CELJE, PETEK, 5. OKTOBRA LETO VII — ŠT. 40 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik î«ce Míalo — Tíika Celjska tiskara« — C«eduištvo i« aprava: Celie, Titov trg ? — ?*îtni predal 123 — Teleíou: uredniitve 84-2», uprava 25-23 — Tek. raí. 620-505-Т-1-аб6 fti Mestni hrenilniei v Celju — Letna ва- i**BÍna 500, polletna 250, četrtletna 125 ein — Ixhaja vsak petek — Poštnina plaèaaa v rotovini — Rokopjsav ne vračamo. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA plenum okrajnega odbora szdl v celju Iz kvantitete v kvaliteto Razprava o delavskem in družbenem upravljanju organi delavskega in družbenega upravljanja so jedro socialistične demokracije — pomankljivosti v delu — gre za vsebino in množičnost v upravljanju — naloga organizacij szdl: usposabljati ljudi za uspešnejše delo V torek se je sestal plenum Okr. odbora SZDL v Celju. Glavna točka dnevnega reda je hila razprava o delavskem in družbenem sa- moupravljanju. Plenum je vodil sekretar Okr. odbora SZDL v Celju, tov. Jakob Žen, obširno poročilo o vseh problemih delavskega in druž- benega upravljanja, ki je zajemalo delavsko upravljanje v delovnih kolektivih, družbeno upravljanje v občinah, v zadrugah, na šolah iri socialno zdravstvenih ustanovah na področju celjskega okraja, pa je podal predsednik komisije za družbeno upravljanje pri Okr. odboru SZDL v Celju, tov. Stane Sotler. Po poročilu je sledila razprava, v ka- teri so sodelovali tov. Zen, Jerman, Štrukelj, Ferlinc in tov. Piškur, član komisije za družbeno upravljanje pri Glavnem odboru SZDL v Ljubljani. ^ delavsko in družbeno upravljanje je doseglo že velike uspehe V poročilu in v razpravi se je uve- ljavila misel, da je delavsko in druž- Tov. Jakob Žen beno upravljanje doseglo velike uspehe na vseh področjih našega družbenega življenja. Ti organi brez dvoma pred- stavljajo jedro vsega našega družbene- ga dogajanja in brez njih si je nemo- goče zamisliti nadaljnji razvoj socia- listične demokracije. Poleg uspehov, ki smo jih na tem polju dosegli, pa iz- bijajo na dan tudi pomanjkljivosti, ki bi nam,^ če jih ne bi odklanjali, lahko zavirale naš razvoj. Organi delavskega in družbenega upravljanja so v glavnem prebredli or- ganizacijske težave, v njih je vključeno mnogo naših delovnih ljudi, ki rešujejo razne probleme na vseh področjih druž- benega dogajanja. Toda to delo je še pomanjkljivo, saj ponekod še ne naj- dejo prave vsebine dela. Doslej so se družbeni organi bavili bolj z ekonom- skimi, kadrovskimi in finančnimi vpra- šanji, manj pa s pravo vsebino dela teh organov kot je n. pr. boljša or- ganizacija dela v podjetjih, prizadeva- nje za večjo storilnost, zb preusmeritev proizvodnje, za znižanje materialnih stroškov itd. Skratka, gre za boljšo vse- bino dela teh organov, odnosno, da se iz kvantitete preide v kvaliteto. To pa bomo dosegli, če bomo te organe po- litično in strokovno usposabljali preko raznih tečajev in seminarjev in vklju- čevali v delavsko in družbeno uprav- ljanje čim širši krog ljudi. Organi sa- moupravljanja bi razne probleme do- sti bolj uspešno reševali preko raznih komisij, ki bi predhodno te probleme proučile, nakar bi razprava hitreje po- tekala, rešitev pa bi bila pravilnejša. Organi delavskega in družbenega upravljanja bi morali pritegniti kar največ ljudi k aktivnemu sodelovanju tudi na ta način, da bi na zborih vo- livcev seznanjali državljane o proble- mih organizacije, kjer delajo. sveti po občinah delajo dobro Analiza dosedanjega dela delavskega in družbenega upravljanja v celjskem okraju je pokazala nešteto dobrih pa tudi nekaj slabih dejstev, katerih za- radi pomanjkanja prostora ne moremo vseh našteti. V nekaterih večjih obči- nah kot je celjska, žalska in Šoštanj- ska, se je pokazala potreba za zbori (Nadaljevanje na 2. strani) Velika zmaga delovnih ljudi Šaleške doline svečanosti ob zaključku letošnjih prostovoljnih del v velenju je bil navzoč tudi clan zveznega izvršnega sveta franc leskošek-luka. — velenjskemu primeru bo- do sledili tudi drugi delavski centri. — staro velenje bo dobilo vodovod. Pred enim mesecem, 2. septembra, so v Velenju zavihali rokave udeleženci prostovoljnega dela pri regulaciji Pake. To delovno akcijo je organiziral Ob- činski ljudski odbor SZDL. Dela so hitro napredovala. Vsak dan je bilo na gradbišču polno ljudi, ki so v svojem prostem času pomagali pri gradnji ene- ga izmed ključnih objektov za nadalj- nji razvoj novega Velenja. V nedeljo je bilo na gradbišču 1046 ljudi. To je bil zadnji dan in obenem slovesen zaključek prostovoljnega dela za letos. Poleg udeležencev delovne akcije se je v dopoldanskih urah zbralo na obeh bregovih regulirane Pake še veliko domačinnov in gostov. Skupaj je bilo tam najmanj 2.000 ljudi. Med gosti so udeleženci zaključne proslave pozdravili tudi člana Izvršnega sveta FLRJ tov. Franca Leskoška, dalje pred- sednika okraja Celje tov. Rika Jermana, sekretarja OO SZDL v Celju tov. Ja- koba Žena, predstavnike projektivnega biroja iz Ljubljane in druge. Nekoliko pred začetkom svečanosti so v novo, regulirano korito spustili Pako. Godba je ves čas igrala koračnice, med- tem pa so se ljudje začeli zbirati pred tribuno. Svečanost je začel predsednik ob- činskega odbrora SZDL tov. Jamnikar, ki je v kratkih obrisih nanizal uspehe pri enomesečni delovni akciji. Regula- cija Pake je že druga prostovoljna de- lovna akcija v letošnjem letu. Prva je bila ureditev otroških igrišč in športnih naprav ob Velenjskem jezeru. Pred me- 300 metrov nove struge. Prekopali, pre- nesli in nasuli so 10.000 kubičnih me- trov in pri tem opravili 16.767 prosto- Franc Leskošek-Luka med govorom Uspel kmečki praznik v Šentjurju v nedeljo je bil v Šentjurju pri Celju kmečki praznik, ki so ga organizirale kmetijske zadruge te občine. V zgodnjih dopoldanskih urah so se udeleženci zvrstili v povorki, ki je ob- šla trg. Spredaj so jahali kmečki fantje na konjih, za njimi pa so stopali mladi zadružniki in drugi. Seveda tudi godbe in mehanizacije ni manjkalo. Mladina iz Dramelj je prikazala v povorki celo kmečko ohcet. Povorka se je ustavila pred zadruž- nim domom, v katerem je bilo nato zborovanje mladih zadružnikov. Tu so prvič od ustanovitve poročali o svojem delu aktivi mladih zadružnikov iz Šent- jurja, Ponikve, Prevorja, Dramelj, Sliv- nice in Loke. Kmečki mladini so spre- govorili tudi predsednik OZZ tovariš Franc Lubej ter predstavnika mladin- ske organizacije tov. Božo Jurak in Fri do Gradišnik. Zborovanja so se ude- ležili tudi podpredsednik OLO tov. Mi- ran Cvenk, predsednik občine tov. Pe- ter Hlastec in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Jože Mre vi je. Na- vzoči so bili tudi predstavniki sosednjih občin. Poudarek letošnjega praznika je bil na živinoreji. Rejci so prignali 112 glav goveje živine, 42 konj (okrajna razsta- va konj) pa tudi nekaj ščetinarjev in perutnine. Med biki je dobil najboljšo oceno plemen jak pomurske pasme, last Jožeta Zdolška iz Podgorja. Med kra- ' vami, kjer je bila konkurenca zlasti močna, je dobilo prvo mesto šolsko po- sestvo Šentjur za sivorjavko, drugo me- sto pa si je priboril kmet Ivan Slom- šek iz Sv. Jošta. Poljedelsko razstavo so uredili v pro- storih kmetijskega gospodarstva pri šoli. Na dvorišču so razstavili razne kmetijske stroje, v poslopju pa razne pridelke in semena. Prikazali so tudi nov način sušenja trave in detelje na sušilih. Popoldne so bile v Šentjurju prve konjske dirke, katerih so se udeležili tudi Celjani. Za dirke je bilo zelo veli- ko zanimanje. »Tudi rudar ima vso pravico do kulturnega življenja,« je dejal Franc Leskošek. To ni rudarska kolonija, temveč novo moderno naselje, ki je nastalo s trudom in požrtvovalnostjo vseh Velenjčanov sečem pa so pričeli drugo veliko akcijo, katere uspehi so bili vsem pred očmi. V času delovne akcije so dokončali voljnih delovnih ur. Dela se je udele- žilo 4.744 ljudi, med temi seveda mnogi tudi po večkrat. Uspeh je tudi v tem, da se je udeležilo 40% vseh prebivalcev Šaleške doline. Burno pozdravljen od zbrane mno- žive je spregovoril tudi narodni heroj tov. Franc Leskošek-Luka. Čestital je delovnim ljudem Šaleške doline k ve- likemu delovnemu uspehu. Dejal je, da so s svojim delom omogočili nemo- ten razvoj novega Velenja, ki bo spričo perspektiv rudnika postal pravo indu- strijsko mesto. Velenjski rudnik ima v načrtu 5 milijonov ton letne proizvod- nje. Ta številka jasno kaže, da bo Ve- lenje dobilo veliko večje število nre- bivalcev. Dejal je tudi, da novo Velenje ne sme postati neke vrste rudarska ko- lonija, temveč mesto z vsemi potrebni- mi javnimi ustanovami in napravami. (Nadaljevanje na 3. strani) Teden otroka т mozirskí občini Pred dnevi je bil sestanek občinske- ga odbora SZDL v Mozirju, katerega so se udeležili predsedniki vaških odbo- rov SZDL ter predstavniki občine. Na sestanku so razpravljali o izvedbi in organizaciji »Tedna otroka« v mozirski občini. V tem tednu nameravajo organizi- rati po vseh šolah roditeljske sestanke, na katere bodo povabili tudi pred- stavnike šolskih odborov. Posebno skrb bodo posvetili čistoči v šolah, s preda- vanji pa bodo poučili šolsko mladino tudi o čistoči doma. Prav tako namera- vajo organizirati mlečne kuhinje v šo- lah, kjer jih do sedaj še ni bilo, za starše pa bodo pripravili več vzgojnih in poučnih predavanj. Ker ni bilo do sedaj v vsej mozirski občini društva prijateljev mladine, jih nameravajo ustanoviti vsaj v večjih krajih (v Mo- zirju, Ljubnem ob Savinji, Gornjem gradu). Organizirali bodo razne kultur- ne prireditve. -er OD PRñZNim SOSTñNJñ Prebivalci Šoštanja letos že petič praznujejo 8. oktober kot svoj občinski praznik v spomin na prvi partizanski napad na mesto Šoštanj, ki ga je 7. oktobra 1941. leta izvedel prvi Štajerski bataljon. Ko letos praznujemo 15-letnico tega pomembnega dogodka, bo v te sloves- nosti v Šoštanju vključena vrsta pri- reditev. Množične organizacije bodo imele ta dan sejo, občinski sindikalni svet in strelska družina bosta razvila svoja prapora, za pester kulturni spo- red pa bosta skrbeli Šoštanj ska in ve- lenjska »Soboda«. Ob tej priliki bo tudi otvoritev novotlakovane ceste sko- zi mesto. Za praznik so okrasili tudi spomeni- ke in spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Šoštanj z okolico je imel v NOB nad 400 žrtev, med njimi tudi dva narodna heroja, Dušana Mravljaka (Mroža) in Karla Destovnika-Kajuha. 21. oktobra bodo V šentjurju odkrili spomenik padlim borcem Za odkritje spomenika padlim bor- cem bodo v Šentjurju popravili vse ceste. To bo napravila okrajna cestna uprava, občina pa bo uredila kanali- zacije. Vsi lastniki bodo prepleskali svoje hiše in uredili vrtove in dvori- šča. Nekatere hiše so zelo zanemarjene in nikjer ni videti cvetja. Hiše v zgor- njem trgu so v pročeljih sicer še ne- kako urejene, izgled zadnjih strani pa je pri nekaterih stavbah naravnost po- razen. Za boljše delo organizacij ZK Pretekli teden je bila v Celju kon- ferenca sekretarjev vseh osnovnih or- ganizacij ZK s področja celjske občine. Razpravljali so o organizacijsko poli- tičnih problemih, ki stoje pred osnov- nimi organizacijami ZK, o družbenem upravljanju ter o kadrov^i politiki. Sekretar občinskega komiteja ZKS v Celju, tov. Cveto Pelko je na konfe- renci nakazal niz problemov, katere bodo morale organizacije ZK po pod- jetjih in na terenu na svojih sestankih reševati. Iz dela naših množičnih organizacij Na plenumu Okrajnega odbora SZDL v Celju, ki je bil pred dnevi, so ugo- tovili, da občinski odbori SZDL delajo mnogo bolje kot prej v bivših občinah-. Na svojih sejah mnogo razpravljajo in sklepajo v merilu občine, teh sklepov pa čestokrat ne prenašajo navzdol v osnovne organizacije. Zato bi bilo od časa do časa ko- ristno sklicati predsednike in sekre- tarje osnovnih organizacij SZDL, jim dati napotke za delo ter jih seznaniti s sklepi. Brez take povezave in če se sklepi ne prenašajo navzdol, se hro- mi moč akcije odnosno se ne mobili- zirajo osnovne organizacije za razne naloge, ki jih vsebujejo sklepi občin- skih odborov SZDL. Na obisku pri BOSANSKI MLADINI Pred dvema letoma so bile v Zrenj a- ninu prve mladinske igre »Bratstva in edinstva«, ki so jih organizirali na po- budo mestnih komitejev Ljudske mla- dine Zrenjanina, Tuzle, Osjeka in Celja. Letos so bile te igre v bosanskem mestu Tuzli, kjer je 40-člansko ekipo iz Celja sprejelo z navdušenjem več kot tisoč mladincev in pionirjev. Tuzla s Kreko je danes moderno mesto z le- pimi komunalnimi napravami, s kul- turnimi ustanovami in razgibanim pre- bivalstvom. Takšen utrip mesta smo čutili povsod, kamor nas je vodila pot. Celjani smo morali priznati, da so nas mladinci Tuzle in Zrenjanina pre- hiteli v športni izobrazbi in znanju. Celjani smo igrali »prvo violino« le v atletiki in streljanju, povsod drugje smo morali dati prednost drugim. STRAN 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 Znameniti ruski hasnopisec Krilov poiiavlja v uvodu v svojo basen o volku in jagnjentu prastaro resnico, za katero nudi zgodovina sto in sto dokazov, da ima raočnejši po navadi prav. Ta poli- tična basen nam ob sueškem vozlu spet ponuja svoj nauk, čeprav se nam na drugi strani smehlja upanje, da bo tu zopet enkrat zmagala pravica šibkej- šega. Francija in Anglija sta se pritožili na Varnostni svet in oznamenovali egiptovsko ravnanje kot enostransko politiko, ki ne spoštuje mednarodnih pogodb in zato ogroža mir. To se pravi, močnejši, volk, je obtožil jagnje, da mu kali vodo in mu grozi z napadom. Obe vladi nameravata vztrajati pri tem, da se prekop internacionalizira, proti Egip- tu pa naj bi uvedli gospodarske sank- cije, da bi se spokoril. Obema kolonial- nima imperijema ne gre zgolj za prestiž. Bojita se, da bo v primeru, če popu- stita pri prekopu, lepega dne prišel na vrsto petrolej, ki ga je toliko na arab- skem ozemlju. Toda s samim rožlja- njem ni mogoče pridobiti ugleda niti rešiti lastnine. Nasprotno! Vojni ukrepi angleške in francoske vlade so zadali še težji udarec njihovemu ugledu. Nek angleški poslanec je v parlamentu de- jal, da je bil to udarec podoben tiste- mu, ki ga je Angliji prizadejala Cham- berlainova miinchenska politika iz leta 1938. Videlo se bo kmalu, koliko lahko po- maga Varnostni svet. Ta ne bo dejal na dnevni red samo angleške in fran- coske pritožbe, marveč tudi egiptovsko. Egiptovski zunanji minister dr. Favzi bo v New Yorku osebno branil egip- tovsko pravico do nacionalizacije pre- kopa in obtožil Anglijo in Francijo, da sta s svojimi ukrepi delali proti nače- lom Ustanovne listine OZN. Svetovna javnost, arabski svet in cela vrsta dr- žav so v dveh mesecih, odkar razburja Egipt zemeljsko oblo s sueškim vpra- šanjem, pokazali, da stoje na strani Egipta. Ce ho šel Varnostni svet mimo tega dejstva, ne bo služil namenu, za- radi katerega je bil po drugi svetovni moriji ustanovljen. Ob Suezu je prišlo do srečanja med Sirijo, Saudovo Arabijo in Egiptom v Riadu, kjer so Sukri Kiatli, Ihn Saud in Naser ugotovili enotnost arabskega sveta in odobrili egiptovsko politiko. V Riad je prispel tudi Nehru in se po- novno ■ izjavil za mirovno rešitev sue- škega spora. Medtem pa sta se sestala tudi Pineau in Eden ter ugotovila po- polno enotnost v vseh vprašanjih, Eden pa je ponovno zagrozil z vojno. V tej Edenovi grožnji je morda tudi odgovor na Dullesovo izjavo, ko se je ta vrnil iz druge londonske konference. Dulles je izjavil, da je sicer za novo sueško družbo, vendar zoper pretiran pritisk na Egipt. To ameriško stališče razburja Edena, ki se boji, da bi utegnila stvar zvodeneti. Zato so angleški agenti na delu v Sudanu, Jordanu , in Izraelu. Egipt očita Angliji, da preprečuje spo- razum med Sudanom in Egiptom za- radi Nila, da skuša Jordan vključiti v bagdadski pakt in s tem razbiti enotnost Arabcev. Izraelu