AMERICAN IN SPIRIT FOIU^GN IN LANGUAGE ONLY ^KtHttXtUn tyOVXt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■ '- . ■ ■ ■ ■ 1 ' 1 ■ 1 ■ 1 ' 1 NO 103 CLEVELAND, OHIO FRIDAY SEPTEMBER 3rd 1920 LETO XXIII. - VOL XX«. .M ' ' _______,_št*L-___;_iJj_' • ' . . .. ^ - . .■ ■..:••'.. , , ........... —.ii.i i,,"' ,., -,|t, i „j.|jygjMr Obsojen,ker je no-i sil s seboj whisky. New York, 1. sep^.>rohi-bicija gori, prohibicija ; doli, v Ameriki se na- i haja tisoče oseb, ki nosijo v 1 hlačnih žepih steklenice, v katerih se ne nahaja voda, j pač pa žganje. Bogzna, kje : žganje dobijo, toda naša na- : loga ni to preiskovati. Doma ; sme vsakdo imeti nekoliko < žgane kapljice, toda prenašati jo iz kraja v kraj, to je pre- ] povedano. Vladni agentje, ki ] pazijo, da se prohibicija spol-nuje, seveda ne bodejo lovili po .cestah ljudi in iim tipali ] žepe, ker se prav lahko zgodi i da jo pošteno skupijo. Kaj bi naredili vi s človekom, ki vas i prime za žep in začne tipati po njem, medtem ko mirno korakate po cesti? Pobili bi ga na tk. Zato so pa vladni agentje se sanii izjavili, da je tozadevno postava prestroga in ne bodo tipali ljudem žepe pa ulicah. Toda v tehničnem pogledu je noSenje steklenice z žganjem po Žepih kaznivo in prepovedano. Kajti kadar je že postava narejena je narejena, da se spolnuje, p»a če vam je prav afi ne. Dose-daj je vlada zaprla 2e več o-teb, ki so vozile opojno pijačo po ulici brez dovoljenja. Toda slišalo se ni da bi zaprli koga, ki je nosil stekleni jco v hlačnem žepu. T9 se je Tterraj v tem mestu, ko so detektivi na cesti aretirali George rWilsona, bivšega vojaka, pri katerem so dobiLpol pinta žganja. Vsi so bili Radovedni, kaj naredi sod nik z njim. Wilson je bil obsojen na 3 dni zapora in $10 kazni. Tako se po malem ipak začenja. Kmalu ne bo več nihče v&ren na ulici. Zgo dilo se je 2e, da so agenti pro-hibicije stikali po spalnih vozovih na železnicah, in da so dekleta v posteljah, kamor je posegla roke prohibicije, naredile ogromen Škandal do tifcnim agentom, katere bi ljudje, potniki na vlaku, lin-čali, misleč da so kršitelji za -konov proti nravnosti. Take stvari, se dogajajo v deželi prohipicije. 1 —;-o- — Blizu Bonnview ave. je v četrtek popoldne strojevodja nekega potniškega vlaka zagledal moža, ki je stal sredi tira. Začel je piskati, toda mož se ni premaknil nakar je strojevodja | potegnil posebne zavore/da je vlak ustavil, vendar prepozno, prvi tri je vozi so šli preko trupla. Vlak se je tako nitro ustavil, da so se zavore polomile. Strojevodja in ostale železniško osobje je hitelo na tir, da izvleče ponesrečenega moža, toda kako so se jezili, ko so pronajdli, da "mož" ni bil mož'1, ampak le iz cunj skupaj sestavljeno ptičje strašilo, katero so poredni dečki postavili na progo. —/Mrs. Ana Kozelka, 3441 E. 49th St. je omedlela in se Skoro zadušila od plina, ko je likala parilo na svojem domu. Slučajno jo je obiskala soseda Mrs. Barbara Velo-šek,.ki je alarmirala policijo. — V kratkem se bo odločilo, da dobi Cuyahoga county tn nove Common Pleas sodnike. Sedaj jih je dvanajst, toda deta je toliko, da je vedno par tisoč sodiijih slučajev zapostavljenih, ali pa morajo hoditi sodniki iz drugih mest pomagat v Cleveland. — Ker so ušli iz prisilne delavnice so dobili štirje moški nod vo jen o kazen. 1 ^/vu / "" KT * .. "-s f • ' ' ► -tt-'.-i.': Lloyd Georgu preti | smrt v Londonu. 1 v . " . London, 2. sept. A ko umre Terrence MacSwiney, lord župan iz Corka, znani upor- ! niški Irec, katerega je vlada 1 vrgla v ječo radi punta, tedaj 1 je v nevarnosti življenje an- 1 gibkega ministerskega pred : sednika Lloyd Georga. Mini- j sterski predsednik je dobil zagotovilo, da ga* ubijejo isti 1 dan, ko umre MacSwiney. 1 Lloyd George se nahaja* na , počitnicah v Švici, in je res- < no prepričan, da ga fanatični ' Irci umore. Poseben oddelek 1 najboljših detektivov je bil 1 poslan iz Scotland Yarda, < glavne policijske postaje v 1 Londonu, da čuva mini- ; sterskega predsednika. Pa i tudi v Londonu so zastraženi vsi člani vtyde z vojno stražo. Anglija se nahaja danes v naj < bolj temni vladni krizi tekom 1 stoletij. Celo ' otroke angle- 1 ških ministrov stražijo da jih > Irci ne odpeljejo in se mašču- i jeo nad njimi. ( Frank P. Walsh, znani A-merikanec irskega rodu, ki se bori v Ameriki za irsko ' neodvisnost, je včeraj obis-i kal državnega tajnika Zjed. ■ drav, Bainbridge Colby, katerega je prosil, jwi pasredu-je pri angleški vladi, da se . spusti MacSwiney naprosto. Državni tajnik je obljubil, da i bo posredoval pri vladi. An-\ glija gre nasproti najboli čr-, nitti dnevom svoje zgodovi-• ne. o —-------------- ) p , — Kateri izmed rojakov ne l pozna pismonošo, ki nosi pi-. sma in časopise po 41. in 40. ) cesti, med St. Clair ave. in 1 Superior 143 let je že na do-, tičnem prostoru, in pozna ga ) vse, mlado in staro.- Mož je . star 69 let in se piše James . Kaighin. Bolj točnega in ) marljivega moža je teško do-r biti v Clevelandu. Letos ima pravico stopiti v pokoj, toda ^ je sam prosil, da ga še pusti-i jo vsaj za dve leti, ker se je . tako privadil svojemu delu, . da ga ne more pustiti. Pismo 3 noša se-je izjavil: Otroci^ki i so bili rojeni tedaj, ko sem jaz začel nositi pošto, so danes stari očetje. Pred 43. leti z je bila 40. cesta "zunafna de-1 želi", in Olenville je bil ne-. kje v Pennsylvaniji. 32 pi-i smonoš je bilo v celem me-1 s tu, ko sem jaz začel, danes 3 jih je 3000. Mož je zdrav - in zgleda mlad, vstane vsak . dan ob pol šestih in gre k po-i čitku ob pol desetih. On .je. starosta elevelandskih pismo [ noš. i. — Dekleta, ki so v Ameriki _ rojene, so državljanke, ko a spolnejo 21. leto, in imajo L) glasom nove postave pravico 3 voliti. Ako pa taka dekleta 1 poročajo moške, ki niso dr-. žavljani, tedaj zgubijo žen-. ske takoj državljansko pra-i vteo in ne smejo voliti. Torej, dekleta, kadar se poročite, 1 vprašajte fanta, če je držav-e Ijan. Ako ni, tedaj otf niti vi o ne smete voliti. Nasprotno n pa, ako fantki je državljan, - poroči dekle, ki ni državljan >. ka, postane s poroko tu4i de->. ki e državljanka. Ako pa mož >? ki je poročil dekle, ki Je tu-►J kaj rojeno, pa mož ni bil dr- - žavljan, in tak mož umre, tedaj je udova zopet držav- 0 Ijanka. i- — Clevelandski baseball i- 0 gralci so zopet na prvem me- 1 s tu. Odkar so zgubili igralca Ray Chapmana so zgubili j- več iger, toda zadnje Čase zo-;i pet igrajo z nenavadno fcpret-Inostjo. ' Italija ubira sedaj strune miru. * . 16. avgusta je imel grof šforza, italijanski zunanji ninister, v laškem parlamen-. ;u zanimiy govor, tekom ka-:erega se je dotaknil Jadranskega vprašanja in je med 0-stalim dejal: Jadransko vprašanje je lajbolj neposredno politično /prašanje, ki eaka rešitve, lasno je, da je v laško korist je se takoj reši, toda je še v ( fečjo korist kraljestva Srbov Hrvatov in Slovencev. V Italiji pozabljamo na veliki in lefinitivni-vuspeh evropske /ojne, uspeh, ki je samo italijansko delo in slava: uničenje avstro - ogrske monarhije. So pri nas ljudje, ki pravijo: Jugoslavija je nasledni-;a Avstrije. Izgredi, nasilja, inržuje, ki prihajajo tupatam io izbruha onstran Julij. Alp, morejo tupatam dati lavidez prav tej trditvi. Toda resnica je drugačna. Mnogih slovanskih manifestacij je kriva Avstrija, stara, zahrbtna, cesarska Avstrija, ki je zasejala seme mržnje proti nam med avstrijsko odgoje-no prebivalstvo. Kljub temu ve vse, kar je v Belgradu in Ljubljani naprednega in zdravega, da je hotel in delal Rim za ono, kar je bila tudi njihova največja zelja: za u-ničenje avstro - ogrske monarhije. Raditega je neumest no trditi, da je spor med Italijo in Jugoslavijo neozdravljiv, ako se hoče zastruplje-vati vsako delo danes za ju-trajšni mir, ki bi mogel za-jamčiti dalekosežen razvoj gospodarskih in kulturnih koristi obeh držav. Italijanski narod je dal 500.000 mrli-čev za neodvisnost jugoslovanskih sosedov (!!!), in za sveto zaščito svobodne volje mest, dvakrat italijanskih po plemenu in volji! (Bravol) Mi moramo želeti skorajšno rešitev ne samo radi koristi, ki jih bomo imeli od tega, temveč ker je dobro, če nima Italija ovir na svoji strani > tej Evropi, katere bodočnost je negotova. Mi smo prepričani, da ima Italija, ki je silna po tradicijah rimskega uma in zmernosti, izvršiti v bodočnosti veliko misijo, vre dno njene zgodovine.'J To je del govora italijanskega zunanjega ministra. Iz vsega se vidi, da bi Italija silno rada poravnala Jadranski spor, toda vojne se boji, zlepa pa neee dati, kar ni njene-g«. -o — Dr. sv. Lovrenca, KSKJ, v Newburgu priredi v nedeljo, 5. sept. jako zabavno igro v Narodnem Domu, in sicer pop. ob 3. za otroke, zvečer ob 7. za odrastle. Po igri zvečer bo prosta zabava in ples. Igra je tako zabavne vsebine, da bo za popokati, zato se pa opozarja rojake, da nihče ne zamudi. 1 — Pri slovenski banki v Cle velandu, The North American Banking & Saving Co. so poslali rojaki zadnja dva tedna skoro dva milijona kron v domovino. >■ — V moko so bili zakopani trije delavci National Biscuit Co. na Central ave. Stali so poleg velike gore moke, ki se je mahoma podrla in zasula delavce pod seboj. Dobili so nevarne poškodbe. — Tekom avgusta Je bilo v Clevelandu aretiranih ravne 3500 oseb. Policijski "leteči švadroni" so prevozili v av-^tis^ii ^ 7 mil). j" -- i . v .;„ "'; '' .'-M Nad 100.000 premo- ( garjev je na staviti. ■ ■ ■■ r^-i Wilkesbarre, Fa. 2. sept, štrajk premogarjev v okrajih trdega premoga se čim- d dalje bolj širi. Sicer premo- V garji trdijo, da to ni Štrajk, v ampak samo "počitnice", t Brez dela je sedaj že skoro 1 100.000 premogarjev. { Hazelton, Pa. 2. sept. U- v radniki premogarskih unij v v okrajih trdega premoga so I sprejeli povišanje plač, l^a- I ,kor jih je določila1 nevtralna $ komisija; izbrana! od predsed r nika Wilsona, t^da sprejeli c so to povišanje? a protestom, c Objednenj so se fcbrali unij- t ski uradniki k novemu posve 1 tovanju, da predložijo pono- c vno zahteve po večjih plačah, 1 ker sedanje zvišanje ni do- < volj visoko. Prehogarji pa j niso zadovoljni in skoro polo f vica premogarjev v okrajih { trdega premog« se danes ni £ prijavila za delo. Unijski u- 1 radniki sicer silijo moštvo, 1 da gre na delo, ker je podpisana pogodba, toda premo- < garji pravijo, da raso na štraj ( ku, ampak so si i vzeli samo 1 "počitnice*'. Promogarji so ] zahtevali, da dobijo vsi raz- I redi premogarjev enako po- s višanje plač, toc|a komisija, ( ki je plače uredila, je dala j zunanjim delawem okoli ; premogovnikov^^ so večino » ma neizučeni 2f procentno -zvišanje, z izučenim premo-gsrrjem se je sove demokrat Cox. V -tem i bo precej odločeval mokri e- \ lement. ^ j Trditev governerja Qroxa, l da zbirajo republikanci $15. i OOQ.OOO fond, da podkupijo i volivce, je bila zanikana od 1 republikancev, ki so bilf po- i klicani na pričevanje pred j senatni odbor, ki zboruje v j Chicagi. Governer Cox se je I izjavilj da bo predložil dojca- i ze o svoji trditvi justičnemu 1 oddelku vlade, in da boao do- i tični republikanci, ki so se i izjavili, da ne Vedo ničesar o i tfcm fondu, kaznovani radi krivega pričevanja. Edmond Moore, osebni, zaupnik go- : vernerja Coxa, se je izjavil, i da ima governer Cox take do kaze o podkupljivosti v repu < blikanskih vrstah, da bi marala biti tožena vsa republikanska stranka, in je prepričan, da bi porotniki, ki bi bili slučajno republikanci, ob sodili svojo lastno stranko, kakor hitro pride dokazilni materijal na dan. \ ------o-.........— — Ženske in dekleta, vi ima te glasom postave pravico u-deležiti se vseh volitev, kakor moški. Uredništvo "Ame riške Domovine'', ki je bilo vedno v prvi vrsti, da olajša državljanstvo našim rojakom ter je vselej dajalo nasvete in se borilo za nje na pristoj nih mestih, sedaj nudi enako priliko vsem našim Slovenkam, da pridejo v naš urad po nasvet v vsaki stvari, ki se tiče državljanstva, volitve in enako. Uredništvo bo vsa i ki Slovenk j drage volje vse pojasnilo in naredilo za nje, i kar je treba, brezplačno. Samo oglasite se. Mi imamo skušnje v teh zadevah, in , vam vselej pravilno svetujemo. Pridite v n#aš urad. > — Bernard Kramar, 9 let i star, in John Kramar, 7 let . star, sta občudovala novi ve- ■ liki most, ki veže zapadno > stran mesta z vzhodno. 7 let- ■ ni John je vzkliknil napram , bratu: Poglej, Bernard, kako j' globoko doli je voda I Pri tem s pa mu je zmanjkalo tal, in pa t del je 80 Čevljev doli v vodo. Josip Rozner, 1278 E. 55th - St. je stekel navzdol in poteg i nil truplo iz vode, toda bilo t je Že prepozno. Deček je bil I mrtev. — Detektivi so aretirali 16 - mož pri N. Y. Central želez-* niči, ki so kradli poštne poši-i Ijatve. > —- Mesto je dobilo ta teden -1 že $2800 od pristojbin in ka-i zni, katere so plačali munšaj t nerji in rejznžekovci. . — Račune za plin plačate lahko v našem uradu do pet-i ka 10. sept. do 12. ure opoldne. Ali bodo ženske za ( delavske kandidate? mmmmmmmmm l ■ ' | , Washington, 2. sept. American Federation of Labor, največja delavska organiza- k cija, je poslala na vse ameri- * ško Ženstvo, ki je dobilo pra- c vico glasovanja, da podpira J pri volitvah one kandidate, ki ^ so delavcem naklonjeni. Vse \ podružnice delavske organi- j zacije po širni Ameriki so 2 dobile posebno pismo, v Kare < rem se članom vseh unij na- J roča, da skrbijo, da privabijo ^ glasove na svojo stran, in tako ženske s svojimi glasovi < pomagajo zboljšati delavcem ] stanje in delovati za blago- i stanje organiziranega delav- 1 stva. Pismo, ki ga je izdala i delavska federacija, se delo- 1 ma glasi: V očigled dejstva, > da je delavska federacija, de- 1 lovala za žensko volivno pra- J vieo še v onih časih, ko so \ ženskam vsi drugi nasproto- \ vali, ima delavska federaci- J jo pravico pričakovati, da ] bodejo žene s svojimi glaso- « vi podpirale kandidate, ki so < naklonjeni delavstvu. Radi- 1 tega se naroča vsem podružnicam delavskih organizacij 1 po vsej Ameriki, da razvijejo i svoj program pred ženst|rom, kajti blagostanje delavcev po meni boljšo domačijo, boljšo hrano, boljše življenje, boljše družine, boljše otroke, zbolj šan ves človeški rod. Blagostanje delavcev pomeni zdrav napredek v družini, in kdo se naj bolj zanima za zdrave razmere v družini kot baš ženstvo. Pričakuje se, da ta apel organiziranih delavcev bo našel mnogo odmeva. i ---o 4 — Notar Jožef Rohrman iz Kostanjevice poroča, da je prejel smrtnino ža pok. John4 Pirnat, član dr. št. 20. SDZ. ter jo je izročil starišem Janezu in Mariji Pirnar. Denar je bil poslan v dolarjih. : BOLJŠEVIKI^ V MEKSIKI? Mexico City, 1. sept. Obla ! ,sti so v posebni preiskavi dog * nale, da se takozvani meksi-1 kanski boljševiki pripravlja-[ jo, da proklamirajo sovjetsko ; republiko v Meksiki. .Osebno 1 so pri tem na delu oni ameri-' kanski državljani, ki so po-: begrtili pred vojaško službo I iz Zjed. držav. Meksikanski | vojaki dobivajo v roke rude-! če pamflete, v katerih se opi-| sujejo čudeži in blagoslovi ; boljševizma, priporoča se vo- > jakom, da pobijejo svoje čast nike in sebe proglasijo za ' vlado. L 'V* - ZAČNE ZOPET S POSLOVANJEM. t Boston, 1. sept. The American ' woolen Company, ki j Je zaprla mnogo svojih tova-. ren in tako spravila 20.000 y delavcev ob delo, je naznani-} la, da tekom srede septembra ! meseca zopet začne s poslo-j vanjem. Vlada je namreč .začela preiskovti, zakaj je to-1 varna zaprla vrata. 