Zgodovina novega, rek a 


Po Fr. M. Mayerjevi knjigi 

za 

nižie razrede sredniih šo l 


priredil 

Kot učna knjiga pripu§č'ena po vis. ukazu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk 
z dne 7 . februarja 1901, št. 801 . 

Cena trdo vezani knjigi 2 K, mehko vezani l K 60 h. 

Ljubijni. 

Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr (SL Fed. Bamberg. 
19 O . 


Vsebina. 


Stran Stran 

I. Maksimilijan I . (1493 -1519) 

1. Njega osebnost in vladanj e 

2. Portugalci in Spanci odkrijejo 
nove dežele . . 5 

3. Rastoča oblast Habsbur žanov. 
Cesarjeva smrt . 

II. Karel V. (1519—1556) . 

1. Ferdinand Magalhaens . 
Ferdinand Cortez. Fran


čišek Pizarro . . . . 8 

2. Martin Luter in reformacija 1 1 
a) Martin Luter . . . . 11 
b) Prvi nasledki reformacije 
1 2 
c) Državni zbori v Speierj u 
(1529), Augsburgu (1530) 
in Niirnbergu (1532) . 13 

3 . Zwingli in Calvin . . 1 4 

4. Karel V. in Franc I. . . 14 
a) Prvi dve vojni med 
Karlom V. in Francem I. 14 
b) Karlovi boji v Afriki . 
Poslednji dve vojni s 
Francijo . . . 15 

5. Ferdinand Avstrijski in 
Turki 1 6 

6. Schmalkaldska vojna. 
Verski mir . . . 18 

7. Karel se odpove cesarstvu 
in umrje 1 9 

III. Doba Filipa II, (1556—1598) 2 0 

1. Ferdinand I . (1556 -1564) 20 

2. Maksimilijan II . (1564 d o 
1576) 2 2 

3. Filip II. Nizozemska s e 
osvobodi 24 

4. Angleška in Škotska. Elizabeta 
in Marija Stuartska 2 6 

5. Filipova vojna z Angleško 
in nje posledki . . . . 28 

6. Francoska. Henrik IV . 
(1589—1610) . . . 30 

IV. Doba tridesetletne vojne 3 1 

1. Rudolf II. (1576—1612) 3 1 

2. Tridesetletna vojna (161 8 
do 1648) 3 2 
a) Ceško-palatinska vojna. 
Tilly 3 2 
b) Danska vojna. Waldstein 
34 
c) Švedska in francoska 
vojna. Gustav Adolf 3 7 
Westfalski mir 3 9 

V. Angleška za Stuartovcev (1603 
do 1688) 40 
Oliver Cromwell 4 0 

VI. Ludovik XIV., kralj francoski 
(1643—1715) 42 

1. Doba Ludovika XIV 42 

2. Navalne vojne LudovikaXIV . 43 

VII. Leopold I. (1658-1705) 46 

1. Leopoldova prva vojna s 
Turki 4 6 

2 . Turki drugič oblegajo Dunaj 48 

3. Avstrija si zopet osvoj i 
Ogrsko. Evgen Savojski . 50 

VIII. Španska nasledstvena vojn a 
(1701—1714) 52 

IX. Peter Veliki in severna vojna 5 4 

1 . Peter Veliki (1689 -1725) 5 4 

2. Severnavojna(1700—1721) 5 7 

X. Karel VI . (1711—1740) . . 5 8 

1. Karla VI. prva turška vojna. 
Vojna s Španci . . 59 

2. Pragmatska sankcija in 
poljska nasledstvena vojna 60 

3. Evgen Savojski umrje. 
Druga turška vojna . 6 1 

4. Karla VI. dela v mirnih 
časih	 61 

5. Pruska za Karla VI . 63 


Stran 

XL Marija Terezija (1740 -1780) 
in Friderik II. (1740 -1786) 6 3 

1. Avstrijska nasledstven a 
vojna in prvi dve šleski 
vojni (1740 -1748) . . 66 
2. Sedemletna vojna (1756 d o 
1763) 6 8 
a) Marija Terezija izboljša 
vojaštvo . Kaunitz . . 68 
b) Sedemletna vojna. Daun . 
Laudon . . 69 

3. Avstrija po vojni . 7 3 
4. Marija Terezija razšir i 
državo. .. 73 
• 

5. Osebnost Marije Terezije 7 5 
XII. Jožef II. (1765 -1790) in 
Leopold II. (1790—1792) . 76 
XIII. Juri Washington . Benjamin 
Franklin. James Cook , . 7 8 
XIV . Francoska revolucija . . . 81 
1. Vzroki in povod francosk e 
revolucije . 8 1 
2. Ustavodajna narodna skup ščina 
(1789 -1791) . . 82 

3. Zakonodajna narodna skupščina 
(1791—1792) . . 83 

4. Narodni konvent (1792 d o 
1795). . 84 
XV. Cesar Napoleon 8 5 
1 . Prva zaveza (1792 -1797) 85 
a) Začetek vojne . Poljsk o 
razdele drugič in tretjič 8 5 

b) Nadvojvoda Karel i n 
Napoleon Bonaparte . 86 

2. Druga zaveza (1799 -1802) 88 
a) Francoska siloma napada 
države . Bonaparte 
v Egiptu. . . .88 

b) Bitke pri Stockachu , 
Noviju in Marengu . 89 
c) Bitka pri Hohenlindenu. 
Mir v Lunevilleu . 91 