je Egipt prepovedal plovbo po kanalu, češ, da Izrael vse, kar ukrene, ukrene po nasvetu Angle- žev. Izrael je zadnje čase spremenil svoje previdno stališče in povzročil težji incident na jordanski meji. Po smodniku diši zadnja izjava predsed- nika Izraela, da t? tem delu sveta ne bo miru, dokler ne bo Izraelu zagotov- ljena svobodna plovba po Rdečem morju in Suezu. Ozračje je napeto. Si- rija je protestirala pri kanadski vladi, ker je Izraelu v zadnjem času prodala 42 reaktivnih letal. Sirija to kupčijo označuje kot sovražno dejanje. Italija je zvesta sama sebi in zato drži obe železi v ognju. Pristopila je k novi sueški družbi, a plačevala bo še naprej Egiptu in s tem likvidirala 8 milijonov lir, ki jih je Italiji Egipt dol- žan. Martino je dejal, da je to realno stališče. ■ Nemčija sueško krizo spretno izrablja. Posarje je tako rekoč že dobila, rada bi pa čim večji dobiček potegnila iz »evropeizacije«, s katero naj bi se za- Malemu Fricku so podarili novo igračo vztraja na stališču, da mora biti Nem- čija deležna civilnega in vojaškega ato- ma. General v. Senger je nedavno pi- sal, da ni dveh strategij: atomske in konvencionalne, marveč da je samo ena, strategija močnega. Zato mora Nemčija misliti na atomsko oborožitev. Med vrsticami je lahko razbrati, da hoče s tem doseči status velesile, kajti velesila je država, »ki ni odvisna od milosti in usmiljenja druge države«. Nemčija noče biti in ne sme biti iwja- ški satelit! — Do tu smo že prišli. V Moskvi se je po U letih končalo vojno stanje med Japonsko in SZ. Nor- malizacija odnosov med tema dvema državama je eden pomembnejših do- godkov v zadnjem tednu. Kako se bodo zedinili zaradi Kurilskih otokov, se še ne ve, gotovo pa je, da Japonska mora urediti te stvari sporazumno z SZ, če se hoče preživeti. ZDA so ропогупо odklonile trgovino z LR Kitajsko, češ da uporablja silo napram Formozi ozirow.a »nacionalni« Kitajski. V domači zunanji politiki zabeležimo ratifikacijo sporazuma o naših financ-, nih terjatvah napram Nemčiji. Zahod- no nemški parlament je pretekli teden kljub nekaterim protestom ratificiral ta sporazum, pomemben za obe državi. padna Evropa združila proti »komuni- Pozornost svetovne javnosti je vzbudil stični nevarnosti«. Adenauer je za to privatni obisk Hruščeva, prvega člo- idejo napregel vse sile. Pristopila je k veka SZ, ki je prišel k nam na oddih, novi sueški družbi in podpira franco-prav tako privatni obisk predsednika ske načrte o novih energetskih virih Tita. ki je odšel na oddih v Jalto, zna- iz Sahare, zanima se za Evratom in menita krimsko letovišče. T. O. Iz kvantitete v kvaliteto (Nadaljevanje s 1. strani) proizvajalcev. Odborniki okr. zbora proizvajalcev pa ne obiskujejo podjetij, v katerih so bili izvoljeni in nimajo nobenega stika s proizvajalci, ki so te odbornike volili. Sveti po občinah de- lajo dobro, zlasti sveti za kmetijstvo se živo zanimajo za probleme zadruge. Praksa je pokazala, da je kadrovska zasedba svetov prešibka, mandatna do- ba pa prekratka, kajti za temeljito poznavanje problemov je včasih po- treben daljši čas. V nekaterih občinah so mnenja, da bi člane sveta predla- gale organizacije SZDL, ki bi tudi spremljale, kako njihov član v teh svetih dela. Tudi zbori volivcev niso večkrat taki kot bi morali biti. Sestajajo se bolj redko, po navadi dvakrat na leto, na njih pa razpravljajo o davkih ter o potrebah po denarju za gradnjo poti in mostov. Nešteto življenjskih vpra- šanj s področja zdravstva, prosvete itd. pa po navadi ne obravnavajo, kakor tudi ne o možnostih, kako bi prebi- valci sami iz lastnih sredstev napravili nekaj v korist kraja, kjer živijo. Mnogo bi lahko napravili s skromnimi sred- stvi in dobro voljo, kot n. pr. za lepši izgled vasi, ki je v zelo zanemarjenem stanju. Lep vzgled v tem pogledu so pokazali prav te dni Velenjčani. delavski sveti — žarišče napredka v podjetjih Pri delavskem upravljanju so vidne uspehe dosegli zlasti v velikih pod- jetjih, kjer je dobra organizacija ZK in sindikat, v manjših podjetjih pa so ti uspehi manjši. V nekaterih trgovi- n^i in manjših komunalnih podjetjih pa delavsko upravljanje še ni prišlo do izraza, saj so primeri, da sam po- slovodja vodi podjetje brez sodelovanja z družbenim organom. Delavski sveti pa začnejo reševati v takih podjetjih probleme po navadi šele takrat, ko postaja stanje kritično. V nekaterih podjetjih je delavsko upravljanje po- manjkljivo, saj rešujejo dostikrat oseb- na materialna vprašanja ali pa člani delavskega sveta na sejah molčijo, v obratih pa kritizirajo. Kljub tem po- mankljivostim pa na splošno lahko tr- dimo, da so delavski sveti v večini primerov le postali žarišče vsega na- predka v podjetjih. korak naprej v kmetijskih zadrugah Tudi po kmetijskih zadrugah so po- stali upravni odbori iniciatorji vse de- javnosti v zadrugi. V zadrugah je opa- ziti, da upravni odbori delajo bolje v velikih zadrugah, slabše pa v malih, kjer razpravljajo največkrat o trgovi- ni, zelo malo pa o pospeševalni službi. Občni zbori po zadrugah so bili dobro obiskani, saj se jih je udeležilo okoli 70% zadružnikov. Nadzorni odbori se tudi vedno bolj in bolj uveljavljajo. Najboljša med njimi sta nadzorna od- bora v zadrugi Loče in Ponikva pri Grobelnem. Prav tako so razprave na občnih zborih pokazale, kakšne so za- druge. Na splošno lahko trdimo, da so zadruge v celjskem okraju napravile korak naprej pri uveljavljanju sociali- stičnih odnosov na vasi in v prizade- vanju za večjo produktivnost kme-;. ti j ske proizvodnje. Napredek se kaže tudi v organizaciji žena zadružnic in v aktivih mladih zadružnikov, ki jih je že 56 in ki imajo preko 5 ha po- izkusnih površin. tudi šolski odbori so se ŽE uveljavili Šolski odbori so se v večjih krajih, mestih in industrijskih središčih že afirmirali kot organi družbenega uprav- ljanja. Tu niso reševali le materialnih vprašanj, ampak pretežno vzgojne, učne ter socialno zdravstvene proble- me. Delo šolskih odborov pa še ni za- dovoljivo v manjših krajih, kjer so v glavnem razpravljali le o vzdrževanju šole, o preskrbi s kurivom in o drugih materialnih vprašanjih. Pomanjkljivost pri nekaterih šolskih odborih j-e tudi stara miselnost posameznih članov, saj so bili lani primeri, da so posamezniki zahtevali celo fizično kaznovanje otrok in verski pouk v šoli. Meso bi bilo lahko cenejše v mestu, pa tudi na podeželju sli- šimo pogosto kritiko, da je prodajna cena mesu v mesnicah previsoka z ozi- rom na odkupno ceno živine, ki znaša 90—100 dinarjev pri kilogramu žive te- že. Posebno čudno pa je še té, da imajo nekatere podeželske mesnice tako raz- lične cene mesa. V Velenju prodajajo povsod goveje meso po 200 dinarjev, telečje pa 240 dinarjev za kilogram. Čudno je to tembolj, ker vemo, da so družbene dajatve za vse mesnice enake — proizvodni stroški pa tudi ne morejo biti tako različni. Mesnica v Grižah je lansko leto zaključila z milijonskim do- bičkom, sosedna mesnica v Preboldu pa je pri višji prodajni ceni mesa imela izgubo. Dejstvo je, da se v mesnicah nekateri ljudje najlaže okoriščajo, ker ni za- dostne kontrole. Na gospodarskem so- dišču obravnavajo vedno več primerov gospodarskega kriminala po raznih mesnicah, ki nimajo urejenega knjigo- vodstva. Kako se odgovorni ljudje v teh podjetjih malo zanimajo za pravil- no poslovanje in za strokovno izobraz- bo svojih uslužbencev, je pokazal zadnji knjigovodski tečaj, ki ga je organizi- rala Trgovinska zbornica posebej za obrt in industrijo. Na knjigovodskem tečaju za obrt ni bilo niti enega za- stopnika iz mesnic. Kontrolo pri mesarjih je sploh težko vršiti, ker je nemogoče spremljati kal- kulacijo od nakupa živine pa do pro- dajne mize. Zato pa bi morali na ta- ka mesta postaviti '^oštene in odgovor- ne ljudi. Člani odbora za organizacijo tržišča so bili mnenja, da bi bilo naj- pametneje, če bi vse podeželske mes- nice delale v sklopu zadruge. Tovariš Gabrič je na seji Odbora za organizacijo tržišča ugotovil, da je v Celju glede na druga industrijska me- sta meso še najcenejše. Pripominjal pa je, da pri nas polagamo vse premalo pozornosti kontroli. Potrošniki pri nas tudi ne vedo, da mesnice v Celju pro- dajo 30 odstotkov vsega mesa po 200 din za kilogram. Mesnica v Gaberju prodaja meso samo po 200 din. Po tej ceni pa dobijo nekaj mesa tudi druge mesnice, seveda pa o tem velika večina potrošnikov ničesar ne ve. Da bi se izognili vsem morebitnim manipulacijam pri prodaji cenejšega mesa, so člani Odbora za organizacijo tržišča na sobotni seji predlagali, da bi v Celju samo ena mesnica prodajala meso po 200 din. slab socialni sestav bo твшл izboljšati Karakteristično za družbeno uprav- ljanje v zdravstvenih in socialnih usta- novah pa je slab socialni sestav teh, odborov. V teh organih je le 9% de- lavcev, 1,5% kmetov, 3% ostalih po- klicev, 86% pa je nameščencev. Mne- nje, da delavci niso sposobni uprav- ljati take ustanove, ni točno. Zato bo treba v te organe zlasti v industrijskih središčih izvoliti delavce. Tako bodo te ustanove dobile stik z delovnimi ko- lektivi, le-ti se pa bodo preko svojih zastopnikov v upravnih odborih se- znanili s stanjem v zdravstvenih in socialnih ustanovah. izboljšati kvaliteto dela Da bi uspehe, ki so v delavskem in družbenem upravljanju že doseženi, še poglobili, je naloga predvsem organi- zacij SZDL, da usposabljajo te ljudi za njihovo še uspešnejše delo. Gre za to, da ti organi izboljšajo kvaliteto in vsebino svojega dela. Ne gre le za to, da se sestajajo, temveč predvesm za to, kako in kaj razpravljajo, kako skle- pajo in kako izvršujejo sklepe. Plenum ni sprejel nobenih konkret- nih sklepov, pač pa so pooblastili se- kretariat Okr. odbora SZDL, da izdela predlog konkretnih nalog v zvezi z obravnavano problematiko, ki bo slu- žil kot napotilo za delo občinskim od- borom. SZDL na tem tako važnem pod- ročju našega družbenega dogajanja. Svela si zimija io blagor mu, komur rodiš... Kolo časa je zaškrtalo in se premak- nilo po starih tirih: jesen je tu! Prva zlatorumena koruza je že pod kozolcem. PRORAČUNSKA NADGRADNJA — Viš Pepe, kaj smo zgradili! — Zgradili že, zgradili... Kdo bo pa plačal? s seje sveta za kmetijstvo pri olo celje Zimsko škropljeme sadnega drevja je treba dobro organizirati ^FriO največ 14 odstotkov bele moke. Da bi se zagotovil večji plasman bele moke, je dala Trgovinska zbornica predlog, da se cena beli moki zniža, krušni pa zviša. Tako bomo odslej pri nas prodajali belo moko po 68 din za kilogram, krušno pa po 51 din. Kuriva letos ne bo primanjkovalo Kakšna bo zima in kako bomo pre- skrbljeni s kurivom? To vprašanje je pretekli teden obravnaval Odbor za or- ganizacijo tržišča. Kot smo posneli iz poročila zastopnika »Kuriva«, lahko Ce- ljanom v tolažbo povemo, da so izgledi za nabavo kurjave za letošnjo zimo kai ugodni. Seveda se stranke najbolj za- nimajo za velenjski premog, katerega pa trenutno res primanjkuje. Leios je dovolj rjavega premoga, s katerim so večinoma že vse ustanove založene. Prav tako ima »Kurivo« na zalogi dovolj drv, ki pa jih potrošniki ne-kupujejo. Sicer pa bo Celje dobilo do konec leta še 6000 ton velenjskega premoga. Velika zmaga delovnih ljudi Šaleške doline (Nadaljevanje s 1. strani) V svojem govoru je nadalje tov. Le- skošek poudaril, da delovni uspeh pri tej prostovljni akciji ni edini pohvale vreden moment. Morda je še bolj važno to, da so pri tej akciji sodelovali prav vsi delovni ljudje, bodisi rudarji in nameščenci iz rudnika, kmetje, obrt- niki, gospodinje, učiteljstvo in drugi. Regulacija Pake je združila vse ljudi k enotnemu programu za razvoj kraja. Ta primer vneme za akcije v korist celotne skupnosti bo brez dvoma vpli- val tudi na ostale industrijske centre v naši državi. Dejal je, da je Izvršni svet v Beogradu s pozornostjo sprem- ljal pobudo prebivalcev Šaleške doline. način pomagati pri napeljavi vodovoda za staro Velenje, ki nujno potrebuje dovoljno količino pitne vode. Ob zaključku svečanosti sta pionirka in pionir poklonila cvetje tov. Lesko- šku, eden izmed pionirjev pa je pred mikrofonom naslovil zahvalo vseh otrok graditeljem nove struge. Poleg godbe je v sporedu te pomem- bne delovne svečanosti sodeloval tudi moški pevski zbor »Svobode«. Posebno prisrčno pa je bilo slišati iz mladih grl pionirskega zbora, ki je tudi nastopil, pesem »Omladinska pruga«. Marsikoga je ta pesem v mislih ponesla nazaj v čas velikih delovnih akcij. Tu v Vele- Vključevanje mladine v uk še vedno pereče vprašanje Pri Posredovalnici za delo v Celju imajo precejšnje število prijav mladin- cev in mladink, ki bi se radi vključili v uk. Samo s področja celjskih osnov- nih šol in gimnazij se je ob zaključku šolskega leta prijavilo preko 500 mladih ljudi — od teh jih je Posredovalnica za delo do danes vključila v delo že okrog 200. Posredovalnica sicer še raz- polaga z učnimi mesti (pleskarstvo, zidarstvo,' mizarstvo, dimnikarstvo), vendar pa med prijavi j enei za ta mesta ni zanimanja. Ker ravno v Celju tega kadra zelo primanjkuje (in ti poklici so dovolj donosni), bi bilo prav, da bi star- ši vplivali na svoje otroke in jim pri- kazali prednosti teh poklicev. Več bi lahko v tem pogledu že med šolskim letom napravile šole, ki imajo pregled nad mladino, ki se namerava vključiti v obrtne poklice. Na Posredovalnici za delo so mnenja, da bi lahko celjska industrija in obrtna podjetja več mladine vključila v uk. Pomisliti je treba, da je to zadnja pred- vojna mladina in da bodo podjetja ne- kaj let v zadregi za vajence. (Statistike namreč kažejo, da so rojstva med vojno močno padala.) V zvezi s sprejemanjem mladine v uk so pokazale največ razumevanja podjetja TOPER, (ki je vključilo 14 vajenk, otrok padlih borcev), AVTO- OBNOVA, TOVARNA TEHTNIC IN BETON. Največje težkoče pa ima celjska Po- sredovalnica za delo z vključevanjem ženske mladine v uk. V Celju za to mladino skoraj ni učnih mest. Ker pa je tej mladini vsekakor treba poma- gati, bi bilo treba v Celju osnovati za to mladino razne gospodinjske tečaje. Mladinka bi po zaključku takega tečaja že nekaj znala in bi dosti laže dobila zaposlitev. Seveda pa bi takšno »pol- kvalifikacijo« morale znati gospodinje upoštevati pri plači. Posredovalnica ima tudi precejšnje število (320) prijav začasno nezaposle- nih žena in mladink, ki iščejo prvo za- poslitev. Tudi teh bi lahko precej za- poslili, če bi razna podjetja pokazala več razumevanja. Tako imajo n. pr. tovarne Emajlirana, Metka in Aero pri raznih lažjih delih zaposleno moško de- lovno silo, ki bi jo lahko zamenjale ženske. Vprašanje po moški delovni sili -(predvsem nekvalificirani) je pri raz- nih gradbenih podjetjih in v težki in- dustriji še vedno veliko in take moške ne bi bil problem zaposliti drugje. Posredovalnica ima trenutno samo 58 prijav začasno nezaposlene moške de- lovne sile. Med prijavljenci je precej- šnje število delovnih invalidov srednje starosti, ki so zboleli v raznih industrij- skih podjetjih. Tudi te bi bilo možno zaposliti (saj so večidel kvalificirani de- lavci), če bi podjetja pomagala. Zal pa nekatera podjetja še vedno sprejemajo nove delavce po raznih »sorodstvenih linijah«, pritegnejo delavca celo iz kmečkih področij, kar bremeni celjski stanovanjski fond, obenem pa veča število nezaposlenih meščanov. Skrajni čas bi tudi bil, da bi pod- jetja, ki imajo zaposlene razne upo- kojence (s primernimi pokojninami in nemara celo premoženjem; s to prakso prenehala in raje zaposlila delovnega invalida. Pogled na del regulirane Pake Predsednik občinskega odbora SZDL je nato pozval navzoče, naj tudi v bo- doče v enakem obsegu sodelujejo pri podobnih akcijah. Navedel je primer enega samega dne, to je bil zadnji dan v mesecu udarniškega dela. Delalo je 1046 ljudi in izkopalo nadaljnjih 3.000 kubičnih metrov zemlje za nov odsek regulacije v dolžini 100 metrov. V bliž- nji bodočnosti bo treba na podoben nju, ob novi strugi, pa je ta skladba dobila še posebno odgovarjajoč ambient. Po končani slovesnosti so si gostje ogledali regulirani odsek, potem pa se podali na ogled novega Velenja, ki vid- no raste na položnem pobočju na desni strani Pake. Hudourniška Paka živahno klokota po novi poti, ki so ji jo določili pridni ljudje. MLADINSKO DELO NA CELJSKIH SREDNJIH ŠOLAH Z novim šolskim letom je ponovno zaživelo tudi mladinsko delo na naših srednjih šolah. Te dni pripravljajo vsi šolski komiteji letrïe konference. Po- vsod bodo kot najbolj aktualno vpra- šanje obravnavali šolsko reformo, ki je bila doslej med šolsko mladino še zelo malo obdelana in prediskutirana. Da bi se vsa mladina seznanila z re- formo šolstva, organizirajo srednješol- ski odbori mladinski seminar, na kate- rem bosta sekretar Okrajnega komiteja ZKS, tov. Simonič in ravnatelj celj- skega učiteljišča, tov. Aškerc tolmačila nekatere značilnosti in teze šolske re- forme. Srednješolski odbor je na svojem prvem letošnjem sestanku sklenil, da bo v letošnjem šolskem letu zlasti bud- no spremljal šolsko in izvenšolsko delo in življenje naših mladincev in pionir- jev. Tesneje kot doslej, pa se hoče po- vezati tudi z vajensko mladino. STRAN 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 V mozirski občini so ustanovili icmetijsico-poslovno zvezo Pred dnevi je bil v Mozirju ustanov- ni občni zbor Splošne kmetijsko-proiz- vajalne poslovne zveze, katerega so se med drugimi udeležili tudi predstavni- ki OZZ Celje ter mozirske občine. Po- slovno zvezo je ustanovilo 13 kmetij- skih zadrug mozirske občine. Sprejeli so njena pravila in program, ki je pri- lagojen krajevnim razmeram. Ker je področje občine pretežno hri- bovito, bo morala poslovna zveza u- smeriti svojo dejavnost na pravilno go- spodarjenje z gozdovi in pospeševati gospodarske panoge, ki najbolj odgo- varjajo strukturi tal, kot: živinoreja, poljedelstvo in sadjarstvo. Izboljšati bodo morali krmsko bazo, odkup ter prodajo in predelavo živinorejskih pro- izvodov, obenem pa povečati selekcijo živine ter kontrolo proizvodnosti.