5 D'ANNUNZIO > JE REGENT. Reka, 1. sept. D'Annun-3 zio, italijanski pustolovec, ki - je zasedel Reko, ne da bi za- - vezniki ugovarjali, je dal novo ustavo tej "svoji1' državi, i katero je imenoval "italjan- - ska regencija Quarnero'\ j Nova "država sestoji z mesta Reke in nekaj malih oto- e kov v bližini. Vsak prebiva- - lee moškega spola v tej drša- - vi je podvržen vojaški službi od 17. do 55. leta. Ogromno tihotapstvo z whiskyem Preiskava, katero je pred kratkim, vpeljala zvezina vlada v Clevelandu in okoti^ ci glede prepovedane prodaje žganja, je v polnem teku. Vlada trdi, da so gotove osebe naredile milijone in milijone z nepostavno prodajo žganja. Baje je prišlo tudi na dan, da je mnogo United States uradnikov zapletenih v to nepostavno poslovanje. Dosedaj je prišlo na dan, da so vsi oni, ki so vozili žganje iz Pennsylvanije v Omo, imeli ponarejene licence za prevažanje žganje. Z nadalj no preiskaVo jg vlada dognala, da sta dva prohibicffski nadzornika izdelovala take permite ter jih za drag denar prodajala ljudem, ki so kradli žganje v zvezinih skladiščih v Pennsylvaniji ter to žganje s pomočjo ponarejeni) permitov vozili v Ohio. To se je godilo več mesecev. Sicer s6 razni manjši uradniki vedeli o tem in so storili svojo uradno dolnost s tem, di so poročali na pristojnem me i s tu, toda višji uradniki, ki so bili zapleteni v afero, so vse I lepo pokrili in uničili repor-, te nižiih uradnikov. Glavni i stan "prohibition runners", i kakor jirvi pravijo angleško, . je bil v Clevelandu* Prva po-l družnica in generalni štab i Snopsarskih tihotapcev pa se t je nahajala v Erie, Pa. V Cto-: velandu je bil glava tega t 'podjetja* neki prominentni . odvetnik, ki je pred kratkim . prinesel voditelju prohibicij-skega urada v Clevelandu, r Countsu, $4000, da ga podku i pi, toda Counts je denar t vzel, in odvetnika naznanil. še poprej ie dotični odvetnik 1 hotel podkupiti prohibicjj-r skega komisarja v Columbu-su, toda mu je spodletelo, nakar se je vrgel nad Cleveland. Kar se je žganja dobilo Iz južnih držav, kot Kentucky, Tennessee in drugo, se je a 5 trucki pripeljalo v Dftyton. " O. Tu je bilo razhodišče. Odtod se je žganje deloma voa4-3 lo v Chicago, drugo pa v Erie 5 Pa. kjer se je zopet razdelilo. Nekaj so ga vozili v New York, nekaj v Cleveland. Ti-? h o tape i imajo posebne urade, 1 svoje zanesljive ljudi, vse po trgovsko urejeno. Zapletena ;7 je tudi policija v raznih mea-1 tih, ki je tihotapcem mnogo-" krat dragevolje pcinagala, ker je padel delež žganja tu-a di na policijo. * Preiskava se nadaljuje. v ---» > — Devetnajst oseb je bilo ubitih od avtomobilov v Clo-velandu tekom meseca avgu-1 sta. Tekom osmih mesecev letošnjega leta je bilo ubitih 0 40 otrok, odrastlih pa vseli skupaj 93. torej 133 oseb ubi-a tih v osmih mesecih od avto-mobilov. Pobitih je bilo nad - 800. H — Dva peka, George Manuel in George Stockton, sta bila kaznovana od sodnika Beebe na $50 kazni, ker sta prodajala kruh, ki je tehtal i- manj kot je predpisano. :i — 260 prošenj za ločitev za-i- kona jeH»ilo vloženih tekom >- avgusta. j, — 1177 poročnih dovoljenj i- je bilo izdanih meseca avgu- sta v Clevelandu. / j- —The Ohio State Telo-h- phone Co. namerava zviSatl i- pristojbine za telefon, i- — Mesto bi tlakalo Superi-li or ave. od 26. do 40. ceste, • ' U-. ji" ŠBSsm VESTI E STARE DOMOVINE- ? r*4... *»:? >W- « Vojaška revolt« v IdrijL Idrija, 12. julij«. Dne 0. juli-p. zveČ«r se je vprl prvi babi jon 14. pešpolka, tukaj OanwSčenega. Na trgu se je tHtkio mnogo voiaStva. Govorniki bo hujskali z ostrimi izvajanji, naj se vse vojaStvo upre. Razpoloženje med vojaštvom je bilo tako, da se je bilo bati hudih dogodkov. Neprestano so kričali: Ab-basso 11 Re, abbasso T Italia, ewlva Ljenin! (Dol s kraljem, dol z Italijo, živio Ljenin I) Potem so napadli za- te in izpustili vojaške vjfet-et zaprte največ radi bolj ševizma. Nato so Sli okoli po mestu ter pozivali prebi- J valstvo, naj pride po orožje, ■ dl Be upre tuji gosposki. Prišla je velika ploha s točo in I prepodila demonstrante. Šli so v vojašnice in tam so nastopili med govorniki tudi častniki, pozivajoČ vojaštvo, naj 15. julija zapusti zasede- 1 no ozemlje, Poveljništvo je * zaprosilo pomoči. Aretirali 1i so 8 častnikov. Vojaštvo so j i spravili v vojaSnioe, kjer pre! \ peva nadalje revolucionarne i pesmi, navelifiano vojne in j koprneče po svojem domu. 1 D'Annunzio v strahu. "Ve ' dptta d' Italia" poroCa: Mi- < nub noč se je razširila vest, I da so padli streli na smodni- i finico kar naj bi bilo zname- j trte za revolucijo s strani Ju- i gOslovenov, boliševikov in 1 zanellijancev D'Annunzio je j izdal alarm. Vojaštvo je za- j sedlo vse trge iff ulice ter po- r stavilo strojne pu$ke. Zlasti £ je bila moto zastražena blv-5a guvernerjeva palačk, kjer ^ f nahaja D AnnUnzio. Sedaj f zopet mirno, toda ozračje je polno elektrike. f Na realki v Idriji je delalo t maturo 22 dijakov (2 ekater- v nista,. Uspeh je jako ugo- s deii. Eden, Gantar iz Idrije, H je napravil maturo z odliko, i (^ soglasno in 4 z veČino gla- J spy. Profesorjev je bilo 18, v Slovenci, razven učitelja , italijanščine, ki se je pa tudi ( Že navadil lteka}^ slovenščine. r Drugo Šolsko leto bodo do 4. t razreda paralelke. i< Nfli parki — gmajne. Po- I glejmo jih po vrsti: Park s praa cerkvijo Srca Jezusove- s ga — trava pomandrana do n golih tal, klopi vse razbite, g da nimaš kam sesti, ograje in h opernih stebrov skoro nikjer j; drevje polomljeno, škoda za k vasico krono, ki bi jo mestna j občina vtaknila v ta park. — « Poglejmo park poleg šentpe- n turške cerkve in onega na č An^troževera trgu: Trava po p mandrana, grmičevje polom- s Ijenoi, par klopi še stoji ker p jil "junaki" niso mogli iz tal, n teruvati. Park ob Bleiweiso- p v|v cesti — s par polomljeni- r mi klopmi, drugo rekvirira- š no za kurjavo; grmovja polo r vico ohranjenega, drugo sa- ' me goličave. Samo Zvez-da", tivolski pa Krekov park prea justično palačo so še obvarovani vandalizma/ Tako izgleda "olepšava mesta*' po predmestjih, ki je izroCena — "varstvu občinstva*'. Zverinski Madžari. Za greb> 24. julija. Danes je bil na Češko - slovaškem konzulatu končan zapisnik s pripadnikom češko - slovaške republike, ki se je povrnil iz tabora internirancev v Zala-egerslkgu. Bil je brez vzroka prijet, ko je prekoračil mejo na potu v Čuprijo, kjer je že pred vojno delal v ta-mošnj i sladkorni tovarni. Ta koj so mu vzeli potni list in ga preko Budimpešte eskor-tirali v Zalaegčrszeg. Po njegovi izjavi se nahaja tam pre ko 1000 civilnih internirancev, veCinoma Jugoslovenov tn Češko-slovakov. Kot sa-movidec navaja barbarsko, nečloveško postopanje Madžarov in pravi: "Dajali so oam zaušnice, ki so bile na one vnem redu, in nam pulili lase iz glave ter nas silili jih jesti. Z gorečimi cigaretami $ oam palili lica in nas silili, da moramo lizati pluvalnike. Brez sodnega zaslišanja so obešali nesrečne žrtve na zve rinski način. Posmehovali so se jim in jih pred usmrtitvijo večkrat na vrvi potegovali gor in dol. šele po teh prozo-tah so jih usmrtili ifl kričali: "Pojdi k sv. Petru!", V vlaku, v katerem so nas vozili iz Budimpešte* so mnog žrtev zaklali z bodali in jih potem vrgli iz vagona, češ da so hoteli pobegniti. Interiu-rancu se je šele po štirih mfe-secih posreCilo pobegniti in prosi, da se obvesti o tem javnost in oblastva, da poma- - gajo nesrečnikom. Med nji- - mi se nahaja mnogo inteli- Sentov, celo en urednik j/ leograda, mnogo žen in i otrok, ki so popolnoma odre- - j zani od sveta, ker se njiho- , j va korespondenca uničuje in ; - nimajo od nikogar pomoči, j 11 D'Annunzijevai tiranstva. [ Zagreb, 24. julija. Iz Bakra ] ■ javljajo: D'Annunzio je zo- < I pet imel govor, to pot v čast i , nekemu Rismondu, ki je v < Splituupadel za Italijo. Ob 1 : tej priliki je odlikoval neko N I svojo četo s kolajno, ki jo je j | dobil v vojni za svoj aviatiCni 1 'pohod nad Bakrom. Odliko- i vana f-eta je morala triktet i priseči, da bo pri zavzetju i Bakra prva vdrla v mesto. I Vsak dan prihajajo podatki > o strahoviti škodi, Ki so jos r Italijani na Reki prizadejali s ' našemu narodu. Sedaj vozijo Italijani v Italijo dragoce- t ne stvari in razne vrednosti, ki so jih morali naši begunci' popustiti. D'Annunzio je izjavil javno, da še malo dni in na Reki ne bo nobenega Jugoslovana več. / češki ^očividec o dogodkih v Trstu. Praška "Narodni Politika" priobCuje iz pisma, ki ga je pisal Caški rojak v Prago, tele zanimive podrobnosti: "Hotel Balkan je bil v plamenu. Hotel je lastnina-1 slovenske posojilnice, ki ima svoje uradne prostore v I. in II. nadstropju, v J11, do V. nadstropju so hotelske sobe, v katerih so poleg Jugoslo- ! venov stanovali italijanski oficirji in Čehi, Hotel je Na- 1 rodni dom Jugoslovanov in ] to je povzročilo tudi njegovo 1 katastrofo. Požar je nastal v \ I. in II. nadstropju. Gasilci so prižgali vodo samo na sosedne hiše, a za hotel se niso niti znjenili. Pred hotelom je gorelo na ulico zmetano pohištvo in papir. Prisotno vojaštvo, kakor tudi policija in ] karabinjerji fso se držali na- 1 pram požaru popolnoma pa- ( sivno. Razpoloženje prisot- : nih Italijanov je bilo velezna. čilno: Vse se je smejalo in ploskalo. Par korakov dalje i se je zbirala pred slovensko posojilnico sodrga, katera je ostala popolnoma neopažena policiji, ki je popolnoma oborožena hodila po trgu in vršila svojo službo. Druhal Je I* naraščala. Bila je to sodrga, ki je hotela odstraniti sloven ske napise. PriCeli so s ^vo-jim delom. Toda napisi so jim kjubovali, dokler se ni povzpel neki pomorščak na balkon I. nadstropja. Moža je množica pozdravljala z navdušenimi klici. Njemu so sledili drugi. Vsi skupaj so jeli napise metati na tla. Med ten) so odnehala vrata poslopja in druhal je vdrla v notra njost pod vodstvom italijanskega kapena. Kapetan je z < balkona pozdravil mriozicq, ki ga aklamirala. V tem trenutku so začeli metati skozi okna papirje, pisalne stroje, ameriške stole in končnp tudi veliko težko mizo. Občin- 1 stvo je plesalo vzpričo uniče- ! nja slovenskega imetja. Na Piazzi dela Borsa so jeli itali janski vojaki razbijati banko "Croatia". Iz nje so pometali vse do poslednjega koščka. Ko niso mogli prekrasnega pohištva zmetati skozi okno, so iztrgali okenske okvire, in -j potem je letelo vse kar je bilo v prostorih. Seržant z obvezano roko — najbrže ie bil ranjen od razbitega stekla — je z bajonetom razbil veliko tablo z zlatim napisom: "Cro atia'\ Ko je zginil zadnji žebelj, je neki Italijan razvil i Italijansko zastavo in mahal ž njo. Pozdravljali so ga s L ■ w - r ■ ; hrupnimi klici "Evviva Italija". Skupina karabinjerjev, oborožena do peta, je stala v 0 zadnji vrsti in se smejala, li Italijanski kapetan stoječ po-b leg mene je ploskal in kričal v največjem navdušenju. Ob h polnoči Je fcdreči hotel Bal-li kan osvetljeval vse mesto. Stropi so se rušili, gasilci pa - s(y brizgali vodo na sosedne a hiše. Občinstvo je v entuzl- - jazmu« ploskalo ognju, žen« - ske so se naravnost histeri- 1 čno smejale...'' To je sodba i nepristranskega gledalca o • laškem barbarstvu v Trstu. Kongres legijonarjev. V Ljubljani se vrši meseca septembra kongres jugoslovenr i skih legijonarjev dobrovolj-■ cev. Občina Milna podelovala i 300 mOijonv kron. Fran Sorgo iz Milne v Dalmaciji je . umrl v Čile in zapuštil 300 i milijonov kron svoii rodni - občini. Občinarji Milne, ka-: terih je 3000 obitelji, pravijo da naj se ta svota lepo razde-1 li med nje, pa bo Imela vsaka » "obitelj' premoženja en milijon. V Ameriki je še dosti bogatih Dalmatincev in prav bi bilo, da bi se organiziral naš konzulat, v Ameriki, kar bi imelo tudi to posledico, da bi se ne izgubljal jugoslo-venski denar po Ameriki, i , marveč bi prišel prav J ugo- , Slovanom. \ Letina na Vipavskem obe- I ta dobro. Grozdje je zdravo i in pričakovati ie dobre kap- i ljiee. Starega vina je po Vi- i pavski dolini še precej, kupcev ni. Ako se razmere ne iz- s boljšajo, čaka vipavskega vi- j nogradnika trda usoda. Sad/a } j6 tudi obilo pa ni odjemalcev | zadosti. Glavni odjemalni trg , je zaprt. Tako naši Vipavci ( neizmerno trpe gospodarsko , pod kruto tujčevo roko. Črnidki škandal. V Čmi- , čah na Vipavskem so hoteli , aretirati tamkajšnjega učite- ( Ija in pevovodjo, Češ, da "ti- . rata državi nevarno propa- } gando, ker učita mladino pe- j smi, naperjene proti državi". , Poročnik na čelu treh orož- , nikov je pokazal učitelju o- ( vadbo. Zgodil se je nečuven t škandal, da je Slovenec krč- j mar Ivan Podgomik v Črni- j čah ovadil učitelja in mu pod t taknil "državi nevarno pro- t pagando , ker uči mladino . narodne pesmi. Vsa stvar se \ je pojasnila poročniku, nakar r je uvidel, da je ovadba neute- g meljepa pa je pustil učitelja . in pevovodjo. Nesramni ova- j: dun pa zasluži pošteno ka- r zen. s Umrl je v Sežani g. Andrej g Primožič, trgovec in posest- (j nik. Pokopali so ga v Idfiji. ^ Pomorska Odisejada čeho- p slovaških legionarjev. Te- j kom današnjega dneva in no- r ei je pasiralo Ljubljano 10 r transportov čehoslovaskih g legionarjev, feroječih 5600 c mož. Legion ar ji so dospeli v fc Trst na dveh amerikanskih transportnih pamikilv iz Vladivostoka. Parnik "Thomas-', vozeč na morski črti Vladivostok - Sueški kanal -Tr« t Je rabil za tb pot 50 dni. Transport, 2500 fnož, tvorijo večinoma bolniki, ranjenci in civilni delavci. Drugi transport na amerikanskem par-niku "Amerika" pa je moral prestati dolgotrajno, zelo ner vozno vožnjo. Ta transport je doživel na pomorski vožnji prave Odisejade. Dne 12. a-prila 1.1. se je v Vladivostoku ukrcalo,2500 legionarjev 3. pešpolka sibirske armade na ransportni parnik "Mount VernonM. Parnik je vzel smer preko Tihega Oceana na Panamski kanal. V kanalu pa je zločinska roka kur-aškega osobia povzročila taco težko poškodbo vijaka, da se je parnik začel potapljati in so si legljonarji z vso težavo rešili življenje. Mornarji so kurjače linčali. Prekrcali so jih na to^na veliki ameri-canski paniik "AmeVika,f. Sprva je bil cilj vožnji Hamburg. Vsled poostrenega med narodnega položaja pa je Nemčija zabranila vsak oboroženi transport čehoslova-ških legijonarjev preko svo^ ega ozemlja. Parnik brezžično obveščen o tem je moral , in Trsi Ta dolgotrajna vož-p nja je v vrstah legijonarjev . povzročila nervozno razpoloženje. Nekateri so iz nervoz-1 nosti poskakali v morje in ) več jifr |e storilo samomor. Amerikanke. Z Dolenjske-. ga zlasti z novomeškega okra t ja se je 12* avg. pripeljalo nad : 50 mladih deklet in žena. • Vse potujejo v Ameriko. Na ■ glavnem kolodvoru so se že pojavili temni Elementi, ka-i teri izkuŠajo neizkušene po-i tovalke Izkoristiti v svoje valutne- špekulacije. Ponujajo jim lire~ nad dncvniip kur-zom. Beograd. 