Vnanje držav«?. Pomile ščenje v Italiji. Kralj IJm-berto je deloma ali popolnoma pomilostil nekaj nad 2700 političnih kaznjencev. Odpustil je obsojencem vse do dveletni kazni, nadalje so oproščeni vsake kazni nedorasli mladeniči in ženske ter starčki nad 60 let. Kaznjencem, ki so obsojeni na večletno ječo, se skrajša kazen do najvišje dobe 3 let. Ta čin italijanskega kralja je čin gole pravičnosti, ker je velika večina teh nesrečnikov po krivici morala tičati v ječi. Med oprožčenci je tudi urednik don Albertario. Med Italijo in Abesinijo so razmere zopet napete. Zdi se, da hoče Me-nelik še enkrat, pošteno naklestiti italijanske „junake“ ter Italiji odvzeti še ostali svet v Afriki. Španiji preti nova nevarnost na domačih tleh. Nič manj nego 8000 načelnikov in častnikov je brez vsake službe armado. Tudi 200 generalov je na razpolago. Tak položaj je skrajno nevaren. Kako lahko se vname domača vojna! —■ ■ Ainoni^ptiMH-mJ^miai od Špancev prereijgflgjffiftffll, že iim nreti vstaia- do-mačiiiov. TT nočejo ničesar vedeti o ame-rikanskem g'>spodstvu. Oni hočejo biti. svobodni. Amerikance bode stalo precej truda in denarja, predno bodo udušili upor, katerega so Španci z ogromnimi žrtvami zaman dušili dolga desetletja. 1 0 ? I C S. Gorica. Osebna vest. Minister za poljedelstvo je imenoval g. Tomaža Friihanf-a, pristava na c. kr. kmet. kem. poskuše-vališču v Gorici, deželnim kulturnim nadzornikom pri c. kr. namestništvu v Trstu, •G. nadzornik je velezaslužen za poljedelstvo naše dežele ter nam ostane pravičen tudi v svoji novi službi. „Naša straža". 4. t. m. so se prvikrat zbrali odborniki društva „Naša straža1*. — Sestavili so stalni odbor ter pravni, gospodarski in informacijski odsek. V pravnem odseku je izvoljen kot načelnik poslanec dr. D. Majaron, tajnik V. Sclnveitzer, drugi tajnik dr. T. Dečko. V gospodarskem odseku je izvoljen kot načelnik dr. J. Šušteršič, tajnik dr. Brejc, drugi tajnik Ivan Rojec. V informacijskem odseku je bil izvoljen kot načelnik župan Ivan Hribar. Ker pa volitve vkljub prigovarjanju ni vsprejel, je bil načelnikom izvoljen dr. Krisper, tajnikom L. Smolnikar in drugim tajnikom Jožef Rozman. Glavni odbor devetero članov ja izbral za načelnika dr. J. Šušteršiča, za namestnika dr. Krisperja, za glavnega tajnika dr. Brejca in za blagajnika L. Smolnikarja. Da pa bode društvo delovalo uspešno, podpirajmo je ter pristopajmo v največjein številu! l)va nova lista. V „Narodni tiskar-ni“ v Polju bode izhajal list „Adriatische Post" ki se bode bavil s politiškimi, narodnimi in gospodarskimi prašauji v deželah ob Adriji. V Trstu pa je v „DolenČ3vi tiskarni" nenadoma pogledal v svet tednik »Novi svet“. O listu še ne moremo govoriti. Deželni glavar grof Franč. Coro-nini se je odpovedal dež. glavarju in poslanstvu. Pričakovali smo že kaj tacega. Deželni glavarje bil zastopnik mesta go-riškega. Ker pa je mestno starešinstvo v izredni seji protestovalo proti deželnemu šolskemu zalogu in je posebno odposlanstvo (Venuti, Lenassi, Canetti) to sporočalo grofu Francu, je isti torej moral odstopiti. Bivši deželni glavar je bil navadno posredovalec med obema strankama v dež. zboru. Ne moremo reči, da je bil neprijazen Slovencem, ranro; da. je s^svgjii^l^o^beseao^nogo koijaJ^JMijaj^^ pv^reheTtako da pn osrednji vladi liisomogTi spoznati pravili odnošajev v Primorju. In kako hvalo žanje sedaj bivši dež. glavar? Nehvaležnost je plačilo sveta. , Tldfcsedaj Lahi v „Karijoli“ povračujejo ' g. grofu vse vsluge s tem, da ga bla-: tijo in grde. Sedaj, ko je zamorec že storil svojo dolžnost, mu pa tako po vračajo. Mestni svet je sklical izredno sejo dne 31. dec. p. 1., ob 5. zvečer. Dnevni red je bil protest proti nameravanemu šolskemu zalogu. Povabljeno je bilo še posebej tudi občinstvo, katero, se ve, si ni pustilo dvakrat reči in prišlo v velikem številu; imelo je zopet ugodno priliko uprizoriti brez strahu „škandal“. Razložil je najprej župan Venuti po svoje krivice, katere bodo Italijani trpeli. Nato pa je neizogibni žid Graziadio Luzzato v dolgem govoru v veselje zdivjane galerije mahal na vse strani; pred vsemi se ve je plačal prevzv. knez in nadškof. — Stareš. Bombig je predlagal naj s« sklep seje neznani tudi prevzvi-šenemu. Zapeli so še znano „Lasse pur....