^ Ker je živinoreja na področju mozirske po- slovne zveze glavna kmetijska panoga, bodo morali posvetiti vso skrb tudi kompleksnemu urejevanju pašnikov. V poljedelstvu so ugodni pogoji za pridelovanje semenskega krompirja, zato bi naj povečali zasejano površino na 700 ha, tako da bi bila letna proiz- vodnja 120 do 160 vagonov ali 60 od- stotkov vsega semenskega krompirja, ki ga potrebuje okraj za šestletno iz- menjavo. S povečanjem kvantitete se- menskega krompirja bo morala mozir- ska poslovna zveza misliti na gradnjo skladišč. Več bi lahko pridelovali tudi deteljnih semen. V mozirski občini je tudi sadjarstvo važna panoga gospodarstva, saj je na tem področju 92 ha strnjenih nasadov, ki imajo po več tisoč dreves. Nujno bi bilo, da bi asanirali nekatere sadov- njake, ki bi lahko še povečali svojo rodnost (v Mozirju, Ljubiji, Šmihelu ter Rečici ob Savinji.) Obenem bi mo- rali poskrbeti tudi za gnojenje in za- ščitno službo. Tudi za gojenje jagodi- čevja so ugodni pogoji. Prav tako bo morala mozirska po- slovna zveza posvetiti vso skrb večje- mu izkoriščanju strojnega parka, kate- rega se nekatere kmetijske zadruge ni- so posluževale v večji meri. Seveda je ZELJE PREVORCANOV Prevorjani želijo, da bi jih dvakrat tedensko obiskal zobni zdravnik iz Šentjurja. Včasih je na Prevorju dva- krat tedensko ordiniral dentist iz Koz- jega, sedaj pa se je izselil in se morajo Prevorjani voziti v 3 ure oddaljeni Šentjur. Tudi več kulturnih prireditev bi si želeli Prevorjani. V zadnjem času je pri njih kulturno življenje sploh za- mrlo. Mladina pa bi bila voljna sode- lovati pri raznih prireditvah, če bi jo kdo vodil. Preteklo nedeljo bi morali Celjani predvajati kino predstavo v Prevorju. Tri ui'e je čakalo približno 250 ljudi, a avtomobila s kinoaparaturo ni bilo od nikoder. Ljudje so se ogorčeni vračali domov in obsojali organizatorje in Ce- ljane. In končno: zakaj bi se šentjurski pev- ski zbor enkrat ne potrudil tudi v Pre-, vor j e, saj je v tej okolici tako zaželen. uspeh tega programa odvisen predvsem od kmetijskih zadrug. Ce bodo znale pravilno pristopiti k delu, bo lahko nji- hovo delo zelo uspešno. Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah se je letos dobro pripravila za odkup. V preteklih mesecih je odkupila 9 ton malin in 2 toni borovnic. V pasivnem področju je nabiranje tega gozdnega sa- deža prineslo prebivalstvu precej do- hodka. Poleg tega je KZ letos odkupila že kakih 10 vagonov zgodnjega sadja za domači trg. Računajo, da bo letošnji odkup sadja znašal kakih 20 vagonov. Lepo vreme v preteklem mesecu je omogočilo, da so kmetje opravili že mnogo jesenskih del. Razen spravila otave so kmetje izkopali tudi že krom- pir, koruza je že doma — sedaj pa je v polnem teku setev ozimnih žit. Toplo vreme zelo ugodno vpliva tudi na zorenje grozdja. IZ FRANKOLOVEGA Preteklo nedeljo je bil na pobudo OZZ Celje in vojniške občine ustanov- ljen aktiv mladih zadružnikov. Na obč- nem zboru so sklenili, da bocjo že je- seni praktično preizkusili pravilno gno- jenje sadnega drevja. Prihodnji mesec bo pričela z delom kmetijsko gospodarska šola, v kateri bodo poučevali med drugimi tudi prak- tično gospodinjstvo. Za šolo je med mladino precej zanimanja, saj se jih je do sedaj prijavilo že 25. Kako ho izgledalo MOZIRJE v bffinji bodočnosti Mozirje se bo kot delavsko-uslužben- sko naselje in kot turističen kraj gra- dilo predvsem na zahodni strani. V juž- nem delu naselja so v zadnjih deset- letjih zgradili precej enodružinskih hi- šic. Načrt predvideva dopolnitve zazi- da ve v tem predelu. Ker se je izkazalo, da so' individualne gradnje precej dra- ge, stremi načrt za tem, da bi tu zgra- dili več dvostanovanjskih zgradb s skupnim stopniščem, nekaj dvojčkov s posameznim stopniščem, pa tudi vrstne hiše z več stanovanjskimi bloki. V cen- tralnem južnem delu bodo izpopolnili tudi vse škrbine (8 hiš). Večnadstropna zazidava bo bolj severno (zahodno od cerkve in šole). Nad bloki predvideva načrt vrstne hiše, nad temi pa bo nad planoto stalo več hiš. Pod gozdom, na najvišji planoti, predvidevajo turistični hotel z weekend hišicami ob gozdu. Za ta hotel so še pomisleki, da bi ga raje postavili niže, ob Sa^^inji. Otroški vr- tec je predviden zahodno od šole. Ta predel bo imel razen stanovanjskih zgradb še igrišča in sprehajališča za odmor in bo kot zeleni pas zaščita proti vetrovom. Ob Savinji (med jezom in Savinjo) bi naj po načrtu uredili sodobno leto- višče z gostiščem, paviljončke in pro- stor za parkirannje ter igrišče in te- lovadišče. Kompleks nasproti šole pa je rezerviran za ureditev mestnega trga. S tem bi v zahodni polovici Mozirja pridobili krožno prometnico, ki bi slu- žila raznim namenom (sprehajališče, razne dirke). Urbanist je računal tudi s tem, da bo stanovanjsko naselje čimbolj mirno, brez hrupnega prometa. Zato bodo tu prometne ulice ožje in bo gotovo število dvosmernih in enosmernih ulic. Za urbanistično ureditev Mozirja je važno tudi to, da se bo tranzitni pro- met prestavil izven trga, se odcepil pri stari žagi mimo obstoječe trafopostaje in se vzhodno priključil obstoječi trasi. Na ta način bo urbanistom omogočena primerna ureditev središča trga. Lemberški grad propada Kajne, kdor sodi po sliki, tega ne hi mogel razumeti? Bela graščina Lemberg blizu Dobrne izgleda na zunaj lepa in urejena. Toda v notranjosti? Se nekaj časa in graščina bo takšna kot razvaline celjskega gradu... Važne naloge na obširnem delovnem področju KORISTNO POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV SVETOV ZA ZDRAV- STVO, SOCIALNO SKRBSTVO, ZAŠČITO DRUŽINE IN ŠOLSTVO OBČINSKIH ODBOROV CELJSKEGA OKRAJA — SPREJETE NALOGE ZE OBRAVNAVAJO Pod predsedstvom predsednika OLO tov. Rika Jermana so se v petek zbrali v Celju predsedniki občinskih svetov za zdravstvo, socialno skrbstvo, varstvo družine ter šolstvo, da bi se skupno z uslužbennci upravnega aparata po- govorili o nekaterih perečih proble- mih s področja dela teh svetov. Med gosti so bili tudi član republiškega iz- vršnega sveta tov. Olga Vrabič, sekre- tar Okrajnega odbora SZDL tov. Jakob Žen in drugi. O nekaterih izredno važnih proble- mih je bilo na posvetovanju pročitanih več poročil, ki so dala bogat material za obravnavo ter istočasno koristne smernice za bodoče delo. Tov. dr. Ko- pač je govoril o preventivni zdravstve- ni zaščiti prebivalstva, predvsem ma- tere in otroka, načelnik tov. Fajgelj o nekaterih nalogah občinskih svetov s področja socialnega sveta in zaščite matere in otroka, tov. Aškerc pa o na- čelnih vprašanjih in ukrepih za izbolj- šanje dela v šolah in šolskih odborih. Dobro pripravljena poročila so dala plodno in koristno razpravo, v kateri sta sodelovala in dajala mnoge pripom- be in predloge tudi tov. Vrabičeva in tov. Žen. V splošnem pa lahko omeni- mo, da je problematika iz teh področij svetov precej pestra ter zahteva kar največjo pozornost pri reševanju. Pa naj bo to področje splošne ali posebne zdravstvene zaščite, socialnih proble- mov, skrbi za družino in človeka ter šolsko in s tem vzgojno področje. Opa- ziti je, da so občine do sedaj posvečale gospodarskim vprašanjem vse preveč pozornosti, nakazane probleme pa za- nemarjale, ker so jih smatrale kot dru- gorazredne zadeve. Podobna posvetovanja so bila v tem tednu tudi na občinskih sedežih. Ude- leževali so se. jih člani svetov, občin- skih odborov SZDL ter zastopniki mno- žičnih organizacij. Sestavljali so že bolj konkretne načrte in vzpodbudne pred- loge, ki jih je nakazalo celjsko posve- tovanje. O vsem tem bodo morali po- zneje še spregovoriti zbori volivcev. Lemberški grad je eden izmed naj- lepših, bil pa je tudi nedavno še eden izmed najbolj ohranjenih v celjskem okraju. Njegova lega je izredno ro- mantična. Grad je deloma spremenjen v stanovanja, starejši del gradu pa je izpostavljen naglemu propadanju. Baje so svojčas vaščani precej demolirali grad, ko so jemali iz ostrešij les za svoje potrebe. Tudi strehe so propadle, tako da voda uničuje lesene konstruk- cije in zidove. V nevarnosti so zlasti originalni leseni stropovi in zidne fi- gure. Težko je zdaj svetovati, kaj storiti, da bi zaščitili ta zgodovinski spomenik. Večjih investicij si seveda ne moremo privoščiti. Treba pa bi bilo stavbo vsaj toliko zaščititi, da nam ne bi bila čez nekaj let v sramoto. Misliti pa bi bilo treba tudi, kako to stavbo uporabiti v koristne namene, da bo tudi nečemu služila, če že nočemo, da nam je zob časa prehitro podre. : VODOVOD V ZAVODNJI Prebivalci gorske vasice Zavodnja nad Šoštanjem so s prostovoljnim de- lom uredili vodovod za svojo šolo. Pri delu sta jim precej pomagala kolek- tiva tovarne usnja in Termoelektrarne Šoštanj. Največ zaslug za napeljavo vodovoda pa ima brez dvoma direktor tovarne usna, tovariš Andrej Stegnar. Bivši španski borci bodo posfai;iIi spomenik in izdali almanah Sekcija bivših španskih borcev pri GO Zveze borcev je zadnje čase zelo aktivna. Posebno po zadnji konferenci lanskega julija je sekcija lepo napre- dovala. Je tesno povezana z vsemi špan- skimi borci v Sloveniji. K temu je zelo pripomoglo razumevanje GO Zveze borcev s tov. Matijem Mačkom na čelu. Tudi Republiški zavod za socialno za- varovanje je pokazal dovolj razume- vanja za njihove težave. Sedaj so si bivši španski borci za- deli dve nalogi: prvo, postaviti spome- nik sloveniskim borcem, ki so padli v borbi za svobodo v letih 1936 do 1939 v Španiji in tistim bivšim španskim bor- cem, ki so se po borbi v Španiji vrnili v Jugoslavijo in nadaljevali borbo v NOV za svobodo lastnega ljudstva. Spomenik, ki bo stal na Celovški ce- sti v Ljubljani, bo delo znanega arhi- tekta inž. Glanca. Spomenik bo iz si- vega granita z alegoričnimi plastičnimi figurami, ki bodo predstavljale značil- nosti borbe v Španiji s povezavo borbe v NOV v Sloveniji. Visok bo 10 m, ši- rok pa 6 m. S tem bomo izpolnili ob- čutljivo vrzel v zgodovini borbe našega ljudstva za svobodo. Druga naloga pa je — izdati Alma- nah bivših španskih borcev, ki ga bodo^ pisali borci sami. Opremljen bo s šte- vilnimi slikami o borbi v Španiji. Al- manah bo dejansko knjiga spominov borcev — udeležencev, ki bodo ' pisali o lastnih doživetjih v tej orjaški borbi. Almanah bo svojevrstna knjiga, ki bo sprejeta od našega ljudstva z zani- manjem. Dejansko je zelo malo znane- ga o borbi španskega ljudstva in vlogi mednarodnih brigad ter Slovencev v njih. To je zopet velika vrzel, ki jo je bilo treba izpolniti. Sredstva za zgraditev spomenika bo- do španski borci nabirali iz prostovolj- nih prispevkov tovarn, podjetij in okr. ter obč. odborov Slovenije. Nekateri ljudski odbori so že zagotovili svoj pri- spevek, tako tudi nekatera podjetja. Prepričani smo, da nobeno podjetje, tovarna in ustanova ne bo odrekla po- moči. Ustanovljena je celjska turistična podzveza z USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA — PESTRA TURISTIČNA PROBLEMATIKA — OBŠIREN DELOVNI PROGRAM V prostorih Gospodarskega kluba so se v soboto zbrali delegati stalne tu- ristične konference in mnogi gostje na ustanovni občni zbor nove turistične organizacije — celjske turistične pod- zveze. Med gosti so bili tudi predsed- nik celjske občine tov. Andrej Svetek, predsednik OSS tov. Albin Medved, za- stopniki Turistične zveze Slovenije, Tu- ristične podzveze Ljubljana in Maribor ter drugi. Po izvolitvi organov skupščine je po- ročal tov. Rado Jenko o nekaterih bo- dočih nalogah podzveze ter ob tej pri- liki navedel tudi nekaj zanimivih po- datkov o letošnji turistični sezoni v obdobju prvih osmih mesecev letošnje- ga leta. Tako povzemamo, da je bil obisk skoraj enak lanskemu, denarni promet pa za okrog 20% nižji, navzlic povečanju cen. V navedeni dobi so za- beležili 193.000 nočitev napram 201.000 v osmih mesecih lani. Nočitve so se povečale posebno v nekaterih krajih kot so Dobrna, Ljubno, Gornji grad, Rimske Toplice itd. Ti skromni podatki kažejo, da letošnja turistična sezona ob koncu leta ne bo izgledala tako slabo, kot so prvotno mislili. Vse to pa kaže, da bo treba v bogoče na turistično dejavnost v celjskem okraju le malo drugače gledati. Turi- stični in gostinski obrati premorejo pre- ko 2800 ležišč, privatniki pa 510 postelj, kar daje mnoge možnosti za pospeše- vanje turizma. Tudi celotni iztržek se veča iz leta v leto ter je lani dosegel že 1,129 milijonov dinarjev. Število go- stov, tako domačih kot tujih, narašča iz leta v leto, kar vsekakor kaže, da ne gre zanemarjati turistične dejavno- sti. Na podlagi poročila, posebno pa še razprave, je ustanovni občni zbor spre- jel tudi okvirni delQvni program. Kot prvo nalogo si je zastavil skrb za lepši izgled naših vasi in naselij. Preskrbeti bo treba za izboljšanje prometnih zvez z nekaterimi lepimi predeli okraja in s tem tudi skrbeti za izboljšanje stanja obstoječih cest. Med takšne ceste spada brez dvoma rekonstrukcija ceste Šem- peter—Logarska dolina, kjer je nujno potrebno izboljšati vsaj nekatere od- seke (Ljubno!). Najkasneje v mesecu oktobru bo treba izdati cenike za uslu- ge v prihodnji sezoni ter skrbeti za dobro propagandno delo. V ta namen bo podzveza izdala tudi nove prospekte o Rogaški Slatini, turističnem področju celjskega okraja ter Zgornji Savinjski dolini. Po sprejetju delovnega programa in novega statuta so delegati izvolili upravni in nadzorni odbor celjske tu- ristične podzveze. Za predsednika so izvolili tov. Rada Jenka, za glavnega tajnika pa tov. Zorana Vudlerja. Celjska gostinska podjetja odklanjajo abonente v letošnjem letu smo precej govorili in pisali o zboljšanju ljudske prehrane. V maju mesecu je bila v Celju po tem vprašanju sklicana širša konferenca, na kateri je bila