9. avg. Gospodarsko - finančni odbftr ministrstva je sklenil, da se Jadranski banki votira 12 milijonov lir v svrho, da bi z ladjami družb "Dalmacije'' in "Oceanije'' še nadalje vzdržala paroplovbo na Jadranskem morju. > Angleška pogodba z Juggr - slavijo. Iz Londona poročajo^ i da je Bonar Law govoril v poslanski zbornici o pogodbi z Jugoslavijo ter izjavil, da bo predložen ligi narodov, j Sanje mariborskih nemdku1 r tarjev. Maribor, 9. avgusta, t Po Mariboru trosijo nemšku- - tarji vest, da bo ententna ml-, sija za določitev meja med ■ Avstrijo in Jugoslavijo odločala tudi o pripadnosti Mari- , • bora k eni, ali drugi državi, i ► Nekatere razširjevalce takih ■ nesmiselnih vesti so oblasti že prijele. -----------rr J Z Goriškega. V Tolminu se je imela dne 18. avg. slo-' vesno blagosloviti italijanska trobojnica, katero je darovalo mjesto Gorica (!) in otvo-riti se je imel novi občinski 1 dpm. V veliki tolminski obči-1 ni pašuje izredni komisar jyiartinacci. "Vzroki, neodvisni od volje tolminske upra ve, zabranjujejo za sedaj u- J dejstvitev^ slavnosti'\ Tako I pravi Martinaccijeva okrož- ' niča na tolminska županstva. , Kaka predrznost in nesramnost je to, da hočejo v Tolminu središči gorskih Sloven- y cev na Goriškem, blagosloviti italijansko zastavo! — Kmetje goriške okolice so se bili uprli goriškemu magistra tu in jiiso hoteli več prinašati na trg svojih pridelkov. To pa vsjed izkoriščanja in pa vsled Šikan s strani tržnega nadzornika. Sedaj so sklenili slovenski kmetje iz okolice z goriškim magistratom poseben dogovor glede trga, katerega se bodo držali kmetje in se ga bo mofal držati tudi ma- i gistrat, ker ajco se ga ne bo \ držal, nastane nova stavka in,goriški Italijani bodo zopet brez živil. — Pred cerkvi jo v Mirnu pri Gorici/je bilo razglašeno, da zahteva povelj nikv (nadporočnik) mirenske ga vojaštva, da ga mora na cesti vsakdo pozdraviti; kdor bi tega ne storil, bo interniran. To je višek italijanske ^ nesramnosti. — V Rihenber* gu je umrl tamkajšnji posestnik in mnogoletni župan Josip Pavlica, star 83 let. Velik požar tuittil vas Je , sen je. Vas Jesen je, spada jočo pod občino HotiC pri Litiji, je zadela dne 4. avg. popoldne ob tertji uri velika nesreča. Triletni otrok se je igral z vžigalicami in povzročil o-genj pri Smoletovem hlevu; več dni trajajoča suša je kakor nalašč bila pripravila slamnate strehe in lesena gospodarska poslopja za grozni požar. Silni vetrovi so kar trgali plamene in-jih nosili daleč naokrog, tako da je bila v dobph desetih minutah vsa vas v plamenih. Ko-ara je bila katastrofalna. Kozolci polni ravnokar požete-ga žita, preliči zaprti v svinjakih, hiše z vso opravo in obleko, skedAji in lope z vsem omlačenim žitom in mrvo ter z vsem gospodarskim orodjem in raznimi Btro ji — vse to je bila v eni uri uničeno. Ljudfe niti blizu niso mogli zaxftdI silnega žara in vročine ter dima, ki ga je pihal silen veterana vse strani. škoda ja ogromna! Zgorelo je tudi 5 f lav govefe živi ne, 10 ovac in 12 prešičev. Vsi posestniki so popolnoma pani se jokajo, pad razvalinami in nad svojo grozno usodo., Vsa zavarovalnina znaša komaj kakih 10 tisoč kron, docim se ceni škoda po požaru do poldrugega milijona. Iz tega se vidi, da mora biti pomoč javnosti in dobrih are res izdatna, ako se hoče vsaj malo pomagati ub6gim pogo-relcem. .NAPRODAJ IJ& POHIŠTVO za 2 človeka in 6 vinskih sodov. 1257 E. OOth Street. (104) * NAPRODAJ je fin avtomobil, Saxon, za 5 oseb, model 1918. Cena sa-mo $560. Vprašajte pri A. Kotnik, c|o. M. Kuhar, Box 170 Settlement Rd. West Park, O. (103) -„ .......> RADI ODHODA PRODAM ley> ohranjen glasovir (piano) z lepo do-nečim glasom, za polovico istt vrednosti. Vprašajte na 1266 E. 71. St. _<1?? FRONT SOBA za spat se odda za 1 ali 2 fanta. Shramba za obleko, ko-paUi&e, poseben vhod. 1127 E. 66th St. _._(103) Najstarejši slovenski plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum tiarskega dela, katerega to£ete imeti, izvršenega Čedno, točno in po zmerni1 .eni, tedaj se oglasite pri najatarej- , tefh slovenskem plumbarskem pod jet-tu v Clevelandu s ! MOHAR in OBLAK, x Mi izvršujemo vsa plumberSka dela.1 naše delo je garantirano, naše cen« nizke. -9206 Superior Ave. (x-130) ^ Al« /ui vegte i —— Da »mo mi v zvezi z vsemi večjimi banjami vJUGOSLAVin? ' Da ni pošiljamo denar v te dsželepo najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vafi denar. Th Lorain SL Savings* 1W Co. Vogal Lorain Št In Fulton Rd. Kapital »20«.t©0. Preostanek $206.015.*» ..... 1 . , ,. . . _. ' . v- ■ (. Ali ste že čitali ......... ^ izjave in zahvale onih, ki so ozdravili pri meni? Pomislite, da to so bili oni ljudje, ki so iskali pomoči leta in leta brez vspeha. Ako vam bolezen greni življenje, pridite k • meni prej ko bojirepozno. Albert Ivnik, D. C. -;— t URADNE URE: 6408 ST. CLAIR AVE. od 10—12 zjutraj, _ od 2— 4 popolden, SLOVENSKI DOKTOR KIROPRAKTTKB N od Or- 8 zvečer. nwI flutalovo prodajalno. '1_- ^_^ . . ; . - ''___^_. DRUŠTVO Z. M. B. PRIREDI t VeliKTiKniK NA KASTEIČEVIH FARMAH V NEDELJO, DNE 5. SEPT. 'ŽO. Veselica se prične ob 9. uri dopoldne. Program je tako o-peljan, da bo taka zabava, kot je še ni bilo na Kastelcevih farmah na programu. Na vrsti je Baseball, ki se prične ob 9.uri, pq)oldne pa dirke za fante in dekleta, pečeni janjci, jedila in pijače ter vsega drn-zega v izobilju. Vsi dobrodošli. ODBOR Z. K B. Kako morem denar varno poslati. v tuje dežele po najnižji ttfifriYmv'm' ■ • ■ m i • ■ m K LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair Avenue, f) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Aventie, ) LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road, POROTNI ODBOfc V 1) ANTON OSTIR, 1158 East 61st Street, 2) HELENA PERDAN. 6026 St. Clair Avenue, 3) FRANK ZORICH, 6217 St. CUir Avtnue, - FINANČNI ODBOR: 1) FRANK m. JAKSic, 6017 St Clair Avenue, 2Y JERNEJ KNAUS,1052 East 62nd Streetj 3) FRANK ČERNE, 6033 St. QMr Avenue. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr.-JAMES M. SELI$KAR, 6127 St. Clair Avenue.., GLASILO ZVEZE* AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upra-^ nega odbora, naj.se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, Ipi iih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednik« porotnega odbora Anton Oštir. V DRUŠTVA. \ Dr. Slovenec, fit 1. SDZ. Ust. 1910. Preds. John Gornik. 6217 St. Clair Ave., podpreds., Fr. Zibert, 6124 Glass Ave., tajnik J. Mally, 1105 E. 63rd St., laplantkar J, Gabreinja, 6936 St. Clair Ave. blagajnik Ig. Smuk, 6220 St. Claii\ Ave. Nadzorni odborniki: Al. Stem-berger, Frank Budlch, Anton Vardian, Društveni zdravnik; Dr. Jamea Sell-škar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 1 url pop. v S. ftr Domu, soba Št. 3. ~ Dr. Svobodomiselne Slovenke, št 2. j SDZ. Ust 1910. Pretiš! Agnes Kalan, 1007 E. 74th St. podpreds. France Spehek, 1120 E. 67th St., tajnica Helena Ptrdan, 6026 St. Clair Ave., zaptsnlkarlca Albina Brajdič, 1119 Addison Rd., blagajnica v Finle StefanCič, 1064 E. 64th St. Nadzornice: Mftry Koffoj, Alta Smigovec, Vera Pečjak. Društveni zdravnik Dr. Frank J. Kern,-«202 JSt Clair Ave. Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 7. zvečer v S. N. Domu, soba št. 3. Dr. Slovan, Št S. SDZ. Ust 1910. Preds. John Zaletel, 1009 B. 66th • St. podpreds. Martin Zala, 1197 E. 61. tbjnik in zapis Fr. Krašovec, 1009 f^?«6th St., blagajnik L. Spehek, 1120 E. 67th St., Nadzorniki: John Spehek, Lud. Medvešek, Jak. Javornik. Zdrav. Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje ifcako I. soboto v^ mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, sobs št. k Dr. sv. Ans, št 4. SDZ. Ust 1911. ~ Predsednica Julija Brezdvar, >1173 E. 60th St., podpreds. Mary Sile, 996 East 704rav. Dr. James Seliškar. Seje so -prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. ▼ N. Domu. Dr. Mir, št 10. SDZ. Ust »IS. S m Preda. L GMha, 3552 E. 80th St, 7 Podpreds. Fl. fesar,3537 B. 81 at St., t iffajnik P. Simčic, 8101 Aetna Rd., za 2 Kisnikar jos. Glavan, 3760 E. 77th St, Ji ■blag. Ig, Jerii 3579 E. 81st St. Nadz.: * Flohn Vintar, A. Ule, Fr. Mulh. Zdrav, m Dr. Kuta, 7326 Broadway. Seje vsako m I. ned. v ob I. uri pop. v S. 3 Dr. Danica, št 11. SDZ. Ust 191S_ Predsednica Frances Zakrajiek 992 E. 64th Si., podpreds. Rozi ZupančNL 1027 E. 61at St., tsjnics Frances Hu-dovernik, 1073 Addiaon Rd. zapisnik. Frances Stdlfa 0712 Bonn« Ave., blag. Enrfma M. Drobnich, 1293 E. 55th St., Nadzornice: Mary Bricelj, Angela s Krliman, Ivana Stupar. Zdravnik Dr. "Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ate. Seje vsak 2. torek v mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba št. 3. . Dr. Ribnica, št 12 SDZ. Ust 1913. Preds. Pr. Vlrant, 969 Addison Rd., podpreds. L. Sever, 1077 E. 66th St., i tajnik Loula Oražem, 1148 Norwood, zap. F.Sqber, 1257 Norwood, bi M. Križ man, 6030 St. Clair Ave., nadzorniki: Chas. Kraševec, Jos. Sadar, Jos. Ban. Zdravnik Dr. F. f. Kern. 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND., soba št. 3> Dr. Clev. Slovenci* št 14. SDZT" U«t 1913. / Rreds. Fr. Jerina, 6120 St. Clair-av. podpreds. L. Mežnar, 1171 Norwood Rd., tajnik J. Kom, 1210 Norwood Rd. zapisnikar L. Eckart, 6303 Bonn« Ave, blagajnik M. Blrtič, 1029 E. 62nd St., Nadzorniki: Jos. Gašper, J. Luiar, L. Slemberger, zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clalr Ave. Seje Vaako drugo nedeljo v meiecu ob 1. dri pop. v S. N. ;, D., soba št. ^ / ■ Dr. Anton M. Slomšek, št 16. SDZ. Ust. 1913. Preds. Leo Kušlan, „ 1091 Addison Rd., podpreds. Anton Smollč, 4026 St. Clair Ave., tajnik Jos Meglič, trfl3 j Edna Ave., zapisnidir Jos. Perpar, ) 5348 Spencer Ave., blagajnik Fr. Zni-, dar&ič, 1316 E. fllat St Zdravnik Dr. f James Seliškar. Seje vsako 2. sredo v i mesecu ob 8. zvečer v stari šoli svr . Vida. Dr. Fr. Prešeren, št 17 SDZ. Ust 1913 > Preds. John Centa, 6105 St. Clair f Ave., podpreds. A. Anilovsr, 6202 St. Clair Ave., tajnik P. Bykovnik, 1068 ' E. 68th St., zapisnikar J. Bukovnik, 7502 Lockyear Ave., blagajnik Joseph Stpmpfel, 6129 St. Clalr Ave., Nadzor-; niki: Fr. Kerže, J. Mausar, Val. Beden, , Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair • Avl. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu' : ob 9. uri pop. v SND. . vDr. sv. CirJJa in Metoda, Št 18 SDZ. Ust 1914: > Preds. Jos. Zakrajšek, 6218 St. dlair Ave., podpreds. Jos. Stlsmon, 1152 E. 63rd St., tajnik J. Vidervol, 1153 E. 61 at St., blagajnik A. Bašč*. 1016 E. 61st St. Nadzorniki: A. Koželj," A. Strniša, V. Kompare. Zdravnik Dr. James Seliakar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsa-ko 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v stari šoli sv. Vida" ■■ i ■ \ i Dr. Bled, št 20. SDZ. Ust 1917. Preds. Gabr^ Rus, 3698 E. 78th St., podpreds. V. Zrimftek, 7728 Ossage-sv. tajnik A. Oorenc, 3599 E. 76th St., za-pisnikar L. Bobnar, 3741 E. 77th St., blagajnik Jos. Godec, 3568 E. 81st St., Nadzorniki L. Verftek, Fr. Kovač, A. Valenčič. Zdravnik dr. Carty, 9014 Union Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 1. pop. v Tomaiinovi dvorani na Marble Ave. O ^ - Dr. Juffoalovan. št 21. SDZ. Uat^ 1918. Lorain, O. * Preds. A. Eisenhart 1743 BT 33rd St., podpreds. Fr. Lenček, 1617 E. 29. St., tajnik John Ivančič, 1700 E. 3!st St., zapisnikar John Kozjan, 3116 Ely-rift Ave., blagaiAfk Fr. Debevec, 1702 E. 29th St., nadzorniki: John Svet, Fr. lanežič, Fr. Ivančič. Zdravnik Dr. W. H. Hayes, 2840 Pesrl Ave. Seje vsako I. nedjeljo v mesecu ob 9. uri v Vi ran-tovi dvorani. 9 0 11 » I »111 < »11'» II1» II | »♦ | Slov. žensfo pod. društvo Caraiola, št ! 493 L O. T. M. 1 Predsednica Frances Babnik, 1388 1 E. 45th St., podpreda. Agata Skoda, J 1370 Marquette St, tajnica Julija Bre-zovar, 1173 B» 60th St., nič, tajnica Francea Hočevar, 6322 Carl Ave., blag. Frances Oblak, 1235 E. OOth St Nad-zarnice: An« Erbeinik, Ana Botdan^ Mary Babnik. Zdravnik za sprejem no-voh kandidati«} Dr. F. J. Kern, Seje , se vrte vssk prvi In tretji torek v mesecu v SND, sobs št. 3. K. K , Podp. dnifctvo Jhresv. flrci ^ Jezusoffpi. j ' Preda. John Levstek. 1121 E. 66th , St., podpreds. Anton Skd!j, 1099 Esst 1 71 st -St, prvi tajnik Frank Zupančič, < 1364 E. 36th St., drugi tajnik John I žnldaršič 6617 Sshaefer Ave. blagajnik 5 Jernej 2nldaršie, 6521 Schaefer Ave., 1 zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v me- < seeu ob 1. uri pop. v S. n. Domu, št. r 3. Opozarja ae člane, ki pošiljaj« ases- \ ment po -etrocih, da se bo po sklepu 1 rbk same pr«d sejo do 1. ure in nt po-| vajo.' m 47th St., blagajnik Jernej Knaus, 1052 P E. 62nd Stl, Odbor: Jos. Bukovec, Ant. \ Skulj, John Skulj. Zboruje vssko 3. j nedeljo v stari šolski dvorani ob pol I dveh pojh_ L \ ? Dr. Loška l)«Una. S Prads. Jernej Znidaršlč, 6521 Scha- \ efer Ave., podpreds. Matija Truden, 1 1138 B. 63rd St., tajnik John Krašo- I vec, 1097 E. 66th St, rgčunskl tajnik J John Znidaršič, 1233 E. 60th St., blag. L Jernej Krašovec,(5906 St. Clair Ave., C zdravnik~Dr, J. M. Seliškar. Društvo r plačuje $200 smrtnine. 1 S. K. K. Pod. dr. av. Jošefa. j Pceds. Frank Koren, -^1583 E. 41at / St, podpreda. Jos. Lavrič, 1004 E.-64. > St tajnik 1. Criinčič, 1230 Norwood r St., pomožni tajnik Jakob Zabukovec, \ 5134 St. Clair Avfc. blagajnik Jos. Er-I dežnik, 1123 E. 63rd St., zapisnikar J Anton Bolkft„ 509 E. 143rd St. Colllnr J wood, zastopnik za Collinwood Frank > Košmerlj, 455 E. 152nd St. za West I Side Geo. Kofolt, 2.38 W. 105th St., ^ za West Park Ivail Goriiek, Settlement S d. Nadzorniki: Fcank Košmerlj, Alojz kander, Evstahija Brezovar. Zdrav- 1 nlk Dr. J. M. Seliškar. Seje se vrše I vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri I pop. v S. N. Domu, soba št. 3. > Slov. Kat Pevsko društvo Lira. f Preds. Anton Grdina, 1053 E. 62nd V St., podpreds. in pevovodja Math Hol- 1 n»ar, 1100 Norwood Rd., 4ajnik I Zu- I pančič, 1173 Norwood Rd., blag. Frank f Matjašič, 6215 Edna Ave., kolektor A. > Hlabše, 1082 B. 72nd St., Pevske vaje > vsak torek, četrtek in sbboto zvečer ob i 7. uri v stari Šoli.sv. Vida. Seja vsak 1 prvi torek v mesecu. I K. 2. Pod. dr. Srca Marije (ataro) > Preds. Julija Brezovar. 1173 E. 60. St., podprtds. Mary Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 6615 Bonna Ave., r blagajničarka Katie Perme, 1133 Norwood Rd., nčun. tgjnica Helena Mali, ! 1105 E. 03rcL St., Odbornice: Mary Skulj, Ana ErbeZnik, Rediteljica: Helena Simončič. Nadzorni'odbor: Ana Kramar, Mary Molejc, Maty Tekstar. [ Zdravnik: Dr. J. M. Seliškar. Seje se vršijo vsako drugo nedelfo v mesecu. ; Slov. Lovsko Pod. dr. sv. Evstahija.' Uradniki za leto 1920 so: Predsednik Louis Mežnar, 1171 Norwood Road., tajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clalr Ave., blagajnik John Grdina, 6025 St. , Clair Ave., Seje se vršijo vaako 3. ne-, deljo v mesecu ob 2. uri popoldne v , Grdinovi dvorani'V slučajp bolezni je : dolžnost vsakega Člana, da takoj na-: enani tajniku, ce hoče biti deležen bol , liške podpore. Dr. ev.' Antona Pad. C. K. of O. Preds. Anton Skulj, 1099 E. 71st St, podpreds. Jos. Meglič, 6713«Edna Ave prvi tajnik in zapisnikar, John Sterle, 6711 Edna Ave., finančni,tajnik Ant. Skulj, 1099 E. 71st St., blagajnik Jernej Ogfinc, 6026 Glass Ave., Društvo zboruje vsako 4. nedeljo V mesecu v stari šoli sv. Vida. V društvo se sprejemajo le praktični katoličani. Društvo Z. mTb. ~ Zboruje vsako tretje qedeljo v me-tiecu ob 2. Uri popoldne v Narodnem Dotip. Društvo je na dobrj finančni podlagi, plačuje \sedem dolarjev teden ske podpore. Sprejema se mladeniče it može od 16. do 33. jeta. Uradniki so: , Preds. Frarfk H. Mervar, 1361 East 55th St., tajnik zapisnikar Josip Cents j 1175 Addison Rd., finančni tajnik Jo-, sip Znidaršič, 1264 E. 59th St, blag. . Leo Kušlan, 1091 Addison Rd. (2-nt r K. Z. P. Dr. srca Marije (novo) f Preds. M. Vidervol, 1153 E. 61st St., , podpreds. M. Mervar, tajnica R. Rozman, 1072 Addison Rd., zapisnik^rica t A. Ermakora, blagajnica S. Juratovac, - 993 E. 63rd St., Nadzornice F. Rus, Jos. Bele. Zdravnik za nove članice: t Dr. J.jM. Seliškar. / Društvo plačuje $300 usmrtnine in $5.00 na teden bol-, nlške podpore. Asesment zntfšo $1.( C. 1 . *a mesec. Pristopnina je jako mala" iruštvo vabi katoliške žene in dekle 1 ' a, da pristopijo v društyo. Seje ac ' rše vsak prvi torek v mesecu v star •oli sv. Vida ob 7. zvečer. Carnlola Tent 1288 T. M. Preds. John Godnjavec, 1090 East 1 66 St. podpred. John Galic, 6315 Carl ! Ave., tajnik John Tavčar, 1152 East . 61 st St. blagajnik Frank Zupančič, 1187 E ,61at St., zdravnik Dr. F. J. 1 Kern, 6Ž02 St. Clalr Ave. Seje se vrše , vsako drugo in četrto hedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair-a. 1 Sam. dr. Slov. Sokol, Ust 1. 