sLovercsKA FOR A.FREE SLOVENIA NAJVEČJA PA JE LJUBEZEN . . . KRISTUS NA SODNI DAN NE BO VPRAŠAL, ČE SMO IMELI VISOKOLETEČE MISLI ČE SMO BILI MOC-OČNI V.BESEDAH ČE SMO SE NEŽILI V SLADKIH ČUSTVIH. AMPAK ČE SMO LJUBILI V DUHU IN RESNICI ■iiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiaiiiKiiiiiiiniiiiiiiiiv LETNIK XXXIV -VOLUME XXXIV. PUBLISHED MONTHLY BY SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT.,KANADA, M6G ST5 APHIL1983 _ _ STEV No, Obiskovalcem SR Slovenije v vednost Rojaki iz Kanade in združenih ! držav, ki mislijo letos obiskati | Slovenijo, morajo biti pripravljeni ! na razne nevšečnosti, in celo ! nevarnosti, s strani jugoslovanskih | komunističnih oblasti. Poglavitne | med njimi bodo: ! Konzulati SFRJ bodo mar-\ sikomu odbili prošnjo za vizum ] neglede na to, če ga je poprej že ! večkrat brez ovir dobil. To se je 1981 in lani zgodilo celo več slovenskim duhovnikom iz Severne in Južne Amerike, ki dotlej s tem niso ! imeli težav Vizum sam še ne daje poroštva, da bo njegovemu imetniku vstop v Slovenijo dovoljen. To je odvisno | od jugoslavanske politične policije ; na letališčih in mejnih prehodih. ! Njeni uslužbenci lahko zavrnejo vsakogar z utemeljitvijo, da | njegov prihod v domovino ni ! zaželen. UDB je ,,črne sezname" v ! svojih obmejnih uradih že med ] Titovo boleznijo dopolnila s ! fotografijami vseh tujih držav-! ljanov slovenskega rodu, katere ; ima za neljube, sumljive ali kakor ! koli nevarne. Razen titovskih ! agentov pa je režimu doma ; nevaren vsak Slovenec, ki v tujini i samo živi, ne da bi se politično ali ! drugače postavljal proti njemu. | Od zavrnitve na meji so izvzeti | samo taki ,,sumljivci", katere ! misli politična policija pozneje I povabiti na ,,prijateljski pogovor," j se pravi, na zasliševanje. Ce se ! vabilu upirajo z izgovorom, da so ! kanadski ali ameriški državljani, ; jih po navadi k obisku na UDBi | prisiljo z dokazom, da so kršili ! uredbo o gibanju tujcev po SFRJ. ! Eno njenih določil zahteva, da se | mora tuj državljan priglasiti kra-j jevni policiji najpozneje v dvanaj-| stih urah po prihodu v kak kraj. ! Kdor ne stanuje pri svojcih,mu za ! to ni treba skrbeti, ker je to dolžna ; zanj storiti uprava hotela ali ; motela. Uredba je že stara a zanjo ! v Sloveniji malokdo ve. ! Komunistične oblasti jo uveljavlja-| jo le, kadar vzamejo koga na piko. | To je zadnji dve leti vse pogosteje ! celo za rojake, ki pri poprejšnjih ! obiskih niso imeli nobenih sitnosti ; zaradi tega prestopka. Tak naravnost ali posredno ! prisiljeni "prijatelski pogovor" se ] brž sprevrže v dolgo, natančno, i trdovratno in pogosto grozeče ! policijsko zasliševanje. Ne toliko o ! navzočem samem. O tem tako in ; tako vedo presenetljivo dosti. I Poglavitna tarča so. njegovi znan-! ci, družbe, v katerih se giblje, | vidnejši emigranti, podjetje, v ! katerem dela, ali katerega lestnik ! je. In pa, zakaj se ne mara vrniti v [ "matično domovino." Pogovor se ' .večkrat konča z nagovarjanjem, celo izsiljevanjem, k vohunstvu na škodo rojakov v tujini in njihove nove dežele. Kdor se da k temu preplašiti, dobi tudi naslov, kam naj poročila oddaja. Ni znano, da bi bili v SR Sloveniji uredbo o obveznem priglašanju v dvanajstih urah kdaj uporabili proti kakemu tujemu državljanu neslovenskega rodu. Druga nevarnost, kateri so praktično izpostavljeni vsi tuji podaniki bližnjega ali daljnjega slovenskega porekla, je novi jugoslovanski zakon o državljanstvu, ki je začel veljati z letom 1977. Stari in novi slovenski izseljenci so o njem povsem nepoučeni, čeprav vsebuje zelo poostrene in sila čudne pogoje za pridobitev, izgubo, in oblastni odvzem državljanstva SFRJ, zlasti pa za izbris iz njega na lastno prošnjo. Nekatera določila v njem bijejo v obraz vsem mednarodno veljavnim načelom glede tega. Po enem teh paragrafov je na primer avtomatično, samo po sebi, titovski državljan vsak otrok, ki se rodi doma ali kjer koli drugje, če je le eden od strašev ob njegovem rojstvu imel državljanstvo SFRJ. Večina omikanega sveta priznava pravico do državljanstva po kraju rojstva, neglede na državljansko pripadnost staršev. To načelo velja ne le za rojene na ozemlju tujih dežela, temveč celo za tiste, ki zagledajo luč sveta na njihovih ladjah, ko so izven katerih koli obrežnih voda. Po novem zakonu tuji mož ali žena jugoslovanskega podložnika lahko dobita njegovo državljanstvo, če prosita za to in izpolnita naslednje pogoje: Vsak mora biti star 18 let; mora predložiti dokaze o odpustu iz doz-danjega državljanstva; titovske oblasti morajo iz njegovega vedenja in življenja priti do sklepa, da bo lojalen državljan SFRJ, tudi če bo še naprej živel izven njenih meja. Vsak državljan SFRJ, naj prebiva kjer koli, je po določilih Kardeljevega zakona o ljudski samozaščiti iz leta 1970 dolžan povsod braniti jugoslovanski komunitični sistem in režim, služiti njegovi propagandi po svetu, pobijati delo