ljudska prehrana obravnavana kot eden najbolj perečih problemov našega mesta. Na konferen- ci je bilo sprejetih več vzpodbudnih predlogov kot sklepi, kateri pa zgleda, da so ostali bolj na papirju. K dejstvu, da je hrana v celjskih menzah še vedno pomanjkljiva, se je pridružilo še drugo dejstvo. Celjska gostinska podjetja se zadnje čase kar vrstoma otepavajo abonentov, češ, da se jim ne splača kuhati zanje. Ze dol- goletnim abonentom gostilne odpove- dujejo hrano, novih pa sploh ne spre- jemajo. Tako so danes mnogi delovni ljudje — predvsem pa prosvetni de- lavci — ki nimajo časa ali prilike ku- hati doma, v silni zadregi in moledu- jejo pri gostincih aboniranje vsaj opol- danskih obrokov. To kritično vprašanje so ta teden obravnavali tudi na letnem občnem zboru Društva za napredek gospodinj- stva. Padel je predlog, da bi se v sre- dini mesta čimprej osnovala uslužben- ska menza — morda pri Belem volu. Društvo za napredek gospodinjstva bo za to pereče vprašanje zainteresiralo Trgovinsko odnosno Gostinsko zborni- co, ki bo morala v doglednem času ne- kaj ukreniti. V Polzeli so slovesno zaključili 10-letnico Ljudske tehnike V nedeljo so v Polzeli priredili za- ključek 10. obletnice Ljudske tehnike. To je bila prireditev v okrajnem me- rilu. Nastopale so vse panoge Ljudske tehnike. Prireditev je bila na dvorišču Tovarne nogavic, v katere sklopu je ena izmed najmočnejših organizacij LT v okraju. V dopoldanskem času sta dve letali celjskega »Aero-kluba« iz- vedli nad tovarno nekaj spretnih in pogumnih akrobacij. Potem so nasto- pili člani avto-moto društev iz vsega okraja. Tekmovali so v spretnosti vož- nje. Nastopilo je veliko število motori- stov z najrazličnejšimi motorji. Za tek- movanjem motoristov so tekmovali ka- jakaši. Prireditev je za kratek čas obiskal tudi član Zveznega izvršnega sveta, to- variš Franc Leskošek, ki je predsed- џ1к Zveznega odbora Ljudske tehnike. Popoldne so v Polzelo prispeli tudi ^ani društva »Svoboda« iz Jesenic, ki so tam nastopili z enakim programom kot v Celju. Pred začetkom programa je sekretar Okr. odbora Ljudske teh- nike, tov. Srečko Pratnemer razglasil rezultate tekmovanj. Pokale so prejeli: Avto-moto društvo »Šlander« iz Celja za najboljše uspehe pri tekmovanju kot skupine, dalje tudi zato, ker to društvo v dolgoletnem delu beleži obilo uspehov pri razširjanju svoje izredno važne panoge v okviru Ljudske tehni- ke. Pokal za najbolj spretnega vozača je dobil tov. Mežnar iz Vranskega. Po- kal za najboljšo kajakaško skupino je v imenu brodarskega društva »Rinka'^ iz Celja prejel tov. Jože Oder iz Celja. Četrti pokal pa so prejeli traktoristi celjskega okraja, ki so bili na tekmo- vanju v Ptuju najboljši. Ne malo, nasprotno, veliko spretnosti je potrebno, da zvozi motorist med šte- vilnimi vijugami in hudomušno postavljenimi zaprekami 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 '^^^ STRAN DOBRODOŠLE, „STARE ŠALE"! Ob premieri petih CEHOVLJEVÍH enodejank_ Režija: Juro Kislinger; Scene: Sveta Jovanović. Nežna tišina, umirjena strastnost, sanjavo hrepenenje in skremženo smeš- na vsakdanjost: Cehov — poustvarja- lec sveta v odmaknjeno zamaknjenem svetu. »Nihče ni tako jasno in tako podrobno spoznal tragike v malenko- stih življenja kakor Anton Cehov, nih- če ni mogel tako brezobzirno resnično naslikati poniževalne, žalostne podobe ^življenja, ki ga žive ljudje v temačnem kaosu malomeščanske vsakdanjosti,« je zapisal o Cehovu Gorki, ki ni mogel nikoli razumeti, da so prepeljali krsto z mrtvim pisateljem v zelenem želez- niškem vozu, na katerem je bilo zapi- sano: »Za ostrige«. Bilo je, kakor da bi se življenje ponor če vaio iz človeka, ki je ljubil preprostost in skromnost in je zato žolčno mre varil sleherno po- narejenost. Cehovi j eye enodejanke, ki smo jih videli v Celjskem gledališču, niso nje- gova velika dela, toda kakor ni Cehov ljubil »velikih tem« in je imenoval svoje drame »vesele igre«, tako lahko rečemo, da smo videli tisti del Cehov- Ijeve umetnosti, v kateri živi človek, ki je rekel: »Bedasta, okorna dežela je naša Rusija ...« In režiser je spoznal avtorjevo zbad- Ijivost. Prav domisleno je izoblikoval enodejanke in ljudi, ki v njih nasto- pajo. Posrečilo se mu je, da je s pre-, mišljenimi situacijami izzval krohot med občinstvom, pri čemer mu je av- tor pomagal s tekstom, katerega je žal ponekod zabrisal prevelik tempo. Naj- bolj domiselne situacije so vsekakor v Jubileju, toda ponekod so situacije ven- darle preveč karikirane in objemanje v Snubaču spominja tudi na Brigadirja. Kljub temu je režiserju uspelo, da je pripravil večer pikre šale, prepleten z drobnim usmiljenjem do smešnih mu- čencev. Ker enodejanke niso zahtevale no- benega posebnega okolja, je scenograf postavil na oder najbolj potrebne re- kvizite, kakor so ustrezali zasnovi re- '^žiserjevih situacij. o ŠKODLJIVOSTI TOBAKA. Ivan Iva- novic Njuhin: Slavko Strnad Slavko Strnad je v nastopnem pri- zoru predstavil človeka, ki se je na- veličal »dobrodelnih predavanj« in zato ga sprva poslušamo s prav tolikšnim neobveznim zanimanjem kakor občin- stvo, kateremu naj bi predaval. A ko- maj je pozabil na svoje predavanje, smo videli v njem človeka, ki ga doslej nismo poznali. Strnad je v svoji vlogi osvojil gledalce, obvladal je vsak gib in vsako besedo, bil je usmiljenja vre- den in smešen, žalostno smešen. Bil je najbolj uspela ustvaritev večera. TRAGIK PO SILI. Aleksej Aleksejević Muraškin: Marijan Dolinar; Ivan Ivano- vič Tolkačov: Sandi Krošl. Kolikor težav je imel Krošl v tej enodejanki s tekstom, toliko je Dolinar trpel v molku. Toda obema je uspelo, da sta vskladila svoji vlogi v dogodbici, katere bistvo je v bodičastem opisu po- deželskega življenja in v liku Tolka- čova, katerega je Krošl predstavil z doživeto histerijo, z uporom iz obupa, ki se vedno znova uklanja. Dolinarjeva maska je bila odlična, posrečeno je bilo poigravanje s prtičem in videli smo Muraškina, ne pa Dolinarja. SNUBAC. Stepen Stepanovič Cebukov: Avgust Sedej; Ivan Vasiljevič Lomov: Tone Terpin; Natalija Stepanovna: Mara Cernetova. Mara Cernetova je predstavila mla- denko, ki je bila prijetna na pogled in prepričljiva v besedi, njena igra je bila prisrčno topla in zato sta Terpin in Sedej ob njej nekoliko zbledela. Se- dej je bil malo preveč neroden, Terpin pa preveč uglajeno ljubezensko nespre- ten. Sedeju še včasih zdrkne iz ust kakšna narečna beseda in ob tej priliki je mučno učinkoval njegov vzklik: »Vuode! Vuode!« V prerekanju je bil Terpin dosti bolj spreten kot pri snub- ljenju. JUBILEJ. Kuzma Nikolajevič Hirin: Sandi Krošl; Andrej Andrejevič Šipučin: Slavko Bclak; Bančni sluga: Janez Er- žen; Tatjana Aleksejevna: Angelca Hleb- cetova; Nastasja Fjodorovna Merčutkina: Zora Cervinkova; Clan banke: Vlado Novak; Drugi član banke: Janez Škof; Tretji član banke: Pavle Jeršin. Ta enodejanka je bila najbolj učin- kovita, naravnost odlično situacijsko presenetljiva, toda prav v njej je bilo tudi največ igralskih napak. Sandi Krošl je v vlogi onemoglega pisarni- škega garača predstavil povsem dru- gačen lik kot v prvem nastopu in je bil tu tudi boljši. Presenti j ivo ni bilo samo to, da je obvladal toliko nasprot- je, ampak da je vsako podrobnost ne- zmotno postavil in dokazal, da po- seduje domišljijsko ustvarjalnost, s ka- tero lahko sledi najbolj zahtevanim re- žiserjevim zasnovam. Njegova maska je bila odlična. Slavku Belaku je pre- mladostna maska odvzela avtoriteto, '^Ла kljub temu, da je bil v nastop- nem prizoru malo preveč neokreten, je svojo vlogo dobro rešil, posebej še v zaključnih prizorih, kjer v naraščajo- čem tempu dobro obvlada situacijo. Eržen je s tekanjem zabavno dopol- njeval predohe. Angelca Hlebcetova se nam je prvič predstavila, toda njen lik ni prišel do izraza, saj je veliko T at Ja- ninega ravno v tekstu, katerega je, predvsem zaradi tempa igre, preveč zabrisala. Sicer je prikazala posrečeno soprogo bančnega predstojnika, kateri gredo po glavi predvsem ženske zadeve in ji je vse drugo malo mar. Zora Cer- vinkova ni pokazala nič novega, bila je zadovoljiva, samo rahlo preveč vpadljiva. Vlado Novak je v govoru zelo dobro interpretiral »govorniški tekst«, kateremu je zabavno pritrjeval zbor bančnih uslužbencev: Eržen, Škof in Jeršin. MEDVED. Luka: Slavko Strnad; Jelena IvanovUa Popova: Marija Goršičeva; Grigorij Stepanovič Sinirnov: Albin Penko. K sreči je v poslednji enodejanki tekst, ki rešuje, kajti režiser se ni po- trudil, da bi tu situacijsko premislil vloge igralcev, kakor je to storil v prejšnjih. Slavko Strnad tu ni uspel tako kot v prvem nastopu, čeprav mu ne moremo odrekati starčevske mlaha- vosti, a njegova prikazen je le malo preveč mladostna. Goršičeva je bila najbolj uspela ženska vloga, čeprav malo preveč statična, medtem ko je skušal Penko rešiti vlogo z razvnetim prestopanjem po odru, kjer so se do- ločene kretnje prepogosto ponavljale. Bolj verjeten je bil, ko je sedel. Ob. zaključnem »da« ali »ne« je bila Gor- šičeva nadmoćna, sicer pa sta se s Penkom lepo ujela. Priznati moramo, da smo se Cehov- Ijevim enodejankam prisrčno nasme- jali, da nas je tudi stisnilo pri srcu, da smo videli ljudi, ki jih je Cehov do takih potankosti spoznal in poustvaril, za katere je imel tako dognane in je- drnate opise, in ko smo že pri gleda- lišču, navedimo primer, kaj pravi Ce- hov: »Igralec, ki je znosno igral dvoje ali troje vlog, ne študira več nobene vloge, posadi si na glavo cilinder in misli, da je genij.« Bert Zavodnik , O Ilirski naselbini na Rifniku pri Šentjurju Ob Tednu muzejev od 6. do 14. oktobra Na griču (višina 570 m), Rifniku pri Šentjurju je bilo pred kakimi 2500 leti že zelo živahno. Tu so že tedaj živeli ljudje, ki so se bavili z lončarstvom (kolikor so ga potrebovali), topili so že tudi železno rudo, o »intenzivnem« go- jenju živinoreje nam pričajo številni ostanki živalskih kosti. Meso je bila gotovo važna postavka na njihovem jedilnem listu. Dokaj prej kot naselbino so domačini odkrili naselbir>i pripadajoče grobišče. To se je raztezalo v višini, kjer je ne- kdaj stal rifniški gradič (katerega last- niki so bili Celjski grofje). Na treh me- stih, nekako v višini 460 m so našli že do sedaj okoli 300 žganih grobov. Gro- bovi so si zelo podobni. Pokojnika so po smrti sežgali. Ostanke pepela so zbrali skupaj in. jih hranili v velikih žarah. Pokojnik je dobil tudi predmete, ki jih je v življenju vsak dan uporab- ljal. Po teh pridevkih grobove tudi lo- čimo. Dočim so pridevki moškega groba običajno nož in sekira, so za ženske grobove značilni razni nakitni pred- meti, n. pr. ovratnice, zapestnice, prsta- ni i. pd. Razen tega je po večini v vsa- kem grobu tudi še manjši lonec in skodela, v katerih je bila hrana za pokojnega. Vsaka taka žara je bila obi- čajno pokrita s kamenito ploščo. Ni nam. pa znano, če so taki grobovi imeli tudi kakšen zunanji znak. Ti se nam do sedaj še v nobenem primeru niso ohra- nili. Za izjemo lahko smatramo samo one grobove, na katere so bile nasute večje gomile zemlje, ki so v tem pri- meru opozarjale na to, da tu zemlja hrani ostanke pokojnika. Pa še tu ne moremo govoriti o posameznih grobo- vih, ker je v večini primerov v eni gomili več grobov. Tu morda lahko govorimo o skupnih grobovih ali grob- nicah, ki so bile verjetno namenjene članom posamezne družine. Ilirski grob iz Rifnika Grobovi, ki so bili do sedaj z eno izjemo, skoraj izključni predmet zani- manja raznih poklicnih in nepoklicnih arheologov, nam osvetlijo samo del življenja nekdanjega prebivalstva. Gra- divo iz teh grobov je danes delno v celjskem muzeju, delno pa v arheolo- škem muzeju na Dunaju. Celjski muzej se je odločil, da bo v svoje redno raziskovalno delo vključil zaradi važnosti te najdbe tudi razisko- vanje rifniške naselbine. (Konec prihodnjič) TEDEN MUZEJEV V CELJU Od 6. do h. oktobra bo Teden muzejev. Celjski muzej vabi vse, da se udeležijo otvo- ritve novih oddelkov, ki bo 6. oktobra ob H. uri dopoldne. Velik uspeh revije jugoslovanskih narodnih plesov Gostovanje jeseniških „Svobodasev v Celju Preteklo soboto zvečer je bila v dvo- rani Narodnega doma velika revija jugoslovanskih narodnih plesov, ki so jo priredili člani jeseniške »Svobode«.. Motiv iz srbskega narodnega plesa V Celju so nastopili kot gostje Okraj- nega in Občinskega sindikalnega sveta. Po pozdravnem nagovoru so člani je- seniške folklorne skupine odplesali; venček gorenjskih narodnih plesov, ki so se odlikovali z živahno dinamiko in harmonično gibčnostjo vsega zbora. Po- skočni vojvodinski ples, ki se pleše ob raznih praznikih, svatovščinah in sve- čanostih so izvedli sprva bolj z umer- jenimi gibi, ki pa se odlikujejo po iz- redni finesi, višek pa je v tem plesu drugi del, kjer so pokazali folkloristi svoje znanje in spretnost v lahkotnih in mehkih refleksih nog. Banatski ples je iz dveh delov: Mo- mačkog nadigravanja in Mardžaraca. Glavni motiv prvega dela plesa je v tem, da moški plesalci prevladujejo v ritmu drug drugega, vsebina drugega dela pa je veselje, plešejo pa ga dekle- ta na svatovščinah. Moški trio je z ba- havim prizvokom gibov odplesal ples okoli noža, nič manj uravnovešen pa ni bil zbor v plesu finala. V šiptarskem svatovskem plesu sta nastopila plesalec in plesalka. To je ljubezenski ples, doma iz Kosovske Mitrovice in Rogovske Klisure. Plesal- ca sta s poudarjeno bogato mimiko rok, kujejo z izredno dinamiko, je vpleteno petje, ki jim daje še večjo vrednost. Baranjski ples sta izvajali dve plesal- ki in plesalec. Mestoma je v njem mno- go šaljivosti, saj je že motiv sam tak: fantje naj ne bodo preveč izbirčni pri dekletih. Kot zadnja točka sporeda so bili srb- ski narodni plesi, v katerih so folklo- risti prikazali presenetljivo skladnost v detajlih. Poleg folklorne skupine so nastopili še pevci-solisti Cegnarjeva in Klečeva. Posebno sopranistka Klečeva je navdušila vse s svojim čistim in umirjenih glasom. Spored je močno po- živil kvartet, ki je poleg tega, da je igral kot spremljava folklornemu an- samblu, zaigral nekaj narodnih pesmi. Brez dvoma so jeseniški »Svobodaši« popolnoma uspeli, saj so Celjani od- hajali s predstave navdušeni. Priznati so morali, da kaj takega že dolgo niso videli. Žalostno je le to, da v Celju še nismo pomislili na ustanovitev folklorne sek- Veliko zanimanje za abonma koncerte v povezavi s Koncertno direkcijo Slovenije razpisuje celjska glasbena šola tudi letos abonma koncerte. Lan- ski abonma je nad vsa pričakovanja prav dobro uspel. Abonentov je bilo 325, od tega mnogo mladine, kar je vse- kakor razveseljivo. Za letošnjo sezono je pripravila Glas- bena šola serijo 8 abonentskih koncer- tov. Poslušali bomo: italijansko pianist- ko Pino Buonomo, ljubljanski godalni kvartet, večer opernih arij, Ebert trio iz Dunaja, violinista Igorja Ozima in Jelko Stanič-Krekovo, pianistko Hildo Horakovo itd. Pisarna glasbene šole bo sprejemala prijave abonentov od 8. do 13 oktobra, starim abonentom pa bo čuvala sedeže do 10. oktobra. Cene so od 800 din na- vzdol, plačljive v štirih obrokih. Sred- nješolska mladina ima 50 odstotni po- pust. ki je v nasprotju z gibanjem telesa in ironičnim prizvokom, prikazala izraz ljubezenskega čustva. Najbolj dovršen je bil komitski ples, ki vsebuje precej močno dramatično poanto. Makedonija, ki je bila stoletja pod turškim jarmom, se je morala večkrat boriti za svojo svobode. Kljub temu, da je ples precej stiliziran, zaradi česar ima večji efekt, je povsem uspel, ker je boben figural- no sliko napravil še bolj pestro. Nihanje kola v hrvatskem narodnem plesu spominja na valovanje žita ob rahlem poletnem vetru. V tem valova- nju vladata veselje in brezbrižnost do življenja, v isti niansi in tonu pa je tu- di narodna noša. Med plese, ki se odli- ci je, ki bi bila mestu kot kulturnemu središču precejšnjega