1897. Starosta John Pekol, 6011 Bonna Ave. podstarosta Mike Kos, 1192 Nor- \ wood Rd., tajnik' Frank Hudovernik, , 107? Addison Rd., blagajnik Frank ' Sober, 1395 E. 55th St., nadzorniki: Karol Rogel, Frank Plkš, Peter Pikš, Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern, ' .6202 St. Clair'Ave. Oskrbnik hiš John ( Pekol, 6011 Bonna Ave. Seje §e vrše vsak prvi petek v mesecu, soba ft. 3, < v S. N. Domu,^ob 8. uyl zvečer. • ( SI. S. P. dr> Slovenija. Predsednik Fr. Spelko 3504 St. Clair Ave. podpredsednik Louis Tomšič, j 3017 St. Clair Ave.; tajnik Jos. Grame 1395 E. 43rd St. rač. tajnik FranlrHo-čevar, 1425 E. 39th St., blagajnik John ( Fortuna, 1425 E. 39th St., nadzornik blagajne: Frank Spelko, Alois Prelo-gar, 15513 Hale Ave., Anton Jarc, r 1397 E. 39th^t., dr. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. I OPOMBA: Te oglase pri občujem o enkrat ali oya krat na mesec in so velika pomač vsem Članom društev. Dru- r štvo, ki hoče Imeti oglas za celo leto v listu, plsča $10, ali za vsak mesec 85c. Vsake spremembe, paslovov uradnikov, sej In drugo, naj se tfkoj nazna-jU, da popravimo. PISfoO IZ DALMACIJE. Naslednje pisnio smo dobili od Spedicijske tvrdke Ra dica in Fabris, v Splitu, kateri st* naši zastopniki Izročili zaboje za Dalmacijo in za zasedeno ozefnlje. Tvrdka Radica in Fabris jih fc potem skupno s krajevno Dalmatin | sko vlado oddala naslovnikom, kar je bilo jako težavno delo, posebno za zasedeno' ozemlje. Gospoda Radica in Fabris, lastnika tvrdke, sta (^ ve pri carinami in šla z za-. stopniki U. S. Relief Ship-), menta k vladi, da so jo zain-; teresirali v to stvar. To tvrd-i ko priporočamo vsem Jugo-f slovanpm kot jako pošteno i! in zanesljivo podjetje, na ka-1 tero se lahko vsak obrne s po - polnim zaupanjem v ^lučaju . potrebe. (Op. ured.) . Split, 4. julija 1920. i Ugledna Ameriška pomo- • žna akcija, Cleveland, 0} —. Vljudno Vam sporočamo, , da je danes odšel zadnji za-" boj Vaše pošiljatve 80 zabo- • jev darov iz Amerike za Dal-i macijo, s Čemur je cela zade-. va razdelitve v najlepšem re-; ^du jzvršena. ; Po Vašem cebj. naročilu \ pisali smo vsakemu prejem-j liiku zaboja priporočeno do-c pisnico, da se ima takoj ose-; bno žglasiti pri nas i prevze-I ti svoje blago, a'one štiri dopisnice, katere bi morali poslati v okupirano ozemlje, I izročili smo tukajšnji pokra-jinski vladi, da ona skrbi gle-; de izročitve ^nih 4 zabojev ' za Starigrad. Ze čez par dm E prišel je v našo pjsarno neki ribič, ki je bral v "Životu* da je tudi za Starigrad prispe >1 lo nekaj darov jz, Amerike, • ter nas prosil da zaboje izroči • mo njemu, da jih on potem y razdeli pravim prejemnikom. Mi smo ga poslali na vlado in " ker je bil vladnemu načelni-« fcu dobro poznan in zaneslji-. v^ oseba, mu je vlada, dopisa k niže izročila, on nam je pre-jem potrdil in s svpjo barko tr ore vedel zaboje v Starigrad. - Na ta način ^o zaboji brez l vsakih težav prispeli v oku- - pirano ozemlje, in še tekom istega tedna smo dobili za- - hvplo od vseh 4 prejemnikov od tam, da so zaboje v naj- : boljšem redu prejeli. Tako je > bila ta zadeva proti našem J pričakovanju najhitreje iq ; najbolje rešena. , Dnevno^so prihajali drugi, ki so jim bili zaboji namenjeni, in razdelitev je zelo napre ; dovala. Ker pa se ljudje i ožili, da imajo preveč stroš-1 kov za potovanje, in ker so : skoraj vsi imeli iz Amerike ; sporočila, da je voznina plačana vse do njihovp^a khija, • smo se mi obrnili na občine, ' za katere je bilo določenih več zJbojev, da naj one po-: šljejo kakšnega poblaščenca, t da pri nas zaboje prevzame ; in da jih potem občine raz-' dele med prejemnike. Par ob ; čin je res poslalo svojega člo-L veka, kateremu smo mi izročili zaboje, ali pri tem -fee je pa pokazala ta težava, da je pooblaščenec hotel vsak za- - boj pretehtati in pregledati, a ko ne bi kaj manjkalo. Mi smo .mu to dovolili, z opazko, da mi zabojev pri prejemu nismo ne vagali, ne pregleda vali, ter da radi tega ne more mo prevzeti nobene odgovornosti, ako bo kaj manjkalo. K sreči so bili vsi zaboji v najlepšem redu, le pri enem za mesto Bol na otoku Braču> je bilo ^konštatirano, da je j manjkala ena suknja m par drugih malenkosti. Zato smo i odgovorili pooblaščencu i čine mresta Bol, da naj doti- | Čna stranka, ako hoče, direk- ! tno v Ameriki reklamira pri- j mankljaj. Vsi ostali zaboji bili so ne- j dotaljnjeni in prejemniki so j bili svojih darov v največji j meri veseli, četudi so imeli j razni iz odaljenih krajev, po- i sebno eden iz Črnegore, ze- I lo velike stroške za potovanje. Carinski urad nam pri začetku ni delal nobenih sitno- j sti, ko smo pa razdelili komaj prvih 30 zabojev zahtevali so, Ha moramo narediti ia vsaki sandttk posebno t. zv. sprovodnico, da je blago prosto carine. Da stranke obvarujemo stroškov,, delali smo jim mi te sprovodnice, samo da gre razdelitev hitro naprej in da ljudje glede carine ne bodo imeli težav. Kljub temu imeli smo zaradi carine vedno dosti sitnosti in skoraj pri vsakem zaboju smo morali na carinskem ureddTposre-dovati, da zabojev finančna I au riflšim 7tttatftnrHlfnfn v' vseh ozirih vrte na roke, po-1 magala premagati velike teža HWiWI ' ■ ■ Mliif^V,I »^i^/^uiw^v 1 iiwrft,h| i ('^TTTI'Li'BI straža ni odpirala in pregle-I davala, ter cb strankam ni bilo treba plačali nobene carine. * Neglede na Veliko delo, ki smo ga imeli pri razdelitvi, pomagaU smo radevolje strankam v vsakem oziru, samo da jih obvarujemo nepotrebnih stroškov, ker so vse v resnici sami siromašni ljudje. Zato pa so nam bili vsi zelo hvaležni in le žele, da bi tudi druge pošiljatve, ki bodo namenjene za Dalmacijo, prejeli preko naše tvrdke. , upamo, da boste pojfalno-ma zadovoljni z nami in z našim poročilom v zadevi te prve izročene nam pošiljatve ter se nadejamo, da nas ob priložnosti drugih pošiljatev tudi v bodočnosti ne boste po zabili. - Vse izročene nam in od Vas zahtevane dokumente pošiljamo Vam v posebnem omotu priporočeno - ekspre-sno, ter blagovolite Vi tam vsa potrdila strank, da so zaboje v redu prejeli, pregledati. Želeč' Vam srečen prejem omota dokumentov v naj kraj šem času, pričakujemo, da nam prejem potrdite, ter Vas najlepše pozdravljamo in se Vam priporočamo z odličnim spoštovanjem Radica i Fabris. priporočeno - nujno. P. S. Iskrene pozdrave vsem nasim dragim Jugoslo- vanonit posebno g. Debevcu g. Jakšiču in g. Perdanu. —~ \ -«- Pismo iz stare domovine. Ljubljana, 6. avgusta. Cenjeno uredništvo! Oprostite, {la že poprej nisem kaj več; poročal, ker sem bil silno zaposlen in pa razne zanimi- j vosti so me odtegnile, da nisem prišel do pisanja. Zak-ljučitev Orlovske manifest*-1 cije smo obhajali na Bledu 3. avgusta s sijajnim slavljem, ki mi bo ostal v spomin'u za I vedno. Pač sem pričakoval že I v Clevelandu, da bodo nekaj j velikanskega, vendar da bode kaj tacega, tega bi si nikdar predstavljati ne mogel. Ni mi žal, da sem se udeležil tega velikega slavlja. Nikdo ga ne bo pozabil, kdor se ga , ■ J. S. Jablonski I SLOYHfen FOTOGRAF. 6121 SX CLAIR AVE. Izdelnj^slike ca icnitbe in druiinske alike, otroike ■I alike, po naj ovejftl modi in po nizkih cenah. Za ■ ^4.00 -vrednotnih alik (en ducat), naredimo eno veliko aliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ. • v.^. ■ ........ ; * /' • O NAŠI PRVI OTVORITVI v nedeljo, 5. septembra RAZPRODAJE 9 l CORBEN ZEMLJIŠČ SAMO 90, , VELIKIH MESTNIH LOTOV 50x270 PRODAJALI SE BODO TEKOM 10. DNI | PO NEZASLIŠANIH CENAH 1 $350 IN VIŠJE. I Mesto Cleveland raste vidno v smeri naših zemljišč. Kadar bode izgo-jtovljena Erie-železnice kurilnica in tovarne v bližini naših zemljišč, mnogo (uslužbencev Erie železniške družbe pride stanovati v to okolico. To pomeni [ rapidno zvišanje cen lotov. Kupite sedaj in pazite na rastočo vrednost. s Nobenih obresti ali davka za eno leto. Odplačila: 20 odst takoj-$10 na mesec Samo gotovo število je lotov - ki bodo razprodani gotovo prvi dan razprodaje - ZAGOTOVITE SI JIH ŽE SEDAJ - k zemljiščam in nazaj imate prosto vožnjo z avtomobili - brez vsake obligacije. Zglasite se takoj: s Suburban Estates Co. % 236 ENGINEERS BLDG. . _.___ „______ «_ •._._. • . ^ , _I _ —— .. I.l I _ • NAROČNINA: , £a Ameriko - - . - $4.00 Za Cleveland po poili - $5.00 Za Evropo.....$5.50 Posameana številka - - - 3e i tli^nu. sednik zgoraj omenjene#orga nizacije, bo slavnostno podelil ta odlikovanja povodom mednarodne tekme za prvo pomoč in rešilno akcijo v rudniki (International First Aid and Mine Rescue Contest) v Denver, Colorado, ki se bo vršila 9. 10. in H. septembra in katere so vdeležijo rudarji iž vseh Združenih Držav. Možje, ki bodo odlikovani z zlate herejsko medaljo in diplomom ter opisom njihovega herojskega čina so sledeči: J_L , John L. Bordman iz Butte, Montana, "safety engineer'* za Anaconda Copper Company, ki je sam na svojo roko rešil od straSne smrti tri rudarje v West Colusa rovu te konfipanije in pomagal rc\ Šiti četrtega rudarja. Ogenj, ki je nastal v bližnjem rudniku, je napolnil West Colusa rov s strupenimi plini. Board man, opremljen s kislikovim rešilnim aparatam, je ob smrt ni nevarnosti štirikrat vstopil v rov, da reši življenje svo jih tovarišev. Drugi, ki dobi zlato medaljo za izredno junaštvo, je Jugoslovan Dane Biondič iz j Biwalik, Minnesota, zapo-, slen pri Balkan Mining Com pany. Ogenj je bil izbruhnil | v Belgrade rudniku te kom-! panije, pri čemur je eden' zgubil življenje, a drugi so bili v nevarnosti. Trikrat je Biondič zagnal svojo elektrik eno lokomotivo skozi dim in pline in vsakikrat privedel z rova obnemogle ljudi in končno četrtič svojega lastnega pomagača. Tretjo in četrto medaljo dobita James Collins in James Dilimirk, oba iz Mul-' len, Idaho, zaposlena pri , Gold Hunter Mining and ; Smelting Company v tem-le mestu. Med tem ko sta skušala rešiti dva druga iz zasu-I tega ru dnika, sta bila oba za-■ saf-ena v dolbini, ki se je pod sula, in zakopana do ramen ! za petnajst ur. Dvojica, kate* . ro sta hotela rešiti, Peter F. j Grant in Emil šajko, sta bila I končno privedena živa iz rud j nika, potem ko sta bila zaklenjena v jami več ko 14 dni. j Rešilci so rabili sedem dni; dokler niso prevrtali luknjo do zasutih rudarjev, skozi katero so jima dajali hrano, oblačilo in luč, potem ko sta živela pet dni brez hrane in štiri dni brez vode. Trije drugi junaki, rudarji za North Butte Mining Co. so žrtvovali svoje življenje, da redijo živlienje svojih tovariše^. Najbližji sorodnik od vsakega od fe junaške trojice bo v Denverju tekom tek- ga bilo ni kot maska za propagando boljševizma. To Je resnica, katere ne spravi vsa Zavrtnikova ganga z cleveland-sko narobepravno Uršo s sveta. ^ Pardon, ker smo končali s klepetavo Uršo, naj še omenimo, da je ta kanalja v enem tednu porabila šest polnih strani papirja samih ostudnih osebnifi napadov na osobje' našega uredništva. Ni najslabši sad, na katerega pikajo ose! / ' * * * In kadar bodo uredniki "Urše" zopet leteli na cesto, kar se zgodi vsak teden dvakrat, 'tedaj nikar ne prihajajte zopet k nam za božjo voljo prosit, naj vam pomagatno, Vseh 26 urednikov, kar jih je imela Urša od svojega postanka sem, je še prišlo k nam moledovat. Take so torej te kanalje. Za hrbtom te grizejo, v ustih pa med nosijo! V S * * • D Tu imate torej zopet snov, da napišete v prihodnji številki par strani. Pomilujemo vas le, ker je papir tako drag, in morate toliko plačevati — radi nas. Raje pišite kaj pametnega, če so prismode kaj tacega zmožne. me in prejel medaljo z diplomom in spisom junaškega čina ponesrecnega rudarja. Posebni odbor Holmes-ove organizacije je prisodil odlikovanja. Ta organizacija je bila ustanovljena kmalu po smrti Dr. Joseph A. Holm'es-a, ustanovitelja Bu-reau-aof Mines in njegovega prvega ravnatelja, in imenovala se po njem v priznanje njegovega humanitarnega de lovanja, Ob svoji organizaciji je Društvo sklenilo, da bo podeljevalo diplome in medalje v čast osebam, zaposlenim v rudarski in metalurgični industriji, za čine heroizma ali hvalevredno delo ob reševanju ponesrečenh rudarjev aj ogroženih oseb in da bo odlikovalo s posebnim pri-znannjem one osebe, ki izumi jo ali denejo v vporabo sredstva za večjo sigurnost ali za reševanje v rudnikih ali za oživljenje ponesrečencev. ROZINOV JAKA Kmalu pridejo ženske za porotnike in takrat gorje vam oni*. ki slabo ravnate z ženami. * • • Medeni tedni se končajo v tistem kipu, ko je treba šiva,-ti gumbe k srajcam in hlačam. • * * x Sedaj, ko bodo vpeljali nove igralne karte, se bo reklo: Durhmarš z asom srčne bolniške strežnice. • e « K nekemu hišnemu 'gospodarju v Clevelandu je prišel ves zasopel gospod češ, da hoče zarentati stanovanje v prvem nadstropju, ker je dosedanji stanovalec pred petimi minutami utonil v jezeru. Gospodar mu je rekel, da je j stanovanje že oddal onemu,1 ki je bivšega stanovalca v j prvem nadstropju pahnil v j jezero. * * * Na banko je prišel nekdo, ki je hotel imeti $10 naposo-do. Kot varnost je položil li-berti bonde v znesku $1000.: Ko ga je prijatelj vprašal za-1 kaj je vzel denar, mu je ta odgovoril:, "Vidiš, od $10 pla čam samo 60c. obresti na leto, ako pa Jwcem spraviti Liberty bonde, moram plačati na banki $5 na leto. Tako pa jih imam shranjenih za 60c. * • m \ Ko grem v soboto po St. Clairu, vidim veliko gručo ljudi pred neko hišo. Mislil sem. da je gotovo avtomno bil, katerega povozil, se vstavim, «la zvem kdo jč bil. Povedali so mi, da se ni zgodila nobena nesreča, samo neko prazno stanovanje je *bilo za oddati v tej hiši. * • « Zadnjo soboto je Enakopravnost priobčila na drugi strani obširno razpravo izpod peresa nekega "Cronicus Do-mesticus". Takoj za tem pa je bil oglas Trinerjevega grenkega vina, ki je najboljše sredstvo za dobro prebavo. • • • Enakopravnost poroča v soboto na prvi strani: 100 jugoslovanskih kron za $1. na zadnji strani pa oglaša, da pošilja za $1.30 — 100 kron, kar pomeni: Kdor hitro da, dvakrat da. • • • Na šurnalističnem polju Ker se ne ve natanko kdaj bo sodn/i dan, se ne more vedeti kdaj bo sklenjen Ver- saillski mir* • * * Naznani zlikovci so ukradli kvihte pri uri na St. Clair-skem glavnem trgu v Ribnici. Da se kaj tacega več ne zgodi, se bo sedaj ura napravila brez njih. ' • * * V soboto so se vršile tri poroke v naši ribniški naselbini. Neveste so bile vse„tri-starokranjske solnčne rože, ki so prišle iz starega kraja komaj pred dobrim mesecem. Hitro so ga dobile! Tu-kij je pa toliko cvetk, ki so tu že 20 in več let, pa ga še nimajo — možička. Vače tru-bl grls? • * • Uredniška listina Rozi-novega Jakata. T. T. v Žužemberku: 1 ki-, što rozin, 10 funtov češpelj, 3 funte kimlja, 2 piskra vinskih tropin, pa ni hudimana, da bi bi od muh! Prinesite pokusit. • * * F. F. v Collinwo^du: Dajte ga pokusit kakemu polic-manu. Ako vas bo aretiral, potem je orajt, če pa ne, ga vržite proč!!. » * • Cenjeni Rozinov Jaka! Mo ja žena mi je vrgla včeraj v glavo dva piskra in eno kan-glo za kofe kuhati. Ona je sploh taka, da bi jo niti v peklu ne imeli dva dni na bor-du. Napraviti hočem konec svojemu bornemu življenju. Svetujte mi, kako bi se najhitreje prišlo na oni $vet. (Dalje na 5 strani) BOLNI LJUDJE pridite k meni Ljudje s kroničnimi, nervoznimi ali drugimi boleznimi« ki potrebujete postrežbe dobrega zdravpika. Glejte za zdravje, kjer se v resnici dobi. Glejte za pomoč* ki vas pripelje na pravo pot zdravja. Natančna in pozitivna preiakava bo vam pokazala vaSe pravo fizično stanje in vam bo pomagalo, da pridete zopet ha pravo pot, ki vodi k zdravju, in vam tako prihrani muke, trplenje ttr nego* tovost zdravljenja. Leta in leta sku$-nje, najnovej&a zdravljenja, medikalna in električna. Moderno orodje. Naj< boljše za bolne ljudi. Mnogo skrivnih kroničnih bolezni ki ao se zanemarjale ali nepravilno zdravile, ali ki se niso udale zdravljenju manj spretnih rok, mnogokrat o~ zdravijo po mojem zdravljenju. Pridite k nam in pokUCIte me. Dal vam bodem po3ten%o mnenje v kakšnem položaju ste in povedal kaj morem narediti za vas. Potem pa je od vas odvišno, da začnete s pravilnim zdravljenjem. Jaz sem z uspehom zdravil zadnje in kronične bolesti, kakor so Krvni neredi, kožne bolezni, jetrne neprilike, želodčne bolesti, revmatizem, srčne neprUike, nervozno slabost, nervozno neprebavnost, razne spolne bolezni, nervozno opešanje, » bolečine v hrbtu, < izpahke na obrazu. MOJ USPEH Pri zdravljenju bolezni, kroničnih in akutnih, vselej skrbno preiičem vzroke -take bolezni. Poleg tega so moji uradi opremljeni % modernimi inštrumenti in napravami, električnimi in mehaničnimi, in ne straiimo se nobenih stroikov, da koristimo nail m bolnikom. če vpralate nas takoj, bodete takoj gotovi, če se da va&a bolezen o-zdraviti ali ne. če se vas more ozdraviti, vas bo znanost in spretnost zopet naredila močnega, zdravega in srečne- DR. KENEALY, 647 Euclid An., (Mud. Ohio . Drugo nadst Republican Bldg. | Zraven Star ftodalittn, in Bond'« i Clothing Store. 1 URADNE URE: od 9. s j. do 8. zvečer OB NEDELJAH: od It. z*, do 2. pop. , ---——^ Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare1 H» Lake Shore Banking & Trust ci Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. 4 Stara Lake Shore banka Izdaje bančne menjice. (for. draft) katere se Izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predloiijo v izplačilo. Vtoilte svoje prihranke in imejte avoje'bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto pteko $26.000.000. Ml plačulemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse naie podružnice imajo tujezemskl oddelek, preko katerdga morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v IN'IVANIIOE ROAD* °tVor'enl Podfulnici n* ElICLlp AVE. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. SSth SL A St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 126th St Prospekt Ave. ft Huron Road, Superior Ave. ft E. 120th St. Superior ft Addison Road, x Euclid Ave. ft Ivanhoe Rood. Točnost in sigurnost je naše geslo. ^ Za vse informacije, pollljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja natega tujezemskega oddelka g. j. B. Mihaljevič, ki vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije. Pridite osebno ali pa piilte na The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th St ft St. Clair Ave. Cleveland. O. 1 * v V Š TU Cwri Ship "3BEANDBEE" - -CITY OP DUE" "CITY OF BUFFAUO* CLEVELAND — Daily. M>r 1st to Nor. 15th—BUFFALO imrcumun • 9.00 p. m.» iajtim j lm bwmix> . feoof, m. Arrire Buffalo . 7iM A. M. J »taxdaud Tmi ( Arrtre Cunuiro 7.30 A. M. Ojjj^rtMMAtBuiT«].^ NU^tra ^nd all jteltra and Cuwdlaa points. Railroad tlekrta OyUfUy MiTtU—I mm«1» » Slaaai 11 mm laimmm AMfa^ jiBHlmt^l^^' —--i rfthan-mM H.nfrtag MBMaMHMSSS^MiK^ I capacity, 1SOO paaaengara. ^ Obletnica SLOVENSKI DOM V C0LUNW00DI, . , PRAZNUJE V NEDELJO in PONDELJEK, 5. in 6. SEPT., '20. OBLETNICO OTVORITVE •SSpsT Ob tej priliki se bo nudilo občinstvu vsakovrstna zabava, kakor tudi okrepcik . t t j ■ , : V ■ < . / Vstopnina prosta do 7. ure. Zvečer po 7. uri k plesn je vstopnina za moške 50c, za ženske 35c Uljudno vabi ODBOR. . Naznanilo Preselitve. * s 1 f! J " Dr. 2upr>ik se je preselil z zobozdravnittim uradom od 6127 St. Clair Ave. na 6131 St. Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napis ' DR. ŽUPNIK' 1 Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika, ki ne usluibuje potujočih zobozdravnikov ali študentov, da bi stregli pacijentom. Dr. Župnik prakticira it sedem let v tej okolici Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 do 12. Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. DVE HI Al NAPRODAJ, vsaka %$ 2 družini, jako velik lot, vse moderno urejeno. To je ena najboljših pri-lik, kar ste jih imeli. Rent $10O,-na mesec. Cena $10.500. Oflasite se hi-tro na 6508 St. Clair a ve. (103) Napredni Je prodajalna J mehkimi pijačami. Se proda poceni, ker lastnik zapusti mesto. Lepa prilika. 1079 E. 79th St. Kirchners Plac«.<3) , BODITE PAMETNI m KUPITŠ AR BU MAZILO za rane, izpahke, Ittaje, opekline h kožne bolezni. To dobite v lekarni, It denar nazaj, čc niste zadovoljpl. I The Ar-Bu Laboratories Co. H»17 Parley Ave., Cleveland, Otqj ne odda sa 1 fanta na ISIS Ba* 63rd St. t (|04) Odgovor: Spijte en kvort jristqega, dvakrat prekuha-.nega rdzinžeka, potem pa-^pojdite popoldne med 5. in 0. uro z zavezanimi očmi na 62. cesti čez St. Clain fcko vam sliitytfho še kakšno rebro ostane, pojdite do 01. ceste in tam zopet preko St. Claira in garantiram vam, da Ipredno boste našteli do tri, vas bod^ že devali iz kože v '^z^entu'^ * n i Pred Grdinovo prodajalno na St, Clairu so postavili novo pumpo za gasolin. ki kaže skozi steklo tekočino, ki zgle da od daleč natanko kot rei-zenžek. Zato ni čudno, da stoji tam vedno toliko ljudi, ki si v ifuslih predstavljajo: Oh. ko bi bil to jaka rozinov. ' i --— — Delavska žena in boljševiki. Mrs. Philip Snowden, soproga gksovitega angleškega delavskega voditelja, ki je sama "socijalistinja iz prepri tčanja", se je pravkar vrnila iz Rusije, in je dala boljševi-kom, o katerih je prej znala pripovedovati samo slavo, tako izpričevalo, da jih mora biti sram. Enako pripoveduje sedaj tudi Harir Vincent Reeling/ angleški "delavski vodja, katerega so imeli bolj ševiki deset mesecev zaprtega v ječah. Delavska žena, Mrs. Snow den piše o boljševizmu: Bolj ševizem ni socijalizem, niti ni komunizem, ni diktatura p roleta ri jata, pač pa je diktatura SESTORICE LJUDI, ki deluje s pomočjo prekega soda." Mrs. Snowden je proti boljševiškemu sistemu, ker ne vlada z odobren jem ljudstva ampak s tiranijo. Njeno glavno trditev, da "boljševizem ne more v ničemur poučiti angleškega delavstva, sedaj potrjuje tudi Mr. Keeling, ki ima o položaju t Rusiji sledeče mnenje: "V Rusiji danes vsaka oseba ali služi v orjaški armadi, Jki šteje 'milijone, ali pa mora delati za to arnftido: Najšil-nejši militarizem, ki je kdaj vladal pood kakim carjem, danes prevladuje v Rusiji." Osobito dobro sliko ptdaje Keeling o birokratizmu, ki se je vgnjezdil v Rusiji, in na katerem^ sloni vse rusko javno življenje. Položaj je ugoden za Lenina," piše Keeling in "Lenin dobro drži vajeti v rokah. Vse zgleda ktjt da se bo Lenin še nekaj časa držal na vladi, ' ker se pravkar ustvarja ogromni birokrati-zem, in inteligencija dobiva na vseh straneh pozicije v državnih službah, ker jim druzega ne preostaja. V Rusija je bilo nekdaj razširjeno mnenje, da ljudstvo ni gospo dar, ni"bosM, ki plačuje in vzdržuje uradnike, pač pa je ljudstvo nerazsodna masa, ki ne sme nadlegovati uradnike v njih mirnem "dolce far ni-enteM. In ta pojem se je pod boljševiki povspel do umetniške višine. Ni bolj neuljud-nega, tiranskega, nestrpnega in ošabnega uradnika kot je boljševiški komisar. Ti ljudje so naravnost fanatični. In naj postavijo v urad še tako dobrega, liberalnega, svobomiselnega človeka, v epem dnevu se sprejneni v najbolj krutega despota. Narod je brezbrižen. JCot je trpel stoletja tiranstvo carjev, tako trpi tiranstvo boljševikov. Prej v nI imel mnogo kruha, danes ga nima nič. Še vedno velja stari pregovor: Bog je visoko, car je daleko. Nekdajni car je postal Lenin. DELAVCE. m rabi tako) za lahka, zunanla dela; 0 ur na dan. Vpralajte Mr. Oliver. E. 70. cesta In lakeside Plant, Illuminating Co. (103) NAPRODAJ. V Collinwoodu ste naprodaj dve hill na enem lotu. v lepem stanju, 10 sob, prva Je Cardinal a ve., druga na 15004 Saranac Rd. Poizve se pri P. Koimefl 455 East 152nd St. med 5. in 9. tiro zvečer. U05) Rad bi dobil sobo v najem. Kdor ima kaj na) naznani v upravn. lista. (104) life m soba v aijm. Ponve se v uredništvu tega Usta. (104) e \ - / PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite svoj (J o/ denar po..... ^J/O pri SLOVENSKEM STAVBINSKEM io Odprto tudi zvečer POSOJILNEM DRUŠTVU razven ob kredah. 6313 St Clair Ave. '... t- * ' ^ * ■ . i, USPEH JE SLADAK. Vi veste kaj je rekla veverica o orehu: "Lupina Je grenka, toda oreh je sladak." Stara prislovica, toda vedno novav Trincrjevo ameriško grenko vino ima vedno nekak okus, toda.uspeh je jako sladak. Odstrsni iz telesa vso nečisto snov, ohrani vaše odvajalne organe čiste in vam daje zdrav apetit. Vi se izvrstno počutite od jutra do večera. Ti aladki uspehi bo naredili Tri-nerjevo ameriško grenko vino tako popularno, da Je treba vsako leto povečati izdelovalnico. Pravkar smo položiti v tovarno dva nova tanka, katerih vsak drži 25.000 galonov, dobili smo nove stroje za labelitanje in napolnjevanje steklenic, in produciranje se jd jako zboljftalo. Samo poglavitno geslo ostane isto: "Za naše odjemalce ie dobro samo najboljše." Kadar pridete k vaSemu lekarnarju ali prodajalcu zdravil, zahtevajte, da dobite pristno Tri-nerjevo vino, in zavrnite vse ponaredbe Vaš lekarnar ima tudi Trinerjev Angelica bitters, Trinerjev pomirjevalec So. A*hiand Ave. Chicago, 111. Pozdravi iz New Yorka. Preden se podamo na parnik Argentina, želimo de enkrat pozdraviti naše Številne prijatelje in znance širom A-merike, posebno pa one na Keewatin, Minn., kakor John Jelenič, baurič. J. Kržifi, družino Mihar in John Bižala. Nadalje pozdravljamo družino Osoi-nički v Clevelandu, Ohio. Vsem onim pa kateri mislijo potovati v stari kraj, priporočamo tvrdko Leo Zakrajšek v NewsYorku, pri imenovani tvrdki smo bili mi spodaj podpisani prav dobro postreženi in smo prepričani, da bodo dobili tudi d/ugi tako izvrstno postrežbo, kakor smo jo mi. Se en pozdrav vsem in na svidenje v Jugoslaviji. Dru-žinf Nelc, Matt Koren, Anton Medved, Vincenc KuhaV, Janez Zbačnik, Anton Zupan, Ignac Hribar, Mihael Tertnik, Alois Kramer, Družina Marolt in družina Urankar. ^ * 7 Tem potom se javno zahvaljujem g. Leo Zakraifteku za njegovo izvrstno po-flrtržBb tekom mdjfega bivanja v New Yorku. Prijoročam vsem rojakom, kateri nameravajo oditi v stari kraj, da se obrnejo na njegovo tvrdko. Pozdiav-Ija vse prijatelje in^znancc^ Louis Pire. Preden se podam na parnik de enkrat pozdravljam vse rojake po celi Ameriki. Kličem vsem, na veselo svidenje v Jugoslaviji! Joseph Dragan. JAVNA ZAHVALA: SLAVONIK IMMIGRANT BANK, 436 West 23rd Sl, New York, N. Y. Cenjeni gospodje v banki:— Ker sem videl v tem listu Vaš oglas in cene za podiljanje denarja v staro domovino v njem, sem pred kakimi Šestimi tedni po Vam poslal Z, Katici Subakov v Srbobran, Bačka Kron 15010.00. Izplačilo se je izvršilo točno in hitro in brez kakdnih drugi stroškov, tako da mi ne ostane drugo, kakor da se Vam javno zahvalim in Vas de drugim rojakom priporočam. Hvala. Z odličnim spodtovanjem ftIMEN SUBAKOV, 995 North 6th St., Philadelphia, Pa. Soba se odda v najem, za spat Pose- J ben vhod. 5603 Carry Ave. (104)! NAZNANILO. , Tem potom naznanjam vsem članom dr. Slovenec, šu 1. SDZ, da se gotovo udeležijo ptinodnje mesečne seje dne 5. sept. ob I. uri popoldne v drudtvenih prostorih. Najbolj ke tiče to naznanilo onih članov, ki so zmožni tajniškega posla ter imajo veselje dp dela prfdrudtvu. Plača je primerno dobra, kdor hoče, da zvečer nekaj zasluži. Dosedanji tajnik je preobložen v svojem zobozdravnidkem uradu ter bo v tem smislu odstopil od u-rada. Volil se bo na tej seji nov tajnik. Zatoraj ponovno opozarjam vse brate, da se gotovo udeleže prihodnje seje. James W. Mally, tajnik. (103) DEKLETA! DEKLETA! Sedaj je vaša prilika, da se naučite posla, ki vam največ nese. Mi spre lemamo na delo dekleta in ženake za Izdelovanje cigar. Dotya plača medtem ko se učite. AMERICAN CIGAR CO 022 Woodland ave. (103) MMCstma la mlad* *o spol*. t»k» betoni M fron»v.UU kUajo potom bo-Min v krila, u rtnal. v tadjth »tt ■podajom dola Uobatu, TCOttMnom glavobola, vfbfemn In hladnam apft-mlajanju po talMu. Cevera's M Regulator • (Severor Regulator) Je pravilno idr* Vilo s* odatoaojenjo Ub bolečin In s« popravo nemlnosU voled katerih topo teae In dekleta. To gdravllo Jo bilo \ mano ln rabljeno mnogo lot s najbolj* llm Uapebum. Dobite ga pri vaiem lakarju. Bodite prevldU, d« dobite »l-cnrao "Sererjflvegu". Cona glJS in Se davka. HIŠE NArJKUUAJ Hita 12 sob in trgovina na Waterloo W.( lot 83x142, cona samo $12.006, ilia za 3 družine na Norwood Road, ! kopališča, cona $8000, hifta 7 sob na i. 187. cesti, elektrika, furnes, lot 8Q»-30, cena $6700, bila za 2 družini na J. 71. ceatj, cena $5600, takoj $1600, lida na E. 61. cesti 8 sob, lot 4 xl50, »na $530(1 takoj $1500. hida 10 sob na lomraer Ave. 2 kopališča, elektrika, krljeva streha, 2 kleti, cena $7300, ilia za 2 družini na E. 70. eeati, dkr-jeva streha, cena samo $6000, takoj >2800, zidana hida na Thames Ave. 5 ob, kopališče, elektrika, velik lt>t, ce-la $4600, takoj $800, hida 7 aob na B. 17. cesti, kopalidče, elektrika, 3 garaže, »na $8202 novi hiii v Colllnwood, rsaka po 6 sob, vse notri, črtna vsaki »700, takoj $600, se lahko takoj notri lelite. Imamo de dosti driuih hid na-»rodaj. Ako nameravate kupiti oglasite ie na 6120 St. Clair Ave. -<103) PRODA SE POCENI HIAA in 2 oty. Zraven slovenske cerkve v New-)urgu, številka 3522 E. 81 St. Vpra-lajte pri lastniku FRANK ZAVIR-5EK, 1383 E. 30 St. Cleveland, O. Hida je za 2 družini. _(103) O. S. • Bell Princeton 245 Roaedale 6353-W JOS. VOVK ii33 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE SE PRIPOROČAM. Delo dobijo premogaiji! Thj United States Coal Company, Plum Run Mines, Bradley Mines, Jef-. ferson County, Ohio. Kare vsak dan. Unijski premogovniki. Pet čevljev čistega premoga. Dobre hiše, gledališča, cerkve, dobre šole, klubovi prostori za moške. Življenske oko- \ liščine so najboljše. Da pridete do teh premog '■••.'/ ./> • ' r .V * If 5 r. f S Premislite dobro, koma boste vročili denar / -J ^f -.........'■■■"■■ /* " ' ir *v * za poslati v stari kraj ah* pa za vožnje listke Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem pro netu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa m ilim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. 1 . ■ • v Naše denarne pošiljat ve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 1 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi 1 • ■ 1 , " , Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New . York Bank Draft. ..... v, ...... —..........1........... —--------—-----:—. . —........'.--—............—» Frank Sakser 82 Cortlandt St. New York, N. Y. La* X-žarki preiskava za $1.00 igffif Hfin^^OKj^ č« it* bolnl, bras osira kaj J«jrta £oU««a. ali kollk* ate i« atapaM ^KSn Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstna fpacialne bolezni moiklli in laaak, »Mno pa balasni krvi, kaAa lililhi nhlnti jeter, pljuč, mišic, srca, nosu in grlu. S pomo4(o X iarkov, alektricitata in mojega na|koii med«rns(a idr«vi|en)a, bodete potiali bOifti t najkrajšem mogofiem twtr~-——------, Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost malega uapeha |e moja skrbna metada preiskave, ds doženem, kaj vaa boli. Jai rabim X lark.; Httuj, mikroskop m kemifino analizo ter vse znanstvene metode, da pronafdem vzrok vašega trakta. Ali ste 3labič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno prouCavanje metod, ki rt rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parim in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljeajn akutnih in kroničnih boleznih meških In lanak mi daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vir zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi se lahko zsnaaete na pošteno mnenje, pošteno postrefbe in nuibm^c zdravljenje ta ceno, ki )o morata plačati. r> ie vaft« bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Če }e ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem tu* 11 Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 KufHd Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drafo nadafcafle. . CtorduC, Oble Uradne ure od 0:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. ao 1. SLAVONIC IMMIGRANT BANK, 436 W. 23 d St., New York, N. Y. Glavnica $ 100.000 - - , Rezervni Fond $30.000 Organizirana po postavah države New York, N. Y. toraj Državna banka. Priporoča se rojakom Slovencem, da ae v denarnnih pošiljatvah in drugih denarnih zadevah obračajo no njo v svojem maternem jeziku. PO&ILJA DKNAB rojakov svojcem, kakor tudi domsčim hranilnicam, posojilnicam in bankam na obrestne vloge. Dobiva pošilialcem denarja od prejemnikov v starem kraju lastnoročno potrjena prejemna potrdila o prejetem denarju tekom 4 tednov, a vlagalcem pa vlolne knjižice. Prejemna potrdila pošilja pošiljalcem denarja na ogled in njihovo nadaljno rabo in jamči za izplačilo vsa-kegs poslanega zneska. PREJEMA DENAR v depozit plodonosno In ga na vsakratno zahtevo brez odkaia izplačuje. POSOJUJE DENAR na Liberty Bonde in druge vrednostne listine. PRODAJA AIFKARTE za vsa pamiške proge pfeko Ocenana in Jadranskega morja. Zastopa vse prvoredne parniške proge fn je v sta« nju preskrbeti vam najboljši prostor na katerem koli parniku, ako jej to pravočasno nsznanite in pišete. Cene potniških listov preko oceana v tretjem razredu. FRANCOSKA PROGA iz NEW YORKA v HAVRE. Na parnikih: Lafayette, La Savoie in Rochembeau po $85.00, na parniku La France $95.00 -r- CUNARD PROGA is NEW YORKA ▼ LIVERPOOL. Na parnikih: Carmania, K. A. Victoria, Royal George in Saxonla po $70.50. IZ NEW YORKA v CHERBOURG H. Na parnikih: Aquitania, Imperial in Mauretania po $05.00. — AMERICAN in WHITE STAR PROGA is NEW YORKA v CHERBOURGH. Na parnikih. Adriatic, Philadelphia in San Paul po $85.00. Na parniku Olympic $95.00. — NA OSTALIH PROGAH parniških društev je cena preko oceana po $85.00.| NARAVNOST V DUBROVNIK IN TRST. CUNARD in KOZULIC PROGI. Na parnikih: Argentina, Belvedere in Columbia do Dubrovnika po $125.00, do Trsta po $120.0 \ na parniku Italia do Dubrovnika $125.00, do Trsta $100.00, na parniku Pan-nonia do Dubrovnika ali do Trsta po $125.00, na parniku Pres. Wilson do Dubrovniks $130.00, do Trsta $125.00. Otroci po znizanih cenah. K vsski od navedenih cen je treba dodati še $5.0 J za vojno takao. Cene prevoinih listkov se lahko menjajo brez naznuiUa. Pannonia 28. avg., Preds. Wilson 14. s^pt., Columbia 28. sept., Belvedere 21. sept., Argentina 7. oktobra, Prea. Wilson 3. novembra. Včeraj je naša banka prodajala in pošilja Jugoslovanske krone in dinarje po sledečih cenah: ioco Kron za...............$ 11.30 5000 Kron za...............$ 5*>.00 10000 Kron za...............$111.00 50000 Kron za .............. $ 100000 Kron za ........... $1080.00 1000 Kron za .......'......$ 43*4° Cene denarja se dnevno dvigajo in padajo. Zato zaračuna banka poslani jej-denar po borznem dnevnem tečaju tistega dneva, ko prejme denar od pošlljalca. Odpošlje ga s prvo pošto na določeno mesto in tekom 4 tednov prejme o pošiljstvi od prejemnika iz starega kraja lastnoročno podpisano potrdilo o prejetem denarju, katerega odpošlje pošiljalcu na ogled in daljno rabo. — Rojaki, ki se dnevno obračajo na nas v svojih densmih zadevah, katere izvršujemo vestno, ceno, hitro in točno, so z našim poslovanjem popolnoma zadovoljni. Ako se Vi še ne nahajate med njimi, tedaj izvolite pri prvi priliki poizkusiti in prepričali se boste, da je res tako. — Priporočamo se vaši naklonjenosti in biljeiimo s prijateljskim pozdravom. Večje svote še cenejše. V navedenih cenah sapopadeni so vsi stroški, tako da je poslani znesek izplačan v svoji celoti naslovniku v start domovini. Za točna izplačila jamči banka s svojim premoženjem. Slavonic Immigrant Bank, 436 West 23rd Street New York, N. Y. 1 > -J® National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vog^l St. Clair ave. in 61. ccs-ta. S posebno skrbnostjo izdelujemo ztiravniške predpise. \ zalogi imamo vse, kar je treba v na/boljši lekarni jJ||imillllftlIHIIHIHIIIHIIIIIIIMHmftIl£ ■ Najmodernejši pogrebni zavod ; S ' v Clevelandu I Frank" ZAKRAJŠEK, I 1" ' j pogrebni k in embslraer E S 1105 NORWOOD RD. I B 1 Princeton' 1735 W Hoscdale 4803 SB Avtomobil) za krste, poroke, fl pogrebi in druge prilike. ^nitiiiiiiiiiinuiHiiiiiiiiiiniiimimiiHiS Proda se peč za jretje na premo*, ako- ro nova, 14310 Sylvia ave. (103) Naprodaj je hiša 13 sob sa tri družine, Lahko se napravi za 4 družine. Lot 43x 140, na Addison Road. Vprašajte na 0718 St. Clair Ave. (107) *— ■ ■ Išče se priletna ienska za gospodinjo na farmi. Drutina Je brez otrok. Oglasite se na 080 E. 78. St. (104) Kadarkoli hočete, da se v vaših hišah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke. itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejli jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH «fi2fl ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 I Dr. H. 0. Stern, Dr. S. Hollander ii :! ' I zobozdravnika jj 1355E.55th St. nc.St.Qair j| ;i Vitop u 55. cesti ud lekarno i: !i s 1» / i» Ure od 9. ^jutroj do 8. zvečer. \ i; , Govori se slovensko. Išče se ienska za hišno delo aji gospodinja. Malo dela in dobra plača. Lahko ima enega otroka ali dva. Poizve se na 1150 E. 58th St. (103) HIŠA NAPRODAJ. Hiša za 4 družine, 18 sob na Wade Park Ave. elektrike, kopališč«, rent $10 >ns samo $10.900 ako se takoj proda. Vprašajte na 812) St. Clair av«. (107) Išče se dobra parka >a dom. Dobra pliča. Vprašajte na 717 E. 100 S» (105) Družina s 1 otrokom lila stanovanj« 3—4 sobe od 55. d« 75. ceate med St. Clairom in Superior Ave. Kdor ima ksj naj natnani v upravniltvu tega lista.__(104) Sprejme se fanta v mlekarijL TmH oie-njen Ishko dobi delo. VprUsJte pri Fr. Ksstelic, 3573 E. 80. cestr (105) KDOR HOČE STISKALNICO sa grosdje (za pol tona) jo lahko naff» čl za ceno $125 pri Jos. Hallar, 158B3 Holmca ave. Collinwood. Vpraša sa pismeno. _ _ J^iOA) POOTENE PAKTE H ..«)« o. hrano in stanovsnje. 701 E. 182 St. f loridonekem listu "Times- 1 tiše neki "bivši ruskt oficir" i iedcče o osebi in karijeri ] "Pred nekoliko leti je bilo i irokletstvo za moderno Ru- : ijo, ker ni imela sposobnih i judi za svoje' pozicije. Stari ežim jeozdahnil dušo, ne da >i se pokazal en- sam držav-lik širokega obzorja, ki bi re-ii! državo. Velika vojna in li->eralna revolucija ni rodila unakov, toda boljševizem je 1 >0 čudni igri usode, dobil noč potom dveh energičnih jseb, Lenina in Trotzkya. 3asi ta dva človeka danes eprezentirata tero - rizirano Rusijo, vendar sta medseboj- 10 silno različna. Lenin je sanjač, kateremu e Karl Marks Kristus, a nje-jov nauk sveto pismo. Trotz-iy je pa agilen in energičen Slovek, ki se ne zny*ni dosti ta socijalistične formule. Sljemn je osebna ambicija me. Nikdar nima dovolj! Lenin se je zato peeal z iružabno revolucijo, misleč, ia bo kot moderni sveti Pa-ie\ Marksisma. Trotzky mu e pri tem pomagal samo iz sebičnih namenov* Ko so v Rusiji vladili carji, je bil pot vsakemu Židu zaprta do bolj-ie in večje karijere. Tudi resolucija, ki je pregnala carja, ^ 11 upoštevala Židov. Židi so jrišli do moči šele, ko sta se >rikopala Trotzky in Lenine 10 sile. Lenin, kot oseba, ne bi mo-jel škodovati niti muhi, toda cadar se govori o Marksismu ;edaj se ne bi mnogo poml-iljal, da iztrebi pol človečan-itva s sveta, da pomaga in iz-»elje "ono sveto stvar'f, kate-o omenja Marksizem. Radi-ega smatra Lenin krvipreli-je kot naravno posledico vi-'isekcije. Trotzky pa nik-lar ne odobrava smrtno ob-odbo brez tehtnih razlogov, ' oda kolje brez duše in srca, : :adar se njegovi osebni inte- ! esi v nevarnosti, pa naj bo-lejo ti interesi še tako mali. Značilno od Trotzkya jo sle-leče: Nekoč je bihnjegov Šo-er kasen za 10 minut. Ko je lospel, je Trotzky brez vpra-ianja potegnil revolver in u-itrelil šoferja na licu mesta, rega noben car prej ni delal. Dočim je Lenin za prošnjo svojih rojakov rešil življenje narsikateremu, ko so jih na smrt obsodili, pa je Trotzky »redno trdil: V našem progra mu beseda milost ne sme i-meti mesta! Lenin je fanatik sovjetske ga sistema, kjer se on ne sma tra neomejenim gospodarjem, pač pa kot prvi med ena kimi. Toda Trotzky samo Čaka na čas, ko bo lahko zavr-j gel sovjet in postavil sebe za edinega diktatorja. Leninova zvezda pada, a Trotzkyeva se dviga. Trotzky je zavzel posebno, separatistično stališče, ko so se boljševiki med seboj prepirati in se razdelili v dve stranki, in sicer na teroriste, ki so verovali samo v strahovlado in svetovno revolueijo, in na zmerne, ki so bili pripravljeni za kompromis, da si osigurajo dolgotrajno vlado v Rusiji na podlagi Marksizma. Trotzky se je trdovratno izoliral in dobil mnogo prijateljev, katere bi lahko nazva- 11 oportuniste. To mu je dalo svobodne roke, da napravi razdor v dveh glavnih skupinah, in da počenja posebne intrige v svoje Sebične namene. Boljševizem, ki je silna 0-pora židovstvu, ker le židovi imajo danes prednost v Rusiji in visoke službe, je dobil močnega nasprotnika v ruski ortodoksni cerkvi, ki je bila vedno nasprotna židovstvu. Ko je ruski metropolitnekoč vložil prošnjo za podporo, je Trotzky to prošnjo dovolil, in se mu je metropolit zahvalil, čudeč se, kako more Žid kaj tacega dovoliti, je Trotzky odgovoril: « Ako vi pod tem razumeva te židovsko vero, jaz nisem iid. Religija je za mene sa- mo nekako opojno sredstvo 1 razuma. Kar se tiče mojega 1 poklica, nisem jaz kriv, da I sem se rodil kot zid, toda jaz I sovražim in preziram sVoj 1 rod, in oni to prav dobro ve- I do, ker so me pregnali iz j vseh sinagog.'' Naj se zgodi v Rusiji kar hoče, glavno ulogo povsod bo j igral Trotzky, ako bo še — < živ. Življenje Trotzkya je pre- I cej sigurno. Od Lenina mu ni pričakovati nobene nevarno- 1 sti, ker Lenin ne bo nikdar : sumil svojega najboljšega \ prijatelja. Ker je Dsernžin- j sky (glava izrednega odbora, : ki ima polnomoč nad življenjem in smrtjo vsakega Ru- 1 sa, razven Lenina) še vedno 1 na oblasti, je Trotzky dovolj i oprezen in je ukrenil vse i varnostne korake. Ponoči spi 1 vselej na krasnem, razkošno i opremljenem železniškem vo -zu bivšega carja, a stražijo 1 ga kubanski kozaki, katere on z zlatom plačuje. i Jako teško je pogoditi bo- 1 dočnost ljudi kakor je Trot- 1 zky, ker je Rudija država 1 brezmejnih mogočnosti. Stra sna vlada Ivana Grobnega je < pomagala Borisu Godunofu, 1 da je prišel na vlado, in Go- < dunov je bil ravno tak krvnik ! Jcot je Trotzky. ] Trotzky se je nekoč izja- j vil: Ako moramo odstopiti, < tedaj izročimo oblast samo I absolutni monarhiji. Samo"; earizem bi mogel Izvati novo 1 ljudsko nevoljo, in tako bi 1 jaz imel drugič priliko, da se 1 pridružim novi ruski revoluciji.1' < , --o--i Kaj je časnikarski posel - . i Mladi, dobro izšolani lju- j dje, ki iščejo lep, lahak po- < klic si mnogokrat izberejo ] časnikarstvo, o katerem mi- j slijo, da ta posel daje največ , prilike za počivanje, jako do- ] bro plačo in precej slave in j odlikovanja. { Na prvi pogled zgleda,* da je prav lahko sesti na širok stol, vzeti pero ali svin- ] čnik ali pisalni stroj v roko | ter pisati članke, novice, kri- 1 tike In prirejevati gradivo, < katerega bo v listu eitalo na , tisoče ljudi, od ranega jutra j do pozne noči. 1 Toda časnikarstvo ni po1- , klic, pri katerem se počiva, pravi urednik John M. Sidall ki urejuje "The American Magazine". On piše o ured- , niškem poslu sledeče: "Nikar ne mislite, daje čas nikarstvo kariera, ki je sija-na. Morda mislite, da vsakdo rad piše ali čita. Jaz sam po>-; znam stotine oseb, ki ne berejo in ne pišejo. Ne čitajo ničesar, razven par kratkih novic, in tudi želje nimajo, da potom pisave priobčijo svoje ideje ii) želje drugim v obliki dopisov. Mogoče imajo strast za druge stvari, kot za trgovino, organizacijo, gradnjo. Ako mislite o časnikarstvu kot o lahkem poklicu tedaj je čas, da si najprvo izprašate svojo vest. Ako pro-najdete, da nimate veselja, da bi neprestano pisali in neprestano eitali, tedaj se og-njite časnikarskemu poklicu, lotite se česa druzega. Še ena stvar je, katero mora imeti urednik, in to je, da 1 mora biti natančno poučen o l značajih svojih bljžnjih, mora natančno poznati ljudska i bitja, da takorekoč mora po-■ goditi njih najbolj tajne misli. Ako človek nima nepre-. stane želje, da pride na sled, [ kaj se dogaja v glavah drugih . tedaj ne bo nikdar kak dober j urednik — kajti kako bodete i pisali o drugih, ako o njih nt« i česar ne veste? Druga potrebna lastnost 3 dobrega časnikarja je spo-3 sobnost, da se zna z narodom f lepo pobotati. To je ljudski , čut, rabiti ny>rate takt in di-j plomacijo. Ako želi urednik / kaj doseči od naroda, mora stopati z narodom. Časnikarji stvo ni mesto " za jezičnega, ti prepirljivega človeka. Ako - opazi urednik kaj slabega pri naj se zapre in premišljuje kakšno zdravilo bi bilo dobro, da odpravi slabost pri narodu. Svetujte narodu, ne kritizirajte ga. Ako mu svetu jete in poveste pot iz zagate, vam bo narod vedno sledil. KoneČno, pri uredniku mo-' ra biti prirojeno čustvo — ču denja. Ako se vi ne morete začuditi ali diviti nad onim, kar vidite, čujete alidoživite, tedaj v časnikarstvu ne bodete prišli daleč. To je poklic, za katerega so najbolj sposobni entuziasti, ljudje, ki se ^grejejo za kako stvar, da jo z navdušenjem opisujejo. Urednik se mora znati čuditi človeškim uspefrom, človeški neumnosti, človeški razljoritosti, poštenju, napakam, predrznosti, lopovščinam — vsem sploh, kar je izvanrednega pri človeku. Ako vi nimate tega čuvstva, ne bodete nikdar napisali novele ali postali poročevalec, ki kaj zaleže. Drugi ljudje bi uprizarjali čudne stvari, izvan redne stvari pred vašim nosom, vi pa bi ostali mirni. Kar se tiče posebnega študija na univerzah za urednika, ni mnoge važnosti. Skozi časnikarsko rešeto pride vse. Urednik uporabi v svojem poslu vse, kar se je naučil. Urednik se mora vsak dan u-čiti, on mora vse bolj vedeti kot drugi, pojasnila mora dajati v najbolj kočljivih ^ade-~ vah, mora biti ne samo "mali", ampak "veliki vsezna-lea". Toda kdor misli, da bo pri časnikarstvu obogatel, ta naj si takoj izbere drug poklic. Da, v početku, si mogoče misli, da dobiva bpljšo plačo kot trgovec, Jpda naj mine pet let, pa bo takoj spoznal, da ga je trgovec daleko nad-krilil* dasi je menda trgovec Študiral pet let, urednik pa dvajset. Nikdar ni bila uredniška služba vir bogatih dohodkov, toda res pa je, da ima dober časnikar lahko tepe dohodke. (Da, ameriški, toda na žalost, ne slovenski.) Ni se pa še nikdar slišalo, da bi kak urednik postal milijonar. Torej, fantje, ki ste študirali in si izbirati poklic in če imate vse one lastnbsti, ki smo jih zgorej navedli, in $e nečete nikdar videti milijona, postanite urednik. Urednikov poklic jeoiaj-bolj žalosten, toda objednem najbolj vesel poklic, najbolj smešen, toda objednem najbolj resen in spoštovan poklic. Urednik je vse. Mladim ljudem, ki imajo ostro pero, ki so voljni in pripravljeni dosti delati z duhom, ki so voljni prevzeti mnogo odgovornosti na syo-ja ledja, je časnikarstvo idealno polje. Prenehajmo lagati. O današnjem svetovnem laži — "miru" je napisal ostro satiro T. Ellis v časopisu "Editor & Publisher". Ker je jako zanimiva, jo po-dajemo tu eitateljem namesto članka: "Siromaški stvor, ki- se imenuje mir, se nahaja danes v jako opasnem položar ju. Vsi ljudje si prizadevajo, da rešijo ta mir — zdrav razum eloveeanstva se upira nadaljnim vojskam. Kot prvi pogoj, da se vojne nehajo, predlagam jaz, da veliki, močni narodi prenehajo — lagati. 7 , ' In s tem je predlagana splošna revizija politike in diplomacije. Jaz zahtevam samo eno jasno, odločno stvar: Prenehajmo lagati. Najprvo je treba reorganizirati prvo in glavno povzročiteljico vseh vojn, in, ta se uradno imenuje "diplomacija'*, dočim je znana pod domačim imenom "laž''. Diplomacijo je satan ustvaril, da potom vojsk ljudi vlači v peklo. Naj pride katerakoli 1 izjava te ali one velike vlade v javnosti, in je zavita v lepe, ■■m.«.. , ....... PREMOGARJIINV NAKLADALCI Zelo dobra prilika Pišite na ta naslov W. A. SMITHERMAN Superintendent CENTRAL COALMINING COMPANY Moundsvifr, W. Va. Rabimo 50-61 nakladalcev v Clinfford rudnikih, Dille Station ^ Belmont County, State of Ohio, na Pennhfj/4n 4'4Vfrl I lnrinriiuiinn i i ■ S Jk ^^r M 1 Im S i / . j I Je prodajala In «x»lal« v ataro fl I domovino Jugoslovanske krone m I in dinarje po aledeči ceni: > I xooo kron za. .$ U-3PJ 5000 kron *a..$ 56.001 roooo kron .$ 1x1.00 i 50000 kron «a. .$ 550.00 I 100000 kron za. .$ic8b.oo'| 1000 Dinarjev za $ 43.40 I na vefijo avote dinarjev je cena I še manja. /I V teh cenah se vračunani vsi I stroški. Nikakih drugih stroikov I ne plača -nt pošiljatelj niti pre- I jemnik. I Cene kronam In dinarjem ae I vsaki dan menjajo, se dvigajo in I padajo.Slavonic Immigrant Bank i vam hoče zaračunati ceno po I onem dnevu, ko prejme od vaa I denar. * _ v. ^ Slavonic immigrant Bank I 436 WEST 23rd STREET I NEW YORK, N. Y. /I r l v> >v - " r* v ;! <:<;• Ji ■ GLAVNO MESTO vaše rojstne domovine? Prag* Bukarešta, v Stockholm, V BrUselj,' v • " v Rim London, . Pari«, •b, kopališče, klet $5500, hiše o sob, 2 družini, $9000, hiša c Db, furnes $8300, hiša 8 sob rn«e. q praraže #8700, /hiša * sob, cena $4700, hiša 9 sob, elek rika, kopališče $7800. Vse te ;iše so blizu E. 71. ceste, ima no pa tudi še Več družili Več se izve na 65c8 St. Clair \ve. pri J. Obrle, javni notar ili pa na -1-105 E. 74. St. (f-108)' , Slov. pod. dr. Slovenija. Društvo vatfi vse Slovence k pristopu ter daje'za mesec avguat in sept. prosto vstopnino. Smrtnina je $250, podpore $6 na teden. Aseament je $1.25 na mesec. Natančneje se izve pri društ venih uradnikih ali člknlcah. {M 13) Bell Harvard 3706 O. S. Cent. 123 / Kilbane & Company Direktorji pogrebov. 1470-1474 W. 2«th ST. Cleveland, Ohio Poatreiba po dnevu in ponoči. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgititf iu boleAiue v mifiic&h so hitro odpravljene a primerno uporabo * ^PAIN-EXPELLEUJA^ Tvortiiftk* intmtik re* t pat. ur. Zdr. 4r. Glejte, da dobite pristnega—staTnega že vet kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tvornlško znamko. W i 1 1 I H 111 I H COMBINATION 100 proč. čisto. *VSCf\AQE fl BUCKEYfcnALT P»ket v kombi-I| j 5YRUP ^J*- u! • PViFioToAfT j «1-25 » P^et. K' HOPy " J Mjat paketov. Cleveland Bottle & Cork Co. 2190 E. 9th St. vogal Bolivar Road. Oba telefona. ................. ZOBJE! Kadar zgubite en zobt zgubita rabo dveh. In ali veste, fife zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo Srtrje. Pogrešani zob v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in narobe, to je velika nevarnost za vaSe zdravje, kajti brez ^dob-rih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe, da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo. /Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Supeiftpr ave. vogal 55. ceste Uradne ure: od 9 do 12. dop„ in od 1. do.pol 'šeste pop; Zaprto v sredo popold-> ne. Govori se slovensko. ; Deške šolske obleke in dva para hlač : Samo 250 teh oblek \ t ere naj bodo tukaj zgodaj, da jih dobijo $9.85 ! IN to so ravno obleke, katere bo hotel imeti vaš ! dfcek, ko začne hoditi v šolo. Poseben par hlač K je zraven vse dober izdelek. Materi jalje ga-! rantiran, da je trpežen, in vse nove barve so I pri teh oblekah. Mere od 6 do 18 let / " I % • ; Deške opreme za dež. Suknja in klobuk iz iste- ; ga materi jala. Veliki, široki plašči z pasom ; okoli. V sivi, rjavi ali zeleni barvi Tudi čeki- ; rani efekti. Mere (Tdo 16. Po $550 ► ; Deške Curduroy hlače. Najbolj trpežno blago, > jako doter izdelek, poseono za šolska nošnjo I Mereod6dol8, > I „ " v $3.69 > ^ f Bailey's Second Floor. H^ THE BIQ STORT /•. v Od zibeli do groba NAJSTAREJfll SLOV. PQGHEBNT ZAVOD. Cleveland, Ohio AMBULANČA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ ftEGIK PODJETJA. ^ ANTON GRDINA Bogrebni direktor, balzamist. Umd in stanovanje: 1053 E. 62nd St-Drug* hiSa od St. Clair Avenue proti fcteru. PRINCETON 1381 Bel Rosedale 1881 —■■■-■■II 11 1 OD S A VEDO MORJA w uri TU I/v iflylUrfl« ' ' \ ' (Iz po^Afr Drugi dan, bil je torek, pri demo na kolodvor v- Bos. Brodu. Službo je ravno imel moj prijatelj Hacin. Gremo k njemu. Hitro pusti vse drugo, in telefonira v Slavonski Brod, kaj je z našim vago-L nom. Dobil je odgovor, da ga pred 5. uro pop. ne mbrejo* poslat/. Hacin pa jp energično zahteval, da ga njorajo poslati že dopoldne, da gre z osebnim vlakom proti Sarajevu. Zapre telefon in nam obljubi, da vagon gotovo dobimo, da ja, to njegova skrb.4 Mi pa smo se vpedli oa klop pred Čakalnico in smo sklenili, da ne vzamemo k sebi nfe jed ne pijačo, dokler vagona ne bo sem. Slišali smo, kako je Hacin telefoniral vsake, četrt ure na postajo v Slavon ski Brod. Ko so se ga kone* čno navezali, so mu obljubili, da pripeljejo sam naš vagon ob l. uri pop. sem. Ne ivem, ali so dobili kaj popra iz Beograda, ali kaj, da so bili postali naenkrat tako voljni Hacin ^nam Je obljubil, da i-ko pride vagon do 3. ure sem, da ga pripreže k vojaškemu vlaku, ki odide ob 3: 30 proti Sarajevu, ki sicer ne ^ vozi tovornih voz toda z našim hoče napraviti izjemo. To bi bilo jako ugodno za nas zato smo toliko bolj napeto čakali kako bo. Bila je že dve ura — nič! Pol treh-nič! Nam so šli lasje pokoncu, Hacin je skakal ves nervozen semintja, konečuo prime telefon in zakriti: "Sto za vraga je z onima tovornima koloma za Amerikancel" Kaj so mu odgovorili, vnisem sli-w šal, a on se obrne k nam in pravi: Fantje, zdaj pa le po prtljago in hitro nazaj. Vagon jfc že na potu.!' ' . BajgaS, kako smo bili veseli. Trije smo hiteli po naše kovčeke, Grmkov Francelj, kateremu je pa vedno na mi-.jriivsakojaka potrebna stvar jelel kupi^ nekaj kruha, mesa in pa en kar ne bi nikdar prisodil tej mali ži-valici, ki jtf izgledala kakor kaka igračica > proti našim ameriškim železnicam. Storila se. je noč in\ bilo je ^čas k počitku. Jaz in Rudi sva zlezla na "obšleš", Jakšič in pa moj brat sta ostala pa v pritličju. Ležišče je bilo bolj trdo in kakor sem se obrnil me je tiščalo. Poleg tega mi je lezlo seno v nos in me ščegetalo, da sem včasih tako kihnft, da sem butil z glavo ob steno, vagona. Ker sva se z itucH-' nom vedno Obračala semintja, jfe letelo seno na slavno prebivalstvo v pritličju-, tfl si je tako predrznost prepovedalo kar najstrožje. Ko sem vrgel:enkrat cel Sop sena doli, (seve nalašč gotovo ne), je nastal v bejzihentu tak krik in vik, da se še kolesa od vagona niso slišala. Jaz sem se naredi!7 kakor da spimf in ker ona dva spodaj nista imela nobenega s katerim bi se bila kregala, sta obr molknila. Večkrat smo se ponoči zbudili, posebno, kadar je vagon butnil ob druzega in so priSle naš^ glave v neljubo* dtitiko s kištami, ali z glavo 1 svojega soseda, ali s* steno vagona. Čevlji, ki sem jih dal pol^g sebe na zaboj, so mi padli nted kište na dnu vagona^ in sem jih šele drugi dan ven dobil, ko smo dalj časa stali na seki postaji. (Dalje prihodnjič.) O J ZAMOREC JE STORIL SVOJO DOLŽNOST. Vi vsi, ki se nahajate še dahes v Rusiji, vivsi,Jei ste se vrnili z Ruskega in drugih vjettništev in vi vsi, ki ste na raznih bolnih črtah in-v ozadju umirali p6d avstro-ogr-sko armado, ste priče, da je nesramna laž in črna nehva-ležnost trditev mopo^cev an-tante, da smo se Slovenci in Hrvati navdušeno borili v avstrijskih vrstah z orožjem v roki proti antanti, katere član je bil tudi naš ideal, naše upanje: Srbija in Rusija. Vsi se spominjate Še prvih dni svetovne vojne, ko se je avstro-ogrska armada srečala v Galiciji z rusko irmado. Tedaj ste metali puške proč in se predajali bratom Rusom ker se proti njim niste hoteli boriti. Jaz $em se tedaj bolan vozil 2 vlakom ranjencev pro ti Dunaju. Bilo je 16 pred Božičem 1914. Na Dunaju so me -spravili V Rotšildov zaVod za £ivčne bolezni. Tehtal sem 45 kg! Kmalu potem me je prišel tja obiskat dober prijatelj prof. Tiberg, ki je bil znanec šefa - zdravnika v tem zavodu in je imel čast biti cesarjev svetovalec. Le - ta me je vprašjfl, ko seft se zopet, popolnoma zavedel, da naj mu prav odkritosrčno pove^, kaj mislim o gališki katastrofi. — Odgovoril sem mu: "Mi smo vojno izgubili !M Ta "mi" sem moral rabiti ker sem bil "p. v." in je Da-mokljčjev meč vedno viser nad mpnoj. 'Tako je rekel tudi grof Berchtold," mi J* odgovoril. Ba ministrski seji je napadel Berchtolda minister Burtan, ki je zunanjemu ministru dčital najhujše stva ri* Toda Berchtojd je poudarjal, da so slovanski vojaki prešli k Rusom, ne da bi bili oddali en strel, pometali so puške proŽ, se spustili v divji beg ter potegnili 3 seboi tudi vojaštvo drugih, narodnosti. Bufian je tolkel ob mizo in 'vpil, d* 6n preyzame posle zunanjega mojstrstva, ^ar se je potem tudi zgodilo, Bershtolda sem pozneje videl kakor stotnika na soški fronti. - Bntenta nam danes očita, da smo se borili proti nji, a Italija pravi, 4a smo ji ravno mi Slovenci in Hrvati pobili polovico najboljših sinov. Vsi ^Slovani smo bili mnenja, da je Italija naša .zaveznica, o londonskem paktu nismo ime ii pojma, a da sipo vedeli, ne bi prišlo nikdar do 12 ofenzivi Brez nemške pomoči bi bili mi štrli italijansko armado že pri drugi ali tretji ofen živi. Poslušali bi pokoj, generala Boroeviča, ki nam j6 ob vsaki priliki s povelji poro čal, d*i zeli Italija te naše kralje zavzeti in obdržati za sebe! Če bi Slovenci in Hrvatje tedaj to vedeli, ne bi italijanske armade nobena sila zadržala na Pijavi, ampak bi jo bili porinili čez peto italijanskega "škornja" V nfOrje. Cadorpa se faf morda Še spominjal dni, ko so prišli prvi ogrski polki na soško fronto v postojanke na dober dobski planoti. Bilo je to kon cem junija 1915. Grozna nevihta jie, divjala, in to nevihto je izrabil general Cadorna za "napad. Italijanska pehota je pridrvela do vasi Doberdob. Ogrski^bataljoni so bilf vjeti, kar ni padlp^ baterija 8 je bljuvala v največji brzini ogenj na lastne liudi, a bat. 8|20 je pobrala šila in kopita in pobegnila. Pot je bila odprta. A kaj se je dogodilo? Italijanski častniki so gonili moštvo "Avanti, Avlmi!", toda l$ško moštvo jim je odgovarjalo: "La se com odi, Signori!T' in jim kazalo pot naprej; sami so se obrnili in jo urnih nog pobrali zopet nazaj v betonirane^iostojan- ke. ---------------- - "Tako je bilo tudi, ko so Italijani prvič zavzeli hrto Sv. Mihaela. Niti ogledali si ga niso dobro, in že so ga zopet zapustili. Tako se je dogajalo vseh 11 ofenziv. Pri 11. ofenzivi takorekoč aj/sfrij ske armade ni bilo več, g še to, ka"r je je bilo, ni imela municije, ker je glavna zaloga v Bačah zletela v zrak v* početku avgusta 1917) *rLo-gatptt pa so kar celi vlaki mu-nicije eksplodirali. Sedaj p9 pride Italija, pa pravi, da sn^o ji mi pomorili pol armade! Kdo je zakrivil katastrofo na Pijavi I Tudi tam so bili ~ravno Slovenci glavni provzročitelji¥v ime "Codroipo,< zadostuje menda v dokaz, da litemu res tako. Dne 24. oktobra, 1918 se je uprl tam ljubljanski polk, dne 25. oktobra 1918 je počeja nato ententna ofenziva in že isto poč se je predala j češka posadka na otolcu Pa-padopolli. Šele 26. oktobra dopoldne, potem ko je hrvatski polk desno od St. Donne položil orožje in bosanski 4. polk ni hotel iti v postojanke 52 divizije levo St. Donne, kjer se je nahajal le še vsakih 100 metkov po en moijter sta v Vsem streljala samo še*dva topa, je vdrla ententna armada med Pezze in St. Polio kakih ^ km globoko v madžarske vrste. Slovenski vojaki so se vrgli z orožjem v, roki na Madžarev, ki so na povelje generala Wurma zasedli Li-venzo. Napodili so jih^V beg' in s tem odprli pot ostalemu vojaštvu, ki je počelo v neredu bežati porti Talmentu. Tam je hotel general Wurm zopet vzpostaviti bojno črto. Toda za njegova povelja se ni nihče zmenil vee» MoraKje torej bežati tudi on. S tem je bila dana mpjfcnost ententni armadi, (fa je prišla za hrbet avstrijski armadi, ki se je nahajala na tirolski bojni črti. Ondi o katastrofi na Pijavi do novembra 1918 niti poj-, ma niso imeli Kdo se je medtem boril na strani entente na vseh bojnih črtah proti Avstriji, proti državi, o kateri pravilo sedaj gospodje v Parizu, Londonu r iviiu' Je. v" ■ * -i----./""i j, . , niso bife tOjegije Slovencev iji Hrvatov? Zakaj ne očitajo Italijanpm, nekdanjim avstrijskim podanikom, da so se b85 33*4 39-25 58.00 5-45 6.05 34x4 40.10 59.60 5.70 6.30 / 32x454 50.00 63.70 0.00 7.35 33X454 5l 6o , 65.35 000 7-60 34x454 53.25 67.05 0.00 7.80 35*4^2 5565 68.75 0.00 8.05 36x454 56.50 7035 0.00 8.45 33x5 61.65 79-55 0.00 9.05 f 35x5 * 65.35 83-40 0.00 9.60 37x5 69.25 87.40 0.00 10.05 (Te cene so za tires ravno taki kakor ta slika). POJASNILO: Kaj pomeni CORD ali FABRIC Tire? Fabric je pleten med gu-mom platno in CORD je pa z vrvjo spleten kar ga napravi toliko močneje ga in veliko večjega. - GRDINA & CO. • > \ .. - - > * 6127 St. Clair Avenue. Oba telefona . z ^ i * : ' i • •• t » i i Vt - • - * - ODPRTO DO 8.4JRE VSAK VEČER. ' . '" ; ................. , ' ■ ... i ■ i —~ ...................-r ■*-....................1 VELIK GARAGE V NAJEM ZADAJ ZA PRODAJALNO! t , -g • ; >1 r . ^ ^ . V. ■ ) ; '-V > Zaupno zdravilo dela čudeže. \.....' ... 1....., / Vj; .. __________' ■ » 1 \ Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo ^ največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, 4<>e tizma, n-evragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomofr. Jako dobro je tiidi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla mt st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefti lekarnah- , , Naj novejše nagrade so dobila Trincrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. ' ♦ S ' / 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ---»--r r KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. ' angleški spisal p. a. sheehai*. PREVEL DAVORIN CIUHA. "Dve vrsti mesa," se je šalil stari oče. ^Glejmo, kako nepredujemo." Toda bil je žalosten božični praznik, morda najbolj žalosten, kar jih je doživel. Na Štefanovo je bilo jasno in lepo. Pierry in gospod Maxwell sta odšla na dolg izprehod na goro. Bilo je oko li enajstih, preplezala sta že par strmih pobočij, ko so jima naenkrat udarili na uho glasovi iz roga in pasje lajanje. Ti glasovi so v obeh vzbu dili občutek razigranega veselja; gospod Maxwell se je mnogo in marljivo ukvarjal s športom ter ga je zelo bolelo, ko je pred njim zletel fazan in jerebica, ne da bi mogel na nju streljati. Prav mehanično je nato pregibal prst, kakor bi hotel izprožiti teteli-na. Pierry pa je bil, kakor vsak najemnitov sin, priprav ljen peš iti celih dvajset milj k dirkanju. V trenutku sta se obrnila in zagledala globoko pod seboj v dolini veselo gručo jezdecev z rdečimi in črnimi jopiči, s klobuki, ki so se svetili v solncu, in z drhal jo psov. Naglo sta se vrnila v dolino. Ob cesti sta prišla iz grmičevja in šla potem proti zbirališču. Lovec, ki je imel pse, ie govoril z gručo kmetov, ti so kazali semtertja. Ko sta se mladeniča pomešala v množico, sta slišala, kako je eden jezdecev drugega imenoVal Netterville., Ogo-vorjeni je brez vsake elegance Sedel na konju, bil šepave postave, podmuljenega pogle da in živordečih, ščetinastih brk, ki so bile postrižene. Pierry je takoj uganil, da je osovraženi agent, ki je nje mu hotel uničiti^dom. V njem se je vzbudila ježa, in v hipto se je odločil, da ga osmeši pred vso lovsko družbo, naj se zgodi, kar hoče. Razdraženi psi so se motali konjem pod nogami. Njihov vodnik je bil vsled zamude ves nestrpen. "Vi," je zav pil na Pierryja in Maxwella. Ali mi moreta povedati, v kateri duplini ie lisica, v Li-sheenu ali v Ahacrosu "Ne vem/' je zasmehoval-no dejal Pierry. "Toda jaz Vam lahko takoj pokažem sledove velikega predrznega lisjaka, kakršnega niste še videli.'