3 . Začetek dveh cesarstev 9 1 
4. Tretja zaveza (1805) . 92 
Stra n 

5. Junaški boji Avstrijcev 
I . 1809 . Nadvojvoda Karel 94 
a) Avstrija se pripravlj a 
na boj . . 94 
b) Bitka pri Aspernu i n 
Esslingu . . . . 9 6 
c) Bitka pri Wagramu . 
Dunajski mir . 9 7 
d) Andrej Hofer . . . 9 8 
6 . Napoleon na višku svoj e 
slave . . 99 
7 . Napoleon napade Ruse 
(1812) . . . 99 
8 . Boj za svobodo. Knez 
Schwarzenberg . 10 1 
9 . Napoleon cesaruje še st o 

dni. Dunajski kongres . 103 

XVI. Najnovejša doba . . 10 5 
1. Dogodki za cesarja 
Franca I 105 
a) Grki se osvob ode turške 
sužnosti . . 10 6 
b) Julijska revolucija 10 6 

2. Dogodki za cesarja Ferdinanda 
I. (1835—1848) 107 
a) Februarska revolucija 107 
b) Nemčija in Avstrija 
1. 1848. Radecki . . 107 
3. Cesar Franc Jožef I. . 11 0 
a) Cesar pomiri Avstrijo . 
Leta mitu . . 110 
b) Krimska vojna . . . 111 
c) Italijanska vojna leta 

1859. združena Italija 11 2 

d) Vojna l. 1866. Nadvojvoda 
Albreht in 
Tegetthoff . . 113 

e) Nemško - francoska 
vojna . Avstrija zasede 
Bosno in Hercegovino 11 4 

f) Notranji razvoj avstrij ske 
države . . 115 
g) Osebnost Franca Jožefa 
I. . . 117 


Zgodovina novega, veka 

1. Maksimilijan I. (1493-1519). 
1. Njega osebnost in vladanje. 
Po smrti cesarja Friderika III. je 1. 1493. zavladal njegov 1493 . 
sin. Maksimilijan I. (Pod. 1.) Porodil se je v Dunajskem Novem mestu 
dne 22. marcija 1. 1459. Po očetu je podedoval redoljubnost, p o 
materi Eleonori Portugalski pa blagosrčnost in visokomiselnost. Bil 
je brhke, visoke rasti in čvrstega života ; imel je rumene lase, modr e 
oči in kakor prvi habsburški kralj precej zakrivljen nos . Noben 
napor ga ni utrudil . Posebno ga je veselil lov na divje koze, kozo roge, 
maresce in medvede. Sam je spisal lovsko knjigo, v kateri se 
je ponašal z obsežnimi lovišči po svojih alpskih deželah. Na lovu 
je često zabredel v smrtno nevarnost . Nekoč je zašel na Martinovi 
peči (Martinswand, pri vasici Zirlu blizu Inomosta), da ni mogel 
niti naprej niti nazaj. Po silno nevarni stezi je splezal lovec d o 
njega ter ga srečno privedel v dolino. Videti je bilo, kakor bi bil 
prišel sam angel rešitelj z nebes. 

Marsikatera nezgoda je bila že zadela Maksimilijana, preden j e 
zasedel nemški prestol . Žena Marija Burgundska, s katero je 1 . 1477 . 
priženil burgundske dežele, mu je umrla že I. 1482. Nato so mu bogati 

trgovci nizozemskih mest, katere je bil naščuval francoski kralj , 
odrekli pokorščino, Bružani (Briigge) pa so ga celo zvijačno ujeli . 
Takrat je živel na Maksimilijanovem dvoru šaljivec, po imenu Kunz 
von der Rosen, ki je bil svojemu gospodu tali vdan, da se je hote l 
žrtvovati zanj. Meniško oblečen je naprosil Bružane, naj ga spuste 
v ječo, češ, da je Maksimilijanov izpovednik. To so mu privolili. 
Stopivši v ječo, je dejal svojemu gospodu : <<Zameniva obleko ; jaz 
ostanem tu, Vi pa odidete v meniški obleki . Toda blagodušni 
Maksimilijan je odklonil ponudbo, in Kunz je žalosten odšel . Ko 
se je približala državna vojska, so meščani kneza izpustili iz ječe. 

Kaspret, Zgodovina novega veka . 

1 


2 


Pod . Cesar Maksimilijan I. 

Kaj rad je zahajal cesar k ljudskim veselicam, zakaj povso d 
so ga ljubili in visoko čislali. Ko se je nekoč mudil v Niirnbergu, 
so mu mestni svetovavci skrili črevlje in ostroge, hoteč ga nekako 


prisiliti, da bi ostal še dalje pri njih . Ta šala je Maksimilijanu 
prijala, in ostal je še nekoliko v gostoljubnem mestu . Kadar so 

imeli meščani strelne vaje, je često zadel, kamor je meril . V viteških 
bojnih igrah j e presezal vse vrstnike, zato ga tudi nazivlj ej o «poslednjega 
viteza» . Nekoč je prišel na državni zbor v Worms gorostasen 
Francoz ter je pozval zbrane nemške viteze na boj . Nihče se ni 
upal stopiti na bojišče. Kar je prijezdil vitez, kateremu je naličnik 
pokrival obraz. Sprijela sta se, in vitez je bahaškega Francoza skoraj 
dregnil s konja. Preveseli gledavci so živahno pozdravili zmagovavca . 
jih radost pa je bila še večja, ko je razkril obraz in so spoznal i 
cesarjevega sina . Tudi v trdem boju je bil neustrašen in hraber ; 

Pod. 2. Pešci . 