politične emigracije ter uganjati vohunstvo proti njej ter proti deželi, katere svobodo in blaginjo uživa. SFRJ ima povsem nezakonito ter v brk mednarodnemu pravu za svoje državljane vse, ki so se kadar koli izselili na tuje iz katerega koli področja, ki danes pripada njej, tudi če niso nikoli živeli v nobeni Jugoslaviji in navzlic temu, da so odhajali v svet različno od primera do primera, odvisno od stroškov za iskanje podatkov in dokumentov doma, in podobno Kdor koli od rojakov s kanadskim ali ameriškim državljanstvom, star ali nov emigrant, rojen doma ali tukaj, ki misli obiskati SR Slovenijo, naj najprej na pristojnem jugoslovanskem konzulatu pozve, če ga imajo še vedno na seznamu svojih podložnikov.Ce je tako, naj pripravi prošnjo za izbris, ako mu jo bodo zavrnili, kar se je doslej ugodilo v vsaj 95 odstotkih primerov, naj zahteva, da mu povedo vzrok, potem pa konzula ovadi pristojnim oblastem svoje države. Toda kakor se je izkazalo v primeru Vinka Teliča, ne tuje državljanstvo, ne izbris iz jugoslovanskega, ne uradne garancije titovskih konzulatov, da se romarju v "matico" doma ne bo zgodilo nič; in niti zagotovila politične policije v Republiki, da ! proti obiskovavcu nimajo nič, | nokogar ne obvarujejo pred pro- ] cesom obsodbo in ječo zaradi ! stvari, ki jih ni nikoli zagrešil. Navzlic mednarodnemu škan- | dalu, ki ga je kengurujsko sojenje Vinku Teliču sprožilo v evropskem tisku, se režim v Sloveniji, ki izgublja glavo zaradi političnega, družbenega, narodnostnega, upravnega in gospodarskega razpadanja SFRJ, ne bo ustavil. O tem pričajo novi procesi, ki jih naglo pripravljajo proti več vidnim emigrantom v Kanadi, Združenih državah in Evropi, k sreči v odsotnosti. Emigracija pa mora biti skrajno oprezna zlasti pred tistimi svojimi ljudimi, ki še vedno lahko obiskujejo domovino, pa naj pripadaja kateremu koli stanu. (Podatki s o vzeti iz Zakona o državljanstvu SFRJ, razglašenega v njemen Službenom listu dne 31 decembra 1976, št. 58). aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« pred prvo ali drugo svetovno vojno kot avstrijski, italijanski, madžarski, srbski ali turški državljani. Za Jugoslavijo so še vedno njeni državljani tudi njihovi,v drugih deželah rojeni otroci, vnuki in celo pra vnuki. Taki, ki so se izselili iz nove Jugoslavije in se ne mislijo vrniti domov, lahko prosijo za izbris iz njenega državljanstva in ga teoretično lahko dobe, če so polnoletni; še so izpolnili svojo dolžnost glede vojaškega roka v titovskih oboroženih silah; če so poravnali svoje obveznosti do komunističnih družbenopolitičnih skupnosti, organizaciji združenega dela ter imovinsko—pravne obveznosti do staršev, otrok ali zakonskega druga, živečih v SFRJ. Dalje ne sme doma proti njim teči _ _- kazenski postopek zaradi dejanj SUIIIIinnillllII11T11VinilIlllllllllllKlllllinH«llHHIlll|K za katera jih njene oblasti kličejo - k \WBJtMM* * 1"- -*rnm tflflbi^lflHflHHHHHMP-na odgovor pred sodiščem po svoji S s službeni dolžnosti, na primer S zaradi domnevnega pro-] tidržavnega (protipartijskega)' delovanja, zaradi gospodarskega ! in navadnega kriminala, in tako | naprej. | Toda titovske oblasti, se pravi,! njihova diplomatska zastopstva v | tujih deželah, lahko odbijejo proš- j njo za izbris vsakomur, če to! zahtevajo razlogi jugoslovanske! državne varnosti ali druge posebne ] jugoslovanske koristi. To pomeni,! da ima zadnjo besedo pri odločanju o prošnjah za izbris titovska politična policija UDB, katere vohunska in zastraševalna središča so posebno močna in delavna v Kanadi in ZDA. Namen tega temeljnega pridržka je, držati kot talce vse tuje državljane slovenskega ali drugih južnoslovanskih rodov, ki si upajo po svoje misliti in govoriti o vsebolj stalinističnem rdečem režimu v SR Sloveniji in SFRJ. Kdor od teh gre tja na obisk brez izbrisa,se spušča v tveganje. Pod pretvezo, da je še vedno jugoslovanski državljan, ga lahko aretirajo za kar koli izmišljenega in mu nihče ne more pomagati. Kot takemu mu titovske oblasti ne dovolijo zveze s konzulatom ali poslaništvom njegove države, in tudi ne, da bi mu to preskrbela odvetnika. Postopek za črtanje iz državljanstva SFRJ je dolg, zamuden in zapleten zaradi načrtnega zavlačevanja po konzularnih UD-Bovcih, in drag. Po telefonu ni moč dobiti nikakršnih podatkov, kaj je za prošnjo potrebno, in niti ne, kolikšna je taksa za izbris. Pred dvema letoma je znašala okoli 80 dolarjev. Kdor vpraša za to, se mu izgovarjajo, da ne vedo, češ da je TASTE OF MAPLE" at Black Creek Pioneer Village April 4 and April 9, 10, 16 and 17. THE METROPOLITAN TORONTO AND REGION CONSERVATION AUTHORITY Shoreham Drive, Downsview, Ontario M3N 1S4 (416) 661-6600 48534848482323482348234823482353 ^rnr m "InstalaterKilanovič, ki živi v Fr«i-burgu, je moral pustiti v jarkih hrane za DKI500 vsled te zadnje*provokacije* Pon"tisk dni orek ograjske ko so se P repoved hladilni ujemo slike iz nemške