LETO XXXII. — Številka 19	8. maja 1980 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Tito - umrl je mož velikan!
Da je bil Tito v svetu ena najvažnejših osebnosti v enem najvažnejših prostorov, je izpričal tudi njegov pogreb. Zanj se je najavilo okoli 35 državnih poglavarjev in delegacije iz nad sto držav. Ob Titovi zadnji poti danes, četrtek, naj bi se odločilni politiki pomenili tudi o tem, za kar se je pokojni vse življenje boril
—	za mir in enakopravnost v svetu. Avstrijo bodo zastopali zvezni predsednik Kirchschläger, kancler Kreisky in> zunanji minister Pahr. Svetovna prominen-ca: Hua Kuo Feng, Leonid Brežnjev; le Carter se do konca ni mogel odločiti. To srečanje ob pogrebu — slovesnosti bodo prenašali po številnih državah — bo prilika za navezanje kontaktov, ki naj bi se nadaljevali teden pozneje na Dunaju
—	ob 25-ietnici podpisa državne pogodbe.
V Jugoslaviji je medtem po ustavi zajamčenem rotacijskem načelu prevzel
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sožalni telegram Narodnega sveta
OB SMRTI PREDSEDNIKA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JU-GOSLAVJE JOSIPA BROZA TITA VAM IZREKA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV GLOBOKO OBČUTENO SOŽALJE.
TITO JE Z USPEŠNIM UPOROM PROTI OKUPATORJU PRIBORIL IN UTRDIL NEODVISNOST JUGOSLAVIJE. OSVOBODIL JO JE NACIFAŠISTIČNE STRAHOVLADE, REŠIL JO JE TUDI GROZEČE STALINOVE NADVLADE IN JE TAKO NAJVEČ PRISPEVAL K IZOBLIKOVANJU IDENTITETE NOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE.
PREDVSEM BOSTA TUDI PO NJEGOVI SMRTI PRIČUJOČI DVE TITOVI ZAMISLI: V SVETOVNIH RAZSEŽNOSTIH GIBANJE NEUVRŠČENIH, ZNOTRAJ DRŽAVE PA VZORNA REŠITEV NARODNOSTNIH VPRAŠANJ Z VKLJUČITVIJO VSEH NARODOV IN NARODNOSTI V POLITIČNO SOODLOČANJE IN SOODGOVORNOST.
PRED ZASTOPNIKI SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM JE TITO VEDNO SPET POUDARIL, DA JE PODPORA BOJU ZA URESNIČITEV VARSTVENIH DOLOČIL ČLENA SEDEM AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE ENA NAJIMENITNEJŠIH NALOG JUGOSLAVIJE.
UMRL JE VELIK BOREC ZA MIR IN ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI IN DRŽAVAMI NA SVETU. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!
DR. MATEVŽ GRILC, PREDSEDNIK JOŽE WAKOUNIG, OSREDNJI TAJNIK
Investirajmo v prihodnost naših otrok
V teh tednih so termini za vpis otrok v šolo. Ob tej priliki lahko starši tudi prijavijo otroka-prvošol-ca k dvojezičnemu pouku.
Starši brezdvomno hočejo najboljše za svojega otroka. V dobi obvezne šole mu lahko omogočijo tudi šolanje v slovenščini, ki je za velik del otrok tudi materin jezik. Saj živimo v prostoru, v katerem bo prekomejno sodelovanje na gospodarskem področju v prihodnosti vedno večje, in bo s tem Večje tudi povpraševanje po kvali-•iciranih osebah z znanjem obeh deželnih jezikov. Tudi starši naj to-rej investirajo na tem področju — kar v svoji družini: prijavijo naj °troka k dvojezičnemu pouku.
Otroku se bo že v šolskih letih širilo obzorje bolj kakor drugim, katerih starši potrebe po dvojezič-ai izobrazbi ne vidijo. V poklicnem *'vijenju je znanje slovenščine ena °d točk, ki se kaj kmalu more ren-tirati, a nikoli ni izguba. Starši, in-Vestirajte v prihodnost vaših otrok!
Florijan Sablatschan
^___________________________J
OB PETINTRIDESETLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN PETINDVAJSETLETNICI PODPISA DRŽAVNE POGODBE
prirejata osrednji organizaciji — Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem — v četrtek, 15. maja 1980, ob 14. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
manifestacijo koroških Slovencev
Govorili bodo:	prof. Josef Hindels
dr. Franci Zwitter dr. Matevž Grilc
V okviru kulturnega sporeda bodo sodelovali združeni moški pevski zbori iz Roža in Podjune, MPZ „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu in MPZ „J. P. Gallus“ iz Celovca.
Rojaki! Slovenke in Slovenci, mladina!
Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedali našo nezlomljivo življenjsko voljo in podkrepili našo zahtevo po globalni izpolnitvi člena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu.
V četrtek, 15. maja 1980, vsi na
MANIFESTACIJO KOROŠKIH SLOVENCEV!
Narodni svet koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
OSVOBODITEV TALCEV
Talci v ambasadi so bili uspešno osvobojeni in iranski ministrski predsednik Bani Sadr se je osvoboditeljem takoj zahvalil. Talci — to so v tem primeru bili člani iranske ambasade v Londonu, za talce pa so jih vzeli perzijski Arabci, da bi izterjali izpustitev političnih ujetnikov. Britanski specialisti so ob razmeroma majhnih izgubah osvobodili po enem tednu talce, potem ko so prve postrelili. Tudi britanski politiki se sončijo v sijaju uspeha — Carter je tem bolj v senci; s tem postaja nevarnejši.
ANTIAMERIKANIZEM
Pred antiamerikanizmom je svaril ob obisku v ZR Nemčiji avstrijski kancler Kreisky. Opozoril je na to, da so Združene države Amerike pomagale pri osvoboditvi Avstrije izpod nacizma, pa tudi pozneje pri graditvi 2. republike. Ob sedanjih neuspehih ZDA je treba gledati na obojestranskost odnosov, akoravno se Avstrija ne bo pridružila ameriškemu bojkotu Sovjetske zveze glede Afganistana. Publicist Günther Nenning pa je dejal o Carterju, da le-ta ničesar ne spravi skupaj — niti tretje svetovne vojne ne.
BURGER KANDIDIRA
V torek so odločili v notranjem ministrstvu, da neonacist Burger sme kandidirati pri volitvah za zveznega predsednika. Sicer je znano, da je kupil podpise — v zakonu je prepovedano le kup-Ijenje glasov. Kot utemeljitev so dejali pristojni, da so se s potrditvijo kandidature hoteli izogniti osporavanju volitev pred ustavnim sodiščem. Ta argument ima nekaj zase — predvsem pa sta notranje ministrstvo in ustavna služba potrdila, da očitno določila o prepovedi po-življanja nacizma ne veljajo več v Avstriji.
GREDLERJEV STIL
Gredler noče biti boljši kakor Kirchschläger, vendar drugačen v stilu. V zadnji nedeljski diskusiji v televiziji pa se je to govorjenje kaj hitro razblinilo. Kajti Gredler je bil vprašan, kakšen je njegov odnos do jedrske energije in ali bi priporočal bojkot olimpijskih iger. Pri obeh vprašanjih pa se je kandidat FPÖ kar močno zvijal in pravega odgovora ni bilo. Ravno pri bojkotu olimpijskih iger je bil vsekakor Kirchschläger še jasnejši. Dejal je namreč, da udeležbe nikomur ne prigovarja.
MODEL ANDROSCH
Model, po katerem naj bi se finančni minister And-rosch rešil vsakega suma nezdružljivosti svojih funk-cilj, je slej ko prej tema notranjepolitične debate. Znani odvetnik Michael Graff — ki tudi zastopa KEL pred ustavnim sodiščem — je svaril kanclerja, naj ne da svojega dobrega imena za konstrukcijo, ki bi bila protizakonita. Mišljen je model, po katerem bi kancler sam imel možnost za kontrolo klientov davčne posvetovalnice Con-sultatio. Graff: kancler nima davčnosvetovalne izobrazbe, kar je nuja.
Selani so se spomnili Irinajstih žrtev nacističnega režima
Skromno, a dostojno, so se Selani spomnili 29. aprila obletnice obglavljenja selskih žrtev 29. 4. 1943 pred dunajskim Volksge-richtshofom. Pričeli so s spominsko mašo, ki jo je daroval župni upravitelj Ivan Matko. Nato so se udeleženci — bilo jih je lepo število — podali pred staro cerkev, kjer sta nameščeni tudi dve spo-
minski plošči. Glasbeni okvir je prispeval selski moški zbor, govornik pa je bil predsednik Kluba slovenskih občinski odbornikov mag. Filip Warasch. V svojem govoru, ki ga ponatisnemo na tej strani, je zahteval enakost tudi za selske in druge žrtve v odporu proti nacističnemu režimu.
Proslava Selanov se je zelo po-
zitivno odlikovala v svoji iskrenosti v primerjavi z drugimi bombastičnimi proslavami, ki s spominom nimajo veliko opravka, temveč služijo predvsem ohranitvi slike sovražnika in brušenju odporne volje proti njemu. Če bi bile tudi druge proslave takšne, bi se Slovencem bolje godilo, vendar vzdušje tega očitno v deželi ne dovoljuje.
TEDNIKOV KOMENTAR
Po Titu
JOŽE WAKOUNIG
TEDNIKOV KOMENTAR
r--------——-——
S rnrt jugoslovanskega državnega predsednika maršala Josipa Broza Tita je pretresla ves svet. Čeprav je bila javnost pripravljena na ta dogodek, jo je vendar globoko presunil. Dolgi boj proti smrti se je končal v ljubljanskem Kliničnem centru v nedeljo, 4. maja 1980, ob 15.05 uri po jugoslovanskem času (ob 16.05 uri po našem). Narava je spet premagala vso zdravniško spretnost. Tito bi bil izpolnil 7. maja (uradno 25. maja) 88. leto.
S Titom je umrl eden največjih državnikov našega časa. Bil je zadnji od skupine, ki se je prekalila v drugi svetovni vojski v boju proti nacizmu, od skupine, ki je krojila po letu 1945 usodo naši celini in s tem našemu celemu planetu. Tito, ki je leta 1937 prevzel vodstvo jugoslovanskega komunističnega gibanja, je po napadu naci-fašističnih sil na Jugoslavijo leta 1941 organiziral upor. Že takrat se je izoblikovala samostojna politika jugoslovanske partije, samostojna, pot v socializem. Po krvavem boju, ki je zahteval skoraj dva milijona človeških žrtev, ki je povzročil po Jugoslaviji strahotno razdejanje, je uspelo Titovim partizanom, da so v glavnem iz lastne moči osvobodili Jugoslavijo. Najhujša preskušnja, kdo bo uživaj sadove osvoboditve, pa je prišla po letu 1945. Sovjetski diktator Stalin, ki je avgusta 1939 sklenil s Hitlerjem „hudičev pakt“ o četrti razdelitvi Poljske, ni odobraval jugoslovanske poti, iz Jugoslavije je hotel napraviti kolonijo sovjetskega imperija. Leta 1948 so Stalin in njegovi vazali „izobčili“ Tita in Jugoslavijo, kominformovci so z gonjo in pritiskom skušali spraviti „krivoverce“ spet na edino zveličavno pot. Razvoj pa je prisilil tudi Moskvo, da je po Stalinovi smrti priznala samostojno jugoslovansko pot.
® Titov korak je povzročil odločilni preobrat v komunistič-
nem gibanju. Poskusi, da bi si pridobili večjo samostojnost v državah varšavskega pakta, so sicer spodleteli (predvsem Češkoslovaška leta 1968). Časi, ko je bila Moskva edino središče komunističnega gibanja, pa so za vedno minili. Velik osebni uspeh Titove politike je bil naposled tudi obisk v Pekingu.
Z notraj Jugoslavije kot več-narodne države je uspelo Titu, da se je s federativno ureditvijo utrdila vez med narodi in narodnostmi. Iz spoznanja in prepričanja, da so enakopravni narodi in narodnosti najtrdnejši steber državi, je v Jugoslaviji nastal model, kako v čim večje zadovoljstvo vseh prizadetih reševati probleme sožitja in sodelovanja. Taka ureditev, ki sloni na načelu samoupravljanja, pa je tudi zanesljivo jamstvo za ohranitev in nadaljnjo utrditev neodvisnosti in svobode.
© V enaki meri, kot je bila enakopravnost med narodi in narodnostmi vodilo Titove politike znotraj Jugoslavije, je dosledno podpiral manjšine jugoslovanskih narodov v sosednjih državah. Vedno spet je poudaril, da je podpora koroškim Slovencem v boju za uresničitev varstvenih določil člena 7 Avstrijske državne pogodbe ena najimenitnejših nalog Jugoslavije.
V svetovnem merilu je ime maršala Tita najtesneje povezano z gibanjem neuvrščenih. Bil je med očeti, bil je voditelj
gibanja, ki je medtem zajelo že nad sto držav, predvsem iz Tretjega in Četrtega sveta. Dosledno je zagovarjal in branil neblokovstvo v gibanju, v katerem so se zadnje čase pokazale zaskrbljive razpoke. Pri zadnjem zasedanju neuvrščenih v kubanski Havani leta 1979 je z jasnimi svariti opozoril na velike nevarnosti, ki pretijo od novih imperialistov in kolonialistov, na nakane, ki izvirajo iz blokovske naslonitve neke skupine.
U mrl je velik borec za mir in enakopravne odnose med državami in narodi, za svobodo, neodvisnost in napredek. Narodom in narodnostim Jugoslavije je naročil, naj delajo, kot bi še bil sto let mir, naj pa bojo pripravljeni, kot bi že jutri izbruhnila vojska. Ljudje, ki so si priborili svobodo in neodvisnost v krvavih bojih proti tujemu zavojevalcu in v trdih razmerah, se dobro zavedajo, kaj hočejo braniti, za kaj hočejo žrtvovati. Če bojo narodi in narodnosti Jugoslavije složni, če bojo uresničevali naprej Titova naročila o delu in pripravljenosti, bojo tudi ohranili svoje najdražje, svobodo in neodvisnost. Po Titovem geslu: „Svojega ne damo, tujega nočemo!“
Josip Broz Tito — eden velikih človeške zgodovine. Že živ je postal legenda.
Njegov spomin bo časten in slaven.
Warasdi: deželni praznik v spomin žrtvam nacizma!
Tudi danes smo se zbrali na selskem pokopališču, da se poklonimo vsem tistim rodoljubom in junakom, ki so dali pred 37 leti za svobodo slovenskega naroda na Koroškem in za človekovo dostojanstvo najdragocenejše, kar ima človek — svoje življenje.
in ko danes stojimo tukaj, da se zahvalimo vsem, ki jim je globoka vera v Boga in ljubezen do slovenske narodne skupnosti na Koroškem dajala nepremagljivo moč, upreti se najbolj krvoločnemu režimu človeške zgodovine, smo žive priče, da je Bog pred nekaj dnevi poklical k sebi enega od začetnikov selskega upora, tistega, ki ni maral verjeti in ni mogel verjeti, da naj bi bilo naenkrat vsega konec, kar je v zvezi s slovensko govorico in slovensko materinščino.
Rajni Peter Olip je bil tudi eden tistih, ki se je med prvimi uprl in pokazal pot drugim, tudi nekaterim tistim, katerih smrti se danes spominjamo, da odpor, celo trpljenje in smrt nista zaman. Kako je rekel zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger dne 22. aprila 1978 na spominski proslavi na Dunaju: Na Dunaju obglavljene selske žrtve nikdar niso bile brez časti in tudi niso brezčastne. Zaslužijo častni spomin vseh državljanov naše republike, ker so se poslužile pravice do upora proti diktatorskemu režimu Hitlerja in priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu.
Poštene in pogumne so bile te besede našega zveznega predsednika. Toda kako tolmači Koroška, tudi uradna Koroška, dejanja junakov, ki se jih danes spominjamo? Jim je morda postavila spomenik ali posvetila deželni praznik? Ničesar! Nasprotno morejo na Koroškem svobodno delovati organizacije, ki označujejo odpor žrtev hitlerjevega režima kot veleizdajo in bi še danes radi nadaljevali pot dokončne rešitve manjšinskega vprašanja v duhu fašističnega duha in fašistične miselnosti.
Iz tega mesta zato zahtevamo, da bodo v bodoče žrtve fašizma na Koroškem vsaj toliko vredne, kot so to tako imenovani Abwehr-kämpferji, ki so jim pripisali zasluge za svobodno in nedeljeno Koroško po prvi svetovni vojni. Če so dobili Abwehrkämpferü svoj deželni praznik v obliki 10. oktobra, potem tak deželni praznik tembolj zaslužijo selske žrtve in vsi drugi borci proti nacistični strahovladi v Avstriji. To pa je dvojna mera koroške politike.
Zato je naš boj le nadaljevanje junaške borbe trinajstih obglavljenih Selanov proti germanizaciji in nacizmu, ki le prepogosto dviga glavo tudi v Avstriji in za bolj demokratičen in human odnos med obema narodoma na Koroškem.
Rajni Peter Olip mi je nekoč povedal, da pač Selani preradi odpustijo in da so odpustili tudi tistim, ki so zasledovali in umorili njihove sorodnike in rojake. Četudi smo grozodejstva odpustili, pozabiti jih ne moremo, pozabiti jih ne smemo!
Tito - mož velikan umrl
„Sporočamo delovnemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije: umrl je tovariš Tito.“ — Tako se je glasilo sporočilo CK Zveze komunistov Jugoslavije in državnega predsedstva, ki ga je sporočila tiskovna agencija tanjug v nedeljo ob 19. uri. Čeprav je mednarodna javnost pričakovala že domala štiri mesece „zadnjo vest“ iz ljubljanskega kliničnega centra, je sporočilo sprožilo hektiko in žalost; evropski državniki so še isti dan odposlali sožalne brzojavke.
Josip Broz Tito se je rodil 25. maja 1892 v Kumrovcu na hr-vaško-slovenski meji. Oče Franjo Broz je bil Hrvat, mati Marija Javeršek Slovenka. Po očetu, ki je bil vaški kovač, se je sin Josip odločil za kovinarski poklic, delal kot kovinar v Zagrebu in kovinskih obratih na Češkem, v Nemčiji in Dunajskem Novem mestu.
Kot 23-leien se je udeležil 1. svetovne vojne na ruski fronti in prišel 1915 v rusko ujetništvo. 1920 se je iz Rusije vrnil kot simpatizant revolucije in vstopil v Zagrebu v komunistično partijo, kjer se je začel njegov vzpon v partijskih gremijih in je že leta 1937 postal generalni sekretar KPJ. Tu je prvič dokazal svojo organizacijsko zmožnost in napravil v štirih letih iz male, razkosane in politično nepomembne družbene sile, ki je vrhu tega morala od leta 1921 delati v ilegali, organizacijo, ki je prevzela in vodila oboroženi boj proti nemškim okupatorjem. „Bil je duša slavnega upora, ki so ga vsi jugoslovanski narodi nosili proti ogromni premoči, bil je vodja in organizator heroične borbe proti ogromni premoči. Znal je mobilizirati ljubezen do svobode v jugoslovanskih narodih in jih vodil do zmage“, tako avstrijski kancler Kreisky pri svojem obisku v Beogradu prejšnji mesec.
Mejnik v razvoju komunističnega gibanja v svetu je postal Titov konflikt s Stalinom. Konflikt, ki je nastal ob vprašanju, ali mora vsemu in za vse odgovarjati neka centrala, je dobil razsežnost v svetovnem merilu. V bistvu v konfliktu ni šlo le za vprašanje, ali naj mala Jugo-slavra pleše po melodijah Stalina in Sovjetske zveze, ampak tudi za temeljni odnos med neodvisnimi državami.
V svojem boju proti komin-formi je Tito ostal spet sam. Kardelj v svojih spominih piše, da je Tito sicer užival simpatije nekaterih voditeljev komunističnih držav, javno pa nihče ni upal stopiti ob stran Titu. Značilno je pismo madžarskega šefa partre, ki je Titu pisal: „Ne more biti vsak petelin gospodar na svojem kupu gnoja.“
Spor s Stalinom se je končal z drugo veliko zmago Tita. Zdaj se je v Jugoslaviji začel razvoj pod geslom „Zemljo kmetom, tovarne delavcem“. 1950 se je začel proces samouprave, po kateri naj bi prišlo do starega marksističnega načela, da mora država v socializmu polago-
ma izumirati. Korak je pomenil odstopanje od slehernega dogmatizma, kar je prišlo tudi do izraza v preimenovanju partije, ki naj bi se tudi po imenu razlikovala od vseh ostalih dogmatičnih partij vzhodnega bloka.
Deset let pozneje so se v Beogradu srečali voditelji Indije, Egipta in Jugoslavije na prvi konferenci neuvrščenih držav. Tako Vzhod kot Zahod sta z mešanimi občutki ali pa z zasmehovanjem opazovala prvo srečanje neuvrščenih v Beogradu. Po ustanovnem srečanju so sledile konference v Kairu, Lusaki, Alžiru, Colombu in Havani. Na vseh srečanjih je bil Tito gonilna sila gibanja, ki odklanja nadvlade obeh blokov in se v svetovnem merilu bori za enakopravnost vseh narodov.
Zvesta načelom neuvrščenih je Jugoslavija obsodila vdor sovjetskih čet 1956 v Madžarsko, 1968 v Češkoslovaško in lani v Afganistan. Neodvisnost držav mora postati najvišja maksima, je postala Titova de-viza. Vendar to za Tita ni pomenilo, da se ni skrbelo za razvoj narodnih manjšin izven Jugoslavije. Sam je že dal pobudo za spremembe ustave 1970, ki je izhajala iz načela, da je treba dosledno uresničiti enakopravnost narodov in narodnosti v Jugoslaviji, zato pa je pogosto opozarja! na nezadovoljivo stanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. „Povejte vašim ljudem, da te zakonodaje nikdar ne bomo sprejeli, to vam zagotavljam jaz in jugoslovanski narod“ je povedal zastopnikom osrednjih organizacij, ki jih je sprejel pred sramotnim preštevanjem manjšine 1976.
Tragika velikih osebnosti je, da za sabo zapuščajo vrzel. Zato kolektivnemu vodstvu ne bo lahko nadomestiti karizmatične osebnosti, ki ni poveza-vala le južnoslovanskih narodov in raznih silnic v gibanju neuvrščenih.
Vsakršna panika pa je nepotrebna. Politična doba po Titu se je že zdavnaj začela. Že pred štirimi meseci, ko se je začela dolga pot umiranja Tita. Na njegovo mesto so stopili možje, „ki z veliko spretnostjo in vso odločnostjo nadaljujejo začrtano pot“ (Kreisky po Beogradu). Za skeptike naj veljajo Titove besede, ki so veliale 1976 Brežnjevu. Takrat je Brež-njev na svojem obisku v Beogradu deponiral nekaj „brizantnih želja“, in mu je Tito odgovoril: „Rad bi imel, da se končno doume, da je jugoslovanska samouprava naša trajna in osnovna orientacija. To nikakor ni začasno stališče naše partije, ampak plebiscitarna odločitev celotnega naroda. Jugoslavija je neuvrščena dežela. V neuvrščenosti vidimo trajni, samostojni in neodvisni faktor.“
Osebe po Titu:
Od leve zgornja vrsta: Bakal, Mojsov, Djuranovič, Žarkovič, Mikulič, Mijatovič, Vlaskovič; druga vrsta: Bakarič, Dolanc, Popit, Minič, Srzentič, Culafič, Stambolič; tretja vrsta: Koliševski, Ljubičič, Planinc, Drago-savac, Stojanovič, Čemerski, Alimpič; zadnja vrsta: Grličkov, Podzerac, Doronjski, Hodža, Krajgher, Marinc.
Slovo od freh Stebnjanov
Za prvomajske praznike so dijaki 7. razreda gimnazije v Vöcklabrucku na Gornjem Avstrijskem pod vodstvom profesorja Helmuta Kasbauerja napravili večdnevni izlet na Koroško. Ogledali so si med drugim rimske izkopanine na Štalenski gori, krško stolnico in šentpavelski samostan. Ker sta profesor Kasbauer in osrednji tajnik NSKS študijska kolega z dunajske univerze (oba poučujeta latinščino in grščino) in ker je med dijaki precejšnje zanimanje za koroške Slovence, so si gostje iz Gornje Avstrije ogledali tudi Mohorjevo tiskarno, v prostorih NSKS pa so se pogovarjali z zastopniki NSKS o koroški problematiki.
Na sliki: profesor Kasbauer, posiovodeči tajnik Franc Wedenig, šofer in profesor Jože Wakounig med pogovorom.
KOROŠKI DNEVI V TR2ICU
Prireditelj: Skupina 77 14. 5. 1980, ob 18. uri: Predavanje „KULTURNI SPOMENIKI KOROŠKE“ z diapozitivi Predava: dr. Cene Avguštin, Kranj Kraj: Paviljon NOB v Tržiču
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Šentvidu v Podjuni vas vse vabi na otvoritev
KULTURNEGA DOMA
SPD „DANICA“ V ŠENTPRIM02U
na binkoštni ponedeljek, 26. maja
PROSVETNO DRUŠTVO V VELIKOVCU prireja
1. VELIKOVŠKI KULTURNI TEDEN
V torek, 13. 5. 1980, ob 20. uri v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu predavanje
•	OBLETNICE V LETU 1980
•	AKTUALNA NARODNOPOLITIČNA VPRAŠANJA
(referenti bodo objavljeni v posebnem razpisu)
Filmski popoldnevi za otroke bodo v sledečih krajih: v petek, 9. 5. 1980, ob 15. uri v Grebinjskem kloštru; v petek, 9. 5. 1980, ob 17. uri v gostilni Kramer na Djekšah; v soboto, 10. 5. 1980, ob 14. uri pri Havžarju (Kuchling) v Štrihol-čah;
v sredo, 14. 5. 1980, ob 14. uri v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu;
v sredo 14. 5. 1980, ob 16. uri v župnišču v Šmarjeti pri Velikovcu.
V	soboto, 10. 5. 1980 ob 20. uri v gostilni Kočmar na Djekšah koncert „PESMI NARODOV“
Gostuje Mešani pevski zbor „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča.
V	nedeljo, 11. 5. 1980, ob 15. uri „MATERINSKA PROSLAVA“
v Gospodnijski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu.
Nastopajo: Pesnik in pisatelj Valentin Polanšek in otroci iz okolice z deklamacijami, recitacijami in pesmimi.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: sobota, 10. 5. 1980, ob 19. uri Na sporedu bodo predavanja učencev glasbene šole, recitacije šolarjev in nato zabaven večer.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku
Kraj: gostilna Folta v Slovenjem Plajberku
Čas: sobota, 10. 5. 1980, ob 20. uri Prvič se bo predstavil domači tam-buraški ansambel pod vodstvom Pavlija Lauseggerja. Program bodo dopolnili sestri Čertov in otroci z recitalom.
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Otroci v Železni Kapli Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 10.30 Na sporedu bodo pesmice, deklamacije in dve igrici.
Nastopili bodo tudi tamburaši in folklorna skupina SPD „Zarja“.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Radiše“ na Ra-dišah
Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 15. uri Nastopajo: Otroci s petjem, deklamacijami in igro „DARILO ZA MAMO“; vodi Leni Lampichler ter mešani pevski zbor SPD „Radiše“
V Štebnu pri Globasnici so vzeli v zadnjih tednih slovo od treh vaščanov. Prvega je letos nepričakovano zadelo smrtno želo Franca Wölfla, posestnika pri Vindišu, starega 65 let. Dne 12. marca ga je zadela pri delu, doma na dvorišču, srčna kap in za njega ni bilo več pomoči. Zapustil je ženo in 13-letnega sina. Že pred 15 leti je družino hudo zadela smrt takrat edinega fanta, ki se je smrtno ponesrečil. V mladostnih letih je bil rajni Franc organist v Štebnu in je marljivo skrbel za olepšavo bogoslužja v domači farni cerkvi.
Dan pozneje, 13. marca 1980, je zaspala po kratki bolezni Kajžrova mati, Justina Petjak, v 76. letu starosti. Pred nekaj leti je obhajala s svojim možem Avgustom zlato poroko, ki se je priženil iz Rinkol. Bila je skromna in potrpežljiva žena in mati. Rodila je sedem otrok, štirje so si ustanovili družine; bila je vsem dobra mama, babica in prababica in vsi so radi prihajali k njej na dom. Dala je vzgoji svojih otrok tudi verski in narodni pečat. Sin Janez je že desetletja organist v Štebnu in mnoga leta pevovodja štebenskega moškega zbora „Franc Leder-Lesičjak“ in mešanega zbora „Peca“ iz Globasnice in skladatelj neštetih cerkvenih in narodnih pesmi. Velika množica ljudi se je zbrala ob pogrebu na domu rajne, žalostinke je zapel domači cerkveni zbor in društveni moški zbor „Franc Leder-Lesičjak“, tokrat pod vodstvom šmihelskega organista Miha Sadjaka. Cerkvene obrede sta opravila župnik Franc Posch in dekan Kristo Srienc iz Šmihela.
Dne 24. aprila je odšla še tudi njena soseda, 95-letna Neža Writz,
Koroška dijaška zveza že nekaj let goji prijateljske stike s krožkom OZN (organizacija združenih narodov) v Postojni. V to organizacijo, ki deluje podobno kakor KDZ, so vključeni dijaki postojnske gimnazije.
Že pred dvema letoma je Koroška dijaška zveza obiskala prijatelje v Postojni. Lansko leto so bili Postojnčani na Koroškem, letos pa se je spet KDZ odzvala njihovemu povabilu na dvodnevno srečanje v Postojni.
Izleta in obenem srečanja se nas je udeležilo okrog 35 dijakov od 4. do 8. razreda Slovenske gimnazije. V soboto, 26. aprila, smo se ob 8.30 izpred gimnazije odpeljali proti Ljubelju. Po približno triurni vožnji smo dospeli v Postojno, kjer nas je pričakovalo nekaj dijakov, članov OZN, in mentor krožka prof. Franc Zupan. Med malico nam je prof. Zupan predstavil program za ta dva dni.
Po malici smo obiskali Predjamski grad. Posebnost tega gradu je v njegovi vkomponiranosti v živo skalo in sestavljenosti iz dveh gradov. Starejši (prvič se omenja že v 13. stol.) je bil vsekan v skalo. V 16. stol. pa so pred ta grad (od tod ime „Predjamski“) postavili novega v renesančnem stilu.
Popoldne smo se srečali na gimnaziji z dijaki, pri katerih smo prenočevali. Sledil je kulturni in zabavni program. Prvi del je pripravil zbor postojnske gimnazije. V drugem delu pa je nastopil „Oder Mladje“ koroške dijaške zveze z igro „Čudežni pisalni strojček“. Postojnčani so z navdušenjem sledili otroški igri.
V	postojnskem hotelu „Kras“ smo imeli večerjo, nato pa ples. V plesu in pogovoru so se prijateljski stiki še bolj utrdili.
V	nedeljo dopoldne smo se zno-
pd. Grešnikova mati, k večnemu počitku. Letos januarja je še pri čilem zdravju praznovala svoj visoki življenjski jubilej — NT je poročal — in po kratki bolezni je bila zdaj smrt močnejša. Do zadnjega dne je še rada pripovedovala o starih časih, življenjskih doživljajih in drugih dogodkih iz okolice. Leta 1910 se je poročila z Rudolfom Writzom, pd. Gražerjem. Rodili so se jima trije otroci in mož je že po petih letih padel med vojno v Rusiji. Sama je morala naprej gospodariti na kmetiji in skrbeti in vzgajati otroke. Bila je zelo verna in narodno zavedna in vsa leta rada prebirala slovenske knjige in liste. Mnogi jo poznajo kot vztrajno romarko, ki je navadno peš obiskala vse romarske kraje v bližnjih in oddaljenih krajih. Rada je sosedom pomagala in tudi ra-devolje darovala za dobrodelne namene. Zadnja leta je rajna skupno preživljala s hčerko Micko na rojstnem domu in se veselila vsakega obiska sorodnikov in znancev, da je še malo pokramljala in zvedela novice.
Veliko ljudi jo je spremljalo na njeni zadnji poti na domače pokopališče. Dekan Srienc je v svojem nagovoru cenil rajno, ki je kljub mnogim težavam in oviram ostala vse življenje vzgledno zvesta veri in narodu, kajti dandanes mnogi vržejo proč svoje versko in narodno prepričanje zaradi osebnih in materialnih prednosti.
Cerkveni zbor in domači moški zbor sta v slovo Grešnikovi materi zapela na domu in ob odprtem grobu ganljive pogrebne pesmi. Pokojne bomo ohranili v trajnem spominu. Vsem sorodnikom rajnih pa izrekamo iskreno sožalje!
va zbrali pred gimnazijo ter se skupno odpeljali na ogled Postojnske jame, ki je med številnimi kraškimi jamami najznamenitejša in najlepša. Nekateri so jo že videli, večina pa je bila tu prvič. Majhen vlak nas je odpeljal v notranjost jame. Čudili smo se, kako je narava sama zmožna ustvariti take lepote. Vodič nam je sproti razlagal posebnosti. Opozoril nas je na stalaktite na stalagmite, ki so zrasli v teku več tisoč let. Nekateri stalagmiti so tvorili lepe oblike npr. mater z otrokom, nagnjeni stolp Piše ipd. Šli smo skozi špagetno dvorano (stalaktiti izgledajo kakor „špageti“) in rdečo dvorano, ki je rdeča zaradi oksidacije kalcita z železom. V majhnem bazenu plavajo ribice s človeško kožo — človeške ribice —, za katere še danes ne vedo, kako se razmnožujejo. Na koncu hoje je tudi bife in nekaj majhnih trgovin za spominke. Jamski vlak nas je popeljal spet na svetlo.
Po kosilu v hotelu „Kras“ smo se peljali po Krasu, da bi ga natančneje spoznali. Prof. Zupan nam je razkazoval značilnosti Krasa. Poleg spoznavanja Krasa pa smo imeli še drug cilj, namreč vasico Tomaj, kjer je živel in umrl slovenski pesnik Srečko Kosovel. Profesorica slavistike na postojnski gimnaziji nam ga je že med vožnjo predstavila in nas seznanila z njegovo ekspresionistično liriko. Več o njem pa nam je povedala njegova sestra, ki sedaj živi na domu.
Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 in umrl kot dvaindvajsetleten za vnetjem možganov. V tem kratkem obdobju je ustvaril nad 2000 pesmi in tudi nekaj proze. V svojih pesmih se je zavzemal za malega človeka in za brezrazredno druž-tos pa se je spet KDZ odzvala nji-
@ SREČANJE UČITELJEV
Ze več let prirejata KKZ in SPZ družabna srečanja za slovenske učitelje. Letošnje srečanje je bilo v ponedeljek, 5. maja, pri Toplicar-ju na Plešivcu pri Kotmari vasi. Učitelje iz Podjune, Roža in Zilje sta pozdravila predsednik Lovro Kašelj in Valentin Polanšek. Ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik je predaval o nameravani šolski reformi (integrirana skupna šola idr.) in o njenih posledicah za pouk slovenščine in
seljak, kljub temu, da so njegove pesmi resne, družbeno-kritične.
Bolezen, za katero je umrl, si je nakopal, ko so nekoč s prijatelji zamudili vlak in je moral prenočiti na prostem. V Ljubljani so mu sicer pomagali, toda bolezen se je ponovila in ga spravila v prerani grob. Nekatere knjige napačno informirajo, češ da je umrl za tuberkulozo.
Srečkova sestra nam je tudi povedala, kako radi so v družini hodili v gledališče, čeprav je primanjkovalo denarja in so morali prehoditi zelo dolgo pot. Po predstavi so se vso pot pogovarjali o delu in uprizoritvi, Srečko pa je vtise vedno tudi zapisal.
Po obisku Kosovelove sobice smo na njegov grob položili šopek rož.
Od tod nas je vodila pot v Lipico, zibelko vseh lipicancev na svetu, kjer že 400 let gojijo to konjsko raso. Trenutno jih imajo 220. Vzgajajo jih za potrebe dresure, vožnje in turističnega jahanja. Povedali so nam še vrsto drugih zanimivosti.
Ob vsem tem nam je čas prehitro minil. Še nekaj ur in morali se bomo posloviti od prijateljev.
Odpeljali smo se nazaj v Postojno. Po večerji smo še malo posedeli in peli.
Ob koncu se je Rihard Grilc, predsednik srednješolske veje KDZ, zahvalil za gostoljubje in jih povabil za naslednje leto na Koroško. Obljubili smo si, da se bomo še večkrat obiskali in ostali prijatelji. Vsako srečanje nas medsebojno obogati in poglobi naša prijateljstva.
Še izmenjanje naslovov, vroči objemi in poljubi... Toda slovo ni tako hudo, če vemo, da se bomo spet videli.	KDZ
za Slovensko gimnazijo. V zanimivi diskusiji so se učitelji pogovarjali o tem izredno važnem problemu in o možnostih za večkratna srečanja. Med navzočimi so bili tudi vzgojitelji iz Mohorjevih domov in iz Dijaškega doma SŠD ter osrednji tajnik NSKS, ki je tudi občinski odbornik v Kotmari vasi.
® BLATO
Rakebov oče Janez Rakeb je dne 4. maja izpolnil 70 let.
Voščilom se pridružujejo tudi njegovi sosedje Blačani. Saj ga spoštujejo kot vernega kristjana in zavednega Slovenca. Naš tednik prebira že od ustanovitve, enako tudi mohorjeve knjige. Rad se udeležuje slovenskih prireditev, posebno pevskih koncertov. Udeležil se je tudi mnogih romanj, ki jih je organiziral Dom v Tinjah. Bil je v Rimu, Fatimi in Lurdu, da bližnjih ne omenjamo.
To mu je bilo mogoče, ker ima doma skrbno in pridno ženo in pa delavne otroke, ki v njegovi odsotnosti vse postorijo. Posnemajo starše tudi v drugih dobrih lastnostih.
Rakebovemu očetu še mnogo zdravih let v krogu svoje družine!
ZA
MATERINSKI DAN se priporoča restavracija ANTONIČ
na Reki pri Šentjakobu z domačo kuhinjo.
Mizo lahko naročite pod štev. 0 42 53 - 241.
Nastavljamo ® SERVIRKO z znanjem obeh deželnih jezikov.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu organizira obisk gledališke predstave
Friedrich Schiller „SPLETKE IN LJUBE2EN“
v petek, 16. maja 1980, v Mestnem gledališču v Ljubljani.
Avtobus bo vozil iz Dobrle vasi ob 17,30 uri; iz Celovca (Mohorjeva) ob 18. uri.
Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, tel. 04222 - 72 5 65-24, do srede, 14. maja 1980.
KDZ: srečanje, izlet, ekskurzija
Slavistično-pedagoški seminar
iz potrebe, da se tudi učitelji, v tem primeru učitelji Slovenske gimnazije v Celovcu in učitelji slovenščine na višjih šolah, izobražujejo dalje, ne samo strokovno, tudi pedagoško, je že pred leti nastala zamisel, da bi prirejali vsakoletne slavistično-pedagoške seminarje. Od leta 1976 so taki seminarji vsakoletni. Glavno breme so doslej prevzeli profesorji in asistenti graške, ljubljanske in celovške univerze. Letos ni bilo predavatelja z graške univerze. Vodja seminarja nadzornik dr. Valentin Inzko se je v svojem pozdravnem nagovoru zahvalil univ. prof. dr. Stanku Hafnerju in asistentu dr. Eriku Prunču za vso dosedanjo pomoč pri prirejanju teh seminar-
jev.
Ob začetku seminarja je pozdravil nadzornik Inzko poslovo-dečega predsednika Deželnega šolskega sveta dir. Karla Kir-cherja, podpredsednika prof. Hansa Lindnerja, vodjo manjšinskega šolskega oddelka nadzornika. Rudija Vouka, vodja oddelka II. pri DŠS dr. Krainerja, gradiščanskega deželnega šolskega nadzornika dr. Edmunda Zimmermanna in bivšega ravnatelja dr. Pavla Zablatnika. Seminar je odprl predsednik Kir-cher. Poudaril je, da je ZG za Slovence gimnazija kot vsaka druga na Koroškem in da ima kot taka svojo veljavo in svoj ugled. Letos ni samo 60-letnica koroškega plebiscita, pred 35 leti se je končalo strašno morjenje 2. svetovne vojne, pred 25 leti so podpisali Avstrijsko državno pogodbo. Kdor se prizna k republiki, se mora priznati k vsemu, kar je to republiko ustvarilo in oblikovalo. Mladina je učiteljem izročena v izobraževanje, v nič drugega. Zaradi tega je treba iskati vedno nove in boljše možnosti in načine poučevanja. Treba bo počakati na rezultate šolske reforme. V prihodnosti pa bo tudi treba razširiti dejavnost takih izobraževalnih seminarjev.
Letošnji seminar, ki je bil od 24. do 26. aprila v poslopju Slovenske gimnazije, je imel v glavnem dve težišči: vrednotenje posameznih predmetnih skupin v današnjem šolskem sistemu in 60-letnico koroškega plebiscita.
Uvodno predavanje je imel nadzornik Zimmermann, po izobrazbi klasični filolog. Govoril je o jezikovnem pouku v avstrijski šoli, ob čemer je posebej upošteval narodnostni položaj na Gradiščanskem. Na kratko je obrazložil splošni trenutni položaj, nakar je orisal šolstvo za Hrvate in Madžare na Gradiščanskem. Nakazal je, zakaj doslej še ni posebne gimnazije za gradiščanske Hrvate (kljub poskusom s paralelko na gimnaziji v Oberschiitznu) in kake so perspektive za pouk hrvaščine in madžarščine. Osebno
je obžaloval, da ga oče in mati, ki sta oba dobro govorila madžarsko, tega jezika nista naučila.
O šolskih poskusih je predaval mag. Walter Klaus z ministrstva za izobraževanje in umetnost. Horst Ogris, vodja kulturne redakcije pri nekem celovškem dnevniku, je osvetlil mu-zično področje in vzgojo k ustvarjalnosti ob stičišču treh narodov in treh velikih evropskih kulturnih krogov.
Ker bi moral biti pouk vzgoja k radovednosti, bi bilo treba zbuditi pri mladini naroda-soseda čim večje zanimanje za soseda v deželi. Potrebnih bi bilo več kontaktov v javnosti, predvsem na Koroškem, razmišljati pa bi bilo treba tudi o kaki možnosti trijezične šole.
Problematiko pouka literature je obrazložil dr. Alois Brandstetter, profesor za staro nem-
Najbolj znani literarni pričevanji o koroškem plebiscitu leta 1920 sta napisala Johann Friedrich Perkonig (Patrioten) in Prežihov Voranc (Požganica). O literarnem delu, v katerem obravnava Perkonig koroške boje 1918/19 in plebiscit, je predaval prof. Helmut Scharf. Orisal je Perkoniga kot agitatorja za heimatdienst, kot pisatelja plebiscitnega dnevnika „Heimat in Not“ (Domovina v stiski), kot človeka, ki je začel spoznavati svoje mladostne zmote („Mit zwei Zungen“ iz „Im Morgenlicht“), kot človeka, ki je protestiral pri gauleiterju Rainerju proti izseljevanju koroških Slovencev, kot človeka, ki je napisal svojo plebiscitno kroniko v romanu „Patrioten“.
Odnos Prežihovega Voranca do plebiscitnih bojev in njegovo literarno podobo teh dogodkov je osvetlil prof. Jože Koruza z ljubljanske univerze. Pokazal je Prežihovo dejavnost in njegove prispevke v komuni-
ščino na celovški univerzi. Predavatelj, sam pisatelj, sin staršev, ki niso brali knjig, je nekoliko sarkastično pokazal, kako je zašel na književno pot. Dotaknil se je tudi dvoličnosti, ki jo povzroča filmska oziroma televizijska uprizoritev knjig (npr. Peter Turrini, „Alpensaga“). O verouku kot učnem predmetu je predaval nadzornik dr. Olaf Co-lerus-Geldern, ki je na veliko veselje navzočih, med njimi je bil tudi prelat Aleš Zechner, začel z izvajanji v slovenščini. Namesto prof. dr. Petra Heintla, ki je bil poklicno zadržan, je predaval o filozofiji kot principu, ki naj bi povezoval vse predmete, asistent dr. Thomas Macho.
Zanimiv pogled v skrivnostni svet jedrske fizike je omogočil dr. Jože Strauß, ki je maturiral na Slovenski gimnaziji leta 1966. Predavatelj je doma v Dobu pri Vrbi. Na Dunaju je končal študij fizike. Zdaj deluje v Ženevi v Evropskem centru za jedrsko raziskovanje (CERN). Projekt CERN (sodeluje 12 zahodnoevropskih držav) zaposluje okoli 3500 ljudi, od tega okoli 500 fizikov; 10 fizikov je iz Avstrije. Letni proračun znaša okoli 5 milijard šilingov. Z jedrsko fiziko se ukvarja trenutno okoli 2000 fizikov, stokrat več kot pred 50 leti.
stičnem „Rdečem praporju“, njegovo odklonilno stališče do plebiscita samega, ker da plebiscitni boji niso v interesu delavskega razreda in tudi ne rešujejo njegovega vprašanja in razložil glavne značilnosti „Po-žganice“. „Požganico“ je Voranc napisal leta 1936 v dunajskih zaporih, leta 1938 jo je predelal v Parizu, izšla pa je leta 1939; razdeljena je na 20 poglavij.
V okviru seminarja je priredil deželni glavar Leopold Wagner sprejem za predavatelje in udeležence. Zadržanega deželnega glavarja je zastopal predsednik Kircher, ki je v svojem pozdravnem nagovoru omenil tudi važnost in pomen gospodarsko usmerjene gimnazije za koroške Slovence. Obljubil je vso podporo za tak načrt. Besede zahvale sta spregovorila ravnatelj dr. Reginald Vospernik in nadzornik dr. Valentin Inzko.
Koroški plebiscit v literaturi
Ml ZA VAS	o
	
Načini pospeševanja gradbe stanovanj
Pospeševanje objektov:
V tem primeru se pospešuje stanovanjski objekt (to je lastninski dom (Eigenheim), lastninsko stanovanje (Eigentumswohnung) ali najeto stanovanje, sprva ne oziraje se na dohodek
in velikost družine graditelja stanovanja. Lastnik ali najemnik pa mora biti oseba, ki pride v poštev za pospeševanje (begünstigte Person).
Pospešujejo se v oblikah:
® direktna posojila
Namen: postavitev vase zaključenih lastninskih domov z maksimalno dvema majhnima ali srednjima stanovanjema.
Prednosti:
•	direktno posojilo znaša 45% primernih skupnih stroškov
•	trajanje (Laufzeit): 50 let
•	obrestovanje 0,5%
•	1% odplačilni obrok (Rückzahlungsrate) na leto v prvih 20 letih, 3,5% odplačilni obrok (od odobrenega posojila) v naslednjih 30 letih.
9 Prispevek k anuitetam (Annuitätenzuschuß)
Namen: prispevati k odplačilu hipotečnih posojil.
•	V prvih 5 letih znaša prispevek 50% mesečnih odplačilnih obrokov. V naslednjih 10 letih se zmanjša prispevek.
•	Prispevek se lahko dobi za
Sele: slovo od PetraOlipa
29. aprila so se Selani spomnili 13 rojakov, ki so jih obglavili pred 37 leti na Dunaju. Postali so žrtve nacističnih krvnikov in domačih izdajalcev. Dva dni navrh, v četrtek, 1. maja, pa so se poslovili od človeka, ki je le za las ušel sekiri rjavega rablja, od Petra Olipa, pd. Hanjžeja. Umrl je po dolgi, hudi bolezni v ponedeljek, 28. aprila, v celovški bolnišnici.
Peter Olip se je rodil 28. junija 1908 pri Užniku v Selah.
Pred drugo svetovno vojsko je začel z lesno trgovino. A že so se zbrali nad našo domovino črni oblaki, po oblasti so segli podivjan-ci, ki so zapisali naš narod poginu. Med prvimi, ki so se temu uprli, je bil Peter Olip. S prijatelji je snel v noči od 12. na 13. marec 1938 rdečo zastavo s črnim kljukastim križem v belem krogu, jo raztrgal in poteptal v blato. Nacisti so ga hoteli vtakniti v kaznjen-ski odred, toda Peter je spoznal nakano in pobegnil z bratom v kraljevsko Jugoslavijo. A tudi tam niso bili varni. Peta kolona jih je zasledovala naprej. Krogla, ki je bila namenjena Petru ali njegovemu bratu Hanzu, je le za las zgrešila cilj.
Po vrnitvi v domovino so se Hanz, Peter in Folt Olip pa Janez Gruden skrivali od 1942 do 1945 v legendarnem bunkerju na Sedl-cah. Iz tega skrivališča je kompa-nija „Mrzla voda“, kot so se imenovali, pisala pismo Hitlerju v Berlin in napovedala vojsko Tretjemu rajhu. Poveljnik „Mrzle vode“ je bil Peter Olip. Nacistična policija in domači izdajalci so skrivače iskali, nekajkrat so celo šli čez bunker, tako da so skrivači čuli korake in lajanje psov.
Maščevanje nacistov nad Užni-kovimi je bilo kruto. Starši v izgnanstvu, hčerki Neža in Katarina v zaporu. Katarina, por. Pristovnik, je umrla pred dobrim mesecem. Prvi ji je sledil na pokopališče brat Peter.
Po osvoboditvi so Užnikovi postavili v zahvalo za rešitev na Se-dlcah majhno leseno cerkvico. Skrivališče pa je že propadlo.
Peter Olip je bil srčno dober človek, a trd in neizprosen, če je šlo za življenjske pravice naše skupnosti. Vsa leta je podpiral slovenske samostojne liste, tako v občini kot v deželi. Leta 1949 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta koroških Slovencev. Vedno je spodbujal mladino k vztrajnosti in zvestobi in jo z vsemi močmi podpiral in podprl v boju proti zapostavljanju in brezpravnosti. Bil je do kraja zvest narodnemu in verskemu izročilu. Sile za svojo trdnost je črpal iz svojega trdega življenja, ki ga je večkrat tvegal, ne da bi ogrožal življenje drugih. Bil je upornik, a je odklanjal nasilje.
Ljubil je naravo, ljubil lov in divjačino. Ljubil je domovino, nad vse svoj narod, slovensko besedo in pesem, sodeloval je v domačem prosvetnem društvu. Nikdar pa ni odrekel življenjske pravice sosedu.
Veliko število znancev in prijateljev je izkazalo rajnemu Petru Olipu zadnjo zemeljsko čast. Ob asistenci Ivana Matka, Andreja Lampichlerja, Franca Jančarja, Tomaža Holmarja, Stanka Čegov-nika, Florijana Zergoja in Miška Bruneca je bral mašo zadušnico in opravil pogrebne obrede šmarješki provizor Ivan Olip, nečak rajnega Petra.
V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev se je zahvalil in poslovil osrednji tajnik Jože Wakou-nig, v imenu lovske družine Janko Ojcl, za KPD „Planina“ in selske pevce pa Stanko Olip.
Ženi, otrokom z družinami, bratu in sestrama izrekamo iskreno sožalje.
Naj rajni Peter počiva v božjem miru.
Slava in časten mu spomin!
Rožek: smrt rojaka
Rojakinje in rojaki so prihiteli iz vseh naših krajev v zgornji Rož, da se poslovijo od svojega prijatelja in znanca Antona Fuggerja, pd. Pavlna na Ravnah. Že dolgo ni bilo toliko žalnih gostov na ro-žeškem pokopališču kot preteklo nedeljo; že dolgo ni bila maša za-dušnica tako dobro obiskana v ro-žeški farni cerkvi.
Po dolgi težki bolezni je 59-leten za vedno zaspal; pogrebno svečanost je ob asistenci domačega župnika Nika Marktla in prof. dr. Janka Polanca opravil nečak rajnega, mag. Mirko Isop, škocijanski
------------------------------------^
posojila, ki ne presegajo 45% skupnih gradbenih stroškov.
•	Hipotečno posojilo mora imeti trajanje na 20 let in obrestna mera ne sme presegati več kot 2,5% normalno obrestno mero javnih posojil (öffentliche Anleihen).
•	Prevzem jamstva za hipotečna posojila, ki niso vknjižena na prvemu mestu (nachrangige Hypothekardarlehen), če trajanje ne presega 30 let.
Namen: prevzem jamstva hipotečnih posojil po deželi. Ce na primer graditelj s posojilom, ki je vknjiženo na 1. mestu, pri gradbi hiše ne izhaja, more dežela jamčiti za privatno posojilo. V tem primeru posojilo ne sme biti vknjiženo na 1. mestu in mora biti odobreno v šilingih.
župnik. Petje domačega cerkvenega moškega in mešanega zbora pod vodstvom mag. Aleksa Schusterja je ustvarilo pravo obeležje svečanosti.
V imenu Enotne liste Rožek se je od rajnega Antona Fuggerja poslovil njen vodja Ludvik Lesjak, pd. Postranjak in dejal: „Poslavljamo se od moža, ki ni samo doma spretno gospodaril in v svoji družini začrtal in zastavil svoje cilje, da njegov zarod ljubi svoj
dom, spoštuje svoj narod in ohranja vero, temveč nam je vedno tudi pomagal usmerjati naše delo v občini in se postavil na razpolago in kandidiral na domači volilni listi. Povsod, kjer smo ga videli — bodisi na kulturnih prireditvah, bodisi na cerkvenih slavnostih —, naš Tonči je bil vedno zraven in s tem pokazal svojo in našo življenjsko voljo. Zahrbtna bolezen in kruta smrt nam je iztrgala vse prezgodaj tega moža, kateri nam je bil vsem vzgled, iz našega kroga. — Tonči, Ti si umrl, mi pa bomo da-J jali naše hotenje naprej!
rrn
noi tednih
URBAN MAČEK:
(3. nadaljevanje in konec)
Iz mojih spominov
ANZANU PETRAČU V SPOMIN
Bilo je v nedeljo, 6. julija leta 1958, ko je nad Šmarjeto prišla huda nevihta. Anza Petrač, ki je bil pri šmarješki cerkvi za mežnar-ja, je šel zvonit proti hudi uri. Medtem ko on zvoni, pa udari v zvonik strela, ki je šla tudi dol v cerkev, kjer je mežnar zvonil, in ga je toliko zadela, da je padel v nezavest. Ni vedel, kako dolgo je ležal v nezavesti, in mi je pravil, da je bil, ko je prišel spet k sebi, zelo žejen. Res, sreča je bila, da ni bilo kaj hujšega, ker lahko bi se bilo zgodilo, da bi ga bila doletela tragična smrt; saj nihče ni vedel, kaj se mu je zgodilo, da bi prišel in mu nudil kakšno pomoč.
Strela je napravila precejšnjo škodo. Del strehe na zvoniku se je moral na novo pokriti in tudi v cerkvi je bilo nekaj škode.
Dolga leta je Anza kot grofovski delavec hodil v gozd delat in si tako zaslužil pokojnino. Pri tem je pa še, kolikor je imel časa, doma pomagal ženi Leni pri delu. Ko je pa stopil v pokoj, je še večkrat šel k temu ali onemu kmetu delat; vsi so ga namreč radi imeli, ker je bil priden delavec. Vse preveč se je trudil z delom in posebno še zdaj, ko je že bil 75 let star in k temu še bolj bolehen. To vidimo tudi iz poslednjih ur njegovega zemeljskega življenja. Bilo je 8. avgusta lanskega leta, ko je ubogal in šel k bližnjemu kmetu, pd. Štefanu, delat; bila je to njegova zadnja pot na delo. Ko si je hotel pri delu malo odpočiti in se je ulegel na zemljo, pa ni več vstal, ker ga je zadela srčna kap. Ni mu bilo dano, ko mu je bila že smrt blizu, da bi se ulegel v mehko posteljo in tam umrl. Bil je tih človek in potrpežljiv mož, ki je znal v svojem življenju veliko potrpeti. Zdaj pa počiva pri cerkvici svete Marjete, za katero je on veliko storil in si s tem zaslužil obilno plačilo pri Bogu v nebesih.
Ohranimo ga v lepem in hvaležnem spominu.
DODATEK K MOJEMU PREJŠNJEMU PISANJU . . .
Ko sem pred nekaj leti pisal v tem listu o Šmarjeti, je bil članek, ki sem ga pisal o Dobniku, res pomanjkljiv, ker mi je manjkalo podatkov. Naj zdaj te vrstice na-
domestijo, kar je prej izostalo. Kmetija pd. Dobnik leži precej visoko v gorah na Šmarjeti in ker je njena lega bolj strma, zahteva od človeka večjega napora pri obdelovanju zemlje.
Bilo je leta 1923, ko je tedaj šele 23 let stari Dobnikov sin Franc Šliser prevzel Dobnikovo posestvo. Gotovo je to za mladega človeka na eni strani vesel dogodek, ko je postal bolj sam svoj gospodar in se čuti pri ljudeh več vrednega, ko je posestnik, na drugi strani ti pa spet to dela težave, ko veš, da boš moral zdaj ti na sebe vzeti vse skrbi in dolžnosti, ki so jih prej oče nosili. Pa je uvidel mladi Dobnik, da si mora, če hoče dobro gospodariti, tudi poskrbeti ženo, ki mu bo pomagala pri delu. Ker je videl, da blizu ni nobene takšne, ki bi bila za njega prav, je pa šel kar čez mejo v Jugoslavijo, ker tam na Dolgi Brdi pri pd. Obesu je bila hčerka po imenu Tilika in to si je izvolil mladi Dobnik za družico v svojem življenju. Bilo je leta 1929, ko sta bila v Šentpavlu poročena in je bila tudi tam „ov-set“ (svatba).
Pa je prišel za Dobnikovo hišo tisti tako pomembni in veseli dan, ko je mladi Dobnik po končani ovseti pripeljal svojo mlado ženo Tiliko za gospodinjo na svoj dom. Prijela sta oba krepko za delo, ker v gorah je delo veliko bolj otežkočeno kot pa v ravnini. Tedaj se je moralo še vse delo koj z rokami opraviti, ker še ni bilo ne motornih kosilnic ne motornih žag ne traktorjev in tudi elektrika še ni bila napeljana. Pa imela sta srečo, ker dobila sta naraščaj; saj za kmeta je gotovo razveseljivo, če otroci letajo okoli hiše, in žalostno je, kjer jih ni, ker potem ni naslednika in posestvo pride v tuje roke, če ni sorodnikov. Pa leta so minevala in otroci so do-raščali in zmerom več so pomagali pri delu. Ko je sin France že postal močan, so se lotili stavbnega dela in postavili novo hišo in potem še gospodarsko poslopje, ker vse je bilo že zelo staro in v slabem stanju. Po večletnem trudapolnem delu obeh, ker
eden bi tega ne bil zmogel, sta si toliko pridelala in prihranila, da so bila postavljena nova poslopja že tudi plačana. In to na taki gorski kmetiji, ki je bolj slabo donosna. K temu moram še pripomniti, da je pri tem delu veliko pomagal sin Franc, ker on je delal kar za dva druga delavca. Pa je prišel čas, ko je sin prevzel posestvo, ker oče in mati sta že postala stara in star človek že tudi bolj težko dela. Pa kakor je oče imel srečo pri ženitvi, ko je dobil pridno ženo na svoj dom, tako je tudi njegov sin Franc imel prav, ko je vzel Ditmarjevo hčerko Ido v zakon. Saj nekaj izrednega je, da so kar tri Ditmarjeve hčere omo-žene na Šmarjeti in je še njih mati
ART BUCHWALD:
V vsaki veliki družbi ima najvažnejše mesto njen uradni predstavnik. To je oseba, ki stopi v ospredje, kadar je družba obdolžena mal-verazacije ali prekrška. Te dni me je prijatelj profesor Henrik Appel-baum, ki predava na tečaju govorništva za uradne predstavnike velikih družb povabil, da bi prisostvoval eni uri njegovega pouka.
Pred tablo je povabil štiri slušatelje tečaja. Appelbaum jim je rekel: „No, Bennister, ti boš uradni predstavnik naftne družbe Profit. Waughn, Rogers in Cleman pa bodo nastopili v vlogah novinarjev. Ministrstvo za nafto je pravkar obdolžilo družbo Profit, da je ogoljufala svoje odjemalce za milijardo dolarjev. Pričnite z vprašanji!“ „Gospod Bannister, ministrstvo za energijo je objavilo, da ste zaslužili pri svojih odjemalcih čisto milijardo dolarjev.“
Bannister je stisnil ustnice in odgovoril: „To je podla in umazana laž, vredna prezira!“
Appelbaum ga je prekinil: „Ne, Bennister, predstavnik družbe ne sme nikoli izgubiti svojega dostojanstva. Tvoj odgovor bi se naj glasil: „Ne želim komentirati, do-
Tona tako gibčna za delo kakor kaka mlada, četudi je že precej priletna. Pa kakor mati, so bile marljive tudi njih hčere, ki so pridno pomagale materi pri delu, dokler so bile še doma, ker mati je bila posestnica Ditmarjeve kmetije in je s svojim drugim možem dobro gospodarila.
To pa je vedel tudi mladi Dobnik in si je izvolil Ido, da jo popelje pred poročni oltar, kakor sem že omenil. To se je tudi zgodilo in zdaj Ida kot skrbna mati za svoje otroke in zvesta družica svojemu možu osrečuje družino v lepem novem domu pri Dobniku.
Res, hvale vredne so take družine, kjer še tako gospodarijo, ka-
w
kler ne preberem uradnega besedila obtožbe!“ S tem se boš najbolj izmazal, za prihodnjič pa boš že našel kak boljši odgovor. Na vrsti si, Waughn!“
„S tem, da ste navijali cene, ste zaslužili od leta 1974 pet milijard dolarjev,“ je rekel Waughn. „Ali nameravate del tega zneska zopet vrniti svojim odjemalcem?“
Bannister je odgovoril: „To so politične obtožbe, ki jih razširja vlada z edinim namenom, da bi opravičila povišanje davka na nafto.“
„Prav dobro, Bennister,“ je rekel Appelbaum. „Zdaj ga pa pritisni še ti, Rogers!“
„Gospod Bannister, prejšnji teden ste objavili v časopisih oglas, v katerem pojasnjujete, da vaša družba Profit zasluži pri toni bencina samo pol centa, toda vaši profiti so se dejansko povzpeli za 234 odstotkov. Kako pa ste zaslužili ta denar?“
Bannister se je zmedel. „Nisem razumel vašega vprašanja,“ je zajecljal.
Appelbaum se je vmešal: „To. ni dobro, Bannister. Ne pozabi, da bodo televizijske kamere snemale tvoj obraz od blizu in vsi bodo
kor pri Dobniku, ker s tem pokažejo, da jim je očetov dom še nekaj vreden in tudi skrbijo, da ga še ohranijo za poznejše rodove.
VIDELA STA NENAVADNO ŽIVAL
To se je zgodilo pri Pečniku na Belšaku še pred drugo svetovno vojno. Bil je lep sončen dan v začetku oktobra, ko je šla Pečnikova J. sadje pobirat. Kar naenkrat pa zagleda v grmovju nenavadno žival, kakršne še nikoli ni videla v tem kraju. Pa kakor je v takem primeru navadno, da se človek ustraši živali, žival pa človeka, je žival hitro izginila v grmovje. Bilo je nekaj časa pozneje, ko jo je gospodar T. videl na neki skali ležati. Bila je podobna krokodilu in je bila blizu en meter dolga. T. je imel puško s seboj in bi jo bil lahko ustrelil, če bi hotel. Pa je ni, ker je bilo več moških takih, ki bi jo bili radi živo ujeli. Pa to se ni zgodilo, ker tiste živali nihče ni več videl.
opazili, da lažeš. Kdo bi lahko povedal, kako bi se glasil pravi odgovor?“
Vsi so molčali, Appelbaum pa je rekel: „Odgovor bi se naj glasil, da edini dohodek, ki ga imajo bencinske črpalke, odpade na prodajo coca-cole. Prav tako ste zvišali vstopnino za stranišče od 10 na 15 centov. In še nekaj, Bannister. Pazi, kaj počneš z rokami. Televizijski snemalci radi snemajo roke uradnega predstavnika naftne družbe, kadar ta odgovarja na vprašanja. Tvoje roke jasno odkrivajo, da skušaš nekaj prikriti. Cler-man, zdaj pa si ti na vrsti.“
„Gospod Bannister, ljudje mislijo, da naftne družbe odjemalcem derejo kožo. Poročilo ministrstva za energijo ta sum potrjuje. Kaj pravite k temu?“
„Videli ste reklame naše družbe na televiziji. Ljudje naj sami odločijo, ali bodo verjeli lažem ministrstva za nafto ali slavnemu igralcu Bobu Hopu."
„Odlično,“ je rekel Appelbaum. „Na to vprašanje si imenitno odgovoril. Zapomni si: Uradni predstavnik naftne družbe se ne sme nikoli znojiti in nihče ga nikoli ne sme spraviti v zadrego.“
Sola izmotavanja
r	^
Valentin Polenšek	61
Križ s križi
k_____________________________________J
Potrkalo je. Dijak ni vedel, da je hišna soseda nevarna nacistka. Dedca ji je požrla ruska fronta. Takih žensk je bilo več, da jim je vojna vzela človeka. Zato pa so postajale še hujše nacistke. Pogosto se je dogajalo tudi obratno.
Plesniva baba se je takoj vtaknila vmes, ko je čula dijaka z Rozinko slovensko govoriti: — Ubog otrok, ko ne zna nemško . . .
Dijaku je bilo dovolj. Vsekal je nazaj: — Zato ni uboga Rozinka, ker ne zna nemško. Sirota je postala zato, ker so ji ljudje pobili svojce, ki samo nemško govorijo.
Sorodnica vsa prepadena pogleduje zdaj babo zdaj dijaka z otrokom. Ona je predobro poznala lisičjo naravo zoprne nacistke. Bala se je. Ni pa vedela, kako bi omilila dijakove besede, ker se ni in ni zanesla na babo sosedo. Takoj ti bo šla na ge-stapo.
Jecljala je: — Vsi smo iz sebe! Vsi, vsi. Pomisli, sin je v vojski, doma pa zgubi na tako tragičen na-
čin starše in deda. To vse nas pretrese, kako pretrese.
Plesniva baba odvrne: — Zato pa ni treba metati besede od sebe, ki skoraj tako zvenijo, kakor da so nasprotne. Prav dijaki nemškega rajha bi morali imeti več discipline in morale. Vsak mora doprina-šati svojo žrtev za zmago . . .
Zdaj se je šele dijak ujel, da se nahaja na nevarnem robu v prepad.
Ukvarjal se je z Rozinko.
Sorodnica je spravila dijaka z Rozinko v spalnico. Naročila mu je, da naj uspava dekletce. Ona ima vedno težave z otrokom, ker noče zaspati in kliče mamo in ata. Pošepetala mu je to nemško.
Dijak je sedel ob otrokovi posteljici, ki jo je podarila neka dobrotna tržanka.
Rozinka se je pustila pretentati v pričakovanju, da ji bo bratranec itak samo v izpolnjevanje njene otročje goreče želje: se vrniti k staršem!
— Da boš laže čakala, ti bom nekaj lepega povedal, je začel, kakor da ima pripravljeno veliko skrivnost in tolažbo za nedolžnega otroka. Začel je
—	in takoj samega sebe ujel — da ne ve, kaj naj pripoveduje dekletcu.
Rozinka, ljubka lutka, je čakala s svetlimi očmi:
—	Kje ati in dedi Ldeče kapice? Ti veš? Teta bo povedala, kje sta.
In dijak je pletel svoje pripovedovanje o lepih vilah in skritih palčkih, o dobrih starcih in ljubkih lepoticah. Rozinka je poslušala. Nič več ni spraše-
vala. Poslušala je in se zamotavala v uspavajočo povest.
Dijak je potišal svoj glas, ko je opazil spečega otroka. Nadaljeval pa je svoje pripovedovanje, ker mu je neznansko ugajalo, ker je ob tem odkrival v sebi nekaj, kar ga je po eni strani priklepalo na bajne večere v davni minulosti doma gori v strmini. Vse je bilo varno krog njega. Vse ga je osrečevalo, kolikor je poznal svojega malega otroškega sveta.
Ko se je prekinil, se je zgrozil: Kaj pa danes? Kako pa je sedaj z menoj, sedaj 20. januarja 1944? . . . Nikjer ni varnosti. Povsod groza, nemir, mraz, beračija in glad in gestapo in sum in . . . ali so iz-gledi? Izgledi na tako svetlo upanje, kot me je nosilo skozi prejšnja leta kljub bajtarskemu zakotju? Kje je sedaj tisto upanje?
. . . Ko je obiskal mamo na Perčevi kmetiji, kjer je služila in sta šla po cvetočem pašniku za ovcami.. . Prva slika, kakor daleč se spominja nazaj! Ko sta našla mrtvo jagnje ob cvetočih telohih? Slika spomina je ostala v fantovi duši. . .
Ko sta z babico šla materi naproti, ki je delala v premogovniku v Prisoju . . . Pošastni stroji so stali na veliki črnikasti ravnini, vse je bilo črno, zemlje sploh ni bilo, le črna barva povsod, da je fante zijal, kod toliko sajaste črnine ... in iz gozda je prisopihala mala lokomotiva, ki je odvažala premog na rebrško tovarno, kakšna čudna prikazen!
(Dalje prihodnjič)
TV-reforme
Na dunajskem Küniglbergu, v ORF-centru, so padle te dni odločitve, ki terjajo interpretacijo tudi po televizijskem kritiku. Gre za vprašanje centralne televizijske redakcije. Vsaj na površju. Uredniki so bili soglasno proti, vendar na politični ravni so odločili drugače — kakor svojčas v najboljših časih pred prvo reformo ORF-a, ko je vladal proporc.
Generalnemu intendantu Sacherju po letu in pol ponovnega uradovanja skoraj nikjer ni uspelo zboljšati kvalita-
V________________________________
tivno raven programa. Uvedene so bile — po dolgem zaletu — številne nove oddaje z Sacherjevimi ljubljenci, vendar se je izkazalo, da je ena oddaja slabša od druge, kljub najboljši namestitvi po programskem času. Medtem ko je Sacher v dobi pred 1974, ko so ga socialisti z novim zakonom odžagali, kazal precej poguma in liberalne drže, o teh potezah oz. vrlinah ničesar ni več opaziti. Vlada aparat, o katerem se ne ve, ali ga Sacher kljub vsej svoji avtoritarnosti še obvlada ali pa je izgubil kontrolo nad njim in se
namesto resničnih posegov zadovoljuje z zasledovanjem posameznih urednikov ali s programsko kozmetiko. Ustvarjalnost je vsekakor pri vragu. Izjeme so takšne, da jih človek, ki vsaj v grobih obrisih pozna mehanizme in strukture v ORF-u, more doumeti v vsej njihovi skromni razsežnosti.
Vsekakor, generalni intendant mora sedaj plačati davek za tisto čudno koalicijo, ki ga je ponovno spravila na največje orgle v deželi. Tako hud pa davek spet ne bo, saj bo kmalu
dobil še dodatno plačo — 17. mislim. Znani pa so socialistični bonci, za katere ima leto 20 in pol mesecev, vsaj plač imajo toliko.
Monopol ORF-a vsaj po svoji pravni reformi tudi ne bo več dolgo držal. Tehnika brezusmi-Ijeno diktira spremembo zakona, če ne pa bo zakon sam preživet. Nova prenosna sredstva za televizijo — kabel, kaseta, sateliti —, pomenijo za ORF — in ne le zanj — konkurenco, pri kateri je več ali manj jasno, da bo državna monopolna institucija podlegla. Vsaj sedanji program ORF-a dopušča to prognozo. Mej novih medijev ne bo postavila tehnika, temveč človek sam: na eni strani je omejena človekova sposobnost, dojemati in prebaviti določeno količino informacij in zabave, na
drugi strani pa so omejene tudi ustvarjalne sposobnosti ljudi, ki delajo program. Pri prvih obsežnejših poskusih regionalizacije ORF-a se je to že videlo.
Na Koroškem pa je na radijskem področju konkurenca že aktivno prisotna. Radio Valca-nale v štirih jezikih oddaja na italijanski strani trimeje, kajti v Italiji monopola ni. Program je zaenkrat živ in poln zanosa. Vprašanje je le, kako dolgo bodo to zdržali. ORF na to konkurenco ni posebno vesel in skuša tako na pravnem kakor tudi na finančnem področju priti temu oddajniku, ki postaja vedno bolj profesionalen, do živega.
Koroški intendant Willner se je vsekakor elegantno izrazil: zanj je radio Valcanale možnost, se že zdaj pomeriti s konkurenčnim programom.
od nedelje, 11. maja
NEDELJA, 11. maja: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Ce ljubezen pade (5) — 15.05 Benji na vroči sledi — 16.30 Wolga — 17.15 Čebelica Maja — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev
—	18.30 Mi — posebej — 19.30 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Mladi ljudje potrebujejo ljubezen — 21.45 Šport — 22.00 Poročila
—	22.05 Večerni studio.
PONEDELJEK, 12. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Če ljubezen pade (5)
—	10.00 Šolska TV: Tako uraduje naša pošta — 10.30 Mati so zelo proti
—	12.00 Visoka hiša — iz parlamenta
—	17.00 Am, dam, des — 17.25 Wom-belsovi — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Šport ob ponedeljkih — 21.05 Akcije v Manhattenu — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 13. maja: 9.00 Am, dam, des
—	9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV
10.30	Benji na vroči sledi — 17.00
Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Hitreje, v'šje, močneje (1) — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	čas v sliki — 20.15 Avstrija poseben slučaj — 21.00 Igra se lahko začne — 21.45 Videoteka.
SREDA, 14. maja: 9.00 Oddaja z miš-i° — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 dolska TV: Avstrijska državna pogod-ba — 10.30 Besna teta — 17.00 Moj-ster Rappelkopf — 17.25 Vi delajte glasbo — 17.30 Moj stric z Marsa — iZ.SS Za lahko noč — 18.00 Flambar-dovi — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19-00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Extrablatt — 21.55 Nogo-rnet — Europacup — finale.
ČETRTEK, 15. maja: 15.00 Tu stoji škripec... _ 15.30 25 let Avstrijske državne pogodbe „spomin v Belvede-re ‘ — 16.30 25 let Avstrijske državne Pogodbe — 18.05 Serengeti ne sme Izumreti — 19.25 Kristjani v času —
19.30	čas v sliki — 19.30 Šport —
20.15	Zeleni Gustav (2) — 21.15 Trije ^oščani k rojstnemu dnevu — 22.15
Poročila — 22.20 Judo-EM.
PETEK, 16. maja: 9.00 Am, dam, des r~ 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska ^	— 10.30 Klub seniorjev — 11.10
1 ® klavir igrati bi bilo treba znati — 7 °0 Am, dam, des — 17.25 Kunibert ^ 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč
18.00	Pan-Optikum — 18.30 Mi, dru-'Pska oddaja — 19.00 avstrijska od-aja —_ -|goo Avstrija v sliki — 19.30 as v sliki — 20.15 XY-nerešeno —
21.20	Kuhinja plošč ■— 22.05 Šport —
22.20	Večerni študio.
SOBOTA, 16. maja: 15.25 Pomenek na Dunaju — 17.00 Gradbeno mesto
—	17.30 Bil je nekoč... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva X sedem — 18.25 Heinz Conrads ob sobotah — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Anneliese Rothenberger se predstavi
—	22.20 Šport — 22.40 Jolly Joker — 23.35 Poročila.
NEDELJA, 11. maja: 14.30 Plavalni turnir narodov — 16.10 Poldark —
17.00	The farmer takes a wife — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Teta Mame —
22.00	Wladimir Horowitz — live —
23.00	Vmes: intervju z Horowitzem.
PONEDELJEK, 12. maja: 18.00 Angleščina — 18.30 Mojstri od jutri — 18.55 Kviz o bibliji — 19.00 Izobrazba aktualno — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poldark — 21.05 Austria accord — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Salut za Henryja Fonda.
TOREK, 13. maja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Velika mesta sveta —
19.15	Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belo-rdečem — 21.03 Beatlemania — 21.50 Deset pred deseto.
SREDA, 14. maja: 18.00 Francoščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.00 Military-Tattoo — 20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Eden igra napačno.
ČETRTEK, 15. maja: 16.00 Solarska
liga v odbojki — 17.00 Poj z nami —
17.30	Oče večerne dežele — 18.15 25 let državne pogodbe — prenos —
20.15	Marija Terezija — 21.45 Šport —
22.00	Dunajski slavnostni tedni — odprtje — 22.30 Dvajset porotnikov.
PETEK, 16. maja: 15.30 Evropsko prvenstvo v judu — 17.30 Nauk o glasbenih instrumentih — 17.45 Tehnike upodabljajoče umetnosti — 18.00 Če ljubezen pade — 18.30 Orientacija — 18.50 Beseda k sabatu 18.55 Kviz o bibliji 19.00 Vi želite — mi zaigramo
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Svet knjige — 21.00 Bela hiša — zadnji vhod
—	21.50 Deset pred deseto •— 22.20 Nad strehami Nizze.
SOBOTA, 17. maja: 15.30 Judo: evropsko prvenstvo — 17.30 Mednarodni meeting v lahki atletiki — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00
Darujte za tiskovni sklad!
Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ombudsmana? — 20.15 Marija Terezija — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Neverni partnerji.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablatschan. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
NEDELJA, 11. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 12. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Dr. M. Zwitter: „Ob 25-!etnici podpisa avstrijske državne pogodbe“. TOREK, 13. maja:
08.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — „Mlada grla“ — posnetek otroških in mladinskih skupin s koncerta „Koroška poje“. SREDA, 14. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet. ČETRTEK, 15. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Še gori ljubezen___ splet nabož-
nih pesmi.
PETEK, 16. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja (posnetki s slavnostne prireditve ob 25. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe 15. maja v Domu glasbe v Celovcu, 1. del).
SOBOTA, 17. maja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Program RTV Ljubljana tokrat ni prispel na uredništvo.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: gostilna KOSA na RAVNAH Čas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 14.00 uri
Spored bodo oblikovali:
Domači otroški zbor ter dekliška skupina „JASMIN“ Zvezne gimnazije za Slovence.
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: SRD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Vogel v Šentprimožu Čas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 15. uri Spored: Otroci iz vrtca z igrico „POD MEDVEDKOVIM DEŽNIKOM“ Šolarji z igro „LENIHULJA“ — deklamacije — instrumentalni prispevki — mlajši mladinski zbor SPD „Danica“. — Po proslavi bo za mamice pripravljena majhna zakuska.
PROSLAVA
MATERINSKEGA DNEVA Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 20. uri Spored bodo oblikovali naši otroci.
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE vabi na
OTVORITEV RAZSTAVE „PRIČEVANJA DVOJEZIČNOSTI“
Dokumentacijo o dvojezičnosti od časov monarhije do današnjih dni so zbrali gimnazijci. Vse starše dijakov in prijatelje gimnazije vabimo, da si ogledajo razstavo. Odprli jo bomo v sredo, 14. maja 1980, ob 11.30 uri. Odprta bo do 21. maja.
Ravnateljstvo.
„DVA BREGOVA“
Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu
Kraj: Farna dvorana v Šmarjeti v Rožu
Čas: sobota, 10. 5. 1980, ob 20. uri Nastopajo: Igralska skupina SPD „Radiše“ iz Radiš
POTOVANJE SPD „VRTAČA“ V KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE MAUTHAUSEN
Vodi bivši interniranec dr. Dürrmayer
Odhod avtobusa:
5.00 pri Foltu — 5,15 avtobusna postaja Borovlje — 5,45 železniška postaja Celovec Cena ca. 150,—
Prijave z naplačilom 50,— šil. sprejema do 14. maja Krista Wieser, (tel.: 04227/280509), prijave interesentov iz drugih krajev pa SPZ Preskrbite volilne karte!
8. kulturni teden v Globasnici
od 11. do 18. maja 1980
Vabita SKD v Globasnici in SPD „Edinost“ v Štebnu
Spored:
Nedelja, 11. maja 1980, ob 20. uri:
Predstavitev pesniške zbirke Valentina Polanška „Činček in Čopka“. V kulturnem delu sodelujejo: ženski oktet SPD „Obir“ iz Obirskega in otroški zbor SKD v Globasnici.
Knjigo bo predstavil višji vi. sv. dr. Pavle Apovnik. Med posameznimi točkami bere avtor knjige iz svojih del.
Četrtek, 15. maja 1980, ob 20. uri:
Koncert mešanih zborov iz Podjune. Sodelujejo: MPZ iz Železne Kaple, MPZ Podjuna-Pliberk, MPZ „Danica“ iz Šentvida v Podjuni, MPZ „Gorotan“ iz Šmihela, MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi in MPZ iz Globasnice.
Petek, 16. maja 1980, ob 20. uri:
Predavanje univ. docenta dr. Hannsa Haasa „Kärntens Slowenen und der österreichische Staatsvertrag“ — „Koroški Slovenci in avstrijska državna pogodba“.
Sobota, 17. maja 1980, ob 15. uri — v ljudski šoli v Globasnici: Lutkovna predstava „Igra za poredneže“ — nastopajo lutkarji Katoliškega prosvetnega društva iz Šmihela.
Nedelja, 18. maja 1980, ob 20. uri:
Veseloigra „Poročil se bom s svojo ženo“. Nastopa igralska skupina „ODER 73“ SPD „Edinost“ iz Pliberka. Režija: Anita Hudi.
Sport
Selani nepremagljivi?
Prejšnji teden se je končalo namiznoteniško prvenstvo za 1. razred vzhod, v katerem je DSG Sele-Zell s 17-imi točkami dosegla 7. mesto.
V začetku sezone se je pojavila kriza, kajti Nanti Travnik ni hotel igrati in tako so Selani prve štiri tekme igrali le z dvema igralcema in enim rezervnim. Prvo tekmo so igrali doma proti SCA Šentvid, proti katerim so podlegli z 1:9. Točko je napravil Mirko Oraže. Drugo tekmo so igrali v Celovcu proti KAC, kjer so zgubili s 4:6. Točkovali so za Sele: Mirko Oraže (3) in Zdravko Oraže (1). Nato so igrali proti WSV Frantschach, kjer so ponovno zgubili s 3:7. Zopet je Mirko Oraže dosegel 2 točki, eno točko pa v dvojici skupaj z bratom. Četrto tekmo so igrali Selani proti prvouvršče-nemu SV Büro Achatz in izgubili z 1:9 Točko je dosegel le Mirko Oraže. Peto tekmo pa so igrali doma proti ESV Št. Vid. Slavili so prvo zmago s 7:3. Točkovali so Mirko Oraže (3), Zdravko Oraže (1) ter na novo motivirana prejšnja igralca brata Falle. Flerbert je osvojil kar dve točki, Werner pa je zmagal v dvojici skupaj z Mirkom Oraže-tom. Ta zmaga je bila najbrž tudi pobuda za Nanteja Travnika, ki je zopet začel igrati. Tako je v naslednji 6. tekmi proti BSK Kelag, katero so nesrečno zgubili s 4:6, osvojil kar 2 točki. Ostali dve točki sta osvojila Herbert Falle in Mirko Oraže, ki je prvič igral z novim loparjem in je tako imel precejšnje težave. V naslednji tekmi proti BSG Carinthia pa je osvojil spet 2 točki. To sta bili tudi edini. Osmo tekmo pa so igrali doma proti KTZ II. Prvič je za Sele igral Tone Novak iz Kranja. Takoj je pokazal svojo zmožnost, kajti z lahkoto je osvojil vse 3 točke. A tudi Mirko Oraže je osvojil 3 točke, Nanti Travnik pa eno. Tudi med dvojicami sta Oraže in Novak zmagala. Tako so lanski poraz spremenili v zmago z 8:2. Deveto tekmo pa so igrali v Šmarjeti v Labotski dolini proti tamkajšnjemu SV. Zopet so zmagali z 8:2. Točkovali so Tone Novak (3), Mirko Oraže (2), Nanti Travnik (2) ter dvojica Novak/Travnik. Predzadnjo tekmo pa so Selani igrali proti četrtemu na lestvici — KTZ I, ki je teden poprej s 5:5 odvzel prvouvrščenemu SV Büro Achatz prvo točko. Tako so Selani bili zelo skeptični. Kvečjemu so pričakovali remis. Na vseh Selanov veselje pa so zmagali kar z 8:2. Tu so Selani prvič pokazali svoje zmožnosti. Tone Novak je spet osvojil 3 točke. Z njim sta se tudi Mirko Oraže in Nanti Travnik stopnjevala in tako dobila vsak po 2 točki. Tudi v dvojici sta Novak in Travnik zmagala. Zadnjo tekmo so igrali v četrtek proti drugemu na lestvici — DSG Borovlje, ki je tokrat igralo z najmočnejšo postavo in je prejšnji teden premagalo prvouvrščeni SV Büro Achatz kar z 8:2.
Prvič se je med funkcionarji namiznega tenisa pojavilo vprašanje, ali se bo Selanom tudi posrečilo zmagati in tako z novim igralcem ostati brez poraza. Na žalost je ravno pri tej tekmi Nante Travnik odpovedal, ker je rajši šel na nogometni trening! Tako so igrali le z dve-
ma igralcema. Zato so Borovelj-čani že pred igro računali z visoko zmago, ker so jim Selani morali 3 točke dati vnaprej. A prišlo je do velike senzacije. Tekmo je otvoril Tone Novak proti Kollerju in zmagal z 2:0. Naslednjo tekmo pa je igral Mirko Oraže proti najmočnejšemu, koroškemu prvaku 1. razreda in prvemu na lestvici — Sablatschanu, ki je imel v vi-gredni zesoni le en poraz. Mirko Oraže je tu poskrbel za senzacijo; igral je svojo najboljšo tekmo in tako zmagal z 21:13 in 21:18. Premagal je tudi Kollerja in Kocmaneka. Pa tudi Tone Novak je osvojil 3 točke in tako premagal vse dosedanje nasprotnike. In tudi v dvojici sta Novak in Oraže zmagala. Tako so Selani zmagali s 7:3 ter s tem poskrbeli za senzacijo.
Odkar imajo novega igralca, so DSG Sele slavile same visoke zmage z 8:2 in 7:3 in tako s 17-imi točkami zasedle 7. mesto.
IGRE SAK:
® V soboto je SAK-ov na-$ sprotnik ASK. Na Koschato-@ vem igrišču se bosta ob O 15.45 uri pomerila moštvi
•	„pod 23“, ob 17.30 uri pa se
•	bosta borili za točke in gole £ prvi moštvi.
*
DSG SELE: V NEDELJO V GALICIJI
15.00: „pod 23“
17.00: prvi moštvi
DSG Sele -Donau 1:1 (0:0)
Na namočenem domačem igrišču pod Košuto so Selani imeli v nedeljo v gosteh moštvo Donau iz Celovca. Proti temu moštvu so v jesenskem kolu po škandaloznem žvižganju sodnika zgubili tekmo. V nedeljski igri so Selani igrali kljub slabemu igrišču močno in ofenzivno, Celovčani so se zaprli v svoji polovici, če pa so prignali žogo pred vrata selskega vratarja Koščaka, pa to niso bile mačje solze. Prvi polčas se je končal neodločeno, šele v 63. minuti je St. Olip, ki je igral drugi polčas namesto brata Petra, povedel Selane z 1 :0. Gostje pa so v zadnji sekundi izenačili, ko so Selani že več ali manj bili v kabini in pri Kajžru.
Moštvo: Koščak, Fr. Kelih, N. Dovjak, A. Dovjak, O. Travnik, D. Mohorčič, G. Toševski, N. Olip, O. Ogris, P. Olip (46. min. St. Olip), Fl. Jug (65. min. Zdr. Oraže). Okoli sto premraženih navijačev je podpiralo svoje moštvo.
DSG Sele pod 23 -Donau pod 23 6:0
Drugo selsko moštvo je visoko premagalo Celovčane, čeprav so ti na lestvici bili spredaj. Zanimivo in spodbudno pa je, da trener prvega moštva, Karel Pristovnik, igra v drugem moštvu in kar pošteno strelja gole. Gole so dali: Zdr. Oraže (2), K. Pristovnik (2), Fale (1), V. Hribernik (1).
V nedeljo pa igrajo Selani v gosteh v Galiciji. Začetek tekme je ob 15. uri. Navijači vabljeni!
-wafra-
SAK - Zrelec
1:2 (0: 2)
Na prvi maj, dan dela, je igral SAK doma proti Žrelcu, prav tako novincu v tej ligi. Na Ko-schatovem igrišču se je zbralo precejšnje število navijačev SAK. Žrelec je tisto moštvo, ki je po sodbi najvišjega sodišča avstrijske nogometne zveze dobilo na zeleni mizi dve točki igre jesenskega kola. Pri SAK-u je igral namesto standardnega vratarja Janko Malle, ki pa je svoj posel izvršil v redu. SAK-ovi igralci so se trudili, da bi želi viden uspeh — zmago — a ta dan igra ni stekla po želji. Poleg tega je Žrelčanom uspel zgodnji gol. Obramba gostov je bila najboljši del moštva. Drugi gol za Žrelčane je padel še pred odmorom v 35. min. V polčasu je trener Rogič namesto Sotlarja poslal na igrišče S. Ho-bela, ki je poživil igro. Nekaj minut pred koncem je Sommer-egger dal gol za SAK. K igri sami naj bo napisano, da se igralci SAK niso znašli, da so premalo igrali na krila, vse se je mašilo v sredini kazenskega prostora. Ob robu pa naj bo povedano, da so se navijači Žrel-ca zopet glasno „izkazali“. Pošiljali so v zrak in med gledalce vse mogoče psovke, ki pač morejo zrasti samo na gnoju politične atmosfere, kot jo premore „posebna“ in edinstvena dežela Koroška.
Moštvo: Malle, Jakopič, Po-lanšek, Lampichler, Woschitz, Ferra (70. Perč), Velik, Goleč, Martin Hobel, Sotlar (46. Sigi Hobel), Pandel.
SAK ml. - Vefrinj ml. 4:0 (2:0)
Medtem ko je prvo moštvo SAK igralo v soboto prvenstveno tekmo proti moštvu iz Vetri-nja in jo kot že znano zgubilo 1:0, je naraščaj doma premagal mladinsko moštvo Vetrinja z 4:0. Vsakemu gledalcu je padlo takoj v oči, da skušajo mladi igralci upoštevati navodila svojega trenerja, prof. Mirka Ora-žeta. Mlado moštvo igra tako za oči zelo dopadljiv kot tudi tehnično prav dober nogomet.
K nedeljski igri, ki se je odvijala samo v polovici Vetrinj-čanov, saj je vratar SAK mladincev, Benjamin Wakounig, ob rahlem dežju bolj zmraževal v golu, je pa le treba povedati, da so napadalci SAK mladincev vse preveč stisnjeni na kupu hoteli streljati gole, kar pa jim je obramba gostov preprečila. Ko so pa igrali čez krila, je igra stekla in tudi golov ni manjkalo. Kot strelec se je posebej izkazal M. Rutar s tremi goli. Enega je dal Butej, ki je z dolgimi podajami in s svojo marljivostjo bil gonilna sila moštva. Na splošno pa vse moštvo zasluži pohvalo. Gostje iz Vetrinja so kljub premoči domačinov poskušali dati igri svoj pečat. Njihova obramba, na čelu z vratarjem, je delala preglavice igralcem SAK.
-mliko-
Tito: bolje je stoje umreti kakor kleče živeti!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Lazar Koliševski mesto državnega predsednika, vendar ga bo 15. maja nasledil Cvijetin Mijatovič.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem so se spomnili Josipa Broza Tita na žalni seji v sredo zvečer v polni srednji dvorani celovškega doma glasbe. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je dejal, da je Tito bil eden največjih državnikov vseh časov, velik borec za mir in enakopravne odnose med državami in narodi,
za svobodo, neodvisnost in napredek; Tito je dosledno podpiral manjšine jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, ker je narodna enakopravnost bila tudi vodilo njegove politike znotraj Jugoslavije. Vedno znova je poudaril, da je podpora koroškim Slovencem v boju za uresničitev člena 7 ena najpoglavitnejših nalog Jugoslavije.
S strani koroških Slovencev se bosta pogreba udeležila predsednika dr. Grilc in dr. Zwitter ter Janez Wutte-Luc in Lipe Kolenik za koroške partizane.
Kotmara vas: občni zbor
Kot je bilo razvidno iz poročila tajnika Vinka Wieserja, je bilo delovanje SRD „Gorjanci“ v zadnji poslovni dobi uspešno, društvo se je utrdilo na znotraj in navzven. Od lanskega občnega zbora, ki je bil 12. maja 1979, pa do letošnjega, ki je bil v soboto, 3. maja 1980, pri Mežnarju v Kotmari vasi, je imel odbor 14 sej. Predvsem redne mesečne seje so mnogo pripo-
POPRAVEK:
V zadnji številki NT smo v članku o Kmetijski zbornici pisali o člankih za „krščanske Slovence“. Pravilno bi bilo: za koroške Slovence.	Uredništvo.
DOM V TINJAH
VAŽNO!
ROMARSKI POLET V FATIMO od nedelje, 11. 5. 1980, do četrtka, 15. 5. 1980.
ROMARSKI POLET NA POLJSKO od ponedeljka, 26. 5. 1980, do petka, 30. 5. 1980.
Prijave na Dom v Tinjah, 9121 Tinje, tel. 0 42 39/642
PRIREDITVE
ŠOLSKA AKADEMIJA
ZVEZNE GIMNAZIJE A SLOVENCE
v nedeljo, dne 18. maja 1980, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: otroška mladina v Šent-lipšu
Kraj: Farna dvorana v šentlipšu Cas: nedelja, 11. 5. 1980, ob 9.30 uri (po maši)
Predavanje dr. Petra Ažmana, vodje športno-medicinskega centra v Ljubljani
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU V TELESNI KULTURI
Prireditelj: Slovenski športni klub „Obir“, SPD „Zarja“ v Železni Kapli, Slovenska športna zveza v Celovcu Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: sreda, 14. 5. 1980, ob 19.30 uri
mogle k uspešnemu delovanju.
Najvažnejše prireditve v pretekli dobi so bile: izlet na Bleščečo v začetku julija 1979; sodelovanje mešanega pevskega zbora ob 75-letnici radiškega društva v novem Kulturnem domu; počastitev starih prosvetarjev novembra lani pri Mežnarju v Kotmari vasi; počastitev Jozija Martinjaka, ki se je prav za svojo 70-letnico vrnil za nekaj dni iz Nemčije v Kotmaro vas; sodelovanje zbora pri letošnji Prešernovi proslavi v Celovcu; nastop v Pliberku v okviru prireditve „Od Pliberka do Taberka“; 11. marca v okviru Božanskega izobraževalnega tedna, javna diskusija o manjšinski zakonodaji pri Mežnarju v Kotmari vasi; 16. marca koncert Mešanega pevskega zbora in nastop mladinskih skupin v telovadnici nove kotmirške šole; 20. aprila nastop tria „Gorjanci“ ob 75-let-nici hodiške „Zvezde“; 27. aprila koncert ansambla Lojzeta Slaka v Kotmari vasi. Poleg tega je moški zbor pel tudi pri pogrebih.
Predsednik SPZ Valentin Polan-šek je izrekel kotmirškim prosve-tarjem priznanje za delo, ki je tem bolj važno, saj je Kotmara vas tik pred celovško brado. Temelj delovanju naj bo sodelovanje vseh narodnjakov, cilj pa ohranitev in utrditev tega, kar so nam izročili predniki. V okviru SPZ in KKZ deluje nad 50 društev; med temi društvi je treba poglobiti stike in razširiti sodelovanje. Treba pa je tudi iskati stike z vsakim soseskim sosedom. Ko je govoril o pomenu knjižnice, je predlagal Polanšek, naj bi na šapanje namesto šilinga dajali otrokom raje kake dobre mladinske knjige ali slikanice.
Po krajši diskusiji in razrešnici so navzoči potrdili stari odbor:
Predsednik: Joži Pack; podpredsednik: Stanko Adlassnig; tajnik: Vinko Wieser; namestnik:	Ferdi
Kulnik; blagajnik: Hanzej Wasch-nig; namestnik:	Kristl Lajčahar.
Preglednika računov sta Tomaž Koban in Erika Muri. Člana odbora sta še Rezika Iskra (mladina) in Jože Wakounig (dopisi).