dela Štajerske ne samo potrebna, ampak tudi koristna. mak Komitski ples z dramatično poanto Zbirafmo sadje za šolske huhinfe Glavni odbor RK Slovenije je tudi letos pozval podmladkarje RK in pio- nirje, da zbirajo sadje za šolske ku- hinje in mladinske domove. Lansko leto so podmladkarji in pio- nirji v našem okraju z velikim nav- dušenjem opravili to akcijo in zbrali preko 160.000 kg sadja, ki so ga razpo- slali svojim mladim tovarišem v naj- različnejše kraje. Letos bo mladina zbirala za šolske in mlečne kuhinje tudi suho sadje in polj- ske pridelke (krompir, repo, zelje). Vsak pionirski odred bo oskrbel s sadjem in poljskimi pridelki najprej svojo šolsko, mlečno kuhinjo. V sadonosnih predelih pa bodo pionirji gotovo zbrali več sadja, kot ga bo potrebovala domača šolska kuhinja. Zato bodo nabrane viške poslali v kraje, kjer ni sadja. Tudi tam, kjer danes mlečnih kuhinj še ni, naj pionirji zbirajo sadje, šole pa naj po- skrbijo, da bodo dobili učenci rsaj ma- lico s sadjem. Da se pri pošiljanju ne bi zgodilo, da bi nekatere šole dobile preveč, druge pa premalo sadja, je potrebno, da se pionirski odredi in Podmladki RK po- vežejo z okrajnimi odbori RK, ki imajo sezname potrebnih ustanov. (Pošiljajte po železnici s potrdili RK brezplačno.) Poleg zbiranja sadja in poljskih pri- delkov, naj pionirji s pomočjo stare- šinskih svetov, šolskih odborov, DPM in uvidevnih staršev začno zbirati tudi ustrezno embalažo. V krožkih naj ple- tejo koše iz vrbovih vej, zberejo in očistijo naj stare zaboje, sode od UNRRA embalaže in drugo. Pionirjem je treba obrazložiti, da je embalaža draga in da jo morajo, če si jo izposodijo pri KZ. tudi nepoškodovano vrniti. celjski komorni pevski zbor povabljen v beograd Priznani celjski komorni pevski zbor je pred kratkim dobil povabilo od beo- grajskega SKUD Goran, da bo dne 9. oktobra pel tudi Beograjčanom. Pokro- viteljstvo nad prireditvijo je prevzel tov. Ivan Regent, predsednik republi- škega sveta Svobod in prosvetnih dru- štev. Na tem gostovanju bodo peli tudi za JLA in delovne kolektive, beograjski radio pa bo snemal njihove borbene in umetne pesmi. Za ta koncert bo izšla tudi lična bro- šura. kaj je z ljudsko univerzo v šentjurju Vsa leta se v Šentjurju samo raz- pravlja o ustanovitvi Ljudske univerze. Bil bi že skrajni čas, da bi Sentjurčani uresničili to zamisel. glasbena šola potrebuje nove prostore Spričo skrajno tesnih in neprimernih prostorov, v katerih dela celjska glas- bena šola, kulturni Celjani kar ne mo- rejo razumeti, čemu se gradnja nove- ga poslopja za glasbeno šolo iz leta v leto odriva v ozadje. Saj je razumljivo, da so proračunska sredstva zelo omeje- na, toda šoli bi bilo treba nujno po- magati vsaj s provizorijem (primeren bi bil prostor tik za glasbeno šolo, ali pa bombardirani del stare gimnazije). Glasbena šola bi takoj rabila 4 učne prostore in 4 predavatelje. Za preda- vatelje pravzaprav ne bodo v zadregi, ker v Ljubljani že dokončujejo glasbe- no šolo celjski absolventi. STRAN 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 Veste kaj je v Celju narobe? APARAT ZA MERJENJE FIRBCA Ni dolgo tega, ko se je pred poslo- valnico Putnika v središču mesta usta- vil motor s tujo znamko. Stvar je vi- deti enostavna, pa ni. Na mah se je zbralo okrog njega polno ljudi, ki so opazovali motor z odprtimi usti, da, lahko bi celo rekel, da so zijali. Firbci, da jih ne najdeš zlepa. Povrhu še to, da motor niti ni bil kaj posebnega. Ce bo kdo izumil aparat za merjenje firbca (verjetno bo spet Amerikanec) bi storil najbolj prav, da bi ga poslal na preizkušnjo v Celje. Nekateri Celjani bi prav gotovo odnesli »častno« prvo me- sto. Da, le ko bi se tako odlikovali še kje drugje, kjer bi bilo bolj koristno ... PES — ABONENT V MESNICI? Pretekli petek zvečer, ko je bilo v mesnici Plar^ina v Prešernovi ulici le še nekaj ljudi, je vstopila starejša žen- ska, kmalu za njo pa je pritekel pes. Čeprav je vsem jasno, da je psom vstop prepovedan pa vse kaže, da uslužbenci tega ne vedo, vsaj blagajni- čarka ne, ki se je psu ljubeznivo na- smehnila in mu vr|la za njegovo »po- gumnost« kost. Morda je pes pri njih stalen abonent? Vse kaže, da se v mes- nici požvižgajo na higieno in predpise. Z VRELO VODO NAD PIJANCE . Pred nedavnim je prišlo na dvorišču pri trgovskem podjetju »Turist« v Sta- netovi ulici do »zračnega napada« na vinjene ljudi. Bilo je nekaj čez osmo uro zvečer, ko so prišli trije moški na dvorišče. Ne bi mogel trditi, da so rav- no molčali. Eden izmed njih je klical znanca, ki je stanoval v tisti hiši. Res je prišel kmalu na okno. Stvar bi se srečno iztekla, da je tekel pogovor tiho. Toda kričanje je razjarilo soseda, da je začel besno zmerjati ljudi, nato pa je zlil nanje vrč vrele vode in jih tudi pošteno poparil. Toda to še ni bilo do- volj: za vodo je prišla na vrsto še so- laïa in celo skleda. Toda tudi tisti spo- daj na dvorišču niso ostali ničesar dolžni, prav vneto so metali solato nazaj. Po enournem kričanju so se naveli- čali. Skoda, da je bila intervencija or- ganov Ljudske milice nekoliko kasna. Morebiti bi se vročekrvneži z njihovo pomočjo prej ohladili? PROSIM: PRAVOPIS V ROKE! Zadnjič sem se šel v Mestno kadno in parno kopat, pa me je presenetilo, da je odprto le VSAKI četrtek in pe- tek, ob SOBOTIH pa od 10 do 20 ure. Na tablici tudi piše, da sprejema mest- na pralnica perilo le VSAKI pone- deljek. • Pri KZ Celje v Stanetovi ulici pa so me hoteli prepričati, da VRSIJO vsa izplačila iz blagajne samo vsak petek ... POMANJKANJE OKUSA ALI NEUČINKOVITA REKLAMA Kljub temu, da so izložbe celjskih trgovin zadnje čase zares vzorno in estetsko urejene, pa se še tu in tam lahko opazi kaj takega, kar bi lahko imenovali pomanjkanje okusa ali pa neučinkovito reklamo. Lep primer tega je trgovsko podjetje »Varteks«, ki ima izložbo prenatrpano s konfekcijami oblek, da se človek sploh ne spozna iz te zmešnjave. Prav bi bilo, in morda tudi učinkovitejše, če bi se pri »Var- teksu« zgledovali po nekaterih izložbah drugih trgovskih podjetij, saj vendar nikjer ne piše, da mora biti v izložbi vse, kar se v trgovini prodaja. ŽELEZNIŠKI PODVOZ PRI POŠTI — NEVARNOST ZA TOVORNJAKE Voznik tovornega avtomobila je vo- zil pred dnevi na Teharsko cesto v smeri proti Rog. Slatini. Pri železni- škem podvozu na Teharski cesti je za- dela betonska mešalnica v železno kon- strukcijo mosta in je pri trčenju padla na cesto. Človeških žrtev ni bilo. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja znaka dovoljene višine, saj je segal to- vor preko 3 metre visoko. Nekaj dni kasneje je vozil pod istim mostom kamion, naložen z gajbicami za sadje, ki so zadele v spodnji del mostu, tako da so gajbice nevarno zdrčale proti zadnjemu delu avtomobi- la, kjer so bili trije delavci. Da ni voz- nik pravočasno zavrl, bi lahko prišlo do težke nesreče. Vse kaže, da je podvoz resen problem za promet, res pa je tudi, da bi se lahko vozniki tovornjakov izognili ne- srečam, če bi bolj upoštevali prometne znake in bili bolj previdni. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 10—14 (15—16); čebula 80 (100—120); česen 100 (120—200); fižol, vis. 75 (50—70); fižol, niz. 50 (40—50); fižol, str. 30 (40—60); solata 20—25 (20 do 60); cvetača 70 (100); špinača — (60 do 150); zelje, gl. 18—26 (25—30); zelje, kislo — (50); repa, sveža — (12); repa, kisla — (30-^0); peteršilj 30—50 (80); korenček 35—50 (20—60); pesa 20—25 (20—35); bučo — (10—20); koleraba 20 (30); ohrovt 25 (25—30); paradižnik 18 -do 30 (25^0); paprika 30—50 (30—50); redkev — (20-^0); por — (50—60); ku- mare 15—20 (30—80); feferoni 100 (100); hruške 40 (30—50); jabolka 28 (25—35); slive 44 (50—60); breskve 50 (35—50); grozdje 80—120 (40—60); jagode — (250); sadjevec 30—40 (—); mleko — (32); skuta — (120—140); smetana — (200); maslo — (520); med — (400); kokoši — (400—680); piščanci — (170—300); jajca — (18—20); limone 320 (—); rozine 400 (_); pšenica — (50); koruza — (40—50); oves — (40—45); ječmen — (40); kostanj _ (40—50); orehi, celi — (150—200); orehi, luščeni — (800); motovileč — (80 do 100); hren — (100—200); zelena — (50—80); suho sadje — (80); gobe — (200—250); race — (400). V času od 22. do 29. 9. 1956 je bilo v Celju rojenih 19 dečkov in 13 deklic. POROČILI SO SE: Anton Grabenšek, uslužbenec iz Maribora in Lucija Marija Skaza, knjigovodkinja iz Rač pri Mariboru; Vinko Josip Lucin, oficir JLA in Katarina Faleš, nameščenka oba iz Celja; Ivan Vreček, rudar in Sonja Tkavc. delavka oba iz Celja; Avguštin Šek, strojni tehnik in Milena Lapornik, materialni knjigovodja, oba iz Celja. UMRLI SO: Antonija Špeglič roj. Škruba, gospodinja iz Celja, stara 56 let; Marija Gobec, roj. Verk, fospodinja iz Mestinja, stara 64 let; Avguštin agruševčan. posestnik iz Strmeča, star 46 let; Jožef Ahtik. upokojeni vratar iz Celja, star 70 let; Marija Beve, roj. Cepin, upokojenka iz Celja, stara 72 let; Franc Drofenik, poljedelec iz Kačjega dola, star 19 let; Marija Truglas, roj. Beigot, gospodinj« iz Celja, ster* 61 let. SODELOVANJE MLADINE KOPRSKEGA IN CELJSKEGA OKRAJA \ Pred dnevi je bila v Celju delega- cija Okrajnega komiteja LMS iz Ko- pra z namenom, da bi se seznanila z delom aktivov mladih zadružnikov. Obi- skali so nekaj kmetijskih zadrug v celjskem okraju in se dogovorili, da bodo izmenjali prihodnje leto člane aktivov za mladinske brigade ter orga- nizirali kulturne nastope kmečke mla- dine. Delegacija se je pohvalno izrazila o delu mladih zadružnikov celjskega okraja iz izjavil, da bodo v koprskem okraju uporabili njihove izkušnje. »AKVARIJ« NA PERIFERIJI CELJA? Ni dolgo tega, ko sem se odpravila proti Trnovi j am, da se vsaj za nekaj časa ognem mestnem hrupu. Prišla sem čez ozek lesen mostiček in zavila na prvo stransko pot med hiše. Nenadoma se mi je zazdelo, da od nekod zelo »prijetno« diši. Čudno se mi je zazde- lo: iz kleti gostilne »Pilih« je močno zaudarjalo. Klet je polna vode, ali bolje rečeno brozge po kateri plava nešteto drobnih živalic — res, bilo jih je za cel akvarij. K vsemu še to, da je v hiši gostinski lokal, kjer bi morali skrbeti za higieno. Družine, ki stanujejo v bližini, morajo venomer paziti, da ne zaidejo njihovi otroci preblizu kleti — saj je tam vir nalezljivih bolezni. Žalostno je le to, da ni nikogar, ki bi ga zanimalo, da bi odstranil to nesnago. g-I HOKEJISTI IN DRSALCI PRIREJAJO TRGATEV GROZDJA Sicer nekam čudno zveni. Ta športna panoga je zimska stvar, toda če ho- čemo v zimi videti prireditve na gladki ploskvi, moramo društvu ustvariti po- goje. Da bi si vsaj malo pomagalo, je Hokejsko-drsalno društvo v Celju skle- i nilo v soboto prirediti trgatev grozdja ■ v Narodnem domu. V programu bodo ,; nastopili »Fantje na vasi« iz Ljubljane, igrali pa bodo »Štajerski fantje«. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za ureditev drsališča v Mestnem parku. 1 \ ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV IV. ČETRTI BO PRIREDILA SILVESTROVANJE Pred dnevi je bil sestanek članov ZB IV. četrti. V prvem delu dnevnega reda je profesor Tine Orel imel izredno izčrpno in zanimivo predavnje o Sue- škem prekopu. Po predavanju je predsednik podal poročilo o delu organizacije. Člani so odločali o novih sprejemih, nadalje so ' sklenili, da bodo priredili v Narodnem \ domu silvestrovanje. !^:--- - - j OBISKALI SO GROBOVE PADLIH BORCEV Preteklo nedeljo so obiskali Planino pri Sevnici člani Zveze borcev iz Hu- dinje pri Celju ter iz Ruš pri Mariboru, ki so obiskali spomenik padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Počastili so spomin padlih borcev s polaganjem venca, tov. Albin Kuhar, predsednik osnovne organizacije ZB NOV Hudinje j pa je imel svečan govor. Nato so člani ZB Hudinje iz Celja J obiskali na Bohorju partizansko kočo i na Netopirju, kjer je bil leta 1944 ne- ! kaj časa štab XIV. divizije. NEPOŠTENI USLUŽBENCI KMETIJSKE ZADRUGE ŠENTJUR KAZNOVANI Ze v prejšnji številki smo poročali o obravnavi proti skupini nepoštenih uslužbencev iz vrst kmetijske zadruge Šentjur pri Celju. Po temeljiti razpravi in dokaznem postopku je skupino senat okrožnega sodišča spoznal za krivg ter jih obsodil: Franca Kincla, predsednika in upravnika KZ na 4 leta in 4 mesece zapora, Ano Klimovo, knjigovodkinjo na 2 leti in 4 mesece, Karolino Baki, blagajničarko na 1 leto zapora, poslo- vodji Jožeta Ramšaka na 4 mesece in Maro Krajnik na 5 mesecev zapora. Vrhovšek pa mora plačati denarno ka- zen 10.000 dinarjev, ki se v primeru neplačila spremeni v 1 mesec in 20 dni zapora. Prvi trije obsojenci so začasno spuščeni na svobodo do potrditve sodbe za pravomočno. Tako se je pred sodiščem z izrekom razmeroma milih kazni končal v raz- dobju enega meseca že drugi primer nepoštenosti iz vrst kmetijskih zadrug v našem okraju. Po primeru v KZ Frankolovo in se- daj v KZ Šentjur vse bolj in bolj iz- bija na dan ugotovitev: kaj so delali pošteni člani upravnih in nadzornih odborov, revizijska služba- in množične organizacije. PLENUM OKRAJNE GASILSKE ZVEZE CELJE V prostorih Trgoviske zbornice je v nedeljo dopoldne zasedal plenum Okr gasilske zveze Celje, katerega so se poleg članov delegatov udeležili kot povabljeni gostje: predsednik Gasilske zveze LRS, tov. Matevž Hace, referent za gasilstvo pri TNZ Celje, tov. Maks Leskovec ter višji častnik, tov. Pavle Javornik. Člani so že nekaj dni pred zaseda- njem plenuma prejeli obširna poročila in je bila razprava nanje vsebinsko zelo bogata. Ob zaključku je plenum potrdil no- vega okrajnega gasilskega poveljnika, tov. Rudija Bolho iz Šoštanja ter na- mestnika tov. Franca Jakšeta iz Celja. PISMO UREDNIŠTVU »IZLET« V LOGARSKO DOLINO? Pred kratkim je sindikalna podruž- nica tovarne »Volna Laško« organizi- rala izlet v Logarsko dolino. Na izletu pa se je zgodilo ravno obratno od tistega, kar je nameravala tovarna z izletom doseči: za nekatere se je izlet spremenil v navadno pijan- čevanje. Ko so se vračali iz Logarske, je eden od delavcev pretepel šoferja, ker se ni hotel ustaviti pred gostilno. »Ljubkovanje« se je končalo šele v Laškem, oba šoferja so pošteno pre- mlatili, ker sta vozila previdno in po- časi ter poskusila omejiti pijančevanje med vožnjo. Prav bi bilo, da posežejo vmes v ta- kih primerih organi prometne varno- sti, ki večkrat pravilno ocenjujejo ne- varnost takih voženj in takim nedi- scipliniranim kolektivom preprečijo ta- ke »izlete«. Tako bo najbolje za var- nost prometa in disciplino na cestah. J. P. Ali res ni mogoče drugače! V jesenskih mesecih je vsako letoc več j^f^bivalcev, ki si želijo najeti po- trošniški kredit. Večina teh prosilcev se običajno obrača na oddelek potros-^ niskih kreditov Komunalne banke v Celju. Vendar pa s takšnim načinom odobravnaja verjetno niso vsi zado- voljni. Ker je ogromno prosilcev, običajno odobrijo dnevno tudi po 30 prošenj, Ker mora vsak pripeljati s seboj dva- poroka, se vsak dan nabere v pisarni delka po 100 in več ljudi, ki morajo čakati, da pridejo na vrsto. Vsi ti se pred okencem prerivajo, zmerjajo in jezijo, kar da kaj čudno sliko celotnega poslovanja v banki. Prostor je tako majhen, da se še vrata na ulico ne dajo odpirati. V preteklem tednu smo prosilce vi- deli že ob 6 in še prej, da bi si zago- tovili mesto in prišli med prvimi v pi- sarno. Ko je ura 7 in prično v banki s poslovanjem, je pred vrati že prava gneča ter dostikrat uslužbenci banke še sami ne morejo priti do svojih pro- storov. Upravičeno se vprašujemo, če res ni mogoče poslovanje urediti drugače. Ne- koč so delili zjutraj zaporedne številke ter so prosilci vsaj približno vedeli kdaj pridejo na vrsto. Pri padcu si je zlomil nogo Franc Kranj C iz Lopate. Jurij Gradišnik iz Škofje vasi je pa- del in si zlomil roko. Na cesti pri Levcu je padel s kolesom Miloš Kolšek iz Zagrada. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri vožnji z motorjem je padel in si zlomil ključnico Franc Orovič iz Vrbja pri Žalcu. V Seščah pri Preboldu je padel s kozolca Jernej Uratnik. Dobil ig težke notranje poškodbe, katerim je v celj- ski bolnišnici podlegel. V Miško Kranjčevi ulici v Celju je padla po stopnicah Terezija Peperko. Dobila je pretres možganov. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico. Pri delu je padel kamen na nogo Dragotinu Ptičarju iz Ivaniča in mu jo poškodoval. Šestmesečnega Srečka Grabovška iz Ponikve so iz neprevidnosti polili z vročo vodo. Otrok je dobil težje opek- line. Posestnik Avgust Zagrušovčan iz Strmca je peljal vprežni, s hmeljem naloženi voz skozi Višnjo vas pri Voj- niku. Pri vožnji je zgubil eno kolo. Voz se je pri tem, nagnil. Zagrušovčan je padel z voza tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico je težki poškodbi podlegel. V St. Andražu bode 7. oktobra odkrili spominsko ploščo V nedeljo, 7. okt. ob 10 bodo odkrili spominsko ploščo žrtvam fašističnega terorja v Št. Andražu. Pred odkritjem spominske plošče bodo položili na gro- bove padlih partizanov vence na poko- pališču na Polzeli in Založah. Zgodaj zjutraj pa bodo iz sosednjih krajev krenile partizanske patrulje proti Št. Andražu. V počastitev krajevnega praznika na Polzeli bodo od 2. do 7. oktobra na Pol- zeli številne prireditve. Zvečer 2. okt. svečana komemoracija pred domom Svobode, nato pa baklada h kresu pri Mladinskem domu. 3. oktobra popoldne mladinske kulturne prireditve z otro- škim rajanjem v dvorani Tovarne nogavic. Naslednji dan zvečer pa v domu Svobode telovadna akademija društva Partizan na Polzeli. 5. oktobra zvečer bo v domu Svobode Nicodemi- jeva igra »Postržek«, ki jo bodo igrali člani Svobode na Polzeli. V soboto, 6. oktobra pa bodo v okviru športnega dne na igrišču Tovarne nogavic tekme- odbojkašev društev TD Partizan na Polzeli in Tovarne nogavic. Med tednom bodo polzelski gasalci priredili nočne gasilske vaje. IZ ŽIVLJENJA ZADRUŽNIKOV V LESICNEM Na polletnem občnem zboru Kme- tijske zadruge Lesično, ki je bil pred dnevi, so se zadružniki pomenili o delu zadruge ter kritizirali slabosti. Kljub temu, da je bila udeležba na zboru do- ka i slaba, so se pomenili o marsikateri koristni stvari, kar jim bo kažipot za uspešnejše delo. Zadruga je v tem obdobju dosegla nekaj uspehov. Kupila je posestvo in hišo v Drenski rebri, kjer bodo uredili skladišče ter stanovanja za uslužbence, posestvo pa bo služilo za proizvodnjo semen in za sadno drevesnico. Upajo> da bodo prihodnje Jeto dogradili tudi mlekarno in sirarno. Letos je zadruga razdelila kmetom 470 sadnih drevesc in nabavila 6 plemen j ako v in 1 kamion. Zadruga namerava letos zgraditi še šti- ri kokošnjake, kjer bodo gojiili le šta- jersko pasmo. Tudi pri odkupu mleka je zadruga imela uspehe, saj je v prvi polovici letošnjega leta odkuipila preko 6000 litrov mleka, kar predstavlja za tamkajšnje kmetovalce lep uspeh, če upoštevamo, da je mlečnost zaradi tež- kega dela krav dokaj nizka. Je to odnos do uslužbencev? ŠOFER ODPUŠČEN, KER NI HOTEL VOZITI Z OKVARO Podjetje »Juteks« v Žalcu je pred kratkim premestilo voznika tovornega avtomobila na drugo, slabše službeno mesto, ker ni hotel na vožnjo z avto- mobilom, ki je imel večje okvare. Ker se voznik ni »pokoril« nalogu, da mora voziti, je prišlo do spora z direktorjem. Stvar se je končala tako, da so mu vzeli voz, njega pa so namestili na delovno mesto, ki mu ni odgovarjalo. Kljub te- mu, da je vozač D-kategorije in da je znan po svoji vestnosti in natančnosti (saj je vozil tovornjak TAM tri leta brez večje okvare), mu niso vrnili voza, tako da si je moral poiskati drugo služ- bo, ki mu je odgovarjala. Človek se nehote vpraša: ali je bolje, da poskrbi podjetje za popravilo okva- re ali pa dovoli, da se pripeti nesreča, kot se je to zgodilo ... ... pred nedavnim v Hruševcu pri Šentjurju, kjer je prišlo do težje pro- metne nesreče zaradi okvare na krmil- NEPREVIDNOST NA KRIŽIŠČU Pred kratkim je vozil iz Žalca proti Celju voznik motornega kolesa J. V., ki je na križišču pri Petrovčah podrl ko- lesarko I. G. Nesrečo je zakrivila kole- sarka, ki je neprevidno privozila po cesti iz Petrove na križišče. Pri trčenju . je padla na cesto, tako da je dobila težje poškodbe na glavi. Z rešilnim avtomobilom so jo morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Z VOZA JE PADEL Voznik vprežnega vozila A. Z. je vo- zil ponoči hmelj proti Žalcu. Pri Višnji vasi je vozu odpadlo zadnje kolo. Voz- nik je padel na cesto z voza, ki se je zaradi teže močno nagnil. Pri padcu je dobil težke poškodbe, ki jim je drugi dan v bolnišnici podlegel. STANOVANJSKI PROBLEM V ŠENTJURJU JE ZELO PEREC saj trenutno 43 prosilcev čaka na sta- novanje. Med temi so tudi državni uslužbenci, magister in drugi, ki bodo morali dobiti stanovanje v Šentjurju. Nekateri Šentjurčani pa, čeprav ima- jo prostor, nočejo prosilcem nuditi sta- novanja. Da vsaj nekoliko omili sta- novanjsko stisko, bo občinski ljudski odbor še letos pričel graditi štirista- novanjsko zgradbo, nad kmetijsko za- drugo pa bo gradil podstrešna stano- vanja. VSE TRGOVINE V ŠENTJURJU PRODAJAJO KRUH Šentjurčani so zelo zadovoljni z no- vim načinom razdeljevanja kruha, ki ga imajo letos vse trgovine v spodnjem in zgornjem trgu. Lani pa so kruh kupovali samo v eni prodajalni v spodnjem trgu. Ker še kruh vedno vozijo iz Štor, bo Kmetijska zadruga Šentjur že letos za- čela graditi novo pekarno. nifi napravah tovornjaka. Voznik je vozil po cesti proti Šentjurju, ko je vozilo nenadoma zavilo na povsem rav- nem delu ceste proti njenemu robu in zdrčalo po nasipu. Človeških žrtev k sreči ni bilo, materialna škoda pa je znašala 300.000 dinarjev. Voznik je vozil z okvaro na krmilu že deset dni pred nesrečo, o čemer je bila uprava gradbenega podjetja »Gra- ditelj« tudi obveščena, vendar ni sto- rila ničesar za popravilo vozila. V tem primeru bo odgovarjalo za nesrečo, po- leg voznika, ki je sicer celo vesten, podjetje zaradi svojega malomarnega odnosa do ljudske lastnine ter usluž- bencev. IZ PREBOLDA Preteklo soboto so v preboldski tek- stilni tovarni na novo ustanovili mla- dinsko organizacijo. Organizacija je obstajala že prej, toda le na papirju, v^ečina mladine pa je bila izven orga- nizacije. Na ustanovnem sestanku so sestavili načrt za bodoče delo, ki obsega izobraževanje kot najvažnejšo nalogo mladine. V ta namen bodo prirejali predavanja o vseh problemih, ki mla- dino najbolj zanimajo. Cim več mladine bodo vključili v Svobodo in Partizan in ustanovili bodo mladinski pevski zbor. Desetčlanski komite bo reševal tudi spore, ki včasih nastajajo med mojstri in vajenci. Ker je v tovarni mnogo zanimanja za klub mladih proizvajalcev, bo nekaj članov obiskalo tak klub v celjski Cin- karni, da bi po njihovih izkušnjah tudi sami ustanovili klub mladih proizva- jalcev. Vse izgleda, da bo novoustanovljena mladinska organizacija pod predsed- stvom tov. Bučarja in ob podpori upra- ve in direktorja tovarne, ki nudi mla- dini vse pogoje za uspešno delo, prav dobro uspela. MLADINSKA DOMA_V DOBRNI STA SE ZDRUŽILA Pred kratkim se je Dom »Ivanke Uran jekove« združil z Mladinskim do- mom »Mihe Pintar j a«. V Domu »Ivan- ke Uran jekove« je zdaj nižja gimnazi- ja, v mladinskem domu pa je skupaj 990 večinoma socialno in moralno ogro- ženih otrok, partizanskih otrok in ne- kaj otrok brez staršev. Mladinski dom ima tudi svojo ekonomijo ter se s po- vrtnino oskrbujejo sami, za ostale po- trebe pa skrbi vojniška občina. Dom ima 5 vzgojiteljev, ki vzorno skrbe za gojence. Prostori v domu so lepo urejeni. Go- jenci imajo svojo knjižnico in kinopro- jektoi'. 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 STRAN (Nadaljevanje in konec) On se je zresnil in pomislil: škoda, da nisem prav tisti psiček... božala bi me in ljubkovala. Tako pa se mi sa- mo nasmiha prek ceste. Slonel je na oknu, toda onkraj ceste se ni nič zgo- dilo. Danes je prvič po dveh dneh po- gledal spet na ulico pod seboj. Oči so se mu ustavile na prometnem znaku SPLOŠNA NEVARNOST. Trenutek je postala ob oknu. Bila je oblečena v moder letni plašč. Verjetno ji je ime Biserka in da je tu na po- čitnicah. Da ji je zelo dolgčas in da jo najraje sama. Tudi s fanti se ne druži. Res ne. Ker ... ker ima ... Predolgo že stoj iva pri temle kiosku skoraj sredi ceste. Ce bi hotela, bi ji razkazal mesto. Potem je hitro zra- čunal, kje je najbližja pot do parka. Danes jo mora poljubiti. Pogled na vlažne ustnice ga je zmedel. Zdelo se mu je, da se bedasto smehlja. Ljudem Jn sebi. Odšla sta prek ceste. On je gledal samozavestno predse. Čutil je, da je šla poleg njega, zato se ni ozrl. Zdelo se mu je, da ju gledajo vsi ljudje. Ne- hote se je ozrl, res: ljudje so se ustav- ljali in ju opazovali. Ona je malo za- ostajala. Ozrl se je nanjo. Pogled mu je zdrsel z njenih začudenih otroških oči na njen temnomoder plašč. In ona je hodila ob njem. Njena rama se mu je od časa do časa približala. In spet je nagnila ramo k njemu... k njemu... k njemu... Bilo je tako čudno in ko je ujel v svoje oči spet tisti pelinasto otožni nasmeh, je bil razočaran. Matevž! Prijateljev vzklik ga je vzdramil. Ona je odšla počasi naprej. S kakšno žensko se pa ti vlačiš pri belem dnevu po mestu? Zamahnil je z roko in odšel po pločniku. Pred njim je šla ona v temnomodrem plašču in s črnimi, čisto črnimi lasmi. Njena rama se je še vedno enako- merno nagibala na levo ... na levo ... na levo ... Zdelo se ji je, da hodi še vedno z njim. Grenko se je nasmehnila. Ustavil se je. Potem je s solznimi očmi zavil v poltemno ulico. Zvečer je dolgo str- mel v veliko okno z belimi zavesami onstran ceste. Nič se ni zganilo. Med štirioglatimi okvirji je samevala tema. VSE V SALI Oni dan so Mariborčani veseli kar v šali v Celju stare vice mieli in v šali lahkovernim so Celjanom d'nar pobrali, Mariborčani podjetni kar v šali. POD TO GORO ZELENO V Stanetovi je hišica. V hišici je hišnica in s hišnico — čevljar manj obrtnik bolj šušmar. In ta šušmar in hišnica odpadke z vodo zlivata po dvorišču mnogokrat, kar povprek na otročad ... Hiša hišno, hišna vodo voda deco v ulici, ulici Stanetovi. Pozor! Tatovi Icoles so med nami SAMO V CELJU 16 KOLES UKRA- DENIH V SEPTEMBRU Zlata jama za nepoštenjaka je tam, kjer se mu ponujajo možnosti. Poglejmo v zapiske z zasliševanj ujetih tatov na kolesa. Skoraj vsi izpovedujejo: Kolo je bilo nezaklenjeno, ulica temna, last- nik pa je sedel pri mizi in pil svojo četrtinko. Sedel sem na kolo in se od- peljal ... Na notranjem odseku v Celju so nam postregli s tole zanimivostjo. Letos sploh ni bilo v Celju ukradeno kolo, ki bi bilo zaklenjeno. To se pravi, da malomarni lastniki kar sami ponujajo svoja vozila tatovom. Kakšna logika je, da človek pušča v milost in nemilost svojih 30.000 dinarjev, ker se mu zdi škoda žrtvovati 200 din za ključavnico? In še en podatek. 16 koles v zadnjem mesecu, tudi to je resno opozorilo, da so tatovi na kolesa na delu ... ALI SPLOH VESTE KAKŠNO JE VAŠE KOLO? Kolo je ukradeno. Prva pot okradenca pelje na postajo Ljudske milice. Ce varnostni organi hočejo z uspehom iskati storilca in kolo, morajo vedeti kako izgleda, toda prerado se zgodi, da lastnik sam ne ve kakšno je. Ve po navadi le glavne podatke. Mi vam že- limo pomagati. Vzemite svinčnik in na list papirja izpišite tele podatke: Znam- ka, moško ali žensko; barva okvirja, številka okvirja, prosti tek ali torpedo, barva in znamka diname. Nadalje, zapišite posebne značilnosti kot so: Barva in sistem sedeža, oblika krmila, barva držajev, morda kakšne odrgnine, varjenje in podobno. Ta listek imejte v listnici, in če vas »osreči« tat na kolesa, boste vsaj vedeli povedati nekaj več kot nekaj splošnih podatkov, po katerih bi bilo vsako kolo lahko ukradeno. V SHRANJEVALNICI JE VAŠE KOLO NAJBOLJ VARNO... V Celju imamo dve shranjevalnici koles. Eno na tržnici, drugo pri pošti. Morda je to za Celje premalo. Kazalo bi urediti še nekatere, morda manjše, toda na najbolj prometnih krajih. Morda pri Železodvoru? Ne bodite pre- več lagodni. Bolje je žrtvovati pet mi- nut in tiste dinarje za pristojbino v shranjevalnici, kot pa ostati lepega dne brez kolesa. Tam je zares najbolj varno... NEZAKLENJENO PRED GOSTILNO PA NA POL IZGUBLJENO Kje prežijo tatovi na kolesa? Pred gostilnami! Prežijo, čakajo, morda gre- do celo pogledati, kaj lastnik počenja v »bakusovem« hramu. Potem ga na lepem za j aha, se pomeša med mno- žico in adio 20 ali 30 jurjev. Zvečer so kolesa v nevarnosti, če so prislonjena ob hiše v kaki skriti ulici, seveda spet pred gostilnami itd. Na samem vam tat, ki se je trdno odločil ukrasti kolo, iz- makne tudi če je zaklenjeno, zato v temnih ulicah tudi zaklenjena kolesa brez nadzorstva niso varna. KAJ STORITE CE STE UGOTOVILI. DA VAŠEGA KOLESA NI VEC? Ce se niste dolgo zadrževali v trgo- vini, gostilni ali kjerkoli, vprašajte ljudi, ki tam okoli hodijo, če so videli koga na takem in takem kolesu. Ce so, potem si ga pustite opisati, potem pa nemudoma na postajo LM. Tam iz- ročite podrobne podatke o vašem ko- lesu, če imate srečo tudi opis storilca. Miličniki vam radi pomagajo, toda tudi vi pomagajte njim. Nikar ne mislite, da je vaša pomoč odveč. Vi svoje kolo se najbolj poznate. Iščite ga. Morda tat ni daleč. Morda je celo tako pre- drzen, da se bo z nekoliko spremenje- nim celo vozil okoli. Ker tat ve, kaj je nezaščiteno kolo, ga morda, bolj pre- vidno kot vi, shranjuje v shranjeval- nici. Poglejte tudi tja, če ga ni spravil iz strahu pred »konkurenco«. Ne obu- pajte, če ga niste našli prvi dan. Ljudje so našli svoja kolesa tudi leto dni po tatvini. In še nekaj. Prijavite takoj, nemudo- ma. POTREBNE BI BILE IZKAZNICE Nemogoče je misliti, da bi za kolesa lahko spet uvedli številke in prometne knjižice. Preveč je že koles. Bilo pa bi prav,- da bi lastniki koles imeli urad- no potrjeno izkaznico, s katero bi lahko vsak čas dokazali, da je kolo vaše, če bi vas kdo ustavil s sumom, da je kolo preveč podobno ukradenemu. V CELJU TATOVI SICER NIMAJO PREVEČ SRECE Tatvine koles so sicer na dnevnem redu. So pa tudi na dnevnem redu iz- Jan Hus na naših filmskih platnih gre na sprehod, je pomislil, na hitro oblekel suknjo in zdirjal po stopnicah, da bi jo dohitel. Okni ... Okni sta ostali prazni. Dvoje velikih lesenih okvirjev na vsaki strani ulice. Oči ni. Tud^. src ne. POROČEVALEC, TT, MLADINA, TO- VARIŠ. Stala je pri rumeno pleple- skanem kiosku. Gledala je nekam pre- ko ulice. Verjetno na črno limuzino SLX 912? Počasi je šel proti kiosku. Ozrla se je in ga presenečeno pogle- dala.' Kot da bi bil nezaželen. Njene cči so se zresnile. Pogled je bil gren- ke j ši kot pelin. Stokrat grenke j ši. Pa ni vedel zakaj. Ali niste... ali niste vi... Pa saj ste... je komaj povedal... pa saj se že poznava? Nasmehnila se je in prikimala: vi ste tisti z onstran ulice. Pa ja... je rekel med ponesrečenim nasmeškom in pogled mu je nehote zdrsnil prek nje- ne postave in se ustavil na njenih či- - sto črnih laseh in svetlordečih vlažnih » ustnicah. Potem mu je povedala, da Zdaj, ko so se odnosi med našo drža- vo in češko izboljšali, bomo spet lah- ko videli marsikatero dobro delo iz čeških ateljejev. Med najboljšimi, ki ga po tolikih letih vrtimo v slovenskih dvoranah, je zgodovinski barvni film o Janu Husu, katerega iz zgodovine spo- zna skoraj vsak povprečen Slovenec. Nimam namena govoriti o vsebini filma, ki ga bomo vsi lahko videli. Hu- so vo delovanje pa iz zgodovine dokaj dobro poznamo. Za nas Celjane je pri tem še posebno mikavno, kajti kot vemo, ie Husa obsodi na smrt Siges- mund, ki je bil velik prijatelj celjskih grofov in bil poročen s Celjanko Bar- baro. Film je zelo dobro režiran. Zlasti množični prizori so mojstrsko prikaza- ni. Barve so izredno dobre, lahko bi rekli, da po svoje celo boljše od ame- riških. Film je sicer izredno dolg, saj traja predvajanje več kot dve uri, to- da kljub temu ne trpi na dinamiki in pestrosti. Cehi so se s tem filmom zelo dobro predstavili, zato upamo, da bomo lah- ko tudi v Celju videli to izredno dobro delo. Piše: Ivan Seničar Riše: Tonček Skok Srečka je izginila. Franček Frakel je bil v obraz siv kot kamenje na Starem gradu. Preobrnili so vse. Nato je stari sedel: ^>^Nima smisla.*^ Po celjsko je zaklel. ►>Ukrađli so jo!« Vstal je in brcnil Donda v rep. »^Danes vsi kradejo, to je že neke vrste kvalifikacija. Prasci!« Coco pa je rekel: ^>Ce jo kdo res ima, ga bomo prijeli takrat, ko bo dvignil denar.« Frakel jc bil srečen. Poljubil je svojega sina: »Res. Da. Vidi se, da si šolan.« Nato pa mu je prisolil zaušnico: »Nič ni. Dokazov nimamo.« Začel je razbijati. Takrat pa je vstopil miličnik. Vsi trije so se naježili. Nato pa je Frakel planil k njemu: »O ti čuvar poštenja! Tat. Okradli so me. Prijavljam tatvino.« V dobri uri je miličnik popisal vse o srečki, potem pa se je obrnil k Dondu: »Po tega sem prišel, ker je načel nekega poštenega državljana.« Tudi o Dondu je vse popisal, od rojstnih podatkov do dejstva, da je še samski. Nerodno je bilo predvsem to, ker je bil nezakonski. »Kam ga boste dali?« je vprašal Coco, kot bi mu jemali brata. Miličnik se je namrdnil: »V zapor za nekaj tednov, kjer ga bomo z drugimi celjskimi cucki naučili pravega pasjega življenja.« Fr. Frakel se je boril s čustvi. Ni privoščil psa miličniku in obratno. Šla sta. Dondo je gledal nazaj in mahal z repom. Na oknu je slonela sosedova psica in vrgla mu je kost. Toda miličnik jo je brcnil vstran. Franček Frakel se je bril. Ker je bil razburjen, se je urezal. Stopil je h košku za smeti, utrgal majhen papirček in si ga prilepil na ranico. Toda ko je sedel pred ogledalo, si je z divjo kretnjo skoraj prerezal vrat: na bradi je zagledal kos — srečke. Planil je h košku. Našel je srečko, zmečkano, brez desnega roba, toda pravo. Zatulil je kot savinjski vlak, se umil in napol obrit rekel Cocu: Takoj grem v Ljubljano. Po denar. Denar! O, zlata srečka, srečkica, mila moja, draga...« Coco pa: »S tabo grem. Lahko te napadejo, ko boš imel milijon.« In sta šla. Na domači postaji sta se skoraj sprla s pijanim železničarjem, ki je odpiral železna vratca na peronu. V Ljubljano sta srečno prišla. Ko sta prispela na cilj, je Frakel pet minut nepremično in s sadističnim nasmeškom gledal uradnika, kateremu so popustili živci. Hotel ju je vreči na cesto. Takrat pa mu je Celjan pomolil pod nos srečko: »Izplačajte mi najprej zadetek!« »O, da. Takoj Zadeli ste??« Namrdnil se je: »Toda v dnevnem časopisju je bilo pri številkah nekaj napak.« Sipe so zatrepetale v oknih in stekleni omari. Celjana sta trikrat spremenila barve. Uradnik pa se je smehljal: »Da. Upam, da niste nasedli tiskarskemu škratu.« »Takrat,« ga je prijel Frakel za ovratnik, »pa zahtevam odškodnino za živce!« in se onesvestit SAMO TRI DNI 6., 7. in 8. oktobra gostuje v Celju na Glaziji VELIKI BEOGRAJSKI CIRKUS ADRIA . Prvorazredni internacionalni artistični program za leto 1956. ^ Na sporedu je 15 evropskih artističnih atrakcij. Med ostalim je tudi: Dresura šestih bengalskih tigrov in dresura medvedov, ki so pri- speli iz Beiruta. Predstave dnevno ob 17. in 20. uri. Blagajna je odprta ob 9. do 20 ure. Kolo ste prislonili z zidu? Ste prepri- čani, da ga boste še našli, ko se vrnete? sleditve. Cim bolje zna kdo opisati svoje kolo, čim bolj pomaga sledi, tem hitreje ga dobi nazaj. Ne vedno, toda zelo pogosto. Zgodi se tudi, da miličniki primejo tatu in najdejo pri njem več koles, ki jih ukradeni sploh niso pri- javili. Tak lastnik skoraj ni' vreden, da dobi svoje kolo nazaj. V bodoče miličniki na cestah ne bodo ustavljali in opozarjali le kolesarje, ki nimajo luči, zvoncev in zavor, temveč tudi tiste, ki nimajo ključavnic. Sicer je to čudno, toda potrebno. Ce kole- sarji sami nimajo toliko skrbi, da bi čuvali svojo imovino, bodo pač mili- čniki morali drezati vanje. Toliko tat- vin vsak mesec in vsako leto je že pre- več. Tudi miličniki niso samo zato, da bi iskali le ukradena kolesa. Z OCETOM V VOJSKI Nek Londončan, domačin iz Jamajke, je moral k vojakom. Komaj 25 letnemu je umrla žena in tako je ostal sam 8 5-letno hčerkico Sonjo. V kritičnem trenutku, ko je moral k vojakom, ni bilo drugega izhoda, kot da popelje s seboj tudi malo Sonjo. Vojaškim oblas- stem se je javil skupaj z deklico. Bili eo nemalo začudeni, kajti na nek način so morali rešiti problem očeta-vojaka in deklice, ki ni imela drugega varuha. Za en dan sta dobila sobo, v kateri je bil tudi televizijski aparat. Žena ne- kega majorja jima je zjutraj postregla z obilnim zajtrkom. Nato je prišla re- šitev — po 24 urah bivanja v vojski — sta bila oče in hčerkica odpuščena. Srečno sta odpotovala spet nazaj ▼ svoje bivališče in mala Sonja ima ve- liko povedati o »dnevu v armadi«. stran 5. OKTOBRA 1956 — Stev. 40 Atleti in atletinje Kladivarja tretji v državi Za nami je X. povojno ekipno prvenstvo v atletiki. Celjski atleti in atletinje so se tudi- letos v ostrih borbah za najvišji naslov odlično odrezali. Atleti so ponovno osvojili 3. mesto v državi, atletinje pa so z malenkostno razliko od Mladosti iz Zagreba tudi na 3. mestu. Na impozantnem štadionu JLA v Beogradu so se dva dni borili najboljši atletski kolektivi iz Jugoslavije — Partizan in Crvena zvezda iz Beograda, Dinamo in Mladost iz Zagreba, ŽAK Ljubljana in celjski Kladivar. Tu so bili zbrani atleti, večinoma vsi državni repre- zentantje. Kladivar je imel težko delo. Ko so vse ekipe korakale na stadion k slavnostni otvoritvi, so se na pomožnem igrišču ogrevali tekmovalci za prve discipline, med njimi tudi Stanko Lorger. Kdo bi pričakoval, da se bo prav tu pred odločilnim srečanjem in nastopi Kladivarja poškodoval? Pri ogrevanju si je pokvaril levo nogo v stopalu in kljub vsem naporom in dobri volji ni mogel nastopiti. Ta novica je močno deprimirala celotno ekipo Kladivarja, saj je izguba Stanka Lorgerja kot stebra njene ekipe pomenila veliko vrzel, zlasti pa izgubo dragocenih točk — preko 1300! Treba se je boriti za tretje mesto, saj na pri- bližanje Partizanu in Crveni zvezdi ni bilo več misliti. Pa to še ni bila zadnja nesreča . . . Dolgoprogaš Male je na 10.000 m naenkrat pri- čel šepati. Vse bolj je zaostajal in le s skraj- nim naporom je prišel v cilj. Skorajda vso progo je tekel z vneto tetivo na desni nogi. Zopet izguba točk . . . Tudi na tekmovanju sa- mem je bilo še več spodrsljajev, na katere pa je pri sličnih tekmovanjih vedno računati. Nihče ni pričakoval, da se bodo sprinter ji na 100 m tako slabo odrezali, še manj pa smo to pričakovali od metalcev kladiva. Kar poglejmo si uspehe in rezultate naših tekmovalcev: na 110 m ovire je bil Kladivar najboljši — Kovač je bil s 15.4 drugi, Zupančič pa s 15.8 peti. Tudi na nizkih ovirah na 400 m je Kladivar nabral največ točk izmed vseh ekip — Zupan- čič je zmagal s 54.2 in s tem izenačil slovenski rekord, Kopitar M. pa je bil s 55.6 peti! Na 100 m sta Kovač in Vučer bila v svojih sku- Einah na 5 mestu (11.8, 11.7), na 1.500 m je il Kladivar drugi (Vipotnik je v sijajnem teku bil drugi za Mugošo in je s 8:48.4 izenačil slovenski rekord, Važič pa šesti v svojem oseb- nem rekordu 3:52.6), na 400 m tretji (Zupančič s 50.4 četrti. Kopitar M. s 51.9 osmi), v meta krogle peti (7. Gole 13.46, 11. Polutnik 12.22), v višino 3. do 5. (4. Brodnik 175, 11. Urbajs 170). v štafeti 4X100 m četrti s 45.0, na daljini peli (6. Lešek 6.52 in 12. Gogič 6.12 m), na 10.000 m peti (7. Kralj 34:38.4 in 9. Male 34:54.4), v metu kopja tretji (3. Kopitar J. 62.82, 7. Kač 50.39), na 200 m četrti (7. Vučer 23.4, 10. Videtič 23.9), na 800 m tretji (2. Vi- potnik 1:51.0 in 8. Cajhen 1:57.9), v metu diska tretji (5. Gole 43.08 in 7. Peterka 42.25), na 3.000 m stiple peti (6. Gajšek 9:51.4 in 8. Mu- škatevc 10:03.6), na 5.000 m tretji (3., Važič 14:48.5 in 10. Kralj 16:55.4), v skoku s' palico' tretji (2. Lešek 420 in 6. Brodnik 380), v štafeti 4X400 m tretji s časom 5:22.8, v troskoku tretji (5. Gogič 15.33 in 7. Zagore 12.99), v metu kladiva šesti (6. Kostrič 48.45 in 12 Peterka 59.21). To so številke in rezultati. Koliko le- Sote, borbenosti, požrtvovalnosti in znoja je ilo vloženih v te rezultate, pa je lahko ocenil le objektivni gledalec tako razburljivega fi- nala, najbolj dramatičnega v zgodovini teh tekmovanj. Č"e ocenjujemo uspehe poedincev Kladivarja, potem moramo dati največje pri- znanje po mnogobojskih tablicah Vipotnikn, ki je v teku na 1.500 m zbral kar 1.079, v teku na 800 m pa 1,029 točk, nato Važiču za odličen rezultat na 1.500 m, ki je vreden 1.019 točk in Leskov rekord v skoku s palico, ki daje točno 1.000 točk. Ce vzamemo drugi kriterij, potem bi postavili po požrtvovalnosti, predanosti dru- štvu in gigantskim naporom, ki jih je vložil v teke na dolge proge (5.000 in 10.000 m) skrom- nemu atletu Kralju. Kdo bi pozabil na Važiča, na njegov sijajen tek na 1.500 m in še lepši za gledalce na 5.000 m, v katerem je izboljšal slovenski rekord za domala 14 sekund in kjer je v prekrasnem finišu pustil za seboj znanega Cetiniča, le za las pa mu je ušel Mihalič ali pa našega mladega Leska, ki je v prvem skoku obvladal vse višine — 3.60, 3.80, 4.00, 4.10, 4.15 in 4.20. Pri tej znamki se je ustavil — na novem mladinskem državnem in članskem slovenskem rekordu. Višino 425 je podrl za ma- lenkost ... In Igor Zupančič! Le za desetinko sekunde je na nizkih ovirah bil slabši od državnega rekorda, na 400 m in v štafeti 4X400 metrov pa je postavil celega moža. Tu so še atleti Gogič, brata Kopitar, Kovač, Vučer. Za- gore, Brodnik, Gole, Peterka, Cajhen, Videtič itd., ki so vsi po svojih močeh prispevali k velikemu uspehu — k številki 30.990 točk, več kot so jih dosegli v preteklem letu v Celju, in k 3. mestu v FLRJ! Zaključek tekmovanja je dal slab pečat ti- sočem beograjskih gledalcev. Do izraza so pri- šle klubaške strasti v najslabši luči. Toliko je bilo mučnih scen, da jih nisem videl v vseh povojnih letih na naših nogometnih tekmah. Rivalstvo Crvena zvezda — Partizan, beograj- ski stari računi, spiker, ki je napeljeval na razplamtevanje klubaštva, pristranski sodniški zbor, v katerem je imela večino Crvena zvezda in na katerega odločitve je bilo precej pro- testov — vse to je dajalo letos jubilejnemu ekipnemu prvenstvu žalostno sliko in nas pre- pričalo v ugotovitvi, da bo v bodoče treba to najlepšo atletsko prireditev sezone prenesti na nevtralna tla (Zagreb, Ljubljana, Celje), kjer bodo gledalci pozdravljali tudi uspehe drugih tekmovalcev sodelujočih ekip, sodniški zbori pa opravili svoje delo objektivno na splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Le na ta način bodo ta tekmovanja imela svoj po- zitiven pomen in bodo služila kot propagandno sredstvo za nadaljni napredek atletike. V Ljubljani so bile zbrane ženske ekipe — Crvena zvezda, Senta in Vojvodina iz Srbije, Mladost iz Hrvatske, Odred in Kladivar iz Slovenije. Odlične atletinje Odreda so letos nabrale rekordno število točk — 16.835 — in prvič v desetletnem tekmovanju dosegle naj- višji naslov — državnega prvaka! Atletinje v »zlati« dobi ženske atletike v našem mestu, Kladivarja so prva leta bile državne prvakinje, vsa zadnja leta pa so bila na drugem mestu. Letos so zdrknile v lestvici za mesto navzdol —' na 3. mesto! Ali pri tem lahko trdimo o- neuspehu in nazadovanju ženske atletike v našem mestu? Kladivar je v tem letu izgubil kar 4 odlične atletinje in prekratek je bil čas za kvalitetno nadomestilo. Res je tudi, da se nekatere atletinje niso dovolj pripravljale za to važno srečanje. Ta ugotovitev velja zlasti za Belajevo, ki se je slabo odrezala na 800 m, v skoku v daljino nista tekmovalki Kladivarja dosegli svoje običajne rezultate, na ovirah kljub prizadevanju ni bilo zadovoljivih izidov. Kaj bi še naštevali! Veseli smo pa lahko, da " je to močno pomlajena ekipa, polna volje do dela, disciplinirana in da bo z leti lahko uspešneje posegla y boj za višja mesta. — Od vseh je bila najboljša v Ljubljani Slamni- kova, ki je na 800 m ponovno izboljšala dr- žavni rekord. Njen čas novega rekorda je — 2:13.7! Odlična je bila tudi Šikovčeva na 100 m je z 12.6 bila druga, na 200 m pa s 25.8 prva. Tudi metalke Kladivarja so bile prav dobre — Celesnikova v metu diska in krogle (39.99 dru- ga in 11.63 četrta), Kačeva v metu diska (37.13), Pristovškova v metu kopja in krogle (34.90 in 11.18), Ocvirkova v metu kopja (32.91). Na 200 m je tudi Jagrova dosegla dober čas 27.5, v skoku v daljino je bila Rečnikova s 4.86 m sedma, na 800 m Belajeva z 2:36.6 osma, v skoku v višino Debeljakova s 135 sedma itd. V štafeti so bile celjanke na 3. mestu. Takšen je bil tudi njihov končni plasman — 3. mesto v FLRJ s 14.613 točkami, vsega le za 64 točk slabše od Mladosti. — Organizacija tekmo- vanja v Ljubljani je bila odlična, gledalci pa so bili objektivni in so pozdravljali kvalitetne rezultate vseh tekmovalk. NA STOTINE NASTOPAJOČIH Okrajna zveza Partizan Celje je v nedeljo organizirala na večjih centrih celjskega okraja sektorske atletske tekme, katerih se je udele- žilo na stotine članstva Partizana iz večjega števila društev. Tekmovanja v Žalcu, Mozirju, Konjicah, Celju, Laškem in Šmarju pri Jelšah so bila dobro pripravljena, doseženih pa je bilo tudi več prav dobrih rezultatov, ki kažejo na priljubljenost atletike v vrstah Partizana in na njeno razširjenost pri splošni vadbi. Več o tekmovanjih in rezultatih v prihodnji številki. Rokomet: VISOKA ZMAGA KLADIVARJA Celjski rokometaši so se preselili na Glazijo. V nedeljo so v prvem kolu vzhodne slovenske lige naleteli na šibkega' nasprotnika Fužinarja iz Raven, katerega so kljub slabi igri pre- magali z 27:7 (16:4). Celjanom se pozna, da še niso vigrani. Največ golov so dosegli Uršič, Bukovac in Horvat. ŠPORTNI DAN NA VRANSKEM V okviru proslav občinskega praznika sta Partizan Vransko in šahovska sekcija priredila športni teden. Tekmovanja so bila v namiznem tenisu, atletiki, odbojki in šahu. Na šahovskem turnirju sta bila najboljša Kladnik in Vogrinc, y namiznem tenisu pa je med pionirji zmagal Lazar, med mladinci Lipovšek, med člani pa Križnik. V odbojki so Gomiljčani premagali domačine s 3:2. V CELJU ŠPORTNI ČASOPIS Na pobudo hokejsko drsalnega kulba v Ce- lju je bil v ponedeljek zvečer sestanek za- stopnikov celjskih športnih in telesnovzgojnih organizacij, na katerem je bila edina točka dnevnega reda: predlog o izdajanju posebnega športnega časopisa v mestn ob Savinji; Razen nekaterih zastopnikov športnih organizacij, žal jih je bilo več odsotnih, se je sestanka udele- žil tudi predsednik sveta za šport in telesno vzgojo pri ljudskem odboru celjske občine Rado Ložar. Na sestanku so navzoči načelno osvojili sklep o izdajanju posebnega športnega časopisa, saj so se zavedali, da bodo tako ne le izboljšali propagandno delo, temveč tudi pripomogli (oglasi), da se bo finančno stanje v društvih vsaj do neke mere izboljšalo. Ker so na sestanku ostala nerešena nekatera vpraša- nja, kot o ustanovitelju lista, nadalje o sta- tusu konzorcija oziroma uredniškega odbora in podobno, so izvolili posebno komisijo (Riko Presinger. Rado Ložar in Zlatko Jeriček) z nalogo, da v najkrajšem času reši ta in po- dobna vprašanja in sestavi osnutek pravilnika o delu lista. Nogomet: PO IV. KOLU - NA 2. MESTU! Nogometaši Kladivarja so v nedeljo na Gla- ziji slavili visoko zmago nad Mladostjo iz Za- boka — 6:1 (2:0). Visoka zmaga pa ni bila plod požrtvovalne igre. Kladivar je tokrat imel opravka s šibkim nasprotnikom, ki bi ga lahko odpravil z dvoštevilčnim rezultatom, če bi . . . Kar naštejmo bistvene napake! Moštvo se ni trudilo in prizadevalo spraviti nasprotnika še bolj ob tla. Najzgovornejši dokaz za to imamo v Rojniku, ki je bil v tem srečanju najslabši mož Kladivarja in je pokvaril lepo število tako zrelih priložnosti za dosego golov. Kar dobrih 20 minut pred zaključkom je zapustil vrata Veličkovič. Ta gesta je vredna vsega obsojanja in kaže na pomanjkanje klubske in športne zavesti! Kako more vratar kar tako »po svoji volji« oditi iz igrišča res nismo mogli razumeti vsi gledalci. . . Kljub tem ugo- tovitvam je bilo pol ducata golov. Lep izku- piček! Skoraj pol ure je bilo treba čakati, da se je prvič potresla mreža in do polčasa je le še enkrat našla pot med prečke. Prvič je bil uspešen Posinek, drugič pa s kazenskega strela Rojnik. V drugem polčasu sta se v napadu razigrala Pere in Belcer, ki sta močno streljala v vrata gostov. Več nevarnih strelov je vratar ubranil, štirikrat pa je moral žogo še pobrati iz mreže. Najprej e bil uspešen' Belcer, za tem pa so gostje s preostro dosojeno 11 m znižali rezultat na 3:1. Po tem golu je Kladivar igral samo z 10 igralci, ker je Veličkovič odšel z igrišča. Zadnji trije goli so bili doseženi iz lepih kombinacij. Najprej je Posinek ušel obrambi, žogo pa je podal Peron in s tem ukanil vratarja. Pere pa jo je prisebno poslal v mrežo. Zatem je bila lepa kombinacija Bel- cerja. Perca in Posineka, ki se je zaključila z uspešnim strelom Posineka. Končni rezultat je postavil Pere. Belcer je lepo podal žogo Posineku, ki je streljal na gol. Vratar je žogo odbil. Pere pa jo je prestregel in jo usmeril v mrežo. — Po IV. kolu je Kladivar trenutno na 2. mestu v področni ligi. V nedeljo pa ga čaka težak izpit v Varaždinu proti Slobodi. V predtekmi je B moštvo Kladivarja prema- galo Svobodo (Tr.) s 7:2 (1:1). Olimp je doma premagal Rudarja iz Hrastnika z 2:1 (1:0). No- gometaši Bratstva iz Rogatca so gostovali v Ra- dečah, kjer so slavili zmago s 4:1 in se s tem utrdili na čelu tabele CNP. Zastopniki iz celjskega okraja so v nedeljo izgubili vsa srečanja v mariborsko-celjski sku- pini. Velenjski Rudar je doma podlegel Kovi- narju (Mb) z 2:7 (2:4), Usnjar Fužinarju z 0:2 (0:1), Celje Dravi v Ptuju 2:4 in štorski Kovinar s Svobodo (Tr) 1:5. To je bila »črna« nedelja za naše bližnje nogometaše! Ob pobu dveh kazenskih obravnav Te dni sta bili kazenski obravnavi zoper uslužbence KZ Frankolovo in Šentjur. Časopisi so podrobno poročali ' o kaznivih dejanjih in izrečenih kaz- nih. Javnost se začu'deno sprašuje, za- kaj prihaja do takih stvari. Bil je celo zapisan stavek: »Ali res ne bo reda v zadrugah?«, ki pa morda stvar pre- več posplošuje. Obe obravnavi sta list za listom od- pirali knjigo o gospodarskem življenju v navedenih dveh zadrugah z vsemi strahotnimi posledicami za gospodar- stvo in za storilce. Ena od obeh za- drug je morala kloniti, druga se je si- cer finančno obdržala, organizacijsko pa utrpela nepopravljivo škodo. Na obravnavah so bile iznesene stvari, ki marsikaj osvetljujejo. Beseda obrambe: »Zakaj se niso našli ljudje, da bi bili to prav čas odkrili in preprečili tako strašne posledice za gospodarske organizacije in storilce!« Da, obseg dejanja je bil velik. Pri nepravilnosti je bilo udeleženih več oseb. Zakaj nepravilnosti niso bile od- krite prej? Zakaj tega niso opazili re- vizorji, zadružniki, odborniki, sousluž- benci in drugi? Dejanja so se odvijala v razdobju zadnjih 2 do 3 let. Nekaj tu ni bilo prav. Nedvomno bo treba revizijsko službo ojačati. Redne letne revizije bi morale biti opravljene v vsaki zadrugi temljito vsako leto. To pa bo možno šele, ko bo revizijski od- delek razpolagal z zadostnim in res elitnim kadrom. Frankolovo in Šentjur sta kričeča primera, ki terjata ojačan j e i'evizijske službe, zlasti njene dopol- nitve z elitnimi kadri. Res pa je tudi, da še tako spreten revizor ne more odkriti v kratkem času 10 do 14 dni, kolikor mu je praviloma na razpolago časa za izvršitev revizije, kaznivih dejanj, če ne bo opozorjen od zadružnikov, članov upravnega od- bora in nadzornega odbora v dolo- čeni smeri. Po našem mneju bi bilo na- pačno, da bi padali očitki na revizorje, češ da niso izvršili vsega, kar so mogli. Število revizorjev je tako majhno, da delajo tako rekoč od jutra do večera in dajo iz sebe, kar morejo. Izgleda pa, da prav ta prevelika zaposlenost vča- sih povzroča, da se ne morejo dovolj posvetiti študiju in iti v globino. Kaj pa nadzorni odbori, souslužbenci? Ali so v celoti odpovedali? Vloga nadzor- nih odborov je od nekdaj važna. Praksa nam kaže, da je v zadrugah, kjer so nadzorni odbori na mestu, red. Prav v obeh navedenih zadrugah je bilo značilno to, da so bili odnosi med odborniki in uslužbenci predomaci. Za- to tudi ni bilo osebe, ki bi bila proti nepravilnostim pravočasno nastopila. Ce danes govorite z ljudmi na področ- ju obeh zadrug, vam bodo vedeli po- vedati, da so že davno slutili, da v za- drugi ni bilo tako, kot bi bilo treba. Pravočasno opozorilo nadzornemu od- boru ali revizijskemu oddelku bi bilo lahko preprečilo toliko gorja in škode. Nadalje je bilo rečeno na eni izmed obravnav: »Kdo je še kriv, da je knji- govodja na zatožni klopi? Krivi so bili tudi tisti, ki mislijo, da vsakdo lahko vodi knjige, četudi nima potrebne šol- ske izobrazbe. Obtoženi ni imel šol za knjigovodjo. Ce bi bilo to v letih 1946, 1947 bi razumeli, vse to pa je bilo v letu 1954 — in celo 1955.« Res je v zadrugah celjskega okraja 40% knjigovodij zgolj z osnovnošolsko izobrazbo. Mnogi izmed njih so se lepo PRIZADEVANJE NI OSTALO BREZ . USPEHA Sindikalne organizacije v Šaleški do- lini so pokazale letos veliko skrb za splošno, politično in gospodarsko vzgo- jo delavcev. Po podatkih Občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju je bilo v prvem polletju v podjetjih Šoštanj ske občine 82 raznih predavanj in 74 stro- kovnih, splošnih in gospodarskih teča- jev in seminarjev. Predavanj se je ude- ležilo 2.830, tečajev in seminarjev pa 3.276 članov delovnih kolektivov. Od- slej bosta to nalogo nadaljevaU delav- ski prosvetni društvi »Svoboda« v Šoš- tanju in Velenju. vpeljali in v redu opravljajo posle, na splošno pa tega seveda ni mogoče reči. Delo v zadrugah zahteva vedno več šolsko izobraženih ljudi. Kdo pa je kriv, če jih ni? V letu 1956 se na pri- mer niti en absolvent ekonomske šole ni odločil za službo v zadrugah. Za- družna zveza je skoraj izključno na- vezana na kadre, ki si jih sama vzgoji s tečaji, seminarji itd. To je izhod v sili in noben tečaj ne more nadomestiti rednih šol. V zadrugah pa morajo biti knjigovodje. Prav bi bilo, da bi na ekonomskih šolah že med študijem usmerjali učence v to, da se odločijo za delo v zadrugah. Zadružna zveza sa- ma pa bo morala brezpogojno vztrajati na tem, da knjigovodje napravijo čim- prej strokovne izpite. Sploh bo treba misliti na to, da pride sčasoma čim več šolanega kadra tudi v zadruge. — Ne- dvomno ima strokovno podkovani knji- govodja možnost izvajanja boljše kon- trole, hitrejšega opažanja napak. Ni pa s tem rečeno, da bi bila kazniva de- janja v navedenih dveh zadrugah na- stala zaradi pomanjkanja strokovnega znanja. Rečeno je bilo tudi: »V takih okoli- ščinah je moral knjigovodja podleči splošnemu vzdušju, saj on je le re- gistrator dogodkov, toka dejanj ni mo- gel preprečiti.« Naša zakonodaja nudi računovodji odnosno knjigovodji močno oporo tudi v primeru, kadar nastopi proti nepra- vilnostim. Po zakonu je ravno on predviden za to, da se upre toku nepravilnosti, saj je posebno zaprisežen za to, da bo od- ločno nastopal proti vsem nepravil- nostim, četudi bi se pojavile pri sa- mem vodstvu podjetja. Vse to nam seveda le kolikor toliko osvetli dejanja, zavisi še pa vedno od volje storilcev. Morda največji slovenski pravnik — že pokojni prof. Krek je nekoč dejal: »V naših ljudeh še zdavnaj ni občutka, da je isto, če oškoduješ državo, občino, skratka pravno osebo, kot če oškodu- ješ zasebnika!« Ali bi bili obtoženi v obeh postopkih napravili kazniva de- janja v škodo zasebnika ...? V tej smeri bo treba še mnogo dela. Nekdo je dejal (ne na razpravi): »Zal. nam ]ђ milijonov, ki gredo na ta na- čin v izgubo, še bolj pa nam je žal ljudi. Mnogi so bili dobri državljani, pošteni, pa so si to pokvarili.« So to važne okolnosti, ki se jih za- vedamo, niso pa opravičilo. V obeh pro- cesih se kažeta dve osnovni stvari: Kontrola (od katerekoli strani že) je bila pomankljiva, vodilni kader v za- drugah ni strokovno na višini, ki bi si jo želeli. Zakaj skoraj ni čuti o ne- pravilnosti v poštni službi, železniški, carinski itd., kjer gre prav tako za ogromen denarni in blagovni promet? Odgovor je kratek: Sistem kontrole pri njih je dognan z mednarodnimi izkuš- njami, kader je strokovno izšolan. Ni pa prav, da bi zaradi nepravilno- sti v posameznih zadrugah, to posplo- ševali. Lahko rečemo, da dela 80% in morda še več zadrug v redu, izjeme pa se najdejo povsod. Mnogo dela nas še čaka na tem pod- ročju, saj je gotovo cilj vseh, da se te hude rane na našem gospodarskem in družbenem telesu čimprej ozdravijo. Dr. P. P. OBVESTILO Obveščamo vse člane in članice TVD »Parti- zan« Celje-mesto ter vse one, kateri imajo veselje do telovadbe, da bo poleg rednih te- lovadnih ur za mladino in pionirje tudi telo- vadba Za starejše člane in članice, in sicer: Članice: ponedeljek in četrtek od 20 do 21.30 Starejši člani: sredo od 20 do 22 Odbor O B v E S T'I L O Komunalno podjetje »Pogreb« Celje obvešča svojce in sorodnike umrlih in pokopanih na celjskih pokopališčih, da do 1. 11. 1956 (Dan mrtvih) očistijo in uredijo grobove na Me- stnem, Okoliškem ter Bolniškem pokopališču. Po 1. 11. 1956 bodo vsi neočiščeni in neure- jeni grobovi zapadli v last podjetju. Obenem sporočamo, da imamo na zalogi vse vrste nagroSnih in parafinskih sveč po ugodnih cenah. Uprava Kom. podjetja »Pogreb« Celje OBVESTILO Komunalno podjetje »Pogreb« Celje obvešča vse poslovne stranke, da nismo odgovorni za dela tov. Stopinška Mihaela in Stopinška Jo- žeta ter tudi ne bomo odgovarjali za morebitno škodo in nepravilnosti, ki bi jo ta dva povzro- čila. Imenovana sta zaradi kaznivih dejanj disci- plinsko odnnščena ter od 1. 10. 1956 nista več naša uslužbenca. Obenem naprošamo stranke, da takoj prija- vijo upravi podjetja razne kupčije spomenikov, za katere ne posedujejo uradnih računov iz- danih od uprave podjetja. Uprava Kom. podjetja »Pogreb« Celje INŠTITUT ZA HMELJARSTVO V ŽALCU išče strojepisko z znanjem stenografije. Pismeno ponudbo z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve je dostaviti inštitutu do 14. oktobra. Sprejmemo krojaškega pomočnika, ki bi se hotel izpopolniti v boljšem delu. Možnost tudi v prikrojevanju in poskušnjah. Pogoji: prost vojaščine, neporočen. Kadilec in alkoholik ne- zaželen. Pismene ponudbe poslati na upravo lista pod îSoliden<. IŠCE\t samostojno žensko v starosti od 35 do 45 let, zmožno vseh gospodinjskih del in po- strežbe ncpokretnega invalida. Plača po do- govoru. Ponudbe poslati na naslov: Vodišek Jakob, Nazarje, pošta Nazarje. PRODAM tesan suh les za eno stavbo 10X8. Zg. Hudinja 133, Celje PRODAM ročni voziček (platoner). NasloT т upravi lista. PRODAM ali zamenjam blagajno za vzidati (54X25) za primož (šraufštok). Zorko, Celje, Ipavčeva 16. PRODAM prvovrsten kratki klavir >Hambur- ger«, dunajska mehanika, »Celje, 280.000.« Celje, Jurčičeva 9. PRODAM jedilnico (8 dekorativnih kosov), mo- derno, skoraj novo, za polovično ceno. Vza- mem v račun tudi dobro ohranjeno moško kolo. Celje, Jurčičeva ul. 9. PRODAM nove boks škornje št. 43 (|ojzar ko- pito) za din 7.000.— Naslov v upravi lista. PRODAM poceni 1-40 ha veliko zemljišče s sa- dovnjakom in stavbiščem ter 0.72 ha velîk travnik v bližini postaje Grobelno. Lepa sončna lega. Naslov v upravi lista. PRODAM dober šivalni stroj, pogrezljiv', šiva naprej in nazaj ter veže (stika) in krpa. Naslov v upravi lista. NUJNO iščem sobo. Plačam najvišjo ceno ali dam nagrado. Naslov v upravi lista. NAJDITELJA otroškp zelene jopice, izgubljene v ponedeljek, naprošam, da jo vrne v mesni- ci >Matica< (bivši Benko) proti nagradi. DIPLOMIRALA je na filozofski fakulteti v Ljubljani tov. Uršič Nuša. Čestitamo! ZAHVALA Zahvaljujemo se postaji Ljudske milice št. 1 v Celju, posebno pa še miličniku tov. Rebec Janku, ki je pripomogel k takojšni izsleditvi ukradenega službenega kolesa. »2elezninar«, Celje Čutimo prijetno dolžnost, da se na ta način zahvalimo primariju dr. Pehaniju Pavlu, dr. Mi- kušu, dr. Dolinarju, kakor vsemu bolniškemu osebju ginekološkega oddelka, za požrtvovalno in topFo človeško skrb, ki so nam jo izkazovali v času naše bolezni. Hvaležni pacienti" iz sobe št. 52 NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 7. X. 1936, dr. Fišer Jože, Celje, Gre- gorčičeva 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure. Spet nepotrebna prometna nesreča v nedeljo se je tekmovanje moto- ristov v spretnosti v Polzeli zelo ne- srečno zaključilo. Po končani prire- ditvi so se tekmovalci odpravljali. Na cesti, ki za hitro vožnjo sploh ni pri- kladna, so nekateri preveč razkazovali svojo »korajžo«. Eden izmed udeležen- cev tekmovanja je moral plačati svojo drznost z nesrečo. Prehitro je vozil po cesti čez železniški prehod in prehi- teval drugega motorista. Kosec Vlado, amater iz Ločice, tako je ponesrečencu ime, je pri tem treščil v traktor, ki je vozil nasproti. Vrglo ga je ob cesto. Obležal je tam z zlomljeno nogo pod razbitim vozilom. Sopotniku se k sreči ni nič zgodilo. Nedelja, 7. oktobra 11.15 ~ Izbrali ste — prisluhnite! 11.30 Operetna glasba 11.45 Objave in reklame Ponedeljek, 8. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Bosanske narodne 17.30 Športni komentar 17.35 V plesnem ritmu 17.45 Igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren« p. v. Janka Hočevarje Torek, 9. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 Radijski feljton 17.35 Priljubljene popevke 17.40 Igra Celjski instrumentalni kvin- tet, pojeta Erika Kozoderčeva in Volodja Peer Sreda. 10. oktobra 17.00 Domaće novice, objave in reklame 17.15 Poje pevski zbor učiteljišča p. t. B. Ferlinca 17.30 Kulturni obzornik 17.35 Lahka instrumentalna glasba 17.45 Glasba iz filmov in glasbenih revij Četrtek, 11. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 5 minut za nase gospodinj* 17.35 Neznani talenti 17.45 Plesna glasba Petek, 12. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Poje mešani zbor II. gimnazije p. v. Jnrčka Vrežeta 17.30 Mladinska oddaja 17.35 Glasbena mcdigra 17.40 Promenadni koncert Sobota, 13. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklama 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.3* 2a vsakogar nekaj CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 6. oktobra 1956 ob 20 — Potrč-Grun: Zločin — Zaključna predstava za Cinkarno Nedelja, 7. oktobra 1956 ob 14 — Cehov: Stare ruske šale — Gostovanje v Topolšici Torek, 9. oktobra 1956 ob 15.30 — Sofoklej: Antigona — III. srednješolski abonma Sreda, 10. oktobra 1956 ob 16 — Cehov: Stare ruske šale — II. srednješolski abonma Četrtek, 11. oktobra 1956 ob 19.30 — Cehov: Stare ruske šale — Gostovanje v Vojniku Sobota, 13. oktobra 1956 ob 15.30 in" 20 — Eliot: Osebni tajnik — Gostovanje v Zagreba KINO UNION. CELJE' Od 5. do 9. 10. 1956: >Marija Valevska«, ameriški film Od 10. do 12. 10. 1956: >Prcganjanje<, poljski film KINO METROPOL, CELJE Od 5. do 9. 10. 1956: »Žena na brodu«, angleški film Od 10. do 14. 10. 1956: »Avanture Seviljskega brivca«, francoski barvni film Matineja dne 7. X. 1956: »Titanik«, ameir. film ZAHVALA Ob težki nesreči, ki je prizadela naše družino ob prerani izgubi dobre žene, zlate mame TRUGLAS MARIJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Rojnik« in vsem zdravnikom celjske bolnišnice ter dr. Štrausovi za lajšanje bolečin v poslednjih dneh njenega življenja. Truglasovi