često je planil prvi v najhujši metež. Vojaki so mu popolnoma zaup'ali, 
zakaj dobro so vedeli, da jih ne zapusti v nevarnosti. Umel 
je celo kovati meče in oklope ; izboljšal je strelila in osnoval 
v Inomostu, Gradcu, Gorici in na Dunaju orožnice . Topovom ,je 
nadeval imena, kakor «Weck' auf» ali «Burlebaus» . Osnoval je tudi 

pehoto najemnikov (Pod. 2.) ter jo opremil z oklopi, kopji, dolgim i 

meči in semtertja tudi s puškami. 

Maksimilijan je bil velik prijatelj znanosti in umetnosti ter j e 

kaj rad občeval z učenjaki in umetniki. Za njega se je razcvetel o 
dunajsko vseučilišče, na katerem so učili najslavnejši tedanji učenjaki, 
tako Konrad Celtes in Ivan SpieBhaimer, navadno Cuspiniamls 
imenovan. Sosebno je čislal slavnega niirnberškega slikarja Albrehta 


Dižrerja, ki je bil vrstnik italijanskemu mojstru Rafaelu Sanziju . 
(Pod. 3.) Kakor Karel .Veliki, je tudi Maksimilijan nabiral star e 

Pod. 3 . Rafael Sanzio . 

junaške pesmi, še več, celo sam je zlagal pesmi. Po njegovem načrtu 
je zložil tajnik Melchior Pfinzing pesem <,Theuerdank», v tej pesmi 


popisuje čudne dogodke, ki jih je doživel Maksimilijan, ko je še l 
snubit Marijo Burgundsko. Maksimilijan je umel osem jezikov govoril 
pa je poleg nemškega, latinskega, francoskega, laškega jezik a 
tudi slovenski jezik, zakaj na njegovem dvoru so živeli imenitni 
Slovenci, kakor .13erlogar, ki mu je sestavil slovensko slovnico in 
slovenski slovar, škof Sladkonja, državnik Žiga Herberstein in 
slavni junak Krištof Lamberger. Da se je uvedla pošta, je tud i 
zasluga Maksimilijanova. Po njegovem ukazu je plemenitaš Frančišek 
Thurn und Taxis, kateremu je vzdel naslov «veliki poštar» , 
ustanovil redno pošto med Dunajem in Bruseljem . 

Maksimilijan se je sosebno trudil, da bi se umirila država . 
Zato je na državnem zboru v Wormsu l . 1495. strogo prepovedal 1495 . 
vse osebne boje in proglasil večni mir. Komur bi se godila krivica, 
naj bi se pritožil pri državnem sodišču v Frankfurtu . Malo potem 
je razdelil Nemčijo na deset okrožij. Iz nemško-slovenskih dežel j e 
osnoval avstrijsko, iz Svobodne grofovine (Franche Comté) in Nizozemske 
pa burgundsko okrožje. V vsakem okrožju je okrožni glava r 

izvrševal sodbe državnega sodišča . 

S cesarsko krono *Maksimilijan ni bil okronan, marveč si j e 
s privolitvijo papeževo vzdel naslov «izvoljeni rimski cesar» . Za njim 
so okronali samo še enega cesarja ; vsi drugi so si koj po izvolitvi 
vzdeli cesarski naslov. 

Maksimilijan se je zapletel v mnoge vojne, sosebno v Italiji. 
Po dokončanem boju so posedli Španci kraljevino neapoljsko, Francozi 
pa vojvodino milansko, cesar sam pa je imel od teh bojev 

malo dobička . 

2. Portugalci in Šp anci odkrijejo nove dežele . 
Tudi za Maksimilijana so Španci in Portugalci odkrili nov e 
dežele. Leta 1500. je Emanuel, kralj portugalski, odposlal brodovj e 
v Vzhodno Indijo ter naročil admiralu Cabralu, naj jadra kolikor 
mogoče proti zapadu. Cabral se je ravnal po kraljevem ukazu, j e 
odkril Brasihjo ter jo osvojil v imenu svojega kralja . Krenivši o d 
Južne Amerike, je priplul okolo rta Dobre nade do Prednje Indij e 
in se od tod vrnil v Lisboo (Lissabon) z ladjami, ki so bile napol njene 
z ingverom in poprom. Portugalci so od leta do leta bolj 
napredovali v Vzhodni Indiji. Osvojili so si bogato trgovinsko mest o 
Goo (Goa) sredi malabarske obale ter jo proglasih za glavno mesto 
indijskih naselbin . Malo potem so si osvojili polotok 31alakko, 


Sundsko otočje in naposled Molukke, domovino najdražjih dišav . 
Nekoliko časa so samo Portugalci z velikim dobičkom tržili z 
Vzhodno Indijo, in Lisboa je bilo prvo in glavno tržišče na svetu . 
Ali skoraj so zahlepeli po bogastvu tudi drugi pomorski narodi , 
kakor Holandci in Angleži, ter so se naseljevali po Vzhodni Indiji. 

Leta 1513. je pridrl drzni Španec Balboa s 190 tovariši preko 
Cordiller do Južnega morja . Po silno težavnih potih skozi temn e 
pragozde in po ljutih bojih z divjimi plemeni je dospel na vrh po gorja 
in ugledal neizmerno daljino Velikega ali Tihega morja . Štiri 
dni potem so že šatorili ob morski obali. Z mečem in zastavo v 
rokah je stopil Balboa v valove in slovesno proglasil vesoljno morj e 
z vsemi obalami in otoki za last španskega kralja . 