* "Kje, 'kje!" se je glasilo iz vrst, in jezdeci so se drenjali vkup. / "tukaj, ravno za Vami,*' je dejal Pierry in pokazal na Nettervillea. Seveda je takoj izbruhnilo hihitanje. Netterville je zapodil konja čez zitl pod pretvezo, da mora konja nekoliko izprehoditi. Zid je bil iz rdečega kamenja ter se je pod konjevimi kopiti posul. Nato se je jezdec zagnal v kratkem galopu čez strnišče. Isti hip je planil Pierry za njim. "Vun,ViP je vpil. "Vun, dol z njive poštenega moža, Vi - lopov!" Jezdec je zaobrnil konja in se naglo okrenil proti mladeniču, ki je ves besnel. "Kako si upaš tako nastopiti proti gospodu? Jaz te bom naučil dostojnosti s pasjim bičem —!" "Res?'' je zasmehljivo vprašal Pierry in stopil bliže. "Niti s prstom se me ne boste dotaknili. Vi revčasti fi-govec, Vi! — To pač veste sami dobro. Vun, pravim! Danes ne bo nihče izmed Vas pijavk jahal čez moje polje." Ob zidu se je zbrala vsa lovska družba, da bi videla izreden dogodek od bliže. Netterville si je, bled sramu in togote, grizel ustnice in napol okrenil konja. "Pridite, pridite!" K dejal Pierry, "in ne delajte buda- losti! Dol s tega polja, sicer, pri Bogu, da Vam pomagam!" Iz lovske družbe so se raz-legli ogorčeni klici in vprašanja. ' » "Kaj je to! Kdo je njegov gospoaar, Tu bi bilo potreba strašilnega zgleda!" Nekdo je dejal, da je to posestvo gospoda Maxwella — Bob Maxwell se je ves stresel ob tej pripombi. Drugi so dejali, da je nekega Bernarda, iti zopet drugi so dejali, da Netterville sam najbolje ve in se bo prav gotovo na najstrašnejši način maščeval. Netterville je vedno o-braral konja na mestu. Da je premagan, ni hotel priznati, dasi se je dobro zavedal, da je prekršil zakon. V tem hipu je Pierry, ves razdražen vsled ostrih opazk družbe, močno udaril korija čez hrbet. Žvižgaje je švignil jezde-čev lovski bič na fanta, a ta se je v istem hipu urno umak nil na stran. Udaril je še enkrat, in vnovič ga je hotel o-plaziti z bičem Netterville. Zopet se je fant gibčno izognil udarcu. V tem trenutku je gospod Maxwell s klicem: "Držite pse, če nočete krvi!" preskočil zid in dejal s kretnjo in tonom izobraženca: "Ne smete pozabiti, gospod Netterville, da ta gospod varuje samo svojo pravico, če se ustavlja lovu čez lastne njive. Veste pae, da zakrivite kaznivp dejanje, Če se zoper-stavite! Pridite, pustite, da peliem konja jaz!'' H| Kdo za hudiča —" je začel Netterville; a gospod Maxwell je prav mirno prijel konja — jezdeč je vajeti^isto rahlo držal — ter ga v lahkem galopu odpeljal skozi vrzel na cesto, preden se je Netterville zavedel iz osup-njenja. Ko se je gospod Max- 1 well ogledal, je zagledal gospoda Hambertona in gospodi čno Moulton, ki sta z velikim zanimanjem opazovala dogodek. Gospod H amber ton je strmel z resnim pogledom in s stisnjenimi ustnicami čez polje. Očividno je razmišljal o tej Čudni sliki irskega žirfje nja in njegove simpatije so bile na strani mladeniča, ki je samo branil svoje pravice. Claire je bila v jahalni opravi i zelo ljubka. Na njenem obrazu je počivala lahna rdečica in v njenih očeh oni posebni blesk, ki se je opažal pri njej ob vsakem razburjenju. Gospod Maxwell je ravno hotel oditi, ko mu je prijazno po-kimdla. Gospod Hamberton pa se je iztrgal iz svojih mi- < sli in je resno dejal: "To ste dobro napravil, mladi prijatelj, prav dobro! Pridi Claire!" t i Odhajala sta za psi. In zdaj . se je gospod Maxwell zavedel kako slabo je oblečen; zavedel se je da je bil za svoja znanca, za katera se je posebno zanimal, samo človek iz prav nizkih slojev. Opazoval je svoje blatne čevlje, modre hlače, ki so tudi bile umazane, svojo staro blatno suknjo, svoj pošeplje-ni in stlačeni klobuk, in rdečica sramu mu je udarila v obraz. "Ubil bi ga bil, če bi se ne bili vmešali*Vi," je dejal nek do za njim. Bil je Pierry. Izraz njegovega bledega obličja in njegove kretnje so jasno kazale, da misli resno. "In bila je prilika, ki se ire bo nikoli vrnila. Obesiti bi me ne mogli, ker je kršil postavo." Gospod Maxwell in Pierry sta šla skupaj domov, med tem je divjala lovska družba čez polje proti Ahacrosu. Kratki, jasni zimski dan se je počasi nagibal k zatonu, ko so ju glasovi iz roga in »>- ■ /; ■ i ljut lajež izvabili od ognjišča na prosto. Stopilastana hrib ček. Pierry je imel s spboj debel kol iz plotu in je bil trdno sklenil, kakor zjutraj, da ne bo nikogar iz osovražene lovske družbe pustil stopiti čez zid na njive. Ko sta dospela na vrn, sta videla lovce v največjem naporu divjati čez polje, in pri pozornem gledanju sta uzrla spote ne pse, ki so počasi in s težavo sledili, moleli jezike iz gobcev in upehani hropell Malo pred njimi je bila lisica. Krenila jo je ravno na najem-nikovo posestvo, ki je mejilo ob Lisheen; v zadnjem, obup nem naporu si je branili življenje ter pri tem dala svojim sovražnikom priliko za krasno, mnogo milj dolgo ježo čez pokrajino. Zdaj se je trudno vlekla čez razorane njive, in samo vajene oči so jo mogle ločiti od rjave zemlje, tako blatna je bila in tako počasi je bežala. Ko se je splazila med gospodarska poslop ja, so psi skakali čez^zidove; utrujenosti in pa gotovosti, da jim plen ne uteče, niso dali niti glasu. Nekaj gospodov in dam je pogon vodilo. V tem hipu je lisica izginila, kakor bi jo bila zemlja požrla: psi s6 švigali semtertja in začeli razočarani lajati. Zbrala se je velika množica, da bi opazovala lov. Nenadni, nepričakovani konec je nanje ravnotako vplival kot na jezdece, ki so pridirja-li vsi razbeljeni in jezni. Nihče ni vedel, kam je uboga zvitorepka izginila, dokler ni star pes, ki mu je več pomagala izkušnja kot voh, sledil do mesta, kjer je ozek kanal držal nekam pod cesto. Vhod je bil tako ozek in tako zara-stel z robidovjem, da je pes mogel vtakniti skozenj samb glavo, ki jo je naglo odtegnil in z močnim laježem naznanil svoje razočaranje. Kmalu se je zbrala pri njem vsa dru-fba; konji in jezdeci so sopli, prašni in spenjeni vsled velikega napora. Po skoraj četrt urnem odmoru je vodnik izjavil, da je lisica ušla. Sklical je pse in se napravil.proti domu. Ostala družba pa, gospodje in dame, so dejali, da se plača lisico izpoditi. Vse je objel strašni nagon do uničevanja, ki se vedno spi v clove škem srcu. Vprašali so gručo kmetiških fantov, če ni mogoče lisice prepoditi. Gospod Maxwell, ki je stal s, Petrom med njimi, je pozabil na svoj sedanji stan in se ni mogel zdržati: "Pustite zdaj žival na miru ! Cel dan Vam je bila v zabavo in Vam bo še vrtaprej. Ali ne vidite, da so psi že odšli!" Na te besede poštenega o-gorčerija je sledilo par surovih odgovorov in zasmehlji-vih vprašanj. "Kaj pa je ta surovež?" itd. Vzkliki so pr* nehali, ko je neki fant spustil jazbečarja v kanal. Zažvižgali so psom in vodniku. Čez nekaj minut se je prikazala preganjana žival na drugi strani in smuknila čez krompirjevo polje za stranskimi poslopji naselbipe'. Jezdeci so zmagovalno zakričali, vodnik se je vesel vrnil, psi so spet začeli bevskati; iisiea pa je po visokem nasipu, ki je obkrožal dvorišče, obupno tekala semtertja. Ko so pridivjali psi čez krompir, je zbrala lisica še zadnje sile, da bi se rešila življenje; v obupnem skoku se je zavihtela na streho nizkega skednja. Skok se ji je posrečil in naslednjih par min. je tekala po vrhu strehe s konca na konec medtem ko so psi razdraženo bevskali in cviiili. Cela družba se je ustavila in čakala, kaj bo. Gospod Maxwell je bil ves iz sebe. Ta hladnokrvna krutost brez pravega športnega veselja ga je žalila. Isto je povedal vodniku, drugim jezdecem in damam. Samo smejali so se mu. Potem, ko se je lisica deset minut zaman trudila, da bi upehala pse in jim ušla, se je jasno videlo, kako ji pojemajo moči. Treba je bilo počakati. Na enkrat se je zagnal en pes na streh*4n se je vrgel na lisico. > i « i * L. , . Brez cviljenja m bevskha se je uboga žival zvalila s strehe, dvajsetim psom pod zobe. V malo hipih je bila raztrgana na kosce in ostalo ni drugega kot samo par ostankov kože in nekaj kosti. Vodnik je okretno rešil košati rej* zase. Okrenivši se h Claire, ga ji je vljudno ponudil; ona ga je pdklonila s kretnjo, ki je kazala strašen stud. Gospod Maxwell se ni mogel zdržati: | "Prav, gospodična Moulton, nekaj tako krutega in nič lovskega nisem še nikoli videl!" | Ta opomba je spet vzbudila začudenje množice, ki ni mogla najti soglasja med nastopom gospoda Maxwella, njegovo obleko in njegovo družbo. Ko so lovci odšli in odjezdili v bližajočo Se temo, so ljudje mnogokaj uganili Tudi Pierry je bil ves zamišljen, ko je počasi stopal'po hribu navzdol proti domu: "Mogoče," je mrmral, "ima vendar prav Debbie; samo kdor jim je po rojstvu enak, lahko tako govori. Toda kaj išče potem pri nas?" XXI. v Brandon Hallu. Ned Galweyu, ki je preveč dal na svoje bofiio znanje in se ni hotel ničesar učiti iz izkušnje, se je ržfvno tako zgodilo kakor marsikateremu drugemu: zadela ga je bridka izkušnja in na zelo žalosten način. Mož se je popolnoma vživel v misel, dokler mu ni prešla fiksna ideja v meso in kri, da se v njegovi bližnji bližini, kjer je bil on rojen in kjer je vzrkstel, nahaja zlato. In zdaj pa pride — tako si je mislil — ta skrivnostni tujec in si s pomočjo svojega znanja, ki ima čisto tajnostnozločinski značaj, kopiči, nemoten in nevzrt od sveta, neizmerno bogastvo. Človek bi znorel! Ned je vse že prečital o Nevadi, o zlato-kopih v Kimberleyu in o rekah daljne Indije, ki vale svoj zlati pesek proti morju. In tu v bližini, tu pred nosom pa je špekulant, lri z uspehom grabi zase dragoceno kovino, j njemu samemu takorekoč iz i pesti. ^Joči so bile mrzle. Ned se za to ni brigal, temuč razvil je neko samolastno policijsko zasledovanje. Hotel je na vsak način prej ali pozneje zaslediti gospoda Hambertona, kakor so modri starih časov zalezovali Leprechau-na in ga prisilili, da jim je izročil svoje nepravičnim potom pridobljene .zaklade. Noč za nočjo je lazil po sa-, motnih stezah v gori, ki je grozeče zrla na kamnolom,! ter čakal, kdaj se zasveti svetilka, ki !>i jo moral imeti Anglež pri svojem delu. A ni našel ničesar, izvzemši tuintam plašnega zajca, ki je planil z ležišča, ali sploh divjo žival, ki se - je skrivala iz teme v temo. Dobra gospa Galwey se je slednjič zbala, da je Ne-du zarečeno, izpovedala je svoj strah drugim. Končno je prišla vest o Nedovih po-nočnih stražah na uho tudi gospodu Hambertonu, in ta si je zaprisegel, da bo dal možu nauk, ki si ga bo Napisal za uho in se bo vrnil k svojemu kmetiškemu in ribškemu delu in poklicu. V eni izmed apnenčevih votlin je postavil veliko, popolnoma v belo zavito postavo in | m stil samo toliko prosto, da se je režala iz rjuhe mrtvaška glava. Zraven je pritrdil svetilko, da se je zdelo, kakor bi visela prikazni v roki. V temni, temni januarski noči je skril dva zanesljiva moža v votlini, sam pa je šel, ko je bilo vse v hiši po-spalo, o polnoči v noč ter počasi in oprezno lezel po grdi poti proti kamnolomu. Pri, tem si je svetil pod noge z močno acetilenko, večkrat j postal, gledal na tla, pbbiral kamenje in jih spet zalučal preč. Bil si je v svesti, da Ned opazuje vsako njegovo kretnjo, zajo se je trudil, da bi Nedovo domnevanje hi njegov sum z vsakim gibom in s svojim postajanjem še bolj potrdil. Na koncu poti je vpihnii luč in stopil v vot- Sedaj je čas poslati denar v stari kraj. % Cene kronam so zadnjih par tednov dosti padle; težko, da boste imeli še katerikrat priliko poslati denar pod tako ugodnimi pogoji. Tekom avgusta meseca smo poslali nad milijon kron v stari kraj. Brez izjeme so NAŠE CENE VEDNO NIŽJE KOT DRUGJE. \ i i ■ Odprto za denarno pošiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski vhod na E. 62nd StreetT" : T7^ fc'. i,1' - » - ? • ' '. } ' . T"'" i • , v THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. ST. CLAIR & E. 62nd ST. lino. Takoj je bil Ned z gore 1 in njemu za petami. "SJednjič ga vendar imam" je mrmral, "in biti bi moral sam vrag, da bi mi ušel! Gotovo ima fu svoje zlato v vrečah ali v zabojih. Bomo videli, če.ga ne zmagami^ Nedov načrt je bil, priti gospodu Hambertonu od zadaj, ko bo štel svoje zaklade, njega in zlato v istem hipu zagrabiti, toda pri tem rabiti samo toliko nasilja, kolikor I je potreba,, da se vse lepo izvrši. Tuhtal je: gospod Hamberton ga v temi ne bo spoznal in četjbdi bi ga, je mislil, 1 se bo pač on sam ravnotako sramoval in bal povedati kakor Ned, ker je za oba boljše, če stvar ostane tajna. Ned je namreč živel nezavedno ob misli, da nabiranje zlata od^ strani gospoda Hambertona ni povsem postavno in da bi vlada ali posestnik imel pravico do zakladov. v In ko je plezal s svojega opazovališča, se je o{5otekal čez groblje in marmornate posipine. Sprožil je večkrat tudi večji kamen, ki se je s strahovitim ropotom — kakor se mu je zdelo — zavalil po rebri. Vsakokrat je v zave sti čudne krivde obstal. Čim bolj se je bližal, tem večji je bil njegov strah; slednjič je trepetal ob laježu bedečega psa ali Šumenju morja. Najrajši bi se bil obrnil, če bi jga ne tiral žli duh pohlepnosti in ne slepil blesk namišljenega zlata, dk se ni več oziral na očitanje vesti in na nevarnost. Kb je večkrat postal, je slednji^ dospel do vhoda I pred votlino. Tu je opazil šib j ko svetlikanje, ki je prihajalo izza mogočne pečine pred vhodom. Ned si je mislil: "Zdaj je na delu, vražji človek! To bo presenečen!" Plazil se je oprezno dalje. Potem je po kratkem odmoru naglo planil okoli vogla in stal nasproti — ne gospodu Hambertonu, temuč strašni, z rjuhami ogrnjeni, mol-- ■■ ' . - .. - ii • » čeči postavi, ki se ji je izpod bele kapuce režala grozna mrtvaška lobanja. Pred prikaznijo je visela svetilka in osvetljevala stene votline.. V prvem hipu je Ned Galwey strahu otrpnil in je samo nemo strmel predse. Tu se je nagnila strašna postava naprej in nesrečnik je planil z groze polnim vzklikom v beg. A prikazen je padla nanj in ga vrgla na tja; svetilka je ugasnila in Ned je izgubil v temi in vsled smrtnega strahu zavest. Ko so se drugo jutro v sivem polmraku vračali delavci v komnolom, se jim je zdelo, kakor bi slišali pridušeno stokanje, ki je prihajalo iz votline, kjer so hranili kram-! pe in kladiva. Po majhnem obotavljanju — irski kmet ima namreč poseben strah, "da bi kaj našel*', pri katerem pride v dotiko z zakonom — po majhnem obotavljanju so torej šli v votlino in zagledali samo belo rjuho, izpod katere je simkoma prihajalo ječanje, polomljeno in ubito svetilko ter mrtvaško glavo. Odgrnili so rjuho in pod njo našli stegnjeno postavo Neda Galweya, ki je bil bolj mrtev ko živ. Na vsa vprašanja pa je imel samo tih odgovor: "O, duh! Ouh!" "Človek, kaj zlodja te je prineslo semkaj ?M "O, duh! Duh!" i "Kako dolgo si že tuč" "O, duh! Duh!" "Vstani, božji človek, in povej, kaj se ti je zgodilo!" "O, duh! Duh!" "Strela, človek! Kakšen duh! Kaj si videl f "O, duh! Duh!" "Kaj takega se še ni zgodilo. Morala je biti Banshee, ki smo jo snoči pozno ponoči šlišali. Toda kaj je prineslo Neda v trdi noči tu sem?'' "O, duh! Duh F' Spravili 90 ga domov in vse povedali njegovi ženi. A tudi ona ni več spravila iz n,"9,:dirfi! Duh P . . Še po dolgih letih se je pogosto dogodilo, da je Ned, ko se je vračal s sejma ali trga ter se ga pri tem nekoliko preveč nasrkal, krilil med lar tami svojega voza in klical z razprostrtima rokama: "O, duh! Duh!" Navsezadnje ga je vsa oko lica imenovala - "zavdani mož''. Gospod Hamberton pa ga ni hotel pustiti še na tako dober in lahak način. Pred takimi značaji je občutil zel