“ in med upitjem „Viva Gorizia italiana“, „abbasso il vescovo", „tutti protestanti" in drugimi so se hrabri demonstranti i razšli. — To je žalostna slika, kako globoko je Gorica v židovskih krempljih. Žid v-lada in slepo drvi za njim vsa omikana gospoda in neomikana fakinaža. Noben se lie upa ustaviti temu neomejenemu go-spodstvu. Katoliške stranke ital. — ni. „Corriere“ je evangelij tudi po boljših hišah. Res, malo tako požidovljenih mest kakor Gorica. Goriškega deželnega zbora II. seja je imela biti v saboto ob 4. Ker pa in sta tudi na sl ovenski strani m an j kal a dr. Tuma in dr. Abram, je predsednik dr. Gregorčič konstatoval nesklepčnost ter sejo preložil na drugi dan. Tmli m-p.v/.višRiii knez in. nadškof ni prišeHc sejiB Vendar pa je bilo za vsaki slučaj vse pripravljeno. Na trgu pred deželno hišo je bil n polno slavnega laškega občinstva. Nh galeriji pa smo poleg „iz obražene mularije4 gledali obraze proslnle goriške fakinaže. ki dan za dnem postava ob vogalih goriških uli<*.. Bilo je torej pripravljeno vse, toda delo se jim je ponesrečilo. Zabeležimo tudi govorico, da se je pripravljalo nekaj proti nadškofu fn slov. poslancem; obrazi na galeriji pa so nas v tem potrdili P«č žalostno, ako se morajo Italijani posluževati že takih sredstev. Shod v gledališču. Politično društvo „Unioi'e“ je sklicalo dne 6 jan. o poldne shod v gledališče. Niso si upali. sklicati javipga shoda, dajali so le gotovim svojim ljudem vstopnice. To je še dobro znamenje. Ljudstva nabralo se je vendar veliko, saj je vse nahujskano po plačanih agitatorjih. Kaj so govorniki, Venuti, Valentinis, Verzegnassi, govo- LISTEK Resnična dogodila iz življenja sv. očk ta Pija IX. L. 1824. sreča v Rimu duhovnik Fe-retti mladega zločinca Kajetan;' katerega so ravno peljali na morišče. Zločinec je bil ves skesan in v božjo voljo vdan. Pogled tega nesrečneža Ferettija tako gane. da se nemudoma napoti v Vatikan in sprosi zločincu mesto smrti dosmrtno ječo. Takoj odvedejo zločinca v ječo. — Čez dva in dvajset je bil izvoljen milosrčni duhovnik Feretti za papeža, z imenom Pij IX. Kajetana ni pozaoil in sedaj se je hotel sam prepričati, ali je pomiloščeni zločinec vreden njegove dobrote, in če se je v resnici spreobrnil. Ob enem je pa tudi hotel vedeti, kako ravnajo v njegovem stulnem mestu Rimu z jetniki. Preobleče se v čisto navadno duhovniško obleko in se napoti zvečer v mraku proti Angeljskem gradu, kjer je bila jetnišnica. ’Ko dospe tja, prosi jetuioarja, naj mn dovoli vstopiti. Jetničar, surov človek, mu noče odpreti vrat: še le ko mu dozdevni pri prosti duhovnik pokaže dovoljenje papeža samega, da sme obiskati nekega jetnika, mu jetničar z godrnanjem odpre vrata. Pij IX, stopi v ječo Kajetana. Kajetan ga ui spoznal, zato ga r strahom praša, kaj hoče od njega. Prinašam Vam vesti rili ve že vsak; hujskali so množice na Slovence, na škofa, upili o krivicah, katere se jim gode. Na dnevnem redu je bil zraven šolskega zaloga tudi hrvatski gimnazij v Pazinu. Uboga Gorica, uboga ..italijanska omika" koliko bo t tem gi-mnazijem trpela? In vendar tak odpor proti tej mrvici enakopravnosti. Kaj poreče k temu vlada? Zvečer 6. jan. je druhal, nahujskana že od shoda v gledališču sedaj pa plačana se valila po mestu. Zbirala se J^TzaElrtmlrini^^ so kora- koli 3 stražarji in pazili, da se kdo ne zgubi. Pred škofijo je nastopila žandar-marija in razgnala druhal, ki je v raznih vzklikih kazala svojo oliko. Mnogo je bilo aretiranih, med njimi celo otroci. Jia čelu druliali so bili nadebudni sinovi Pa-*jerfa, Vgjiatiia in Verzegnassija^ Policija je mad-d^Htimi zaprla sinaTTaierievega. Venutijevega, komisarja na zelenjadnem trgu Griona itd. Tudi pokopališki čuvaj Ongaro ali po dunajski ,.Unkraut“ je prišel v „špehkamro“. Po mestu pa se je raznesia govorica, da je jedna ženska všla iz mrtvašnice mej tem ko je bil „lfnkraut“ v zaporu. Zaprli se tudi nekega Šaplo, pisača pri Valentinuzziju, ki je z marsikaterim naših naročnikov v isti slovenski šoli trgal hlače. Kdo se je udeležil demonstracije? Sama nezrela mularija in najbolj propala fakinaža, katera za kos poiente in liter vina kriči, tudi „Živio Slovenci1*. In tej druhali so načelovali sinovi Pajerja. Ve-nutija itd. In to naj bode siiajni dokaz ljudske volje, kakor trdita „Karijola“ in „Budalo\ Prevzvišfiiii sme bjiL^nač ponosen. «.1f^ taka (kuhal denionstruje proti ujemu. Kdo je vprizoril to demonstracijo ? To je pač javna tajnost. Vedno so iste roke, ki delujejo zahrbtno ter pošiljajo goriško fakinažo v ogenj. Da je bila ta demonstracija naročena in plačana, dokazuje dejstvo, da je policija pri mnogih aretirancih dobila večje svote denarja. Od kod, so taki ljudje, ki navadno nimajo beliča, imeli h krati toliko denarja in čemu? „Za 4 krajcarje sem zadosti kričal11, odgovoril je slov. deček priganjaču, ki ga je silil naj kriči. „No soi mat di la a sgosami per un patakon11, je kričal drugi. Od kod krajcarji od kod patakon ? Od onih ki so isti dan imeli polne žepe, da so podmitili mularijo in fakinažo. Da, da, ta demonstracija ni bila izraz ljudske* nevolje ampak uspeh novcev, katere so razsipale znane roko po znanih agitatorjih. Naj se „Corriere“ in „SentinellaM le bahala s to demonstracijo. Ako so se jim tu ni tam tudi posrečili dokazi z ceste, se jim takrat niso, ker se je le prehitro pokazal pravi izyor demonstracije. Živeli goriški patakoni. Mi Slovenci pa gremo brez strahu v boj. Rojaki v vaših rokah je zmaga. Toda poulične demonstracije, boj in krik fakinaže prepustite našim sosedom; nas pripelje le boj na gospodarskem polju do zmage. Osamosvojujmo se, če tudi polagoma pa gotovo, utrjujmo gospodarsko neodvisnost in zmaga bode naša. Ne pitajmo gada na svojih prsih. Rojaki pomnite, da srajca vam je bližja kot jopič. o Vaši materi, mu odgovori Pij IX. Pri tem sladkem imenu zakliče jetnik: Moja mati! oh, ali še žive ? Bog bodi zahvaljen. „Vaša mati še žive in me pošiljajo semkaj, da naj Vas tolažim z upanjem na boljšo prihodnost.11 Kajetan, prevzet od velicega veselja, objame duhovnika in pravi ves ginjen: Torej me Bog vender še ni pozabil, ker mi tukaj pošilja angelja, kateri vliva tolažbo v moje srce. Ko se Kajetan umiri, pripoveduje duhovniku zgodbo svojega življenja. Ko konča mu pravi duhovnik : Prijatelj, vi bi se morali obrniti na papeža in ga prositi pomiloš-čeuja. Ker delate že dva in dvajset let pokoro za Vaš mladostni zločin, bi Vas gotovo pomilostil. — Kajetan: Saj sem že večkrat pisal — toda brez uspeha. Pij.: Poskusite še enkrat. K.: O gospodje vse zastonj, moje pismo bi gotovo ne prišlo v roke Gregorja XVI. P.: Gregor XVI. ne živi več, obrnite se tedaj na novega papeža Pija IX. K.: Jaz bi že pisal, pa kdo mi ponese pismo sv. Očetu. P.: Jaz sam — pišita — tu imata papir in svinčnik. In jetnik res napiše prav gauljvo prošnjo do sv. Očeta. Duhovnik vzame pismo in se poslovi od Kajetana z besedami : Dobro, še ta večer bo imel sv. Oče pismo v rokah, ostanite zdravi prijatelj. Zaupajte v Boga, molit za Pija IX in upajte. Nato se povrne duhovnik k jetničarju, Izrazi goriške avite kolture. Dne 6. jan. slišali smo naslednje vsklike med laško sodrgo: Fuora i preti, ab-basso il clero, abbasso la scuola, fora i ščavi, morte al vescovo, morte a tutti i ščavi. Potem naslednji evviva: viva Ucekar, viva Camber, viva Gorizia ita-liana, viva Garibaldi (menda ne znani goriški mešetar), viva Urabirto, viva la libertž, d’ Italia, viva la libertA, italiana itd. Tako so vpili, ne pa samo viva Gorizia ital., Pisino, Istria itd. kakor nedolžno poroča „Corriere“. In oni »olikani" mladenič tudi. ni^bil prijet radi * teh nedolžnih vsklikov, kakor poroča madame „Karjola“, marveč radi vse drugih vsklikov. Tako je bilo. In italijanski narod je lahko ponosen na goriško vejo, ki poganja tako izboren sad večtišočletne kulture. G. posl. Valentinis je na shodu govoril o kulturi italijanski ter poživljal Slovane, naj pokažejo svojo kulturo. Zvečer pa je italijanska druhal takoj potrdila besede g. poslanca-. ,Pastorella“. Preč. msg. dr. Sedej je v stolni cerkvi prepovedal slavni „ka-peli“ peti znani „Laete:itur coeli". Seve je bilo ne • malo krika. Slavni pevci so iznajdljivi; podtaknili so besede tega ofertorija pod drugi, pa so „lajsali“. A „pastorello“ moramo pa le peti so si mislili ; moramo si splačati zato, da to „novo“, katero že ,,lajnajou vrabci na strehi stolne cerkve, ne moremo zopet enkrat peti. Rečeno, storjeno. Poldrugi ali dva, v dobrih slučajih o največih praznikih celo 4. hodijo pet v cerkev sv. Ignacija. In tu so se hoteli pokazati. Peli so na Božič „pastorello“. Naj že bo bodimo enkrat v letu otročji. A čaj! peli so jo na sv. Štefan, peli so jo na novo leto; a le pol, in Se to slabo; menda jih je bilo že sram. Ne, peli so še na sv. treh kraljev dan, se ve zopet le polovico. A ni to fletno. O mašah niti ne govorimo. Vaš list je že večkrat zasluženo opral slavne pevce, kateri po vseh cerkvah jojejo v zasmeh — pravemu cerkv. petju. Veseli nas, da je začelo nekaj gi-janja. Liberna-židovska Gorica pa Jezuiti. Na praznik Razgl. G. je „italijan-ska“ Gorica protestirala ob 12 v gleda-išči proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu in proti šolskemu zalogu. Zvečer so dru-mli podkupljenih fakinov drle po mestu z vskliki, kakor jih naš list ima na drugi strani. Tako italijanska, reci židovska rica, katera sovraži in interpelira zo-člane Jez. družbe. In oni? — Ob 6 zvečer so priredili ponižno akademijo pri kateri so oratje J. družbe v razuih jezikih slavili rojstvo in razglašenje Odrešenika. Govorili in peli so v raznih slovanskih - romanskih, in germanskih jezikih. Zraven omikanih jezikov tudi v zadnjem jeziku zapuščenih divjakov Tulu. Da, tu učenci sv. Ignacija, tu Kristus, tam framasonska Gorica. Tu pravica tam krivica — poosebljena. Sramota. Že nekaj dni sem opazujemo pred knezonadškofijsko palačo c. kr. stražo, katera mora varovati stanovanje .irevzvišenega kneza in nadškofa pred kateri ves srdit hodi zunaj po hodniku. Vrag Vas vzemi gospod, se zadere jetničar nad njim, Vi ste se hudo pregrešili; eno, uro časa sem Vam dovolil za razgovor in sedaj ste že dve minuti čez uro, glejte, da se mi hitro izgubite iz pred oči! — Pij: Vi kolnete, kaj ko bi papež to zvedel ? Jetnč.: Papež se zmeni ravno tako malo zame ko jaz zanj. P.: Vi ga ne poznate, sicer bi morali vedeti da nikogar ne prezira. Prosim kako se pa pišete ? J.: To vam ni nič mari, poberite se, če ne vam bom jaz pomagal. Pij IX se poda takoj k guvernerju Angeljskega gradu. Ta ni bil nič manj nejevoljen novega gosta, „Še en sitnež!“ zareži, „kaj hočete, jaz nimam časa.“ P. Jaz zahtevam, da vjetnika Kajetana takoj spustite. G.: Kaj vam pade v glavo, ali ne veste da ge more edino le sv. Oče pomilostiti nihče drug ne. P. Jaz prihajam k Vam v imenu papeža, v dokaz tole. Rekši prime per6 in zapiše: Zapovedujem guvernerju Angeljskega gradu, da naj Kajetana takoj spusti, jetničarja pa spodi. Pij IX papež. Guverner pade na kolena in ponižno prosi odpuščanja zaradi svojega osornega vedenja. Surovi jetničar je dobil še le čez dva meseca neko drugo malo službo; seveda je moral prej slovesno obliubjti, da ne bo več klel in se bolj prijazno obnašal. Bil je mož — beseda. izbruhi nahujskane mestne fakinaže. To je sad „avite kolture“. Tečaji za orgljavce. Z veseljem smo pozdravili misel, da misli cecilijan-sko društvo letos napraviti tečaje za orgljavce. Komur je pri sercu pravo cerkv. petje, si jih mora le želeti. Do sedaj nič ne vemo ali bo ali ne. Gotovo najbolje bi bilo, da bi bili sedaj kmalu, dokler ne začne delo. Veliko orgljavcev bi bilo sedaj najbolj prostih, najlaže bi se odtrgali (>d doma. Zraven pa naj bi čč. gg. župniki poslali svoje orgljavce, jim dali tudi odškodnino, in jim kolikor mogoče povrnili stroške. Lepo petje je v čast cerkvi. Nikakor pa ne more kdo zahtevati da bi orgljavec zraven truda imel še stroške. Za zboljšanje cerkv. petja se ne sme gledati na žrtve. Utopil se je v Soči v soboto prostak goriškega pešpolka. Vzrok gotovo vedno — stara pesem. Tudi žid Adlerstein! Ko se je dne 2. dec. blagoslavljal temeljni kafnen za zavod pri „rusi hiši" bil je na odru tudi žid Adlerstein. Zadnjič smo poročali, da so bili navzoči vsi štirje židovuki mestni starašine. Bilo je tedaj poleg še-sterih krščanskih goriških starašin kar celih pet Židov na odru. Gorica je lehko ponosna. Shod v Št. Ferjana, na praznik sv. treh kraljev, se je dobro spouesel. Zbrali so se možje iz Št. Ferjana in Cerovega, mej njimi g. župan Klanjšček in g. Lorencon, kakor tudi preč. g. kurat F. Rutar. — Na predlog g. sklicatelja dr. J. Pavlica so zborovalci izbrali za predsednica shodu velesp. g. Jak. Ko-mavlija, nadučitelja in tajnika. Na to je g. sklicatelj v daljšem govoru razložil, kaj je zadružnost delavskega ljudstva in kako je potrebna. Ker je bila beseda poljudna, go poslušalci govor dobro razumeli in z veseljem pritrdili, da naj se ustanovi v Št. Ferjanu, — Cerovem zavarovalnica in posojilnica. Zavarovalnico so takoj ustanovili, u-stanovitev posojilnice so odnesli do prva prilike. Shod v Sovodnjah, v nedeljo dne 8. t. m., je sklicalo kat. slov. delavsko društvo. Iz Gorice sta prišla big. g. predsednik G. Likar in dr. J. Pavlica. V dvorani g. Cotiča so se zbrali možje iz Sovodenj, Gabrij in z Vrha, mej njimi preč. gg. A. Jug in Jož. Ferfoglja, gg. učitelji Benko, Vittori in Lukančič. G. predsednik G. Likar, veselo pozdravljen, je zborovalce navduševal-k pristopu v društvo. Resnico, da je v družbi moč, je pojašnjeval z zgledi drugih slovenskih društev in zadrug, n. pr. družbe sv. Mohorja, posojilnice v Gorici, trgovske zadruge i. t. d. Včasih menimo, da se ne upamo, ali če smo združeni nam bo vse mogoče. Naše društvo bo delavcem ;rpinom veliko pomagalo. Na to je dr. J. Pavlica govoril o potrebi organizacije vsega delavskega ljudstva: kmečkega, obrtnega in tvor-ničnega. Oziral se je tudi na očitanja soci-jalnih demokratov. Ob koncu je priporočil 1. naj takoj izvolijo odbor, ki bo ustanovil posojilnico za Sovodnje Gabrije-Vrh. (V odbor je izvoljenih petero mož) 2. da naj se vpišejo v kat. slov. delavsko društvo (vpisalo se je več delavcev). 3. da naj pristopijo h krojaški zadrugi v Gorici z deleži po 20 gld. (Pristopili jih je *akoj sedem). Čudno in sumljivo. Nad predvečer zadnjega deželuozborskega zasedanja je goriška fakinaža demonstrovala povsod po mesti, celo pred palačo prevzvl-šenega kneza-nadškofa — samo pred palačo glavarjevo ni demonstrovala in vendar je c. kr. vlada predložila zakon o šolskem zalogu. Kako naj si to razlagamo ? Dalje/ Vse demonstrante je bil lehko en sam mož razgnal s palico in vender je celo noč ni mogla zabrauiti vsa c. kr. policija! Kako naj si to razlagamo ? Zdaj smo prepričani, da je treba pri goriški vladi korenite premembe. Kako znajo farbati! Boj proti deželnemu šolskemu zalogu so Italijanski kolovodje razvneli na vsej črti. Da bi pa, ljudstvo v Furlaniji še bolj nahujskali, šel je dr. Pajer sam v Furlanijo. In modra glavica si je znala pomagati. Pravil je baje ubogim Furlanom, da bodo morali, ako se sprejme ta zakon, plačevati po 4 gld. več od njive. S takimi „farbami“ je farbal Pajer, ter hujskal in dražil u-bogo ljudstvo. Mi le obžalujemo, da ni-kdo i i imel poguma vso stvar stvarno obrazložiti furlanskemu ljudstvu: Ako bi se bilo to zgodilo, bi furlansko ljudstvo spoziii. ... za kaj se gre in ne bi ^ bilo dalo irbati in hujskati11 poznatim go-r.škim pustolovcem. . Smrtna kosa. Tužnim srt-Mm poročamo, da je v nedeljo umrl vrli narod- njak in naročnik našega lista gosp. Anton Ferletič, posestnik v Mirnem 24 let star. Pogreb je bil danes dopoldne. Bodi mu zemljica lahka! »Slovenska Zveza11 katol. bralno pevsko društvo je imelo svoj redni občni zbor 8. januvarja. V odbor so bili voljeni : g. Jožef Mervič, predsednik; g. Anton Jakončič, podpredsednik ; g. Franc Černič, blagajnik; g. Matija Lavrenčič, pevovodja ; g. Jožef Ličan, tajnik; namestnikom : g. Peter Brumat in g. Janez Blažiča. Iz Gorjanskega. Dne 6 januvarja je imelo tukajšno bralno društvo Narodni dom svoj občni zbor, pri katerem si je izvolilo svoj novi odbor. Predsednikom izvoljen je Ludvik Štrekelj, veleposestnik, kateri jamči s svojo marljivostjo, da bo naše bralno društvo »Narodni dom“ v bodoče napredovalo na pravi verskona-rodni podlagi. Za božične praznike je tukajšni gospod kurat obdaril trideset bolj ubogih šolarčkov z lepimi mašnimi knjižicami. Videti je bilo prav ginljivo o božičnih praznikih, kako so ti obdarjeni šolski -otroci pobožno molili pri božjih službah v cerkvi iz svojih novih mašnih bukvic. Iz Šmartnega nam poročajo, da so na praznik sv. treh Kraljev obhajali lepo cerkveno slovesnost, katero je posebno poveličeval izvrstno izvežbani cerkveni pevski zbor. Čast neumornemu organistu g. Karolu Simčič. Le tako naprej, Požar. Na sv. tri Kralje je gorelo pri posestniku Matiji Faganel v Oseku. Ljudje so bili vkljub ponočni uri (ob 3. zjutraj) hitro na nogah, toda hiše, ki je bila polna sena in stelje niso mogli rešiti. Hvala Bogu da so rešili sosednja poslopja. To je bilo tem lažje, ker v Oseku sedaj ne primankuje vode, odkar smo jo iz glavnega studenca razpeljali po vasi. Pogorelec je bil zavarovan. Italijansko ljudsko šolo v Pod-gori je otvorila „Lega nazionale11. Pouk je že pričel. Sedaj bo Podgora zopet srečna. Županom v Ločniku je bil po smrti Fr. Zottiga izvoljen Štef. Cocian-cig. Namesto-iča imajo — Čiča, vse pa dokazuje pristno italijanstvo ločniško. Zopet trgovec z dekleti! Na postaji v Korminu na Furlanskem je te dni prijela policija nekega E. Reinholza v trenotku, ko je baš hotel stopiti v vlak z svojo žrtvijo, mladim dekletom iz Galicije. Kragulja je zasledovala tržaška policija in omenjenega dne brzojavila v Kor-min. Lopov je nameraval potovati z dekletom v Ameriko, kjer jej je obetal razkošno življenje na strani nekega bogataša, a pravica mu je prečrtala račune. Zdaj sedi pod ključem in pred sodiščem se izve še najbrže več njegovih le-potij, kajti ta zver se peča že dalj časa s to kupčijo. Prvotno je slepar hotel zatajiti svoje pravo ime in se izdal za Tur-kenlauba, pozneje je bil primoran povedati resnico. Kdo ve, ali tudi ta zlata duša židovska pove pred sodiščem, da sodnikov ne briga, ali trguje z obleko, teleti ali dekleti, kakor imajo navado ti tigri ? Kranjski nemškutarji. Zopet nov dokaz nemarnosti! Poročali smo že o cerkvenih in županskih uradnih listih s pečatom: Zirknitz in Sagoritz. Zdaj smo prejeli pismo, katerega poštni pečat nosi edini napis : Neumarktl. Ugibali smo, kje bi to bilo ? Mislili smo, da je kje na Nižeavstrijskem. Slednjič smo izvedeli, da je to Tržič na Kranjskem. No, Kranjec naš nam osl.e kaže! »Svobodni glasovi11, „Brivec“ in „Lj. Zvon11. Dandanes človek res ne ve, na kaki podlagi bi sodil enega ali drugega, ta ali oni dogodek. Slučajno mi ja prišla zadnje dni v roke 30. štv. tržaškega »Brivca11, in v svojo začudenje sem zagledal na predzadnji strani listovi nekak poziv, naj si občinstvo kupi letnika 1897-98 „Svo-hodni Glasovu Rok Drohenikovih, koji mož je zlo znan kot najsrditejši slov. socijal. demokrat in sovražnik vsega, kar nosi duhovsko ime. „Brivec" piše: „To knjigo priporočamo vsakomur. Obseza pesni, povesti, poučno-znanstvene sestavke. O »Sl. Gl.