3. Rastoča oblast Habsburžanov. Cesarjeva smrt. 
S špansko in portugalsko državo, ki sta Coli pomnožili svoj o 
oblast, so sklenili Habsburžani tesno rodbinsko zavezo. Maksimilijan 

je poročil edinega sina, Fžllpa Lepega, z Ivano, hčerjo Ferdinanda 
Aragonskega in Izabele Kastilskel in dedinjo španske monarhije . 
Filip Lepi je umrl že l. 1506. Njegov najstarejši sin Karel je po 
smrti kralja Ferdinanda (1516) zasedel španski prestol, a pozval i 
so ga tudi za vladarja habsburških dežela . Tudi za drugega sina 
Ferdinanda in princesinjo Marijo je poskrbel cesar Maksimilijan. 
Ceški in Ogrski je vladal takrat Vladislav, ki je imel sina Ludovika 
1515 . in hčer Ano . Leta 1515. sta se na Dunaju sešla cesar Maksimilijan I . 
in kralj Vladislav ter dogovorila vzajemno ženitev : cesarjev vnuk 
Ferdinand naj bi se poročil z Ano, njegova vnukinja Marija pa z 
Ludovikom . Vzpričo tega zakona sta se pozneje Češka in Ogrsk a 

Maksimilijan I . (1493—1519) 

(soproga : Marija Burgundska) 

Filip Lepi t 1506 
(soproga : Ivana Španska) 

Eleonora Karel V. Ferdinand I . Marija Katarin a 

(soprog : Emanuel, t 1558 t 1564 (soprog : Ludovik II ., (soprog : Ivan III . , 

kralj portugalski) soproga : Ana, kralj kralj 

Filip II. kraljica češka češki in ogrski) portugalski) 
t 1598 in ogrska) 

Maksimilijan II . Ferdinand Karel t 1590, 
t 1576 Tirolski vladar Notranje Avstrij e 

Rudolf II . Matij a Ferdinand II . Leopold, 
t 1612 t 1619 t 1637 škof passavski . 


7 

Pod. 4. Cesar Karel V. 


8 

združili s habsburškimi deželami . Ker je Maksimilijan z ženitvam i 

pridobil svoji rodovini obsežne dežele, so prišle v pregovor besede : 

« Naj se vojskujejo drugi, ti se moži, Avstrija srečna !» (Bella gerant 

alii, tu, felix Austria, nube! ) 

Leta 1518. je prišel cesar na državni zbor v Augsburg. Dvoje 
mu je bilo sosebno pri srcu: prvič je namerjal s križarsko vojsko 
iti na Turke in drugič je želel, da bi se njegov vnuk Karel izvolil 
za nemškega kralja. Oboje so knezi odklonili. Ves tožen in mrzličen 
je cesar odpotoval. Še enkrat se je ozrl na mesto in vzkliknil : 
.Bog blagoslovi tebe, ljubi Augsburg, in vse pobožne Augsburžane ; 
dokaj veselih dni sem prebil med vami ; odslej se ne vidimo več. , 

1 5 19. Umrl je dne 12. januarja 1519. 1. v Welsu. Pokopali so ga v Dunajskem 
Novem mestu poleg matere . Njegov velikanski nagrobni spomenik 
pa stoji v frančiškanski cerkvi v Inomostu . Izdelovali so ga, 
ko je še živel. Na marmorni rakvi kleči cesar tolik, kakršen je bi l 
res ; zlit je od medenine. Okolo rakve stoji 28 kipov slavnih vladarje v 
srednjega veka in Maksimilijanovih pradedov. 

II . Karel V. (1519-1556). 
Po Maksimilijanovi smrti je francoski kralj Franc I. sezal po 
cesarski kroni, toda izborni knezi so izvolili za cesarja pokojnikovega 
vnuka Karla V. (Pod. 4.) Bil je tačas najmogočnejši vladar ; gospodoval 
je Španski, Neapolju, Siciliji, po večjem novoodkritim deželam 
v Ameriki, Nizozemski in avstrijskim deželam . Smel je res reči, d a 
solnce nikoli ne zaide v njegovi državi. Karel se je porodil l . 1500 . 
v Gentu. Bil je neumorno delaven, silno premeten in hraber. Vzlic 

1522 . temu ni mogel sam vladati ogromni državi ; zato je že 1 . 1522. prepustil 
avstrijske dežele bratu Ferdinandu . Tako se je razcepila habsburška 
vladarska rodovina v špansko in v avstrijsko vrsto. 

1. Ferdinand Magalha+ns. Ferdinand Cortez. 
Frančišek Pizarro. 
Podjetni Španci so začeli še v tem letu, ko je španski kralj 
zasedel cesarski prestol, dve vojni, v katerih so iznova slavno povečali 
svojo državo . 

Portugalec Ferdinand lllagalha~ns (Magaljaens) se je junaško 
obnesel v Vzhodni Indiji, ali kralj Emanuel ni priznal njegovih 


9 


zaslug. Nejevoljen je odšel iz domovine in stopil v službo Karlovo . 
Obljubil je kralju, da odkrije pot preko Amerike v Indijo . Magalha~
ns je s petimi ladjami meseca avgusta 1. 1519. odplul iz Seville 
(Sevilja). Ob brasilski obali proti jugu jadraje, je odkril Patagonij o 

in preliv med kopnino in otočjem Ognjene zemlje, ki se še dandanes 
nove Magalhaensov preliv . Nato je prijadral s tremi ladjami, ki s o 
mu bile še ostale, v Veliko morje. Ker je bilo tako mirno, ga je 
nazval Tiho morje. Po bliskavo so hitele ladje po morski gladini. 
Naposled so dospeli mornarji do otočja, kateremu so vzdeli im e 
Ladroni (Tatinski otoki), ker so hoteli kradljivi otočani odnesti 
z ladij vse, kar ni bilo dobro pribito. Odtod je prišel Magalh.aéns 
k otokom Filipinom ; tu pa so otočani pobili njega in nekatere 
njegove tovariše . Drugi mornarji so dospeli do Molukkov in s e 
ondu sešli s Portugalci, ki so se jim silno čudili, videč, da s o 
prišli semkaj od vzhodne strani. Ostali mornarji so odpotovali samo 
na eni ladji ; objadrali so rt Dobre nade in prišli 1. 1522 . srečno 1522 . 
domov. Na poti so bili tri leta ; od 234 pomorščakov se jih j e 
vrnilo samo trinajst. Tako se je prvič objadral svet ; odslej ni 
nihče več dvojic, da je naša zemlja obličasta. Karel je povabil drzn e 
mornarje na svoj dvor v Valladolid (Valladolid}, kjer jih je bogat o 
obdaril. 

