•   .....;.~       '                         Jam Plestenjak
Moj prvi april
Sicer nas v življenju polegnejo zu nos, ne du bi se ozirali na mesece ali dneue, ne prizanašajo ne mladim in ne st&rim, le mrtoih se ognejo, todit proega aprila jc pa nekako predpisano, da potegnes ti druge za nos in da oni nttvlečejo tebe.
Meni se je mlademu pokoocu zdel proi aprll nekak praznik. Za vse druge dneve je oeljala zapoved: ne laži, proega aprila se je pa osa lnž raz-lezlu po člooeku in se svobodno razkosaiilu. Lagali smo tako debelo, da res-nice od laži nismo več razJočevali, da so se materine oči razžaloslUe in za-prosile: »Nehajte vendar, saj se juiri še odoaditi ne boste mogliU
Takrai sem hodil o proi razred, S črkami sem se ze prerekal in dve tablici za pisanje sem do takrat razbil; rekel sem, da sta se razbili.
Ves ieden pred proim uprilom sem razmisjjal, kako bom potegnil Fran-ceta in Juka in Jožeta, ki so hlačali za menoj, se včasih iudi zakadili vame, pa sem jim bil Je kos. Frunce je bil prepreklja&t, Jaka preneč znvaljen. Jožeta je pa ze vrglo, če se je le široko prestopiti hotel.
^Podgana se }e ujela v hlevult sem skuhal prvo laž. France je bil na podgane hud, ker se jih je bal, za nič drugega ne. Meni so se podgane studile, on jih je pa nosil k poioku in jih gledal, kako 30 se davile v starin-skem loncu. Mrtve je zakopal pri slioi, da bi lepše rasla in meni se je pčasih zazdelo, da slioe čudno dise. Jedel sern jih pa le.
^Rps?!«. se je razoeselil France,
i>Res, res/« sem zatrjeoal in ucorl jo je d hleo in ker je bil prenagel, gn je krana brcnila. Ko se je pobiral z gnoja, mu je hoiela poireti še srajco. Z raskuoim jezikom je hlastnla po njej, da je dso zaslinila. France je pozabil na podgano in prijokal t> hiso!
»Pa sem te, pa sem te naaprilil!« sem Driskal in ker sem bil le preoec glasen, mi jo je ote s pasom pritegnil Čez pleca, da me je za hip vse minilo. Vetn, France mi jo je prioošČil, ampak naapriljen je bil pa le!
»Jaz pa za srakoperje vem in ti ne povetn!^ sem dražil Jaka in Francetu. Za ptičje gnezdo bi Dederjo dala, tako ju je mikalo, kakšni so ptički notri.
»Janez, popkar ii dam, če poveš za gnezdo!* ae je ponujal France in je ze pozabii, da sem ga navlekel s podgano.
*Pa daj!«
Frunce se je obotanljal, popkar je bil preoeč lep in iežko bi dobil novega.
»Na/« je izkolcal in jaz sem spravil nožicek. Brat se mi je za pn?i hip zasmilil, ko setn pa pomislil, da je prvi april, me vest ni pekla.
»Vidist Tamle v Miklavieoi meji. V tistem trnju je gnezdo. Sfrasno je skrito. Mladički so že veliki. Čez iri. Šiiri dni se bodo že izpeljali!« sem filastal in France jo je sekal proii meji. Jaka kobalil za njim, Jože se pu zoalil po tleh in se drl: tTiča ledu. tiča ledu!«. Naprej ni mogel.
Opraskana in krvaoa sta privekala in France si je raztrgal srajco. Bolj se mu je smilila ko koža.
•*Zlagal si se!i se je zadrl vame in mi žugal s pestjo.
7>Ali si oidel aprila, ali si videl aprila!«. sem mu nagajal in ga jezil. Obu je maii pomirila s šibo.
In sem nazadnje navlekel se mater, da kokoš jajce je. Slrašno $e je jezila na kokos in kar s Sibo je letela o kurnik. Milo jo je pogledala kokoš z gnezda, pogodrnjala in si popravila ležišče.
»77 bom že daia.U se je togotila in nekaj mrmrala in kar hudo mi j<> bilo, da sem še mater n&aprilil.
281
Tisto dopoldne sem Jožeta poslal k sosedovim po turško sv. pismo. Koma/ komaj je izgovarjal tezke besede, izbasal jih je pa le, Odracal je počasi in tam so mu naročili, naj grern na Turško ponj.
>Nikar se ne daj večU ga je opominjal France, Jože je pa jokal in sam ni Dedel zakaj.
»Janez, sram te bodi, koleno kažešl*. se je obrnil k meni. »Ne boš me/« sem mu jo zagodel.
Popoldne sem z lažmi kar ponehal. Pomagati sem moral očetu, ki /e prekladal siare butare in vlagal pravkar narejene, da bi se osušile. Butare je delala in naredila mati, sekala je s sekirico, ki sem jo jaz skrhal, ho sem udrihal po kladi, j> katero sem nabil na stoiine žebljev.
*$aj praDim, ženske nimajo očiU se je oče jezil in me prijel za roko. yPoglej,  saj vidišt  Ali  ne  strle  okleščki  ix  butar?   Kap  jih  bo  močill< *Vidini, oidimli sem mu zatrjeDal in kar imenitno $e mi je zdelo, da se oče tako mosko razgouarja z menoj.
>Na Dsafc način bo treba skladanico popraviti. Saj me je sram, kaj bodo Ijudje rekli! Da bi pa butare razkladala, nak, preoeč dela bi bilo!* je razlagal oče in jaz sem ga verno poslušal. Tako prijazen pa že dolgo ni bil z menoj! tVeš kaj, ali znaš k Polencu v Spodnjo Žabnico?«
>Znam, znaml< sem hiiel in ponosen. sem bil, da mi oče zaupa mordu-kako uažnost. Kar koli, oce že ve, koga lahko pošlje. France bi pozabil, kar bi mu naročil, Jaka bi se pa zguhil.
•»K Polencu. bi šel, tam imajo take škarje, z njimi bi ose te kolice in okleŠČke postrigU. Vrečo vzemi in reci, da jih jaz prosim in da jih bo& še danes nazaj prinesel. Ali si boš zapomnil: Prosim za take škarje, da bo oce butare ob&trigelfz
*Sem, gem/« sem se ustil in na glas ponovil naročilo. Za vasjo sem jo ucdtI in se nikjer iistaoljal, ves cas pa ponavljal: -»Prosim za take škarje, da. bo oce butare obstrigeUt
>7*o pa že, lo! Saj si mocan, jih boš ze nesej. Nazaj jih pa ni treba nositi že danes, se nič ne mudtf-z mi je odgovoril Polenčeo oče, ko sem mtt gladko izrekel: tProsim za take škarje .. < Dal sem mu vrečo m PolenČeoa Reza mi je odrezala  uejiko zagozdo kruha  in ae mi prijazno nasmehnila.
tTako! Vrečo sem ii zauezal, da ne bi kaj zgubil. Vijaki in ključ so zraoen, če bi se kaj pokoarilo. Se-daj se pa kar nič ne obotavljaj. da oce ne bo hudU mi je nsroČat Polenc in mi opriat vrečo, Bila je težka, da se mi je rama po-nižala.
>Bo L/o/ Kaj ne bi, saj si močanli me je hualil, jaz pa sem se daoil: >Šlo bo. šlolt
Tako   potil  se   še nikoli nisem. Noge so mi že hlecale. o rami me je žgalo in nisem. imel niti toliko moči, da bi vrečo predejal z ene rame na drugo.
•»Dober si!< me je pohvaltl oče, jaz pa nisem mogel do besede. *France, Jaka. Jože, mamaU je ztiklical oee, jaz pa sem stal pri vreči in bilo mi je, ko da sem napraoil strasno veliko delo. Nasmehnil sem se Francetu in Jaku, zu Jožeta ini Še mar ni bilo, kot bi hoiel reci: ^Vidoa bi om&gala, jaz sem jih pa le prinesel!*
»Poglejmo, kaj je Janez prinesel!* je rekel oče in se sklonil k oreči in jo odvezal.
jL             tTežak pa je  ta april,  težalk  Dobro si se spokoriHz  se je zitsmejal,
U      zakrohotali so se bratje in še mati mi je priooščila. Iz vreče nie je zijalo W      staro železje, ki se je zapletalo okoii obrabljenega volooskega komata. F             Zaprl sem se v izbo in tisii proi april s starim železjem in obrabljenint
¦        kotnatom sem si zu zmerom dobro zapomnil.