“ se je tudi kritika izrekla pohvalno Lj. Zvon priznava, da je v doslej izišlih „S1. Gl." mnogo lepega leposlovnega gradiva v poeziji in prozi ... List torej, ki čuti slovenski, izhaja na meji slov. ozemlja, se zaganja po svoje v vse kar je protivno Slovencem, tudi v žide, ta list torej priporočuje »S/. Gl.*, socdem. Ust. — Ne vem, kako bi to označil ali z besedo »hudobija* ali z besed/),.nevednost*. »Brivcu11 nočemo sicer ničesar očitati v tem oziru do sedaj, pač pa naj pazi za naprej! Mogoče je tudi, da je „Lj Zvon* »Brivcu11 taka avtoriteta, da slepo verjame vse, kar vidi za- pisanega v njem. Ali je »Brivec11 tak6 kratkoviden in nerazsoden, da ne razvidi, zakaj je »Lj. Zvon11 hvalil „S1. Gl.“ ? Njemu je samo zat6, ker so leposlovje v »Sl. Gl." strinja z novostruj-skimi naturalističnimi načeli ! Sicer pa naj bi bil »Brivec11 ponatisnil v svojem priporočilu tudi nadaljue besede »Lj. Zvona11, kjer piše o soc. dem. tendencah v listu, kojih ni odobraval. Irredentovski pojavi v deželni zbornici tržaški. O nasilstvu večine in galerije nasproti slovenskim zastopnikom v deželnem zboru tržaškem smo že poročali. V drugi seji deželnega zbora pa je posl. dr. Piccoli pogreval stare fraze o zatiranju Italijanov v Avstriji. Za Picco-lijem je pritisnil dr. Spadoui, ki je na najbrezobrazneji način razkril mišljenje sedanje gospodovalne stranke v Trstu. Znani dr. je med drugim izjavil: govorim kor imam vero, da klic naših mučenih in vzrujenih duš konečno zadoni preko poliških mej Italije, da bo tam v isti čas zvenel svarilno in očitajoče: očitaje spa-vajočim in nesrčnim, ki ignorujejo ali se delajo, da ignorujejo, da na vratih vzto-čne Italije živi pleme, ki ima žnjimi u-kupen izvor, tradicije, govor, in ki, da si ohrani to najviše dobro, bije najhuje bitke samo in zapuščeno; da je tu tisočletna civilizacija, ki se brani v mučnih vzdihljejih, ko jo hočejo opleniti sovražniki, združeni pod zaščito vlade; in v svarilo državnikom, ki — ne zavedajoči se italijanskih tradicij, in nejednaki fran-cozkim in angležkim državnikom, kateri poslednji toliko žrtvnjejo za one kraje, kjer se govorita dotična jezika — ničesar ne store, da naše morje, ki je bila rimska posest in slava ^enecije, ne postane prej ali slej vodovje bodoče Sla-vije. Pride morda dau, ko naš bolestni klic ne bode več glas upijočega v puščavi, ampak ko najde odmeva tam, kjer ni smatrati brezpametno to-le nado, da pretrese vesti in da vzbudi nove energije; morda pride dan, ko žarek zvezde, blesteče nad reko Tiber, zasmehlja na obzorju naših krajev. Ako pa hoče usoda, da italijanski živelj izgine z zemljepisne karte teh okrajev, mi, prednje stražeppo-zabljene od domovine, izstrelivše zadnjo patrono, pademo, toda z zavestjo, da smo vršili svojo dolžnost, in s klasičnim geslom na ustnicah: Ave patria, morituri te salutaut!“ Resneje se dr. Spadoni pač ni mogel izraziti. Vsa zbornica je ploskala navdušeno. Vladni zastopnik je ugovarjal, toda občinstvo na galeriji je s kričanjem motilo njegov odgovor. Pač lepe razmere. Ta dejstva pač morajo odpreti oči merodajnim krogom. V Pulju so tudi priredili shod proti hrvatski gimnaziji v Pazinu. Seveda je bil shod sličen drugim italijanskim shodom, drugače pa popolnoma brez-vpliven. Tudi župane skličejo v Trst, da bodo ugovarjali ustanovitvi hrvatske gimnazije. Želimo jim izvrstno zabavo. Znani Karlo Martinolich, bivši urednik in vodja puljsk5h Italijanov, pride pred goriško poroto, katera bode mesto rovinjske sodila o njegovi poštenosti. Kmetijska zadruga v Dolini pri Trstu bode zborovala dne 16. t. m. Vabi vse ude in neude h obilni udeležbi radi važnosti obravnavnih toček. Med drugim se bode volil ustanovni odbor zavarovalnice proti nezgodam goveje živine ter bode razgovor o ustanovitvi kmečke posojilnice. Razgovor bode tudi v sprejemu udov iz občine. Očislo. Klanec. Konečno bode brezplačna razdelitev ameriških trt. Od nekod. Veselo novico sporočam bravcem »Pr. lista". Vi v Gorici se bojujete za slovenske ljudske šole, a mi hribovci imamo že visoke šole. Kje pa je ta slavna slovenska univerza ? Na prijaznem Pušnem