revije "BiId" o "položaju", ki je vladal nekaj o meje v -St, IIju (severno od Maribora) po nedavnih odredbah be-vlade o prepovedi prinašanja cez jugoslovansko mejo "dobrin iz tujine vračali "gastarbeitarji" okrog Božiča nazaj ali na obisk v Jugoslavi uvoza iz tujine je napolnila obcestne jarkez TV in radio sorejemnik*., ki.elek. pečini, hrano in podobnim. To je res raj na zemlji! jo NEDELJA" —27.11.1983 Novi goriški nadškof AntoniI Vital Bommarca V začetku letošnjega leta je papež Janez Pavel II. v Rimu posvetil predstojnika minoritskega reda p. Antonija Vitala Bommarca za novega goriškega nadškofa. Na sve-čnico je novi goriški nadpastir prejel iz papeževih rok tudi palij, zunanje znamenje metropolitske službe. Na poti v svojo škofijo se je novi goriški nadpastir najprej ustavil v Ogleju, kjer Je obiskal starodavno^ oglejsko stolnico In počastil spomin mučencev sv. Mohorja In Fortunata. Oglejska bazilika Je bila do leta 1752 središče oglejskega patriarhata, ki je vključeval tudi precej ozemlja današnje Slovenje In Južne Koroške. Ko Je novi goriški nadškof v nedeljo, 6. februarja, popoldne prispel v Gorico, ga je pred tukajšnjo stolnico pričakovala velika množica vernikov. Obred slovesne umestitve je bil pred bogoslužjem v stolnici. Prebrali so papeževo pismo, s katerim je papež določil p. Bommarca za goriškega nadškofa, in s tem Je novi nadpastir uradno prevzel goriško nadškofljo. Sledili so nagovori predstavnikov goriške nadškoflje. Po evangeliju Je spregovoril novi nadškof sam. Omenil Je bogato zgodovino kraja, kamor ga je poslal sv. oče, In različnost kultur In Jezikov na tem področju. Oglej da Je kot darežljiva mati posredoval vero In civilizacijo mnogim ljudstvom srednje In vzhodne Evrope. Slovenskim vernikom pa je novi nadškof dejal: „Naša krajevna Cerkev, nekdaj ogromna, danes veliko manjša, Ima priložnost, da si s slovensko skupnostjo prizadeva za nenehen dialog In s tem odkriva vrednote, ki so lastne vsakemu narodu ter koristne za vzajemen duhovni napredek." sLovensk<\ FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates 112.00 per year $1.00 single issue. Advertising 1 column 11" 14.20 Published monthty by Slovenian National Federation of Canada «46 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $12.-, za Argentino 750,- pezov, za Brasilijo 180.- kruzeirov, za Anglijo 60,- Šilingov, za Avstrijo 160 Šilingov, za Avstralijo 10,-avslr. £, za Italijo in Trst 2400,- lir. za Francijo 1800.- frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru. FR4NKFURT L Razdražen si Je Joto otipal svojo buško, ker mu je "Slovenski glas" treSčll na hruško! FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS MILI KUS (416) 361-2379 RES: (416) 967-9147 Merrill Lynch Royal Securities Limited po. box 31 toronto dominion centre toronto ontario m5k 1c? Poravnajte naročnino in darujte v tiskovni sklad Slovenske Države! • Mednarodno povpraševanje o moralnosti 10 zapadnih držav, ki ga je izvedel jezuitski profesor pastoralne teologije na katoliški univerzi v Louvainu, daje zanimiv vpogled na pojmovanje povprečnega zapadnjaka na razna vprašanja, ki so povezana z moralo. 78% Evropejcev je mnenja, da je v vsakem človeku nekaj dobrega in slabega. 34% Ircev je mnenja, da je človek v glavnem dober, toda samo 5% Francozov je istega mnenja. 60% je mnenja, da ni absolutnih vodil za ločitev med dobrim in zlim in samo 26% jih je mnenja, da taka vodila obstojajo in da veljajo za vse primere brez izjeme. Obžalovanje, da so storili kaj slabega , so izrazili: Evropa Anglija ZDA pogosto 10% 8% 11% včasih 49 48 54 redko 26 27 27 nikdar 14 17 8 ne ve 2 1 1 jih je mnenja, da so danes ljudje manj pripravljanj pomagati drugemu kot so bili pred 10 leti. Samo 30% jih je mnenja, da je mogoče zaupati večini ljudi, dočim jih je 62% mnenja, da ni človek nikdar preveč previden. Večina je mnenja, da jih vežejo božje zapovedi, razen zapovedi posvečevanja nedelj in praznikov. Za najbolj važni zapovedi smatrajo "ne ubijaj" in "ne kradi". Večina je tudi mnenja,da sami bolj vestno izpolnjujejo zapovedi kot drugi. Na vprašanje, ali verujejo v Boga, greh, hudiča in pekel, so odgovorili: Evropa Anglija ZDA Vera v Boga da ne ne ve 75% 16 9 Vera v greh da 57 ne 33 ne ve 10 Vera v hudiča da 25 ne 63 ne ve 12 Vera v pekel da 23 ne 64 ne ve 13 16 69 25 6 30 60 10 27 63 11 95% 2 3 88 9 3 66 28 7 67 28 7 „Pri človekovih pravicah ni mogoč kompromis" Kardinal Kuharic obtožuje pomanjkljivo enakopravnost kristjanov v Jugoslaviji Novoimenovani hrvaški kardinal Franjo Kuharič je opozoril na ■[pomanjkljivo enakopravnost kristjanov v Jugoslaviji. »Živimo v si-?stemu, za katerega je značilen ateizem", je rekel zagrebški nadškof v neki oddaji zahodnonemške televizije. Vsak kardinal in vsak ^škof ima nalogo, da v vsakem sistemu oznanja Kristusov evangelij. ^Škofje imajo dolžnost, da se zavzemajo za vero v Boga, za Cerkev Sin za ljudi. Nadalje je nadškof Kuharič (dejal, da zastopa vsak duhovnik (temeljne duhovne vrednote, kot fso resnica, pravičnost, ljubezen fin svoboda. Te vrednote so prav jtako temeljne za dobre medčloveške odnose in za odnose med larodi. če gre za te, vrednote, storej za človekove osnovne pra-\vice, ni nobene možnosti kompromisa, je podčrtal kardinal, ki [je znan po svojem pogumnem ■nastopanju za versko svobodo v Jugoslaviji. Glede odnosov med državo in 'Cerkvijo v Jugoslaviji je nadškof Kuharič dejal, da je zanje >še vedno značilno ozračje, ki je ^vladalo v vzhodni Evropi po voj-,ni. „V vseh državah s komunističnim režimom je vladalo napeto in sovražno razmerje do ■ Cerkve," je razložil hrvaški kardinal. To da potrjuje pregnan-^janje kardinala Štefana Wys-^zynskega na Poljskem in proces sproti kardinalu Jožefu Minds-fzentiju na Madžarskem. „S tem k v zvezi vidimo tudi. proces proti ^Ponatis iz Nedelje, cerkvenega lista krške škofije, 27. februarja 1983) ^Gotovo je novi kardinal in zagrebški! nadškof Franjo Kuharič pri gornji fizjavi imel v mislih tudi Slovenijo, kjer se celo besede kot Božič (čeprav ^pisane z malo začetnico) in praznik sv. Treh Kraljev, sploh ne smejo grabiti v državno kontroliranem časopisju. Kakšna svoboda vere je pa to? kardinalu Alojziju Stepincu," je poudaril Kuharič in podčrtal, da ta proces, na katerem je bil Ste-pinac obsojen na 16 let prisilnega dela, nikakor ni bil objektiven. Stepinac je dobro razlikoval med režimom In narodom in čeprav je bil po sili razmer prisiljen, da prizna obstoj takratnega režima, ga je kritiziral in hkrati branil pravice Cerkve in naroda, je rekel zagrebški nadškof. Ker se je Kuharič zavzel za rehabilitacijo svojega prednika na škofovem sedežu, so ga politiki in jugoslovanska občila ostro napadala. Ko je pred kratkim papež Janez Pavel II. sprejel 300 hrvaških vernikov s kardinalom Ku-haričem na čelu, se je med drugim spomnil tudi „časti vredne osebnosti kardinala Stepinca". Odločitev, da je papež imenoval zagrebškega nadškofa Kuhariča' za kardinala, je po papeževih besedah znamenje priznanja katoliški Cerkvi v Zagrebu. Kardinal Kuharič "Dragi moji Hrvati! Sve vas ovdje prisutne najsrdač-n i je pozdravljam. Okupljeni ovdje oko Vašeg novog kardinala Fraiye Kuhariča, vi, i svi Hrvati u vašoj domovini i po sv^jetu, ostanite uvijek vjerni i odani Rimokatoličkoj Crkvi!" mladika LETO XXVI - ŠTEV. 9 - ŠTEV. 10 je slovenski zgodovinar dr. Rybar izsledil doku-ment3, iz katerih izhaja, da se je papež Pij XII. osebno zavzel za pomilostitev dr. Lava Čerme-Ija, ki ga je bilo Posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. ravnatelj rimskega Gicvenikn dr. Jezernik, ki je organiziral simpozij o škofu Slomšku, pripravlja za drugo leto podoben simpozij o Ivanu Trin-ku - Zamejskem. so po podatkih italijanskega obrambnega ministrstva padli v Sloveniji med italijansko okupacijo — tj od aprila 1941 do septembra 1943 — 304 italijanski vojaki, 800 pa je bilo pogrešanih, je v Darmstadtu v Nemčiji izšla knjiga o domnevnih prikazovanjih Matere božje v Medju-gorju v Hercegovini. bo roman Verurteilte Klager (Obsojeni tožilec) mladega slovenskega pisatelja Janka Ferka, ki piše tudi v nemščini, izšel tudi v žepni izdaji pri znani nemški založbi Rohwolt. so jehovci povečali svojo dejavnost po našem Krasu in v zadnjem času kupili v Nabrežini kar dve hiši. bo celovška Mohorjeva družba izdala v prevodu Karla Mauserja znameniti roman Franza VVerfla o lurški vidkinji Bernardki Soubirous. je sekretar ZK Slovenije Franc Šetinc nedavno obiskal Mohorjevo družbo v Celovcu, a so sredstva javnega obveščanja v SR Sloveniji to zamolčala. je na občnem zboru Mohorjeve družbe, ki je bil 24. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, I. lista z dr. Grmičem dobila pri prvih volitvah en glas manj kakor II. lista brez njega (48:49) in da je prodrla z dvema glasovoma razlika (47 proti 45) šele pri drugih volitvah, potem ko je nekaj volivcev odšlo. ■ je Raziskovalni institut FSPN v Ljubljani v okviru rednih raziskav javnega mnenja izvedel tudi letos raziskavo, ali je politika, za katero se zavzema Zveza komunistov Slovenije, skladna z interesi večine ljudi, in je leta 1973 pritrdilno odgovorilo 26,2 odst., leta 1976 38 odst., leta 1978 43,9 odst., leta 1980 49,3 odst., letos pa — pred restriktivnimi ukrepi — je dalo v tem smislu pozitiven odgovor le 26,2 odstotka. - je Cankarjeva založba v Ljubljani dala v svoj letošnji program tudi novo knjigo Borisa Pahorja »Tržaški mozaik« ... - slovenska kinematografska podjetja in mnogi televizijski delavci ponavljajo zahtevo, da bi smali na Slovenskem neovirano vrteti neslovensko pod-naslovljene filme ... V slovenska obzorja in čez Mogoče ne veste, da... - so najlepše razglednice argentinskih Bariloč, ki gredo v deset tisoč primerkih po Argentini in po svetu, izdelek Slovenca Alojza Simčiča, doma iz Medane v Brdih ... - je priljubljeni izraz, s katerim