Od Cube se je odpravil španski častnik Ferdinand Cortez 

(Kortes), hraber, blagodušen plemenitnik, s 700 vojaki in nekolik o 
topovi v zlata bogato Mexiko (Mejiko) . Ko je stopil blizu sedanjega 
Veracruza na zemljo, je ukazal potopiti ladje, da bi tako prisilil 
tovariše do boja na življenje in smrt. Mexikanci se niso mogli 
' načuditi tujcem in njih opremi, sasebno ne topovom in konjikom ; 
zakaj konj v Ameriki niso poznali . Menili so, da so Spanci bogovi, 
in mnogi so se jim pridružili, ker jih je kralj Honlezuma hud o 
zatiral. Mexikanci niso bili divjaki, ampak omikan narod . Obdelovali 
so zemljo, rudarili in obrtovali ter prebivali v dobro utrjenih 
mestih, ki so jih spajale trdne ceste . Železa niso poznali . Njih versk i 


običaji so bili grozoviti : darovali so bogovom ujetnike in se gostil i 
s človeškim mesom. 


Montezuma se je silno prestrašil, ko je začul, da so tujci pridrli 
v njegovo deželo . Takoj je odposlal nekaj veljakov z bogatim i 
darili h Cortezu, in ti so naprosili tujce, naj odidejo iz njih dežele . 
Toda njegova darila, kakor šlemi, opreme, ovratnice in zapestnice , 
vse iz čistega zlata, so še bolj razvnela Špance, da bi si osvojili 


10 


deželo. ((Vašega kralja bi rad osebno spoznal », je dejal Corte z 
Montezumovim poslancem in odhitel proti glavnemu mestu Mexiku , 
ki je stalo na otokih sredi jezera . Montezuma mu je šel naproti, 
privedel Spance v prestolnico ter jih nastanil v kamenitih poslopjih. 
Toda kaj skoraj so ošabni in pohlepni Španci Coli nadražili ljudstvo , 
da se je uprlo ; ubilo je Montezumo, in Cortez se je moral p o 
groznih bojih umekniti iz mesta . Mnogo njegovih tovarišev so Mexikanci 
pobili, mnogo se jih je potopilo v jezeru, in vse strelivo 
je bilo izgubljeno. Razen tega jim je mexikanska vojska zapirala 
pot. Toda Cortez ni obupal . Urno je pognal svojo malo četo proti 
sovražniku, se zakadil med Mexikance, podrl zastavnika in zgrabi l 
zastavo. Ko so Mexikanci videli, da imajo to svetinjo Španci v 
rokah, so se spustili v beg. 

Ko se je bil Cortez okrepil, se je vrnil v glavno mesto ter 
si ga osvojil. 2 njim se je vdala vsa dežela- Slavni zmagovavec 
je bil prvi namestnik Mexike ali Nove Spanske ; toda njegovi 

sovražniki so ga očrnili pri Karlu V. Dasi se je opravičil, mu j e 
kralj vendar utesnil oblast. Globoko užaljen se je iznova napotil 
proti Ameriki ter je 1 . 1536 . odkril polotok Ca,lifornijo. Umrl je 

1. 1547. na Španskem . 
Dasi je imela Mexika veliko dragocenih kovin, vendar pohlepni 
Španci niso bili zadovoljni. Vedno so povpraševali po zlati 
deželi, in vedno so jim kazali Indijani na južno stran. Zato se je 
napotil srčni Španec Frančišek Pizarro (Pizaro), mož preprostih roditeljev 
in malo blagega mišljenja, na dveh ladjah proti jugu in j e 
dospel v Peruansko. Ker ni imel toliko vojščakov, da bi si osvoji l 
deželo, se je vrnil na Špansko, kjer ga je cesar Karel V . pooblastil , 
da si osvoji deželo v imenu španske države . Tudi Peruanska je bila 
dobro obljudena in marljivo obdelana dežela. Peruanci so častili solnce 
kot najvišjega boga ; zgradili so mu bili na otokih jezera Titicac e 
(Titikaka) veliko svetišče. Njih kralj ali inca (inka) je stoloval v 
glavnem mestu Cuzcu (Kusko), ki je bilo čudovito utrjeno z obzidje m 
in stolpi. Tudi Peruanci niso poznali železa ; zato pa so dobivali iz 
rudnikov obilo zlata in srebra . 

Ko so 1. 1532. Španci pristavili k peruanski obali, so s e 
ravno prepirali kraljevi rodbinci ; to je Pizarro izkoristil za svoj e 
namene. Dasi si je osvojil Cuzco, je vendar zgradil novo glavn o 
mesto Limo (Lima). Njegov tovariš Almagro je šel črez visoko 
pogorje v Chile (Čile), toda te dežele si ni mogel prisvojiti . Zmago



11 


vavca sta se skoraj nato sprla in zgrabila za orožje . Pizarrovi 
brati so ujeli. Almagra in ga usmrtili . Nato so Almagrovi pristaš i 
napadli namestnika Pizarra v , njegovi palači v Limi in ga umorili . 
Španska vlada je potem deželo pomirila in uredila. 