blizo Srednjega otvorii je slavni naš Hus tako^ šolo že pred nekaj leti. Prva leta je — se ve d& — slabo uspevala radi pomanjkanja učiteljskega osobja. Sedaj pa, hvala nebesom, se je posrečilo našemu »Rektor magnifikusu* pridobiti uajizvrstnejših močij. Vrli naš Jožko, prvi naš bogataš, častni občan ne vem kje že, tradira Scho.ppenkauerja, logiko, državno pravo, posebno pa jezikoslovje. Najpriljubljenejša mu je Mažarščina s svojim »feketom" in »bassama11. Kako mu teče jezik, da ga je naj večje veselje poslušati. Tako lepo, tako krasno zna govoriti, posebno pa pisati v razue avstrijske časopise vseh narodov, da se je Ročinjska Anica kar vsedla k nogam tega našega modrijana. Oh ! srce mi veselja poskakuje, zato ne morem vam več sporočati. Že pride še kaj. Oh srečni mi! Papežev nuncij v Petrogradu. Poroča se, da je grof Muraviev predložil carju načrt, naj bi se iznova osnovala papeževa nuncijatura v Petrogradu. Od carja Pavla I. ni bilo več papeževega nuncija v Rusiji. Nadškof pariški je izročil ta predlog grofu Muravjevu, ko je bil le-ta 98. v Parizu. Carje bc ja zadovoljen. Poravnale bi se namreč na ta način mnogo ložje iu hitreje diference, ki od časa do časa nastajajo v Rusiji. Zabava nemškega cesarja. Pri vojaški vaji si je nemški cesar dovolil * nedavno to zabavo : Vrgel je mnogo novcev daleč od sebe in se srčno veselil, ko tekali grenadirji za njimi in se pulili zanje. Na sprehodu se baje rad s tem zabava. Za Alojzijevišče so poslali (I izkaz 1899): V Solkanu nabrali 30 gl. 80 kr. C. šolski brat Fridolin nabral na Bavarskem 90 gl. BI. g. Vincenc Podgornik 50 kr. N. N. 2 gl. G. Ant. Obidič, čevljarski mojster 5 gl. BI. g. Bader ‘/9 lil. vina. Vsem našim dobrotnikom Bog sto-teno povrni! V pokritje dolga 2600 gl. so dalje poslali Alojzijevišču. Slavni županstvi Ga-brovica 10 gl., Devin 10 gl., Preč. gg. Anton Bratina še 5 gl., los. Kodelja 10 gl., los. Primožič 10 gl. Prebl. g. dr. Nikolaj Tonkli 10 gl., Zadnji izkaz 1240 gl. Skupaj: 1295 gl. Rojaki! Razposlali smo 260 pozivov in nakaznic, katere nam blagovolite napolniti po 10 gl. Ako ustrežete vsi naši želji, poplačali bomo dolg in stem postavili najlepši spomenik za petdesetletnico presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Peti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovali so nadalje: Vrhpolje pri Vipavi 20 gld.; Sorica nad Železniki 20 gld.; Krško 25 gld.; Spodnja Idrija 20 gld.; Katoliško slovensko društvo za r Radovljiški okraj 25 gld.; Žiri 25 gld.; Šmrtno pod Šmarno goro 50 gld. in Log pri Brezovici 20 gld. Listnica uredništva.: G. N.: Č. g, župnik v Soči se je odpovedal župniji. Odpoved pa mora sprejeli iu potrditi prevzviženi. Dosedaj se 10 najbrže še ni zgodilo, ker ni bilo še uradno objavljeno. Torej nekoliko potrpljenja. ^Počak^jtejc 10 minut !M Napoleona III., H^&ufiozk^ga cesarja sin Luis Napoleon, je bil\obožen mladenič. Pobožnost vcepila mu je \alado srce že prav zgodaj dobra in skrbna njegova mati. Imel pa je revež prav slabo navado. Vselej namreč, ko se ga je klicalo, to ali uno ukazalo ali kaj opominjalo, rekel je: »počakajte le 10 minut!* Vstani, klicala ga je zjutraj mati, ali on je odgovoril: »počakajte le 10 miuut !H Hodi h počitku! prinesi to in to! spiši to ! pokliči tega ali onega ! ali mladi princ je navadno rekel: »prosim, le še 10 mhiut 1“ Ko je bil njegov oče od cesarstva odstavljen, šel je Luis na Angleško, Tam se je več časa mudil in med tem dora-stel v lepega, krepkega in nadepolnega moža. Ko so v tem času imeli Angleži boj v Afriki z Culukafri, pridruži se tej vojski tudi Louis. Gre v Afriko. Necega dn6 odtegne se nekoliko od glavne čete, češ da poišče primeren prostor za ležišče. Ž njim bil je en oficir in nekaj vojakov. Prostor so bili našli.* Predno se pa vrne h glavni četi naprosi oficirja, naj bi potrpel še 10 minut, da konča neko ravno začeto risanje. »Je dobro l11 odgovori oficir. Toda ni minulo še 10 minut, tudi ne 5, kar prilomasti iz bližnje šume veliko število divjih Kafrov. Vse se razteče. Ne glede na cesarjevega princa vbeži tudi oficir, kajti koža je vsakemu vendarle draga. Princ ostane sam. Išče svojega konja; ali, ker ga ni mogel tako naglo zajezditi, so ga prebodli in umorili 1 V krvi ležeč, poišče svetinjico, katero je na vratu nosil, in jo ljubeznjivo poljubuje. Lahko si mislimo žalost in britkost dobre njegove matere, ko zve o smrti edinega njenega sina 1 Zlasti mater hudo boli, ko so ji sporočili, da je Jula teinu, kriva njegova nanmim—najia/bt, odkla- JatTvsako reč za 10 minut. ČSTrr^jerTjSTT mladi princ naučil v svoji mladosti, hitro ubogati in natančno spolnovati zapovedi iu ukaze, bi mu ne bilo to težavno tudi v poznejših letih in ni ga bil zadel tako žalosten konec. Dobil je 18 ran! Oe je bil živ o-'.stal, cesarska krona bi morda kinčala injegovo glavo. Nesrečna trma in navada ne ubogati hitro 1 Fantiči in deklice 1 če imate tako navado, pustite jo 1 pustite jo, da se ne bote kesali. Pokorščina je Bogu ljuba in ljudem ; nepokorščina pripravi v škodo in v nesrečo. Anton Obidič, čevljar v Sem e niški ulici št. 4 v Gorici, priporoča so za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro. Priporoča daljo tudi svojo. Saunig & Dekleva V GORICI - Nunske ulice 14-16 - V GORICI , prodajalnica in edina mehanična popravljalno šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, pu-ške in samokrese. ——)—• •— Naznanilo. Podpisanec naznanja, da je pred kratkim z dobrim vspehom dovršil V. tečaj krojaških mojstrov na c. kr. obrtnem te-hnologičnem muzeju na Dunaju, kar mil daje srčnost, da se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu za napravo mirti oliltl ? di koji in za vsaki stan po pogodbi in zmernih cenah. — Naznanja tudi ob enem, da ima lastno zalogo različnega skuknenega angleška blaga. Sprejema tudi naročila samo za napravo obleke. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi. rudani Anion Krušič, kroj. mojster V vrtni ulici 5tv. 8 (v Pečenkovi hi Ji). Štev. 858 op. Razglas. Podpisano ravnateljstvo hranilnice združene z zastavljanico, ustanovljene po grofu Josipu Thurn pok. grofa Jvana v Gorici, naznanja da se obrestujejo vsled odloka prečastitega varstva z dne 28. t. m. št. 353|M. P. vse hranilne vloge od 1. januvarja 1899. naprej po 4%. V Gorici dne 30. grudna 1898. KONRAD pl. FABRIS ravnatelj, Oklic in priporočilo! Dogovorom z raznimi gg. duhovniki naše okolice, določil sem vezati, v pol platna, katekizem kojega so dobili člani družbe sv. Mohora, [za polovico navadne cene, t. j. za samih 12 novč. ako se mi prinese po več iztisov na enkrat, in sicer tekom januarja 1899. — Kasneje se ne zavezujem več za to ceno vezati. — Ob enem si usojam rečenim članom naznaniti, da sem za spominsko knjigo „Naš Cesar*6 izdelal posebne, okrašene izvirne platnice, za katere računam, z vezanjem vred, samo 60 novč. — Platnice prodajam posameznim h komad. 50 novč. Odličnim spoštovanjem A.nt. Jeretič. w 'E. v u P. o ir. rt m K* E. S ZIS TEFtSIC & C. ? Stolni ulici št. 13 nasproti velki cerkvi. Usojata si priporočati slavil, občinstvu in rojakom svojo io zaloga krajnega (imifalliDCga) blaga vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna. rt >u •M h & u 93 X rt S M in > Teodor Slabanja srebrar v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenino, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj re\nc cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blagu olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Cebelno-voščene sveče priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu. Za pristnost jamčim z lOOO kr. Z veleštovanjem udaui J. Kopač, V GORICI, Solkanska cesta štev. 9. Odlikovana tovarna in velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najliČnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO preskrbljena zaloga obladkov (reraeša) v najrazličnejših vrstah. Kulantna postrežba. ZALOGA vseh, k mizarski m strugarski stroki spadajočih potrebščin. I FWC srebrar v Gorici ulice Municipio št. 8 Priporoča se prečastiti duhovščini cerkvenim predstojništvom in pudpirateljem domače umetnosti v najnataneniše izdelovanje monštranc ciborjev, kelihov, tabernakelj-nov i. t. d. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kaknr tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje. Staro blago popravi, pozlati in posrebri. Yse iz najboljše kovine v poljubnem slogu in po nizki ceni. I _jm CENIK od 30 kr. navzgor; . 20 30 25 30 5 12 Papir pisemski in uraden 100 pol zavitki (koverti) raznovrstni 100 papir in zavitki za pisma v škatli peresa po 144 v škatli podobice svetnikov s slov. napisom 100 tinta, steklenice.................. molitveniki (mašne knjige) . . . „ . tiskovine za duhovnije kakor v Ilil. tiskarni; spovedni listki tisoč črnih 1 gl. 50 kr., rudečih 2 gl., tiskovine za županstva na V4 pole 100 kom 25 kr., na celi poli, kakor proračuni, zapisniki itd. pola 3 kr., trgovski računi tisoč 2 g . 50 kr. do 5 gl. posestnice (vizitke) 100 — od 60 kr. nayz-govor; album - i za slike in razglednice od 1 gl. 40 kr. navzgoi ; „ „ spominska vpisovanja od 10 kr. navzgor; „ „ glaske (note) 80 kr. i. t. d. vse po najnižjih cenah. Za naročila priporoča se najuljudntje Gr. JjjfilA.R