je Edvard Kardelj v svojih predvojnih spisih omenjal Stalina, »veliki Gruzinec« ... - na Zavodu združenega sveta v Devinu, v katerem je 91 študentov iz 32 narodov, med njimi tudi 5 Slovencev — 2 iz Trsta in 3 iz Slovenije —, poučujejo tudi trije slovenski profesorji, med njimi tudi prijatelj in sodelavec naše revije, prof. Karel Baje ... - pisatelj Janez Gradišnik pripravlja za celjsko Mohorjevo družbo brošuro z izbranimi cjovori jn članki, danimi v javnost ob smrti Edvarda Kocbeka ... - je univerzitetni profesor in član Izvršnega sveta SR Slovenije Matjaž Kmecl zapisal v pravkar izšli knjigi BOMO PREŽIVELI med drugim tudi, da »najodličnejše osebnosti slovenskega javnega življenja — političnega, gospodarskega, kulturnega — nastopajo po televiziji in radiu brez sramu, včasih s takšnim pocestnim žargonom, da bi si že po dveh stavkih pri vseh drugih kulturnih narodih zapravili sleherni ugled ...« - si neka ljubljanska založba že lep čas pomišlja izdati znano knjigo španskega komunističnega voditelja Santiaga Carilla EVROKOMUNIZEM, čeprav je že pred časom izšla v srbohrvaščini v Zagrebu ... - je oblast v Ljubljani mislila zapleniti revijo NOVA REVIJA, glasilo slovenskih neomarksistov, zaradi njenih člankov o Leninu ... - je na nedavnem kulturnem srečanju v Benetkah prišlo do zamisli o kulturni izkaznici, ki naj bi jo dobili v deželah, članicah skupnosti Alpe-Jadran, po nekaj sto književnih ustvarjalcev in drugih kulturnih delavcev ... - je na nedavni avdienci udeležencev simpozija o Slomšku v Rimu mariborski škof dr. Kramberger začel govoriti s papežem latinsko, a je ta rekel, da razume slovensko ... - je univerzitetni profesor Janko Kos v Pregledu slovenskega slovstva, ki ga uporabljajo tudi na tržaških šolah, posvetil Borisu Pahorju eno vrstico ... - je Mussolini, takrat še socialist, napisal v Avanti članek, v katerem se je zavzemal za internacionalizacijo Trsta, češ da bi bil Trst Italiji bolj koristen tako, kot pa pod neposredno italijansko oblastjo. Zanimivost je povedal znani angleški strokovnjak za italijansko zgodovino Denis Mack Smith na nedavnem predavanju v Trstu (ob otvoritvi Zavoda združenega sveta). • BOGOSLUŽJE V SPOMIN SV. CIRILA IN METODA Dne 14. februarja se v katoliški Cerkvi obhaja god slovanskih apostolov sv. Cirila In Metoda. Ob tej priložnosti je bilo v rimski baziliki sv. Klemena, kjer je pokopan sv. Ciril, slovesno bogoslužje, ki ga Je vodil poljski kardinal Rubin. Bogoslužje Je hotelo podčrtati papeževo željo po »združeni Evropi od Atlantika do Urala", saj sta slovanska apostola Ciril In Metod skupaj s sv. Benediktom zavetnika Evrope. Pri bogoslužju Je govoril slovenski profesor na papeikl univerzi Urbanlanl msgr. Ivan Vodo-pivec. Dejal je, da predstavljata osebnosti sv. Cirila In Metoda neprecenljivo vrednost za Evro- po, ki »trpi pod težo svojih razcepljenosti in v neitetlh težavah Išče svojo enotnost". Da pa bo Evropa zopet naila moč za svoje zgodovinsko poslanstvo za mir, slogo, pravičnost In civilizacijo ljubezni, pa mora dihati na »dvoje pljuč", na zahodna In vzhodna. Je rekel profesor Vodo-plvec. Duhovnik, ki ni hotei priseči na Hitlerja Vatikanski časopis L'Os-servatore Romano se je nedavno spomnil 80-letnice rojstva avstrijskega palotin-skega patra Franca Reini-scha, ki so ga nacionalsocia-listi 21. avgusta 1942 v Berlinu obglavili, ker ni hotel kot vojak priseči na Hitlerja. Franc Reinisch, ki je izhajal iz neke globokoverne tirolske družine, je že I. 1939 v nekem zasebnem razgovoru zatrdil, da je vojaška prisega na nacionalsocialistično zastavo in na Hitlerja grešna. Vatikanski časopis poudarja, da po razglasitvi p. Maksimilijana Kolbeja za svetnika ne smemo pozabiti na »dolgo vrsto drugih mučencev iz časa tretjega rajha". Sovjetska zveza: Val procesov proti pravoslavnim kristjanom V Sovjetski zvezi je pred vrati nov val sodnih postopkov proti pravoslavnim kristjanom. Kot poroča britanski inštitut za raziskavo religije v komunističnih deželah Keston College, bo najprej prišla pred sodišče znana verska časnikarka Zoja Krahmalnikova, in sicer zaradi paragrafa 70 sovjetskega kazenskega zakonika (»proti-sovjetska agitacija in propaganda"). 53-letno časnikarko so prijeli 4. avgusta 1982 in je od takrat v nekem zaporu v Moskvi. Zoja Krahmalnikova je bila članica zveze sovjetskih pisateljev, po konverziji k pravoslavni Cerkvi je postala znana kot izdajateljica revije „Nadežda" (upanje), ki je vsebovala izključno duhovna besedila rusko-pravoslavne tradicije. Po paragrafu 70 grozi časnikarki do sedem let zapora in pet let pregnanstva. Po poročilu inštituta Keston College bo kmalu znova postavljen pred sodišče pravoslavni kristjan Viktor Burdjug, ki je bil obsojen že lani decembra. — Kot nadalje poroča Keston College, so bili tudi v Armenski sovjetski republiki prijeti trije aktivni člani armensko-pravo-slavne Cerkve. Gre za 30-letnega jezikoslovca Edmonda Avetiana, 36-letnega filozofa Rafaela Papajana In 42-letnega geologa Georgija Chomizurija. Po informacijah inštituta Keston College je'bilo dne 10. februarja letos v Sovjetski zvezi skupno 379 jetnikov vesti v zaporih zaradi verskega prepričanja — tudi če se uradno za kazenski pregon navajajo drugi/ razlogi, na primer »antisovjet-ska agitacija" ali »nedovoljeno trgovanje". ,,NEDELJA" —27.11.1983. J Kako je nastal slovenski narod f v Franc Jera \ NADALJEVANJE z istia pomenom. Š« bolj spoainj« nanjo narečna oblika bdgati. Besed- pastema pa je v »produ c švedsko besedo tMrna ln z norveško terne, ki pomenita alado dekla. Zlog pes ozlroaa peet izhaja najbrž iz nordijskega glagola festa, paziti na koga. Pravna ureditev: varstvo (vari), varovanje (ver dan), brani-vec (vtfri), braniti (Tarna), pričati, vedeti (vdtta), brezpraven (lauss, lausr - iz tega zahodnoevropska beseda slave, suženj), iskati, preiskovati (soekja), tožba (thing), tožiti (thinga), zadeva, prepir, spor (thoefa, thoefd), škoda (akadi), sramotiti (skamma), sraaovati se (akaaaast), dolžnost (skulda, skjlda), čiba (svipa), seja (saett), sejati (saetta), zaprissči (soera), likof (lykt, t.j. zaključek), spominjati se (minast), zamera (aerfci), zameriti (merkja), vzrok (6raok), odrajtati (reida), reč, pravioa (r stava, jamstvo), vele- (malla), madež (sam), Velika, t.j. posve- > 6ena ali svsta noč (wsihan - poavstiti), vioe (weiti - kazen), preveriti, vena (ssrsi - poštenost, vernost), vdova (widuwo), volja (wilja), vidva (wit), obresti (wokrs), arhangel (arkaggilus, * izg. arkangilus), hvala (awiliuth), brlhtnost (balrhtei), bratov-) ska ljubezen (brothru-lubo), fana, narečno (fana), postiti se (fastan), goljufija (ga-llug), čreda (hairda), trdosrčnost (hardu-' hairtei), ibai (pa), akušati (kiuaan), ako (aksi), naj (si), r lušt (lustus), mnogo (man h gnan, manags), moriti (madrthr Jan), k Kav je (nawis - mrtev), navček (naue - mrtev),, nečak (nithjia), k film (Runa - u se izgovori kot ti), tsdaj (thatei - s to bsssdo se pogosto začenjali stavki v gotskem svetem pismu, enako kot f tudi v slovenskem), trs (thadrsus), thridja (tretja), ti (thu), ^zaprisežen (uf-aitheiB), končnioa -tih (enako v gotičini za okre-' pitev pomena bessde), vstajenje (usstaas), govor, govoriti (imuird), 8vet (weihs), vinska trta (wsina-triu), vpiti (wopJan), Itd. Glade na vse to pač ni mogoče več zanikati vpliva gotakega i arijanakega cerkvenega jezika na oblikovanje slovenskega oefckve-. nega jezika, pa tudi ne izvirne, prvotne sorodnosti msd v&nd&l-akim in gotskim Jezikom, saj sta oba izhajala iz Skandinavija, kjer sta bila vandalako in gotsko ljudstvo sossda* so ss čutili Vandali in Goti že od davnih časov za dva različna naroda. Opozoriti pa je treba tudi na to, da vsebuje slovenščina nskaj besed, ki veljajo zdaj same za zahodno germanske, npr. ^pot (path), davi (dann - ob svitanju), reja, vzreja (rearing), ,itd., kar si je razlagati s tem, da so bile te bessde nekdaj doma tudi v pranordiJakam jeziku in da so bile torej splošno germanske, pa ao pozneje v nordiJakih jezikih izuirle, a že po izaelitvl Vandalov iz Skandinavije. Poseben in zelo zanimiv del pranordi jake dediščine v sloven-sksm Jeziku so priimki. Tudi to js ostalo doalej hote ali nehote neopažano s strani panalavistično usmerjenega in pogojevanega jezikoslovja in zgodovinopisja. Očitno Je, da nastansk alovanakih priimkov ne sovpada z njihovim prvim pojavom v pisanih dokumentih proti koncu arednjega veka, ponekod tudi že kako stoletje prej, ampak da so se ohranili med ljudstvom in bili v rabi že ves čas od izeelitve iz Skandinavija, saj Js nsvsrjstno, da bi bili nastali pozneje v taki čisto staronorvsški obliki, kot ao našteti priimki e končnico na -4ak, pa tudi drugi, ki ao povezani s pranordi j skinu pojmi in razmerami. Medtem ko ae Je ohranilo v skandinavskih Jezikovnih dokumentih iz arednjega veka sorazmerno malo priimkov na -akegg (šegg oziroma iek) - najti Jih Je v glavnem le v povestih in pravljicah, npr. v aagah^ae Jih Je ohranilo pri slovenskem narodu na tisoče vse do danes in najbolj pogoati ao ravno v oarednji Sloveniji. Bessda skegg je pomenila v ataronorvaškam jeziku "brada", "bradat mož", pa tudi enostavno "mož" ali "kmet", samostojen kmečki gospodar. Nekateri alovsnakl priimki na -tek ae popolnoma skladajo e tistimi v staronorveških zgodbah in pravljioah, npr, Gajšek ali Zajšak (Geitakegg - Kozjebradec), Kolšek (lolakegg -Ogljebradec, t.j. Mož z ogljenočrno brado), Gerdolšak (Gjrdil-skegg, verjetno Mož z brado do pasu), Sakelšek (Hekluakegg - Mož B plaščem), Žižek (Hvltakege - Belobradi), Jerovšek (Baeruakegg -Sivobradi), Črepinšek (Iropplnakegc - Grbasti mož, Mož z ukrivljenim hrbtom), Bodošek (Baudakegg - Bdečebradec), Svenšek (Svinakegg - Mož s svinsko brado), Tuiak (TJuguskegc - Bazklana brada, ali Thunnekege - Tenka, t.J. Bsdka bradaitd. Slovenci eo tvorili priimke na -šek mnogo d^Lje kot sorodna ljudstva, ki so ostala v Skandinaviji, ln prav po teh priimkih bi se verjetno dal rekonstruirati razvoj Jezika od nekdanje pranordi jake vandalščlne do srednjeveške slovenščine. Mnogi taki priimki so ssveda še čisto pranordijaki, msdtem ko nekateri že razodevajo poznejši razvoj. Vse to pa bo lahko razčistilo le jezikoslovje, ko bo priznalo to rsalnoat in ae znebilo Jtodjarmljanosti politični ideologiji panslavizma. Vendar razpolaga zgodovinopisje z lastnimi sredstvi in metodami, s katerimi lahko ugotovi potek zgodovinskega razvoja, in mu ni treba čakati na tako potrdilo. Čisto pranordijski značaj imajo npr. Še priimki Gomilšek, Gllnšsk, Bukšsk, Stojnšek, Vodušek, Stiplošek in Stlplovšek - v Je bil vrinjen pozneje Bameršek, Tramšek, Brlberšek, Selišek, Breven-šek itd., katerih dobesedni pomen je lahko ugotoviti s pranordij-akim ln staronorvsšklm bessdjam. Poznejši nastanek pa morda razodevajo priiakl Oabršek, Vrbovšek, Llpošek (in Lipoviek), Klinšek Itd. Tudi med drugimi slovenskimi paiimkl jih je mnogo, ki že na prvi pogled razodevajo svoj pranordiJski izvor. Prsosj je takih, ki so presenetljivo slišni nordijskim priimkom iz etaronorveškega časa, npr. O dar (Oddr), Gulin (Oulljm - ime neke kmetije na Norveškem v srednjem veku), Pajnič (Peini), Puš (Pdas), Kokol (Kongull), Laape (Lampe, Lambl), Naglic (Nagli), Bak (BakicL), ' Bežek (Befakegg), Benar (Bennir), Bibič (Blbbr), Hobič (Bobbl), Božič (Bogi), Buatja (B6eta, Boati), Botar (Bottr), Bua (Bunal), Bupl (Bjnnpill), Zadnik, Sadnik (Saddl), Cabej (Sebbi), Šek, Šček (Sekk), Šegula (selkolla, kar pomeni Tjulenjev* glava), Sancin (Sandln), Šalamun (Salmund), šali (Sali), Šlander (Slandri), Slak (Slank), Slapar (Slappi), Smet (Smetta), Smerkolj (Smjorkoll -Mastna glava), Žnidar (Snlddarl), Sok (Sokki), Šolar (Sollr), Šprah (Sprakalsggr), Špangar (Spaangr), špur (Sporr), Stare, Stare (Stari - dobeodno: Veliki), Štor (Staurr), Šterk (Sterkr), Stoka (Stokkr - Mož s krčevine), Štolfa (Stolfr), Šturm (Stormr), Stritar (Strelta), Struna (Strj6na), Štrucl (Strdtr), Cundrič (Sundri), Svat (Svaddi), žvan (SvAn, Svanr), Švara (Svarr^, Zver (Svsrd, Sviri), Sire, Sirk (S^r, Syrr, Sirk), Samec (Samr), Hiti (Hft, Hldi), Heric (Heri), Černagelj (Hjarnagli, Tjernagel), Hul (Hfill), M Holmar (Holmr), Humar (H6marr - oboje najbrž pomeni ftoi s holma), Črnobori (Hornbori), Hran (Rreinn), Križ (Hrygg), Hvala (Hvalaakdfr in Bv&ll, ime davne norveške kmetije), Jarc (Jarlz), Kos (Xass), Kosi (Kausi), Terčelj (Thorkell), Klas (Klasi), Klep (depp), Kobe (Kobbi), Gale (Gale) Itd« Tudi dandanašnji lahko npr. Norvežani razumejo dobesedni pomen mnogih slovenskih priimkov. Tako se je pred časom športni po- ročava vec norveškega dnevnika "XItenpoatan" panorčeval iz priimka alovanake (jugoslovanske) bokeJake reprezentanoe na svstovnsm prvenstvu skupine B, češ kako bi bil mogel ubraniti naše atrsle na vrata nekdo, ki se piše Gale (vratar alovanakega moštva se je pisal Gale, v norveščini pa pomeni beseda gal "narobe", "blazen", "nor"). Vsekakor ne more biti nobenega dvoma, da je velik del slovenskih priimkov direktno izšel iz pranordiJakega besednega zaklada, kar bi moralo biti nadvse zanimivo tudi za Jezikoslovje skandinavskih narodov, še bi njegova pozornost ne bila odvrnjsna od tsga od panalavlstičnlh jezikovnih teorij o enotnem izvoru "slovemakih" V skandinavskih drftavah ln possbno na Švedskem je.še danes v mnogo priimkov, ki so zalo podot&i alovenskim, če niso oslo enaki, , npr. Traven (Traven, kar pomeni Potreben, Beven), Laurin (Lavrin), Broman (Bruman), Laurids (Lavrič), Bodhe (Bode), larlin, Carlin (Karlin), Ogran (Ogrin), Palme (Palme), Sbrli« (Šorli), Kruse (Kril, ' ) Križe, Križaj), Maehle (Male), Skoog (Skok), Sorli (Šorli), oard , (Grad), Medin (Meden), Krook (Kruh), Petrtf (Petrš), Bohi in (Pohlin), Moddšr (Moder), Sbrnan (Zorman), Lerbaak (Lorbek), fiakaas (Bakuš), Bapp (Bap), Boug (Buh), Storm (šturm), Ahlin (Ahlin), Krta (Hren), } Sandin (Sancin), PMlltin (Peldin), Stare (Stare), Bo din (Budin), >Jakhel (Jakel), Thorin (Turina), Mark (Mrak), Welln (Belin), Janše (Janša), itd. Seveda so se nekateri priimki pranordi jakega Izvora v teku časa < fpreoej spremenili, pri tem pa niti ne toliko v izgovorjavi kot pa v i pisavi. To lahko domnevamo za prilmsk Prešeren, ki je zeloyver Jetno ' nastal iz pogostega nordijskega priimka Bjornfltjsrne ali Bornstsrns, ki je bil gotovo razširjan še v pranordijaki dobi. Nekateri alovanakl priimki pa ao najbrž tudi gotakega izvora, k npr. Škarje (gotako akarja - četovodja), Skuhala (akohs - čevelj, torej Čevljar), Gibičar (gotako ime Giblka), SLanduč (handugs - moder. « ' pameten), Hohnjec (hauhei - višina, torej Viaoki), Hmja ali Bernja ' (hadrnja - tisti, ki trobi na rog, Trobač), Hozjan (bausjan - poslu- ( išati, mož v naki podrejeni alužbi), Koruza (hors - kurbir), Krek (Kreks - Grk), Letonja (letan - pustiti, morda Izpuščeni iz ujetni-' štva ali suženjstva, podobno kot Lešnik iz pranordijako-staronorvaškeSJ f bessde la.ua ali lauaingi - oproščen suženj), Munda (munda - varstvo, ) gotsko ime Mundila), Sluga (akalks - aluga, služabnik), Cunja (gotski priimek Sunila ali iz sunja - resnica), švara (saaran -' priasgati), Bordon (aardon - opazovati, stražiti, torej paznik, stra-' } žar), Vajda (»reida - vodja), Vi voda (weitwodjan - pričevati), itd. y Te priimke je pač priplaati mešanju vandalako-alovenskega in gotakega j< prebivavstva tako na vzhodni ln Južni (panonaki) meji kot na zahodu, ' aaj so bili Goti prsosj dssstlstlj gospodarji Italija. Dejanako 1 je najti te priimke predvsem na slovenskem vzhodu in Jugu (Dolenjska)^ , ter na Primorakam. Važen dokaz za skandinavski, vandalaki izvor Slovanoav so tudi antropološke, rasne značilnosti slovsnaksga naroda in splošni značaj 1 stare alovanake ljudake kulture, kot ga razkrivata etnografija in , etnologija. Več kot dve tretjini Slovencev ima plava ali sive oči, preoej odstotkov tudi zelene, t«j. mešane z rjavimi, in v tam ss slovanako prebivavatvo ie danes, po akoraj dvatisočlstnem bivanju v 3 d U «> n 5 ^ -- A , Sredji-ti Bvropi, ne razlikuj« od skandinavskih narodov, in je ved- , vse do danes, veljalo za na splošno svetlolaso in izrazito svet-lopolto. Tako ao ga opiaovali nekdanji potniki, pa tudi etnologi. Najmanj pozornosti so posvečali temu ravno slovenski etnografi ln etnologi, pod vplivom teorij, ki so v panalavističnsm duhu trdile, da imajo vai "alovanakl" narodi akupen ne le jezikovni, ampak tudi etnično-raani izvor. To Je teorija "bratatva" in "iste krvi", ki skuša zanikati narodno identiteto manjših slovanskih narodov, zagovarja njihovo aalmilacijo po večjih narodih in jim odreka pravioo do laatne države. Dovolj pa je preučiti npr. antropološke razlike med Slovenci in Srbi (kar zadeva barvo oči, laa, značilnost polti itd.), pa se lahko vsakdo prepriča, da ta dva naroda ne moreta imeti istsgs etničnega Izvora. Le da si dotlej nihče ni upal tega raziakovati, kaj šale da bi si upal objaviti rezultate takih raziskav, kar bi bilo označeno to za "protidriavno" in sankcije proti takemu znanstveniku ne bi izostala. K*r zadava etnografske značilnosti, Je znano, da druži Slovence z Norvežani in Švedi med drugim tradicija amučanja. J.V. Valvasor je že v 17. stoletju opisal v svojem znamenitem delu "Die Bare dss Herzogthums Krain" soušarstvo na Bloški planoti, a Js bilo prvotno gotovo razširjano tudi po raznih drugih alovanakih krajih. Slovane« povezujejo s skandinavskimi narodi tudi take značilnosti star« ljudake materialne in duhovne kulture, kot ao gruča-sta kmetija, oblika nasslij in polj, krušna pač, parna kopel ln kad, leva (vdolbina v steni za trako za razsvstljavo ali luknja za puščanje dima iz dimnloe), krpi Je za seno, plug ln ralo, pridelovanje luka na veliko, rovaš, kresovi, določana oblika čebelnega panja, kozolac, starodavna tradicija varjenj« piva (ol), medica, koline, dimnica, nekdanje Jahanje v oerkev na Štefanovo, kar je bila tradicija le predkrššanake dobe, itehvanje, ustoličsvanje kneza na kamen i tem stolu ln razni drugi pravili obredi itd. lar čudno ae zdi, da gredo te aličnosti tako dalsč, da obsegajo oalo • take posslnosti kot so slovite Lucije, ki veljajo na švadakao za simbol adventnega časa oziroma simbol vrnitve svetlobe po najdaljših zimskih nočeh, ponekod na Slovenakem pa so - z istim lms-' nom - prav tako prlnaiavke luči, evetlobe. Tudi slovanski koled-> niki nimajo nič opraviti z rimski mi Calandami, kot ae to navadno i razlaga, ampak so starodavna nordijska tradicija in as nsnaiajo skandinavski glagol kalla, iz katerega izhaja alovanakl glagol 'klloati s samostalnikoms oklici in klic, verjetno pa tudi bessda »glas. Kolsdnikl so pač hodili in marsikje še hodijo "klicat" ljudi (sredi noči, da jim zapojsjo svojo voščilno pešam za novo lato. tudi kmečki fantje so hodili ln ie hodijo dekleta ponoči "klioat". Beaeda koleda torej pomeni enostavno samo "klioanje". Vse te ln druge ekandinavsko-slovenske etnografske akladnostl .se vedno ujemajo tudi v izrazih: smuči (norveško amutte - smukniti, aki ali aklda - daakl), peč (baka - peči), panj (bikupa), lava (lsyfs r pustiti), krssovi (hrsssa - poživiti, vsseliti ss), it' Hnl i i s»s 3! i 1121 ■d • p, s ■ vj « «i I * i I 1 * S B S. £ S l » Ti ! b ^ 3 s S » E s .1 JOSIP MURN: Plapolaj, plapolaj, večna luč pred Marijo! Ah, v srcu je tak tesno, plapolaj, luč pred Marijo! Skrivnostni mir, sveti mrak Čarobno se lučka utrinja . . Lahno dviga se, pada spet . Smrtna senca izginja . . . (PRED MARIJO) Igf^j^ pusti ti j^cresovi (hressa - poživiti, vsseliti se), it' ... razšli"smo se"vprek TrTv"šTr7 kamor gnala je sila življenja in srca nemir... ciupančič) Or. J. m. kiRschBAum na kongresu Pax Romane na Bledu v Sloveniji. Leta 1937 je bil v Parizu kot zastopnik slovaške delegacije izvoljen za podpredsednika.