Po teh odkritjih so se razcvetele atlantske države, najbolj Portu galska, 
Španska in Nizozemska. Lisboa, Sevilla in Antwerpen so bila 

sedaj svetovna tržišča. Španci so iskali po novih deželah skoraj sam o 
Zlata in srebra ter nakladali deželanom toli težavna dela v rudnikih , 
da jih je umrlo na tisoče in tisoče . Šele duhovščina je nekoliko ublažila 
njih stanje. Blagi dominikanec Las Casas je nasvetoval, naj se uporabljajo 
v rudnikih čvrstejši Zamorci iz Afrike ; s tem pa je nehotoma 
provzročil ostudno trgovino z zamorskimi sužnji. Kakor Španci iz 
Amerike, tako so dobivali Portugalci iz Indije neizmerna bogastva, 
toda prinašala so jim le malo prida in blagoslova. Širila se je med 
njimi gizdavost in poželjivost, dočim je pojemalo težavno poljedelstv o 
in naporno obrtstvo . Mnogo Špancev se je izselilo v Ameriko, češ , 
da tam obogate hitro in lahko, in mati dežela je skoraj pogrešal a 
potrebnih delavcev. Iz Amerike so došle v Evropo razen dragocenih 
kovin nove živali in rastline, tako turščica, krompir, tobak in kina ; 
novi svet pa je dobil iz starega raznovrstne domače živali, evropsk a 
žita, sladkorovec in v minulem stoletju tudi kavovec . 

2. Martin Luter in reformacija. 
a) Martin Luter . 
H koncu Maksimilijanovega vladarstva je provzročil na Nemškem 

Martin Luter verski razpor, ki se navadno zove reformacija . 

Martin Luter se je porodil 1. 1483. v Eislebnu kot sin ubogega 
škrilarja. V stiski in bedi mu je tekla mladost. Ko je hodil v 
latinsko šolo v Eisenachu, je koledoval od hiše do hiše in prosi l 

miloščine. Stopil je v samostan avguštincev v Erfurtu, in 1. 1508. ga 
je izborni knez Friderik Modri pozval na novo ustanovljeno vseučilišče 
wittenberško (Wittenberg), kjer je kaj skoraj zaslul ko t 
učitelj in propovednik. 

Da bi se dozidala krasna cerkev Sv. Petra v Rimu, je umetljivi 
papež Leon X. iz rodovine Medicejcev razpisal odpustke, kater e 
je po Saški oznanjal dominikanec Ivan Tetzel. To je naklonilo 
Lutra, da je pribil na grajsko cerkev wittenberško 95 stavkov , 

tičočih se odpustkov, in pristavil, da jih hoče zagovarjati proti 
komurkoli (1517). Malo potem je postavil še druge nauke, ki se 1517 . 


12 


niso ujemali s katoliško vero. Papež je Lutra pismeno pozval, 

naj prekliče svoje nauke, a Luter je pismo očitno sežgal pre d 
mestom Wittenbergom in s tem zavrgel papeževo vrhovno cerkveno 
oblast. 

1521 . Leta 1521 . je cesar Karel V. sklical prvi državni zbor v Worms 
in je nanj povabil tudi Lutra. Ko mu je bil cesar pismeno zatrdil, 
da se mu ne zgodi nič žalega, se je Luter napotil v Worms in j e 
vpričo sijajnega zbora zagovarjal svoje nauke. Ker jih pa ni hotel 
preklicati, je cesar razglasil wormski edikt, v katerem je preklel 
Lutra in njegove pristaše ter ukazal, naj se sežgo njegovi spisi . 
Luter je bil odpotoval, preden se je razglasil edikt . Ko pa se je 
peljal skozi sotesko Turinškega lesa, so prijezdili saški plemenitniki 
in ga na videz napadli. Potegnili so ga iz voza in odvedli n a 
grad Wartburg. To vse je bil ukrenil izborni knez Friderik Modri , 
da ne bi zalezovali Lutra. V Wartburgu je živel skrivaj kot gospodi č 
Juri ter prevajal sveto pismo v nemščino. Ko so se pa 1. 1522. 
pričeli v Witténbergu nemiri, se je vrnil tja, da pomiril razburjeno 
ljudstvo . Pri bogoslovskih spisih ga je zvesto- podpiral Filip 
Melanchthon, učitelj grškega jezika na wittenberškem vseučilišču . 

b) Prvi nasledki reformacije. 

Lutrovi nauki so se vzlic wormskemu ediktu hitro razširili . 
Vzprejeli so jih saški izborni knez Ivan, helenski deželni grof Filip 
in načelnik nemškega reda Albreht Braniborski, ki je 1. 1525. 
prusko redovno državo izpremenil v posvetno dedno vojvodino . 

Kako globoko so vzburili Lutrovi nauki vse stanove, o tem pri


čajo drugi nemiri, ki so se vneli za wittenberškimi. Najnevarnejši je bi l 

kmetiški upor. Kmetje niso bili takrat samosvoji, ampak poveeje m 
last graščakov. Nesvojni (leibeigen) kmetje se niso smeli brez dovolil a 
seliti, niti niso smeli prodajati, rte dedičem zapuščati svojega posestva ; 
njih otroci si niso smeli izbirati poklica, kakršnega bi si bili radi . 
Sodili so jim. graščaki, katerim so dajali desetino, t. j. del poljskih 
pridelkov in domačih živali, in jim tlačanih, t. j. opravljali so ji m 
brez plačila raznovrstna poljska dela, postavljali poslopja in z a 
graščinskimi lovci nosili mreže, ribnjače, pasti in druga lovila. Ze 
pred reformacijo so kmetje sklepali zaveze, da bi si olajšali bedo . 
1515 . Največja je bila zaveza (punt) slovenskih kmetov 1. 1515. Ob koncu 
petnajstega stoletja so kranjski, štajerski in koroški graščaki često 
prezirali pravice slovenskih kmetov, zagotovljene v starih pismih 


— 13 
(stara pravda), ter so jim samovlastno nakladali nove davščine i n 
nenavadno tlako. Kmetom se je dozdevalo, da jim hočejo graščaki 
izmekniti pravno podstavo in jih ukleniti v težki jarem prvotn e 
sužnosti. Da bi se ga Ubranili, so zgrabili za orožje. Rušili so gradove, 
plenili po graščinskih posestvih in preganjali tlačitelje. Ko 
jih tudi niso pomirile dobrovoljne besede cesarja Maksimilijana I . , 
pri katerem so se bili pritožili kmetiški poslanci v Augsburgu, s o 
notranjeavstrijski velikaši oborožili vojsko, ki je pobila upornik e 


pri Celju in ob Savi pri Rajhenburgu (1515) . Deset let potem so 1515 . 

se uprli kmetje Južne Nemčije, Salzburške, Gorenje Avstrije i n 
Severne Štajerske ter si izbrali za poveljnika viteza Gótza von Berlichingen. 
Tudi te čete so knezi in meščani potolkli z dobro oborožen o 
in izvežbano vojsko ter so iznova spokorili kmete . 


V tem je vnel razkolnik Tomaž Mzinzer nov upor v Turingiji . 

Dejal je, da nima veljave krščevanje otrok, in je zahteval, da s e 
mora vsak odrasli človek prekrstiti (prekrščenci). Ta <<prerok » je 
hotel osnovati novo krščansko državo, v kateri bi bili vsi enaki i n 
bi bila vsa imovina vsem skupna. Na čelu svojih pristašev, kmeto v 


-in rokodelcev je hodil od mesta do mesta, od vasi do vasi ter rušil 
cerkve, samostane in gradove. Naposled so knezi potolkli tudi te tolpe, 
ujeli Milnzerja in ga usmrtili. 
c) Državni zbori v Speierju (1529), Augsburgu (153o) in Ni rnbergu (1532) . 

Vzlic tem uporom in grozodejstvom so se Lutrovi nauki širili 

čimdalje bolj. Leta 1529. je sklical cesar državni zbor v Speier, kjer 1529 . 

je sklenila večina katoliških knezov in stanov, da ostani pri tem, 

kar se je bilo reformovalo doslej ; širiti reformacijo drugod pa se j e 

strogo prepovedalo . Temu sklepu so ugovarjali ali protestovali lute


ranci, češ, da bi se ž njim lahko ustavila vsa reformacija. Odslej 

so jih nazivali protestante . K letu se je sešel državni zbor v Augs-1530 . 

burgu, kjer se je cesar še enkrat potBudil, da bi združil luterance 

s katoliško cerkvijo. Luteranci so mu predložili veroizpoved (augs


burško veroizpoved), ki jo je bil sestavil Melanchthon, in držali s o 

se je tako trdno, da jih ni bilo moči združiti . Ta veroizpoved je bila 
osnova protestantski cerkvi . Protestantske kneze je skrbelo, da n e 
bi jih cesar užugal ; zato so sklenili L 1531. v Schmalkaldenu 1531 . 
zvezo za boj in odboj. Ali vojska se vendar ni vnela, temveč sklenil 
se je I. 1532. verski mir na državnem zboru v N~rnberga. 1532 . 


14 — 

3. Zwingli in Calvin. 
Skoraj obenem z Lutrom je nastopil zoper odpustke Ulrik 
Zwingli, propovednik v Zirichu. A segel je dalje ter zavrgel še 
druge nauke katoliške cerkve . Njegova «reformovana» vera se je 
razširila po mestnih kantonih, kmetiški kantoni pa so ostali zvest i 

katoličanstvu. Pri Kappelu so udarili katoličani na zwinglijane ter 
jih do dobra pobili . Dasi je Zwingli obležal na bojišču, so se venda r 
ohranili njegovi nauki, ki jih je še bolj razvil in razširil tretj i 
reformator Ivan Calvin. Porojen na Francoskem, se je 1 . 1536 . 
nastanil v Genfu, kjer so meščani vzprejeli njegovo vero. Odtod 
se je kalvinstvo hitro razširilo po Francoski, kjer so kalvince nazivali 
_hugenote, in po Nizozemski in Škotski. Njegove sovernike 
zovemo reformovance, njih verske nauke pa helvetsko veroizpoved. 

4. Karel V. in Franc I. 
a) Prvi dve vojni med Karlom V. in Francem I . 
Za verskih zmed na Nemškem se je cesar Karel V . štirikrat 
bojeval s francoskim kraljem Francem I. (1515-1547). Franc j e 
bil hraber in krasotoljuben knez.. Vladal je samovlastno, plemstvo 
pa mu je zvesto služilo, imel je sijajen dvor in rad je podpiral 
znanstva in umetnosti. V Italiji se je bil že v petnajstem stoletju 
porodil nov stavbinski slog (renesanski) . V tem slogu je pričel 
slavni Bramante zidati cerkev Sv. Petra v Rimu, pozneje je nadaljeval 
stavbo Michel Angelo Buonarrotti (Mikel Andželo Buonarotti). 
Ta stavbinski slog je prodrl na Francosko za Franca L, ki je dal v 
Parizu zgraditi dvorski grad Louvre (Iuver). Francoskemu kralju 
ni bilo po volji, da je velika habsburška oblast tesno oklepala 
Francijo. Posrečilo se mu je, da si je osvojil vojvodino milansko , 
a tudi Neapolj je hotel imeti. Toda cesar mu je sklenil vzet i 
Milansko in tudi izviti vojvodino burgundsko, ki jo je bil de d 
Maksimilijan prepustil Francoski . Zato so se vnele štiri vojne med 
cesarjem in francoskim kraljem. 
Prva vojna se je pričela 1. 1521. v Italiji. Ko so bili Francoze 
pregnali iz Milana, je prišel kralj Franc sam z vojsko preko Alp te r 

1525 . I. 1525. obsedel trdnjavo Pavijo. Njemu so se pridružili švicarski 
najemniki. Karel V. zaradi bolezni ni mogel iti na boj, a ime l 
je spretne vojskovodje. Ti so bili sosebno Pescara (Peskara), vodja 
španske pehote, Juri .Frundsberg, vodja nemških pešcev, in fran



15 


coski vojskovodja (connetable) Karel Bourbonski. Tega je bil kralj 
Franc globoko užalil, in zato je stopil v službo cesarjevo. Pred 
Pavijo je bila bitka. Franc se je bil kot hraber junak. Ko je pa 
grof Nik'olai Salm ustrelil konja pod njim, se je zgrudil na tla in 
se je moral podati . Mnogo imenitnih Francozov je bilo ujetih, vsa 
vojska se je razkropila, in le malokdo se je vrnil na Francosko . 
Kralja Franca so odgnali, v Madrid, kjer je s cesarjem sklenil 
pogodbo 1. 1526. S prisego je potrdil obljubo, da se odpove vojvodini 
milanski in burgundski. Ko je bil izročil svoja sinova kot 
talca, ga je Karel izpustil. Ali toliko da je Franc stopil na francoska 
tla, je preklical obljubo, češ, da so mu jo bili izsilili, in j e 
sklenil zvezo s papežem Klementom VII ., ki se je bal prevelik e 
oblasti cesarjeve. Ta nezvestost je Coli razljutila Karla, da je Franca 
pozval, naj se vrne v zapor, če se ne more držati pogodbe . Ali 
kralj tega ni storil, in zato se je vnela druga vojna. 

Stari vojskovodja Juri Frundsberg je zopet gnal svoje pešc e 
preko Tirol v Gorenjo Italijo, kjer se je združil z vojsko Karl a 
Bourbonskega. Ko je pa obolel, se je pridrevil Karel Bourbonsk i 
z vojsko pred Rim. Toda ko je naskakoval mesto, ga je svinčenka 
smrtno ranila (1527) . Nato so se nemški pešci in špansk i 
najemniki razkropili po mestu, plenili palače, cerkve in samostane ter 
oblegali papeža°, v Angelskem gradu. Dali so mu svobodo, ko je bil 
plačal veliko odkupnino . Naposled se je sklenil mir v Cambrai u 
(Kambré) 1 . 1529. : Karel se je odrekel Burgundiji, Franc pa Italiji . 1529 . 
Nato se je Karel V . sešel s papežem v Bologni (Bolonja), in pape ž 
ga je okronal za cesarja 1 . 1530 . 1530. 

b) Karlovi boji v Afriki. Poslednji dve vojni s Francijo . 
Takrat so severnoafriški razbojniki vznemirjali cesarjeve dežele . V 
Algieriji so bili mohamedanski morski razbojniki osnovali državo, 
kateri je vladal Khaireddin Barbarossa, ki si je bil osvojil tudi 
Tunis. Zajemali so trgovske ladje, ovirali trgovino, ugrabljali ljudi 
po primorskih krajih italijanskih in španskih ter jih imeli zaprte , 
dokler se niso odkupili . Te stiske cesarjevih dežel so najbolj veselile 
francoskega kralja Franca. Zato je sklenil Karel 1. 1535. užugati 1535 . 
razbojniško vojsko . Odjadral je na genovskih ladjah, katere je vodi l 
Andrej Doria, proti Tunisu, potolkel razbojnike, si osvojil mesto in 
osvobodil 20 .000 ujetih kristjanov, ki so potem po zapadnih evrop


skih deželah slavili zmagovavca kot pokrovitelja krščanstva in pravice . 


16 — 


V tem je pričel francoski kralj, ki je bil sklenil prijateljstvo s turškim 

1536 . sultanom, tretjo vojno s Karlom (1536) . Ker pa Francozi sami nis o 
odobravali kraljeve politike, je sklenil Franc 1 . 1538. s Karlom premirje 
v Nizzi (Nica) . 

1541 . Leta 1541. se je napotil cesar drugič v Afriko, in sicer prot i 
Algieru ; toda silni viharji so razbili njegovo brodovje, in brez 
uspeha se je vrnil na Špansko. Voljno in velikodušno je trpel s 
svojimi junaki vse nadloge. Njegovo nezgodo je hotel Franc neplemenito 
izkoristiti. Zavezal se je zopet s Turki in 1 . 1542. napadel 
Nizozemsko. A tudi v tej vojni je bil pobit. Cesar je planil z vojsko 
v Francijo in pretil Parizu s pogubo . A kralj ga je naprosil miru, 

1544 . in cesar je privolil, da se je sklenil 1 . 1544. mir v Crespyu (Krepij) . 
Oba vladarja sta obdržala dežele, ki sta jih bila imela pred vojno . 

5. Ferdinand Avstrijski in Turki. 
Leta 1516. je umrl Vladislav, kralj ogrski in češki . