\jki S / BLQSILO SLOVENSKE' i i / / ti / / / / / / / / /./*/> linj r\s t i i r /1 f ■ / / / / / / / / / a ZENSKE ZVEZE V AMERIKI ■;■ 'v'"";' 1 ■ .* 3- :i'A;;: :0'[;; t v .>'*% # . nS CAPTAIN BERNICE METESH ■Joliet Junior Cadets under the capable leader. | ship of Captain Bea Metesh gave an impressive demonstration in drill work at the recent convention at Pueblo, Colorado. Official ^ Publication of the Slovenian Womens Union of America Number 10 . OCTOBER, 1919 .Volume 21 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Ustanovljena 19. dec., 1926 v Chlcagi, Illinois Incorporated December 14, 1927 In the State of Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’s Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American-Unity Spiritual Advisor —. Rev. Matthew F/ Kebe................. 223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Founder-Honorary President — Marie Prisland . 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. . President — Albina Novak ..................... 15804 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio 1. Vice-President — Josephine Livek.................... 331 Elm Street, Oglesby, Illinois 2. Vice-President — Mary Tomsic ............................. Box 202, Strabane, Penna. 3. Vice-President — Anna Pachak .................... 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado , 4, Vice-President Mary Golik ................ 30161 Gantenbein Street, Portland, Oregon 5. Vice-President — Mary Urbas ............... 15312 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio 6. Vice-President — Barbara Rosandich ........... 846 E. Chapman St., Ely, Minnesota Secretary — Josephine Erjavec ................. 527 North Chicago Street) Joliet, Illinois Treasurer — Josephine Muster ................ •........ 714 Raub Street, Joliet, Illinois AUDITING COMMITTEE: President — Mary Lenich .........._.............. 609 Jones Street, Eveleth, Minnesota Auditor Josephine Železnikar ................... 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Auditor — Ella Starin ...................... 17814 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio ADVISORY COMMITTEE: President — Frances Susel ................... 15900 Holmes Avenue, Cleveland 10, Ohio Helen Corel ................................... 67 Scholes Street, Brooklyn, New York Rose Racher ........................................... 2205 Burton St., Warren, Ohio YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Josephine Sumio ................................. 81 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Evelyn Krlzay ................................... 83—29th Street,. Barberton, Ohio Mary Theodore ................................. 2529—4th Avenue, Hibblng, Minnesota Zora Yurkus ................................ 9610 Avenue L, So. Chicago 17, Illinois Mary J. Habjan ..................................................... Universal, Pennsylvania MANAGING EDITOR — Albina Novak .. ,15804 Huntmere Avenue, Cleveland 10, Ohio ZARJA-THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Narodnima $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za Članice SŽz $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 AJlport St., Chicago 8, 111. Managing Editor Albina Novak Editorial Office: 15804 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio Telephone Ivanhoe 8151 "Entered as second class matter November 13, 1946, at the i>OBt office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the nest Issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use Ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. ' • ' . . Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pi&ateljici* Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imonih pasite da so razlučno pisana. u LETO XXI—ŠT. 10 OCTOBER, 1949 VOL. XXI—NO. 10 KAMPANJA MLADINSKEGA ODDELKA S prvim avgustom se je pričela kampanja za nove članice v mladinski oddelek, ki bo trajala do 31. decembra. V tej dobi, namreč od 1. avgusta do 81. decembra, bomo imele izredno lepo priliko podvojiti članstvo v mladinskem oddelku, kar se prav lahko doseže, če se boste količkaj potrudile pri svojih podružnicah. Jasno dejstvo je, da imamo po vseh naselbinah lep naraščaj in z majhnim trudom, lahko pridobimo vse deklice pod okrilje naše Zveze. To naj bi bil naš cilj! V mladinski oddelek se sprejema deklice, ki so zdrave (zdravniške preiskave se ne zahteva, ampak le častna beseda osebe, ki jo vpiše), od rojstva do 18 let starosti. Asesment za mladinski oddelek je samo DESET CENTOV NA, MESEC. Zavarovalnina znese STO DOLARJEV. Vsaka deklica, ki je pri Zvezi včlanjena DESET LET in ko pristopi v odrasli oddelek, dobi od Zveze $50.00 VEČ K SMRTNINI, to je odločila zadnja konvencija. Tiste, ki dopolnijo 18 let pred desetimi leti včlanjenja, pa dobijo za vsako leto en meseo prost asesment v odraslem oddelku. Torej za vse, kar se plača za deklice v obliki ases-menta, se dobi lep popust v gotovih letih. Novorojene deklice so pa proste od rojstva do enega leta. Gotovo je med članicam še veliko slučajev novorojenk, ki niso bile vpisane v Zvezo. Sporočite svoji tajnici čim prej, da se izpolnijo pristopne listine, ki so na razpolago in ne stane mater ničesar, da je njene hčerka članica SŽZ. ...... NAGRADE ZA MLADINSKE ČLANICE, KI SO AKTIVNE V TEJ KAMPANJI SO SLEDEČE: Za tri nove članice — SAMOPOJNO PERO (genuine ball pen); Za pet novih članič—KRASEN PRSTAN Z ZAČETNO ČRKO (signet ring); Za deset novih članic — SPOMINSKI TROFEJ (beautiful trophy); Za petnajst članic — LEPA ZAPESTNICA Z ZVEZNIM ZNAKOM (bracelet with SZZ emblem). Katera članica pridobi na primer osem članic bo dobila dve nagradi, namreč pero in prstan in če dobi še več članic, dobi toliko nagrad, kolikor je do- bila novih članic po gornjem redu. PODRUŽNICE BODO DOBILE DENARNE NAGRADE. Vsaka podružnica, ki bo pridobila v tej kampanji 15 novih članic bo deležne pet dolarjev nagrade v gotovovini; za dvajset članic $7.50 in za petindvajset članic deset dolarjev. Nagrade za odrasle članice so pa sledeče: Za tri nove članice pero ali broško s kamenčki; Za pet novih članic Zvezino broško; Za deset novih članic pet dolarjev v denarju; Za petnajst novih članic navratna verižica z zvezinim znakom ali pa $7.50 v denarju; Za dvajset novih članic deset dolarjev v gotovini ali zlat rožni venec; Za 25 novih članic pa $15.00 v denarju ali kovčeg. Posebna nagrada za kegljačice: Za 30 novih članic je nagrada kegljaška kroglja z vrečo (bowling ball with bag) ; Za 50 novih članic pa $30.00 v gotovini in spominski trofej. PODRUŽNICE BODO DELEŽNE POSEBNIH DENARNIH NAGRAD Prva nagrada za največ novih članic deset dolarjev v gotovini; druga nagrada $7.50; tretja nagrada pet dolarjev v denarju. Nagrade se razdelijo tri mesece po zaključku po kampanji. Tista, ki bo pridobila največ novih članic, bodisi v mladinskem ali odraslem oddelku, bo pa počastena s sliko v Zarji in tudi s posebnim darilom, od glavne predsednice. Zbira Ivan Zorman: C 2 Century Brand SLOVENIAN WOMEN'S UNION IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE NE POBIJAJMO SAMI SEBE! yČASI je človek sam sebi največji sovražnik, ker si po nepotrebnem kvari zdravje, zapravlja svoje pošteno ime, razmetava teško prisluženi denar, onesrečuje sebe in svojo družino, uprepašča svojo dušo, in s svojim slabim vzgledom duše svojih otrok. Včasi je tudi soseska svoja največja sovražnica, ker ljudje eden drugemu zavidajo, si vzajemno voščijo zlo, se tožarijo, kregajo in na vse načine medsebojno grenijo'življenje. Tudi narod je lahko sam svoj največji sovražnik, ako se vdaja napuhu, lakomnosti, nečistosti, nevošljivosti, požrešnosti, jezi, lenobi, sedmerim glavnim grehom, iz katerih pohajajo posredno ali neposredno vsi drugi grehi. Slovenski narod je duševno, umstveno in telesno lep narod med narodi. Ako bi bil med ljudstvi sveta bolj poznan, toraj, ako bi bil večji, bi bil vsak Slovenec ponosen da je Slovenec. Tujci, trgovci, ki nas bolje poznajo, nam neomejeno zaupajo, to sem slišal pogostoma na lastna ušesa. Jaz vsaj ne poznam Slovenca, ki bi bil koga namenoma ogoljufal. Naši ljudje so pogosto toda vselej pošteno napredovali v raznih strokah podjetnosti, bodisi pri delu ali trgovini in obrtu. Zgodovina našega naroda je častna. V primeru z angleško, nemško, francosko, laško zgodovino je naša kar svetla. Nimamo sicer tako velikih zmag, toda nedolžne krvi nismo nikdar prelivali; nimamo takih bogastev, toda sužnji niso nikdar delali za nas; nimamo kraljev in raskoš-nih dvorov, toda pokvarjenosti, ki so vladala svoj čas na angleškem, nemškem, francoskem, laškem dvoru so nam ptuje; sorazmerno z našim številom imamo toliko prvovrstnih pesnikov, pisateljev, učenjakov, umetnikov, kakor vsak drugi narod. Sorazmerno s svojim številom imamo nedogledno manj zlikovcev, prevarantov, nasilnikov in drugih brezvestnežev, kakor omenjeni narodi. Imamo pa to napako, da premalo spoštujemo svoje in tuje preveč cenimo; premalo zavestni smo. To pohaja seveda od tega, ker že tolika stoletja nismo imeli svoje narodne države; ker so bili drugi gospoda, mi smo bili tlačani. Toda to dejstvo nas ne sme umaloveriti, kajti tudi naši veliki sosedje so bili tlačani, in to svoji lastni gospodi; saj se je tlačanstvo rodilo pri njih, ne pri nas; po njih krivici ne po naši. Pri Angležih, Nemcih, Francozih, Lahih je bilo tako od pamtiveka, pri nas pa šele odkar so nas oni premagali. Naši velmožje so volili slovenske vladarje davno prej ko so angleški baroni prisilili svojega kralja (1215) k priznanju nekaj plemiških predpravic (fevdalnih); o volitvi kralja ali o splošnem narodu takrat ni bilo niti govora. Skupno imamo še nekaj zavednosti, posamič, osebno skoraj nič. Kakšen upravičen krik smo zagnali, ko so nam lahi kvarili naša družinska imena. V Ameriki si jih pa kvarimo sami. Kako čudno jih zavijamo v tuje oblike! Naši — iči so že kar izginili, in naš š in č se je v naših družinskih imenih prelevil v sh ali celo v sch in cli; kjer je bil eden 1, eden t, tam sta zdaj navadno dva. Kdo nam kvari naša imena? Mi sami, svojevoljno, brez laškega pritiska. Mnogi izmed nas smo si svoje priimke tako spremenili, da nemore nihče spoznati za njimi slovenskega porekla. Lahi so hoteli s poitalijančevanjem naših družinskih imen svetu dokazati, da so vse to sami Lahi. Ali je naš namen dokazati svetu, da Slovencev v Ameriki sploh ni in jih ni bilo? Ali hoče- mo pod angleško, nemško, židovsko, madžarsko masko skriti svojo narodnost in poreklo? Židovska imena? Seveda. Na — itz se končujejo navadno židovski priimki, n.pr., Mendle-witz, Horrowitz, itd. Naš — lj je pa madžarski — ly. Smithsonian Institute v Washington, D.C., je mogoče najslavnejši znastvani zavod te vrste na svetu. Aleš Hrdlička je bil dolgo vrsto let glava tega zavoda. Podpisoval se je redno s strešico nad š in č. Tako so mu pisali ime časnikarji in znanstveniki celega sveta. Proslavil se je posebno z raziskovanjem ameriške starožitnosti (paleontologije) in narodo-slovja (etimologije). Zakaj naj se sramujemo svojega slovenskega imena, ki vsebuje črke š, č, ali ž, zakaj — lja? Moje uradno ali za-konito ime je tisto, ki sem ga prinesel iz stare domovine, popačena imena so le neki alibi-ji. Kaj pa skrivam pod svojim alibijem, sam sebe, svojo istovetnost? Oh, oli!! Kadar in če mi umre stric milijonar v Južni Afriki, bom teško dokazal svoje sorodstvo z njim, ker svojega pravega imena nikdar ne rabim. Tako mi bo mogoče milijon dolarjev splavalo po vodi. In kod nam kvari naš jezik, Lahi, Namci, Madžari? Mi sami! Kadar gredo naši Klevelandčani ribe lovit, tedaj “ne trajbajo tja, pač pa uakajo na lejlco fišet”. Pittsburški Slovenci še "gredo ob nedeljah v cerkev”, drugod sem pa že slišal, da gredo u sandaj na mes in confešn”. Velike Noči in Božiča ne praznujemo več, pač Ister in Krizmus. Niti nimamo več čevljev, pač le šuhe. Prašičevo meso in govedina je neznana, namesto teh jemo pork in bif; istotako smo opustili drugo hrano, fižol, krompir, zelje itd. Joj, kako nekateri lomimo slovenščino! Govorimo neki pigeon English, ki ni ne angleščina ne sloveščina pač pa zločin nad obema. Jezik je dar božji in ga zato ne smemo pačiti. Nihče ne bo pričakoval od nas kašne izbrane slovenščine, vendar pa se spodobi, da govorimo slovenski, kadar slovenski govorimo. Rabimo slovenske besede, ne pačimo slovenskega jezika, ne zaničujmo ga in ne zametujmo, pač pa ga negujmo, kot neko dragoceno stvar. Omika in tudi olika se pozna na človeku po njegovem govoru; človek mora izražati svoje misli na čim lepši način, v čim lepšem jeziku. Kdor meša dva jezika skupaj, dokazuje s tem, da zna prav malo slovenskih besed, da je neveden človek, duševna reva, ali pa blebetalo, ki izgovarja vse, kar mu na jezik pride. Eno in drugo je slabo spričevalo zanj. Imamo slovenske cerkve. Ako je druga cerkev le pet minut hoda bližje kot slovenska, gredo naši v neslovensko cerkev: Kaj niso vse katoliške cerkve enake? Seveda. Vendar pa moramo kot Slovenci podpirati svojo cerkev, hoditi v svojo cerkev. Nihče ne bo vzdrževal slovenske cerkve, ako je ne bomo mi; poleg tega je slovenska, cerkev najbolj potrebna pomoči, ker smo drugim tudi mi pomagali odplačati dolg, dokler nismo imeli svojega božjega hrama, nam pa nihče ne pomaga, ako si ne sami. Drugi vzrok je zopet ta, da si vas bo druga župnija lastila, ako boste zar hajali v njih cerkev. Na ta način sčasoma slovenske cerkve sploh ne bo treba. Kdo potem uničuje naše župnije tukaj v Ameriki, komunisti? Naši lastni ljudje. Znan mi je slučaj, kjer je bilo rečeno v cerkvi, da “Kranjci mi smrdijo”, naši pa še zdaj lezejo tja, ker jim je bližje. Drugod jim je bilo rečeno: Let the hunkeys go to their own church, we don’t want them here, naši pa le naprej rinejo notri. Zapomnimo si: Na svojem si član, eden cele skupine — drugod nisi nič. Zopet. Naš fant se ženi; Irko, Poljakinjo, Nemko bo vzel. Kaj bo? Nič. Po poroki hodita oba v irsko, poljsko, nemško cerkev, kakor je že. Samo v slovensko ne. Dekle se moži; jemlje Irca, Poljaka, Laha. Kaj bo? Nič. Oba hodita po poroki v irsko, poljsko, laško cerkev. Ha-ha-haw! Otroci morajo v najbližjo šolo, ki ni slovenska. Kaj bo? Stariša gresta za njimi v dotično župnijo in, seveda, cerkev. Zakaj pa vendar? Zaradi otrok. Kdo nas raznaroduje? Mi sami! Lahi, Nemci so nam zato nepotrebni. Zakaj toraj kričimo na Lahe in Švabe! Obsojajmo tudi sami sebe! Mene je pa malo sram. . . . Naš človek odpre trgovinico. Kam hodimo kupovat? Ranjki Nace je hodil z menoj, ko sem popisoval slovenske družine. Zašla sva včasi med Žide, celo črnce; povsod so naju lepo sprejeli, le nekateri naši ne. Nace mi je tudi pravil: Veste, v Pittsburghu je še kakih tisoč Slovencev, za katere nihče ne zna; kar poskrili so se. Je res nekaj takih. Pozdrav vsem — pa brez zamere! Matej Kebe Marie P risi and VIR SREČE JE V NAS SAMIH pRAV vsakega človeka brez izjeme se včasih loti neko čudno, malodušno razpoloženje. V takih dneh se mu zdi vse tako silno težko, žalostno in grozeče. V vseh kotih vidimo strahove; bojimo se bodočnosti, preteklost nas vznemirja, s sedajnostjo nismo zadovoljni, prihodnjost nas straši. Kadar se nas loteva malodušje in nemir in ko postajajo ■križi in težave — resnični in namišljeni -—- vedno težji in neznosnejši, mora biti žena posebno močna! Vedno in vedno si mora ponavljati, da nikakor ne sme dopustiti, da bi imelo čustvo in nezgode večjo moč nad njo, kakor jo ima volja in razum. Obvladati mora samo sebe, da s tem daje vzgled poguma svoji družini. Saj je ni stiske, iz katere bi ne bilo izhoda in rešitve. Prav vsako življenje je vredno, da ga živimo, samo terjati ne smemo od njega več, kakor nam more dati. Pričakovati ne smemo, da nam bo sonce sijalo tudi ponoči. Ne iščimo zvezd na oblačnem nebu! Naučimo se veseliti se tega, kar imamo in upoštevajmo to, kar nam življenje nudi. Spoznavajmo, kako napačno in za mir našega srca škodljivo je, precenjevati to, česar nimamo. Svojih otrok se veselimo takšnih, kakoršni so. S podvojeno ljubeznijo se oklenimo svoje družine in vseh tistih, ki so naše ljubezni vredni in jo potrebujejo. Tako bo sčasoma v naših srcih vsklilo tisto osrečujoče zadovoljstvo, katerega nam ne more dati niti največje bogastvo in ga nam ne more vzeti nobena sila tega sveta. ★ ★ ★ Srce jasnejše vidi kot pamet! — trdi modrijan. Na tej podlagi bi toraj bilo pravilno če srce govori prej kot pamet. Moj prijatelj je pa mnenja, da smo ženske zato tolikokrat razočarane, ker pri nas vedno srce govori najprvo — čez dolgo časa še le pamet pricaplja. ★ ★ ★ Ne verjami vsega in ne prikimaj vsemu, kar slišiš, pač pa vsako stvar skušaj razsoditi sama. Poslušaj nasvet ljudi, ki so spoštovani, pa uči se vsak dan! ★ ★ ★ Nikdar ne izdaj skrivnosti; če pa že moraš komu kaj povedati, zaupaj to lažnivcu, kateremu nihče ne verjame. ★ ★ ★ Nič ni lažjega kot napačno razumeti in dati slab pomen. ★ ★ ★ Dan za dnem tožimo, kako kratko je življenje, počnemo pa, kakor ,da ga nikdar ne bo konec. ★ ★ ★ Ker otožnost škodi zdravju, se ji upirajmo na vsak na- čin, pa naj bodo vzroki za otožnost še tako tehtni. * * ¥ Takozvano zlatenico povzročajo bolna jetra. Če jetra ne delujejo prav, izločajo žolč v kri, medtem ko je pri zdravem človeku žolč le v črevesju. Žolč v krvi povzroča rrneno barvo, ali zlatenico. Najnovejša opazovanja so dokazala, da so zdrava jetra odvisna do gotove mere od hrane, ki jo vživamo. Edino mešana hrana človeku zagotovi zdrava jetra. Kdor preveč vživa le ene vrste hrano, si bo prav gotovo jetra pokvaril. Meso, krompir, sadje, mleko, jajca in sir so dobra mešana hrana. Postana jedila so jetram posebno škodljiva. Kdor ima pokvarjena jetra naj ne je veliko mesa, zlasti se naj vzdrži salame in klobas ter alkohola. Hrani se naj z mlečnimi in močnatimi jedmi. ★ ★ ★ Nek zakonski mož je vedno godrnjal kaj neki žena doma dela, če večerja ni bila ob pravem času pripravljena in postavljena na mizo, ko je prišel z dela. Ko je žena morala enkrat odpotovati, je mož sklenil ostati doma pri otrocih, ter si vsako stvar zapisati, ki jo bo tekom dneva opravil, da vidi, kakšno vendar je žensko delo, o katerem ona trdi, da ga ni ne konca, ne kraja. Takle je bil možev zapisnik; Odprl otrokom vrata — stokrat. Namazal kruh — sedemnajstkrat. Odgovoril na vprašanja — dvestokrat. Nosove ubrisal — 24krat. Čevlje zavezal — enajskrat. Tolažil in miril — petnajstkrat. Najmanj 251crat odgovoril telefon. Pomil in obrisal 300 (?) komadov posode. Prehodil šest in pol milje. Poleg tega dobri mož ni ne pral, ne likal, niti pekel, tudi hiše ni počistil. Pa še kdo reče: “Saj ženske nimajo nobenega dela!” Keglanje se smatra za najbolj razširjeni šport v Združenih državah, če računamo število oseb, ki se ga aktivno udeležujejo. Baseball sicer privablja večje število ljudi, ki so pa po večini le gledalci. Kegljanje je zanimivo tudi vsled tega, ker se ga pod enakimi pogoji lahko aktivno udeležujejo vseh vrst ljudje, brez ozira na starost, spol ali izvežbanje. Pravijo, da je to edina igra, v kateri lahko tekmujejo člani generacij in kjer lahko pod enakimi pogoji tekmujeta oče in sin, mož in žena, delavec in njegov delodajalec, povprečni kegljač in največji expert. Računa se, da v Združenih državah letno keglja okrog 20 milijonov ljudi, ki za ta šport vsako potrošijo leto blizu 500 milijonov dolarjev. Med kegljači je 30 odstotkov žensk, ki so organizirane v International Bowling Congress-u. Celo predsednik Truman spada med kegljače. Kegljaška Liga Slovenske Ženske Zveze je letos stara 13 let. Organizirana je bila na konvenciji vršeči se v Milwaukee leta 1036. Liga ima vsako leto svojo kegljaško tekmo, vsakikrat v drugem mestu. Če se ne motim, so v tekmi za srednji zapad največkrat zmagale kegljačice iz Jolieta. Navdušenje za kegljaški šport se pa ni še le pričelo z Ligo, pač pa so posamezni krožki kegljali pod Zvezinim imenom že dolgo poprej. Leta 1929 so se v Sheboyganu organizirali trije krožki, v Chicagu pa dva. Marca pri- 1 -------------------------------------- Rev. Francis S. Mažir Rev. Francis S. Mažir, svoječasni župnik na slovenski fari v Springfield, 111. ter sedajni župnik v Lilly vitle, 111. je 17. avgusta letos slavil 50 letnico, odkar je bil v mašnika posvečen. Prečastitemu gospodu zlatomašniku, ki je član Prijateljskega krožka naše Zveze, k njegovi 50 letnici iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo zdravih in plodonosnih let v vinogradu Gospodovem! Marie Prisland ________________________________________________________—I ČESTITKE ZLATOMAŠNIKU ( ~ — REV. F. S. MAŽIR Slovesno zlato sveto mašo je daroval župnik Rev. Francis S. Mažir v sredo 17. avgusta, 1949 v cerkvi “Sacred Heart” v Lillyville, P.O. Sigel, Illinois. Rev. Mažir je bil rojen pri Sv. Ani v slovenskih Goricah na Štajerskem. V mašnika je bil posvečen v Celovcu, na Koroškem, leta 1899. V Ameriko je dospel leta 1905■ Deset let je deloval na škofiji v St- Paul, Minnesota, 12 let na slovenski župniji, Sv. Barbare v Springfield, Illinois, in zadnjih 22 let se pa nahaja v Lillyville, Illinois. Zlatomašniku pošiljam v imenu Slovenske ženske zveze iskrene čestitke in Bog daj, da bi nad njim odsevalo zlato sonce zdravja in zadovoljstva še na mnogo let! Rev. Mažir je poznan kot velik dobrotnik revežem in tudi kot zvest podpornik javnih dobrih del. Njegovo ime je zapisano tudi v naši Častni knjigi kot član krožka Zveznih prijateljev. Dobrosrčen župnik kot je on, gotovo uživa prijateljstvo vseh svojih faranov, kot vseh s katerimi je kdaj imel priti v dotiko. Bog ga blagoslovi. Mi pa bomo imeli č.g. vedno v najlepšem spominu! — Albina Novak . Na Plan Za Povišanje Članic S*Ž.Z. liodnjega leta sta najboljša krožka iz Chicage in Sheboy-gana imela tekmo. Zmagal je Sheboygan. Načelnica tega krožka je bila Kristina Krainc Rupnik, kapitanka čikaške-ga krožka pa Antonia Glavach. Od takrat se je vedno bolj gojil ta šport in ko je bila Liga poklicana v življenje, se je pričelo živahno zanimanje pri vseh podružnicah. Letos se kegljaški krožki že urijo za tekmo, ki bo drugo pomlad v Jolietu. Ker ima ta kolona veliko prijateljic med kegljačicami, jim želim mnogo uspeha in zabave pri igri. ★ ★ ★ Za/lnji mesec se je poročila hčerka naše gl. tajnice Mildred Erjavec z Rudolfom Pucel. Bilo je prvikrat, da sem se udeležila poroke, kjer so nastopile kadetke. Ne le, da so nevesto, ki je bila njih predsednica, spremile prav do oltarja, pač pa so tudi z njo pristopile k sv. obhajilu, kar je name napravilo globok vtis. Vsa čast kadetkam, ki znajo pravilno nastopiti tako v paradah, kot v resnih slučajih. Ponosne smemo biti na našo mladino! Novoporočencema želimo vso srečo in zadovoljnost v zakonskem življenju: ■yr teku je zopet kampanja za nove članice, posebno za mlada dekleta se potrudimo, da jih vpišemo, kar največ je mogoče. Drage članice, matere! Bodite ponosne, da vaše hčerke pristopijo k naši Zvezi. Pri naši organizaciji ni samo smrt-ninska zavorovalnina, ampak se deli nadarjenim dijakinjam tudi denarna pomoč iz šolninskega sklada. Mnogi otroci so usmiljena vredni, ki so v mnogih ozirih žrtve okoliščin. To je najlepši način za dobro delo, namreč pomagati revnemu otroku do boljše izobrazbe kot pa smo jo bili mi starejši deležni. Ženske lahko zmoremo marsikaj koristnega v prid človeške družbe, če smo skupne in če združimo svoje moči v pomoč drugim. Čeprav smo razkropljene tukaj v širni Ameriki, pa pokažimo drugo-rodcem, da smo potomke malega toda hrabrega naroda. Pogumno in krepko se držimo za našo SŽZ! Pripaznati moramo, da v teku vseh teh let, odkar obstoji naša SŽZ, bi moralo biti število naših članic na veliko višji stopnji kot je sedaj. Kot glavna podpredsednica se oglašam z iskreno željo, da bi se vse skupaj zavzele za povzdigo števila naših članic. Zavedajmo se, da ravno v združenju v naši Zvezi, lahko uspešno nastopimo za eno ali drugo stvar. Pokažimo me Slovenke ameriške, vsem našim rojakom, da ž njimi vred čutimo in delujemo za povzdigo našega naroda tukaj v tujini. V svetem pismu je zapisano, da mož pusti svojo mater ter sledi svoji nevesti. Tudi me smo zapustile mater Slovenijo in sledile potom čez morje, kjer smo srečne in zadovoljne. Vseeno naša mila slovenska govorica nazaduje. Ako so tri osebe skupaj, takoj pozabijo, da so Slovenci. Slovenke, ki gledajo od daleč na našo Zvezo, nekatere posmehujo.č, naj sedaj spregledajo, da je važno, da se trudimo za napredek svoje spoštovane organizacije. Zadnja konvencija je odobrila za članice, ki so deset let v mladinskem oddelku in ko dopolnijo 18 let starosti ter pristopijo v odrasli oddelek razred A ali B, še nadaljno vsoto $50.00 k svoji smrtnim. To je nekaj zelo koristnega za vsako članico 111 naj bi bila ta določba tudi velika privlačnost za pristop naše mladine. Me se staramo, na vsak način je potrebno, da uredimo našo mladino, da prevzame delo za nami. Lepe nagrade so razpisane v sedanji kampanji, potrudimo se za nje. Večkrat katera ženska zabrusi trdo besedo: “Kaj če mi sto dolarjev! . . . Morebiti res nimajo velikega pomena za eno ali drugo, toda če vprašate družine članic, kjer je bil smrtni slučaj, vam pa bodo povedali, da ravno naša ženska zveza jim je bila v veliko tolažbo, ob času žalosti, ko so se članice udeležile molitve in pogreba v tako lepem številu. To je nekaj kar se ne da kupiti z denarjem. To je pravo spričevalo sestrstva. Premisliti moramo in biti ponosne tudi iz vzroka, ker smo članice edine slovenske katoliške organizacije v tej deželi. In vse to se dobi za majhno mesečnino 35 centov na mesec. Kar premislite, kako malo se dandanes dobi za 35 centov! Za vsaki najmanjši magazin se sedaj plača toliko kot znaša vsa naša mesečnima. Pri naši organizaciji, pa prejmemo lepo vsoto k pogrebnim stroškom in vsak mesec še glasilo, našo priljubljeno Zarjo, na katero komaj čakamo, da jo dobimo. Naj še omenim da kot članice svoje Zveze, skušajmo na naših sejah biti prijazne druga do druge, ker čim bolj bomo prijazne, boljša bo udeležba na sejah, pa tudi me bomo bolj zadovoljne ter imele večji užitek. Največ bomo pa koristile svoji podružnici do vseestranskega napredka. Pozabite na predsodke in če se vam ta ali ona ne dopade, potrpite ž njo, ker je članica Zveze in je vaša sosestra in naša dolžnost je, da jo ljubimo in spoštujemo. Srditost ni še nikomur na tem svetu koristila, ampak nam dela samo slabe spomine brez katerih vsak prav lahko, živi. Resnica, ki je vsem dobro znana je, da trpke besede pustijo trpke spomine in prijazne besede pa lepe spomine in vsak si gotovo želi najlepše spomine v svojem življenju! Zdaj s ponosom kličem Slovenkam v naši novi domovini: Spoznajte se vseh svojih lepih namenov in vse pojdimo na plan za uspeh in pomnožitev članic pri naši lepi organizaciji Slovenski ženski zvezi! Anna Pachak, tretja glavna podpredsednica "V j&eruKj j'Ve't ZEMLJA JE PREOBLJUDENA "yr zadnjih tristoletih je prebivalstvo zemlje narastlo od štiristo milijonov 1-1630 na dva bilijona in tristo milijonov do 1. 1949. Znanstveniki pravijo, da nas je dobro dosti in da zemlja postaja premajhna, da bi mogla ves tak naraščaj zadostno in povoljno prehranjevati. Izračunali so, da je minimum sveta dva akra in pol za vsakega posameznega človeka. Na takem prostoru bi se dalo toliko pridelati, da bi bilo za skromno življenje. Ali pa je toliko suhega sveta, da bi lahko vsak človek imel dva akra in pol? Na žalost je sveta le toliko, da bi ga mogli razdeliti lepo dva akra na vsako osebo. Tudi ni rečeno, da je ves ta svet dovolj rodoviten, da bi preživljal vsakega, ki bi zemljo obdeloval. Mnogo dobre vrhnje plasti zemlje se vničuje vsled nemarnosti in izkoriščanja od strani ljudi samih. V naravi so večne spremembe. Narava sama večno spreminja, jemlje in dodaja. Računajo pa, da vzame več sto let predno se nabere en palec debele vrhnje prsti, ki je ugodna za kmetijstvo. Avgusta meseca so znanstveniki in veščaki zborovali v Lake Success na Long Island-u, kjer je začasni sedež Zve-zeNarodov. Glavni predmet njihovega razmotrivanja je bilo vprašanje hrane. Kako bi zemljo boljše uporabljali in iz nje dobili bogatejše pridelke. Kje bi dobili novih virov iz katerih bi mogli črpati dodatni živež za prehrano sveta. Človek je živel od rastlinstva in tudi mesa. Polagoma je postal izurjen kmetovalec in če ni bilo vremenskih nezgod, je bil njegov trud poplačan, da se je dalo živeti. Danes, ko se je človeštvo tako pomnožilo pa ne bo zemlja edini vir za pridelovanje hrane. Učenjaki so obrnili svojo pozornost na morje, ki ima velikanske zaklade živeža. V morju so tudi vse mineralije, ki so potrebne za življenjski pro- ces. Več projektov je že postavljenih, ki bi obratovale tako, da bi spreminjali morske surovine v hrano. Tako vidimo, da je ta konferenca zelo važna za ves svet. Danes je velik problem kako nasititi bilijone lačnih ust, če se produkcija živeža ne poveča. Hrana je za človeka neobliodno potrebna a poleg te pridejo še druge potrebščine na vrsto. Letne spremembe nas silijo, da se prema klimi oblačimo in napravimo udobna stanovanja, kjer se zavarjemo pred mrazom in tudi prehudo vročino in nevihtami. Za vsa taka za življenje potrebna sredstva je treba skrbeti, da nam jih ne bo zmanjkalo predno ne najdemo primernega nadomestila. Potrebno nam je oglje, olje, les in še mnogo drugih zemeljskih dobrin. KAJ JE NAPAK ZA ŽENSKE V IZRAELU Komaj dobro ustanovljena država Izrael ga je že polomila, ker ne smatra moških in žensk za enakovredne prebivalce. Pravijo, da je temu kriv Talmud (hebrejsko civilno in kanonično pravo), ki daje več prednosti moškim in ženske zapostavlja kot nekaj manj vrednega na teni božjem svetu. Pa tako je bilo vse povsod in marsikje je tako napačno mnenje še danes utrjeno v višjih krogih, ki imajo oblast v rokah. Progres se ne da ustaviti in tudi ženske zahteve po enakopravnosti ne bodo zajezili ne s Talmudom ne z drugimi zakoni. Ženski svet ne pozna več takih meja in hoče enake državne in civilne pravice in dolžnosti. Židinje so v Ameriki jako dobro organizirane v Pioneer Women. Predsednica Mrs. Israel Goldstein se je eno leto mudila v novi državi Izrael in ve marsikaj povedati kaj je narobe tamkaj. Ženske niso enakopravne državljanke. Res je bilo dvanajst žensk izvoljenih v j.arla-ment ampak to ne pokrije in ne odtehta drugih krivic, ki se godijo ženskemu prebivalstvu. Zakon o ločitvi, zdravniška oskrba in starostna pokojnina nima nobenih provizij na hišne gospodinje. Ženske pričakujejo velik progres od “Council of Working Women”, ki sedaj šteje čez osemdeset tisoč članic. Ta organizacija se trudi, da bi dosegla enake prilike za ženske na vseh poljih. Vse zadeve pri civilni sodniji se rešujejo tako, da so moškemu vprid. Pri oporoki mož ženo lahko čisto prezre in ji ne zapusti nobenega premoženja ako noče. Delavke so tudi pri plačah prikrajšane. Za enako delo ne dobivajo enakih plač. Delavčeva žena ni deležna nobenih podpor ootrebna pomoči, daj mi vedeti, veliko veselje mi boš s tem napravila . . . Zdaj pa se bova v miru razšla, kajne, Milka?” Dal ji je roko čez mizo. Zagrabila jo je, z obema rokama jo je prijela in še vsa v solzah je rekla: “Ne, Habakuk, ne izpustim te več! Midva sva drug drugemu namenjena in morava skupaj ostati. Ali me nočeš vzeti za ženo?” “Pač, pač, še kako rad!” je dejal bridko; “toda bojim se, da bo mojega očeta greh kakor večna senca med nama. — Še kesala se boš te svoje besede ... Ne bi mogel tega prenesti, če bi ti zaradi mene morala trpeti.” “Ni hujšega trpljenja zame, kakor če tebe izgubim.” “Milka — Milka — ali bi res še mogla biti moja — kljub vsemu, kar se je zgodilo?” “Prav zaradi tega. — Najina očeta sta drug drugega spravila v nesrečo. Midva, njuna otroka, morava zopet drug drugega osrečiti; potem bo zopet vse prav.” “O moja ljuba, dobra Milka!” je vzkliknil ves ganjen. “Grozen kamen si mi odvalila od srca . . . Zdaj te prav lepo prosim, potrpi z menoj, imej me rada, postani čimprej moja!” “Saj sem že tvoja in bom večno tvoja,” je odgovorila in se tiho solzila. Oba sta umolknila, čez nekaj časa je dvignila ona glavo in je boječe vprašala: “Habakuk, po resnici povej, ali res ni še kaj drugega? Ali mi verjameš, da na vsem tem, kar so ti iz Maribora pisali, še trohice resnice ni?” “Iz Maribora? V pismu si že nekaj namignila,” se je začudil; “ali meni iz Maribora živa duša ni kaj pisala razen tebe.” “Ali res ne? Habakuk! . . . Moj Bog, oooh . . . potemtakem sem bila brez vzroka v takem strahu? Jaz pa sem mislila, da si me zaradi tega pustil, ker so ti iz Maribora kaj hudega o meni pisali.” “Kaj hudega o tebi ne bi bil nikomur verjel, naj bi mi bil pisal kdor že. — Da vidiš, kako ti zaupam, še čuti nočem ničesar o teh rečeh. Ne besede mi o tem ni treba povedati.” “Pač, pač, vse ti moram reči,” je ostala pri svojem, "drugače ne najdem pravega miru. Nič ne sme biti, česar ti o meni ne bi vedel.” Malo je pomislila, potem mu je začela pripovedovati: “V trgovini, kjer sem bila za blagajničarko, me je mladi gospod vedno zalezoval in mi sitnaril s snubitvijo, čeprav sem ga že večkrat zavrnila. Nekega dne je prišlo tvoje pismo, v katerem si mi pisal, da se bova kmalu vzela. Bila sem vsa iz sebe od veselja in sem takoj odpovedala službo; povedala sem tudi zakaj in tudi tvoje ime. Trgovčev sin je tedaj vzrojil in je dejal, da bo že napravil, da iz te moke ne bo kruha. Teden dni pozneje mi je v blagajni manjkalo tri tisoč dinarjev. Jaz še danes ne verjamem, da je res kaj manjkalo, in sem prepričana, da je mladi gospod denar vzel. Nič mi ni pomagalo, najsi sem še tako trdila, da sem nedolžna. Mladi gospod se mi je v obraz smejal in dejal, če jaz ne vem, kam je denar prišel, bo pa tebi, mojemu ženinu, pisal, morda veš ti. Nekaj dni nato sem dobila tvoje pismo, da je med nama konec. Dejala sem si, da ni mogoče drugače, kakor da ti je mladi gospod pisal in da si se zaradi tega umaknil. Tako me je pretreslo, da sem od same bridkobe zbolela in sem morala pet tednov ležati. Tedaj je bil mladi gospod še toliko nesramen, da me je znova zasnubil. Po drugih mi je dal povedati, da bo rekel, da se je pri denarju zmotil, in da mi bo vse storil, kar bom hotela, če ga vzamem. Če pa se bom s teboj ženila, je dejal, me bo naznanil, da sem poneverila denar. Mati me je silila in prosila, naj si vendar pamet posodim in naj vzamem bogatega, mladega trgovca, nama bo obema dobro, njej in meni. Ali rajši bi se bila dala za vse življenje zapreti, kakor da bi se bila vdala temu in takemu človeku. Saj mi tudi srce ni dalo; hotela sem ti ostati zvesta, četudi bi nikoli ne prišlo do ženitve. Rada bi ti bila pisala, v kakih hudih škripcih sem in v kaki stiski. Ali bala sem se, da bi na tako pismi utegnil priti v Maribor, in Bog ve, kako bi bilo, nazadnje bi bili še tebe prijeli in te obdolžili, da si z menoj vred kriv. Te nevarnosti sem te hotela obvarovati. Prav zaradi tega se tudi nisem mogla odločiti, da bi bila šla k tebi k Sv. Juriju in ti vse povedala; mislila sem si: taka pot bi naju še bolj očrnila in bi res zasumili, da imava kaj nepoštenega skup; povrh si mi še prepovedal, naj ne hodim k tebi. Bila sem ko ptička v zanki in nič drugega mi ni ostalo ko — počakati, da bom videla, kaj bo. — Naznanil me mladi gospod sicer ni, ali živela sem neprestano v strahu in skrbeh. Nesramnež me je še enkrat dal pobarati, če ga vzamem, pa sem mu dala tako pošto, da od tedaj nisem nič več čula o njem. Ali obstanka nama v Mariboru ni bilo več. Druge službe nisem mogla dobiti, ker izpričeval nisem imela in govorilo se je tudi že to in ono o meni. Tako sva z materjo sklenili, da se preseliva v Ljubljano. Prodati sem morala večji del svoje bale, ki sem si jo za drag denar nakupila, da bi mogla poplačati dolgove, ki sva jih napravili, in da bi bilo za selitev. V Ljubljani je bilo še huje kakor v Mariboru. Dolgo časa nisem mogla dobiti službe, potem so me pri neki gospodi vzeli za služkinjo; ali ta služba je bila zame prehuda in pretežka in tudi plača je bila slaba. Po dveh mesecih so mi odpovedali, ker za težko delo nisem bila. No* ve službe mi ni bilo treba iskati, ker so mi vtem zboleli mati in so ležali pet mesecev. Še misliti nisem smela na to, da bi zase kaj zaslužila, ker sem se morala posvetiti samo materi in postrežbi. Komaj za pičlo urico na dan so me spustili mati od sebe. Za zdravnika in zdravila je bilo treba mnogo denarja; zato nama ni ostalo nič drugega, morali sva prodati, kar sva še kaj vrednega imeli: jaz ostanek bale, mati še nekaj stare zlatnine in od pohištva najboljše, kar se je dalo prodati. Kmalu sva morali še stanovanje pustiti, čeprav je bilo ubogo in tesno dovolj; in umaknili sva se v podstrešno kamrico na Šentpetrski cesti. Vedno v huji stiski sva bili. Drugega nisva imeli kakor tisto malo materine pokojnine; pa te je bilo ravno toliko, da sva plačali stanovanje in vsak drugi dan hleb kruha. Ujec tudi ni več kaj dal. Denar je imel v Avstriji naložen in je vsega izgubil; pokojnine pa je dobil tudi le malo, ker je bil po starem upokojen. Ravno toliko je je bilo, da si je mogel v hiralnici plačati preživnino. Sicer pa je postal ves drug; bolj mehek je in dober. O svetem Juriju, ko ima god, sem mu pisala; odgovoril mi je tako prijazno kakor še nikoli poprej. Žal, da ga stara bolezen v želodcu zopet hudo prijemlje. Drugih sorodnikov nisva imeli več živih in tako sva bili z materjo brez svojega človeka, ki bi nama bil pomagal. Nazadnje mi ni ostalo nič drugega, kakor da grem na ubožni urad mestne občine. Prosila sem za podporo in, čeprav nama niso dajali Bog ve koliko, toliko je le bilo, da sva imeli za silo. Lakote sva si kljub temu še dosti užili. Tisti čas sva v Kolodvorski ulici nenadoma srečali tebe. Ko sem te zagledala, me je tako pretreslo, da sem skoraj omedlela. Po eni strani me je bilo sram pred teboj, ker sem prišla tako na nič; po drugi pa me je v srcu tako zabolelo, ker so se mi vzbudili spomini na tiste srečne čase, ko sva se pripravljala na ženitev. (Dalje prihodnjič) Strah pred paralizo. pOLETI je začela razsajati paraliza, ki je tudi zahtevala več smrtnih slučajev in pustila dosti pohabljenih, ki so jo preboleli. Zdravila zoper to hudo bolezen še nimajo, vendar pa so ji skoro na sledu in upamo, da ne bo dolgo, ko bo najden kak serum kot je cepilo zoper koze. Zdravstveni u-rad je razstavil plakate s svarilom in navodili starišem, da vejo kako ravnati z otroki v takih časih. Najvažnejše je, da skrbimo za snago telesa pa tudi hrane in našega bivališča. Vsak otrok naj se vsak dan koplje. Razume se, da to velja tudi za odrasle ljudi. Roke so tisti del telesa, s katerim prijemljemo razne predmete in s katerimi tudi držimo hrano. Je torej pred vsem jako važno, da si roke dostikrat umijemo posebno pa vselej pred jedjo. Matere si naj vselej umijejo roke, predno začno pitati malega otroka, ali če ga previjajo in prenašajo. Dete kaj rado nese rokco v usta in zato mu umijmo dostikrat prstke in rokce, da si ne bo zanesel kaj bolezni z nesnago v usta. Kakor važna je snaga in čiščoba, prav tako je važen počitek, spanje. Vsakemu se pozna, ako ima premalo spanja in to še posebno slabo upliva pri otrocih, ki rabijo toliko moči za rast in razvoj telesa. Tudi skrbite, da se otrok ne bo preveč upehal niti pri igranju. V takih časih, ko traja epidemija ene ali druge bolezni, ne jemljimo o-trok v dvorane ali kam drugam, kjer je dosti ljudi skupaj. Nevarnost za bolezen je večja za otroke pod desetim letom, kakor je pokazala statistika zadnjih par epidemij. Dve tretjini vseh slučajev paralize so našli med otroci take starosti. Plavanje v javnih bazenih tudi ni priporočljivo, enako ne na raznih obrežjih morja in je^ zer. Sicer nimajo dokazov, da bi plavanje samo na sebi kedaj škodovalo, ampak pri tem je nevarnost, da se te- lo nanagloma pregreje in shladi, kar lahko povzroča oslabelost. Premisli dobro, predno vzameš otroka kam izven domače okolice. V slučaju, da se otrok ne počuti dobro, je najprevidnejše vprašati zdravnika, da otroka pregleda in potrebno odredi. V vsakem slučaju pa ne izgubite ravnotežja in ne vlivajte v otroka še svoj strah in bojazen. Brez razburjanja se več doseže. Zdravniki se trudijo ugnati to bolezen, kakor so recimo difterijo. V samem mestu New York je pred tridesetimi leti 1919 ta bolezen napadla 14 tisoč otrok. Od teh jih je umrlo 1200. Danes pa imajo difterijo tako dobro kontrolirano, da je otrok varen tako, kakor pred kozami. Izmed enega milijona so dobili le tri smrtne slučaje. To pa je bilo doseženo radi zdravniškega svarila in kooperacije staršev, ki so dali otroke cepiti. Tako imamo lahko dosti upanja, da bo zdravniška veda zmagala in paraliza ne bo več puščala za seboj po- hlabljenih žrtev. Že danes imajo tako dobro postrežbo in pomoč, da večina pacijentov popolnoma ozdravi. Zanesljivega sredstva zoper paralizo še ni, ampak če skrbimo za snago, počitek in splošno zdravje otrok, smo storili vse, kar je v teh časih mogoče. IZ GLAVNEGA URAD Sedaj, ko je v teku kampanja za nove članice, se prosi vse tajnice, da gotovo pregledate prošnje za pristop predno jih odpošljete na glavni urad. Prošnja 2 je za nove članice, in to za vse razrede in prošnja št. 3 je pa samo za članice, ki so že pri Zvezi in želijo spremeniti svoto za “višjo zavarovalnino”. Ako boste upoštevale to navodilo, potem bodo vsi certifikati hitro in točno razposlani. Josephine Erjavec, glavna tajnica ŠIVALNI KLUBI Doba počitnic je minila, nastopila je hladna jesen. Čas je, da šivalni klubi zopet postanejo aktivni. Podružnice pri katerih še nimate šivalnih klubov, prav prijazno prosim, da si jih ustanovite, za kar vam prav gotovo ne bo žal. Saj ni potreba, da mora biti veliko članic skupaj, da vas je le nekaj, ki se zanimate in pokažete svojo dobro voljo in s tem boste dale pobudo tudi drugim. ŠIVALNI KLUBI so pokazali, da niso samo za razvedrilo, pač pa tudi v dobiček. Nekatere podružnice so ravno potom ročnih del prišle do lepe blagajne. Nastopila je sezona raznih prireditev pri katerih lahko razstavite ročna dela ter na ta način nekaj pridobite za blagajno. Ročna dela so vedno privlačna in za vse prilike najbolj primerno darilo. Torej, oprimimo se te lepe ženske umetnosti. Prav hvaležna vam bom, ako boste o svojih sestankih in sploh vseh delovanjih v ročnem delu poročale v Zarji. Na ta način bodo postali ŠIVALNI KLUBI vedno bolj popularni in privlačni za tiste, ki ljubijo ročna dela kot za one, ki bi se rade naučile. Dosedaj je najbolj pridna poročevalka Tončka Repič od šivalnega bluba podružnice št. 10, za kar ji gre najlepša zahvala. (V tej izdaji jih vidite tudi na sliki, ki je bila vzeta na pikniku. Tako imajo tudi dobre čase včasih.) V upanju, da se boste odzvale temu apelu, vas prisrčno pozdravljam in vam želim lepih sestankov in obilo uspehov! Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., Cleveland 19, Ohio Št. 2, Chicago, III. — Seja meseca decembra je bila precej dobro obiskana. Razmotrivale smo, kaj storiti, da bodo naše seje bolj privlačne sedaj, ko pride jesenski in zimski čas in vsak išče razvedrila v notranjih prostorih. Sprejeta je bila sugestija, da bomo po vsaki seji igrale za dobitke in se malo zabavale. Za okrepčati bomo imele pa okusne prigrizke. Vsem članicam naj bo v naznanilo in priporočilo, da se udeležite prihodnje seje dne 13. oktobra ob pol osmih zvečer. Seja bo kratka in po seji bomo imele zabavo, kot je bil sklep zadnje seje. Članice, ki imate v tem mesecu svoj rojstni dan pa prinesite kak kejk ali kaj podobnega (ne bo nobene zamere) in me vam pa bomo veselo zapele in voščile “Happy birthday!" Po naročilu tajnice opozarjam tiste članice, katere plačujete na njenem domu, <3a je doma samo ob sredah, ker druge dneve je zaposlena in njo toraj ne dobite doma. Najboljše pa je, da pridete na sejo, ki se vrši vsak drugi četrtek v mesecu in tam poravnate svoj račun. Ako pa ne morete priti na sejo, potem pa zna biti še bolj priročno za vas, če denar izročite pri blagajničarki Mrs. Mary Tomažin, 1902 Cermak Road, ali pa pošljete po pošti na tajnico. Toliko v prijazno pojasnilo. Koncert našega pevskega zbora se vrši 13. novembra, ne pa 6. kot je bilo zadnjič poročano. Vse članice naše podružnice in splošno občinstvo ter sosedne podružnice ste vabljeni na poset. Pevski zbor se trudi in skrbi, da bo predstavil nekaj posebnega za vaš užitek in zabavo. Zapomnite si dan 13. novembra 1949 v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Road in Wolcott Street. Vstopnice dobite pri vseh članicah pevskega zbora in se Vam priporoča, da sezite po njih. K sklepu vas vse lepo pozdravljam in članice ponovno opozarjam na sejo 13. oktobra in pripeljite s seboj tudi kako novo kandidatinjo, ker v teku je kampanja in me ne smemo zaostati, ampak se potrudimo, da bo' naša podružnica zopet na častnem mestu v kampanjskem seznamu. Mary Kovačič, zapisnikarica OČETU V ZADNJE! SLOVO Pueblo, Colorado — Dne 2. avgusta 1949 je bil poklican v večnost po svoje plačilo Frank Oklešon, podomače Yager, oziroma naš oče, previden s svetimi zakramenti. Pokopan je bil iz cerkve Marije Pomagaj, Pueblo, Colorado. Pokojni je dočakal častitljivo starost S2 let. Doma je bil iz Češčevasi, fara Prečna pri Novem Mestu. Z Bogom, dragi oče, vzeli ste slove in v svojih zadnjih izdihljajih podali roko svojim otrokom. Hvala Vam in Bogu za zadnji pozdrav v slovo. Spomini na Vas bodo lepi in tihi. Vaša vesela narava in lepo petje, bo vedno blag spomin na Vas. Počivajte v miru božjem, kjer je večno veselje. Zavedamo se, da je pot odprta tudi za nas za večno združitev. V blag spomin Vam, oče, izrečem te vrstice: H grobu Vašem, dragi oče, danes v duhu pohitim. Enkrat naša vsa družina, zopet bo združena! Mirno spavaj in počivaj, dragi oče — naš! Žalujoči ostali: Anna Pachak in Mary Pugelj, hčeri, Frank Yager, ml. sin. Naše sožalje Tem potoni izrekamo globoko sožalje naši glavni podpredsednici in predsednici podružnice št. 3, sestri Anna Pachak nad izgubo dragega očeta, kakor tudi ostalim članom družine. Naj pokojni sniva mirno večni sen! A.N. Lep sestanek v Detroitu V nedeljo 14. avgusta sem bila na sestanku podružnic št. 9 in 105 v Detroitu, kjer smo prišle skupaj z odbornicami in članicami, da se pomenimo nekoliko o stvareh za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v Detroitu, leta 1952. Vedela sem, da želijo vedeti, kaj bomo pričakovale od njih, zato sem se namenila iti tja osebno, ker vem, da se lahko veliko več doseže, če se ima ustmeni sestanek kot pa s pisanjem. Seja se je vršila v cerkveni dvorani. Udeležile so se odbornice in članice v lepem številu, če vzamemo vpoštev število tamošnjih članic. Pogovorile smo se prav dobro o gotovih stvareh in obljubla sem, da se vidimo zopet drugo leto, ko bomo eno leto bližje konvencije in takrat bomo že morale preskrbeti prostor itd., da bo vse v redu aranžirano, da ne bo potem posebnih neprilik. Želim se najlepše zahvaliti predsednici in tajnici št. 9 Mrs. Katherine Butala in Clara Butala, ki sta prišli me čakat na postajo in pripravili dobra okrepčila na njihovem domu. Enako hvala tudi sinu Benni Butala, ki je bil naš voznik tisti dan. Na domu sem obiskala tudi sestro Bombach, tajnico podružnice št. 105 in njene prijazne starše. Ravno takrat je bila v bolniški postelji blagajničarka št. 9 Mrs. Anna Potočnik in sem tudi njo obiskala na domu. Upam, da je lepo okrevala! Torej vsem skupaj prav prisrčna hvala za gostoljubnost in za lep sprejem, kakor tudi za udeležbo na sestanku. Da bi bile zdrave ter na svidenje zopet drugo leto, če Bog da priliko. Vaša — Albina Novak. št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio Bliža se jesenska doba in ž njo daljši večeri. Šivalni sestanki so se zopet pričeli. Katero še veseli, se lahko nam pridruži. Sestanke imamo vsak torek večer od sedme ure naprej v Slovenskem domu na Holmes Avenue. V teku je tudi kampanja mladinskega oddelka. Zadnja konvencija je do- Šivalni klub št. 10 na pikniku Tončka Repič je zadnjič prav lepo poročala, kako imenitno se je imel šivalni klub podružnice št. 10 iz Clevelanda, pri Lapavih v Geneva, Ohio. Tukaj je pa slika, ki je bila vzeta tisti dan in po obrazih bi človek sodil, da je bilo vsega dobrega na razpolago. Prva vrsta: Martha Batich in Jen- ločila nekaj posebno koristnega za mladino. Gotovo ste že pazno čitale, da je bilo sklenjeno, da dobi vsaka članica mladinskega oddelka, ko prestopi v odrasli oddelek lepe provizije. Tista, ki je članica deset let v mladinskem oddelku bo dobila za $50. več smrtnine ob pristopu v odrasli oddelek brez vsakega nadaljne-ga plačila. Ne bo vam žal, ako vpišete svojo hčerko, vnukinjo, nečakinjo ali prijateljico v Zvezo. Potrudimo se sestre, da bomo enkrat me na višjem prostoru v kampanjskem poročilu. Poročili sta se zopet dve naši članici in sicer Elma Verh iz Saranac Road, in Betty Lou Marolt iz Park-grove Avenue. Slednja je aktivna pri vežbalneni krožku. Obema izrekamo čestitke in želje za najlepšo bodočnost v novem stanu. Zadnji mesec sta umrli sestri Gertrude Zimmerman in Josephine Končan. Bog jima daj večni mir in pokoj. Prizadetima družinama pa naše globoko sožalje. Težko sta bolni že več časa Apolonija Štravs, 14921 Darwin Avenue in Prances Kavčič, 1201 E. lG7th Street. Hvaležni boste za vsak obisk. Želimo, da bi skoraj okrevali in tudi vse druge sestre, ki so v tem času bolne. Vabim vse članice, da pridete v obilnem številu na prihodnjo sejo! Pozdrav vsem članicam od vaše tajnice Prances Sušel Št. 12, Milwaukee, Wisconsin — Naša seja 7. septembra je bila precej dobro obiskana. Želim, da bi bilo zmeraj tako. Sestra Mary Skušek in soprog sta obhajala 25 letnico svojega zakona. Mnogo, mnogo sreče, Mary in soprogu želim jaz in vse članice. Sklenile nie Koren. Druga vrsta sedijo: Filo-mena Sedej, Jennie Košir, Jennie Batich, Frances Sušel, Mary Urbas, Frances Salmich, Gertrude Bokal in Mary Komidar. Tretja vrsta: Antonia Repič, Ana Mramor, Mary Vidmar, Mary Zallar, Mary Comlah in Josephine Sustarsich. Bog daj, da bi imele še mnogo prijetnih piknikov. Vse ste fejst dekleta! smo, da bomo imele sveto mašo ob sedmih zjutraj dne 2. novembra v Janezovi cerkvi na South 9 in West Mineral Street. Vse članice se vabi na udeležbo svete maše, ki bo darovana za vse umrle članice naše podružnice. Pri naši podružnici bomo imele zopet kegljaške skupine pod vodstvom sestre Helen Vodnik, ki bo ustanovila tudi vežbalni krožek. Torej članice, vpišite svoje hčerke v našo podružnico in s tem boste pomagale tudi vežbalnemu krožku do izpolnitve. Naša pridna zapisnikarica Justine Turk je obhajala svoj rojstni dan 26. septembra. Vse najboljše, Justine! Bolnih je več naših sester in med njimi je sestra Helen Presečnik. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja! Pridite na prihodnje seje v lepem številu in ne pozabite, da je v teku kampanja za mladino. Torej prav gotovo vpišite svoje hčerke, vnukinje, sorodnice in prijateljice. Pozdrav vsem glavnim odbornicam in članstvu Zveze, posebno pa članicam št. 12. Vaša tajnica — Mary Schimenz. št. 15, Cleveland (Newburgh), Ohio V poletnem času gre vse na počitnice. Tako je‘šlo tudi moje pero. Človek se rad malo razvedri in gre ven, da vidi krasoto božje narave. Moja prva pomladanska pot je bila na konvencijo v lepo hladno Pueb- lo, Colorado, kjer imajo zares čudovito podnebje. Prav lepa hvala podružnici št. 3 za tako lep sprejem, vsestransko prijaznost, postrežbo in za vse kar smo bile deležne za časa našega bivanja med njimi. Bila je res prava sestrska ljubezen v dejanju. Bodite pozdravljene in upamo, da se še katerikrat vidimo. Pozdravljamo. Rev. Daniela Gnidica za tako lepe v srce segajoče pridige. Bog Vas ohrani še dolgo let! Lepe pozdrave našemu duhovnemu svetovalcu Rev. M. Kebetu za prisotnost in lepe nauke. Bog vas ohrani med nami še mnogo let! Prav lepa hvala Mrs. B. Brajda, hčerki in soprogu, kakor tudi Mr. in Mrs. Mi.šmaš za tako lepo postrežbo. Bile smo prav zadovoljne in se počutile popolnoma domače. Tako dobre in prijazne ljudi je težko pozabiti. Bog vam daj zdravje in upam, da se še vidimo. Meseca maja smo imele Card Party v prid blagajne za kritje stroškov delegatk za konvencijo. Za pecivo so darovale sledeče: A. Stražar, M. Filipovič, A. Jakič, Mirtel, M. Skrel, M. Novak, Černe, J. Gross, Uduč, Habjan, Ajnik, Hudak, Češelt, Perko-Grabnar, Šraj, Lekan, Zabukovec in Jennie Zupančič. Dobitke so darovale sestre Zabukovec, Šraj, Lekan, Verona Škufca Hudak, M. Škufca, Jennie Zupančič in A. Arko. V denarju sta darovali: sestri Nose in Jerič. Prav lepa hvala vsem skupaj, ki ste s svojo velikodušnostjo pomagale in lepa hvala tudi kuharicama Frances Šraj in J. Če-šek. V imenu podružnice, vam hvala vsem skupaj! Dne 1. oktobra bomo imele plesno veselico na kateri bo igral izvrsten orkester. Za lačne in žejne bo vsega dovolj. Izgubile smo dve članici Jennie Gnidica in Mary Škufca. Bog jima bodi dober plačnik za njihova dobra dela. Bog jima daj večni mir in pokoj! Preostalim domačin naše iskreno sožalje. Vas vse pozdravlja, Anna Jakič, predsednica Št. 16, South Chicago, Illinois — Naša jesenska prireditev se vrši v nedeljo 30. oktobra, 1049. Sedaj pa sestre zavihat rokave in lepe stvari narediti, da bo več izkupička. Nekatere so že obljubile napraviti lepe stvari kot Mrs. Jaki in Mrs. Spretnjak je obljubila prinesti kar štiri stvari, namreč za vsako hčer eno ročno deio in enega zase, tako tudi Mrs. Mish in še druge. Tudi tiste, ki niste bile na seji v septembru se prosi, da prinesete na oktobrsko sejo, da bomo videle koliko lepih stvari botno imele. Potrudite se, drage sestre, in prinesite lepe stvari, da bomo imele lep uspeh in bomo ponosne na vas. Dobile smo tudi novo članico, ki je prišla iz starega kraja pred par meseci in bila je na seji, kjer se ji je dopadlo. Dobrodošla, Josephine, y našo sredo! Torej ne pozabite priti na sejo 13. oktobra in zadnjo nedeljo v oktobru pa na lepo zabavo v dvorano sv. Jurija. Pozdrav vsem članicam! Katie Št. 18, Cleveland (Collinwood), Ohio Vljudno vabim vse cenjene sosestre, njihove prijatelje in znance na prihodnjo društveno Card Party v torek 11. oktobra, ko se obeta zopet lep in zabaven večer. Preskrbljeno bo z vsemi dobrotami, torej naj ta jesenska prva zabava rodi vesele spomine, ker ti edini so vir pobudnega delovanja za bodoči obstoj podružnice. Pri vsakem odseku naše organizacije skušajo na ta ali oni način obdržati zavest, da smo si Slovenke mnogo bolj poznane potom SŽZ kot v posameznih delovanjih takorekoč s kosanjem kje in kako najboljše uspevamo. Zato polagam na srca vseh svojih članic tem potoni, dasi opetovano, toda resnično željo, da držimo skupaj in v lepem soglasju kot v preteklosti ostanemo zveste principom, da se ne bo gledalo na izvenstranske okoliščine, pač pa, da smo si sosestre in v nadi pomagati v potrebi tej ali oni, naj nas krepi On, ki ima življenja posameznikov vseh — v rokah. Ostanite zdrave! — Na svidenje na Card Party 11. oktobra! Josephine Praust, tajnica ZVEZIN DAN V MINNESOTI Zvezin dan, ki se je vršil za državo Minnesoto v nedeljo 28. avgusta v Duluthu, je zelo presenetljivo dobro uspel. Udeležba je bila sijajna in vse je bilo izvrstno. Tudi Bog nas je blagoslovil z lepim vremenom, da je bilo res perfektno. Podrobnosti o tem dnevu in tudi o obiskih po Minnesoti pridejo na vrsto v prihodnji izdaji, ker imam precej lepih stari za poročati. Za ta čas, pa rečem samo: Bog Vam plačaj vsaki posebej in vsem skupaj tisočero-krat za Vaše vrlo zanimanje in sodelovanje. Prisrčno Vaša, Albina Novak Št. 20, Joliet, III. — Zadnji mesec so praznovali srebrno poroko dvoji starši naših kadetk. Prva sta bila Mr. in Mrs. Michael Papesli na Ruby Street. Mrs. Papesh je bila z nami v Puebli, Colorado za časa konvencijo kamor je spremila svojo hčerko, ka-detko Gloria Ann. Druga slavljenca sta pa bila Mr. in Mrs. Fred Troppe na Broadway, ki imata dve hčerki, kadetki in sicer Dolores pri Championship kadetkah in Elaine pri mladinskem krožku. Obema paroma želimo še mnogo let zdravja in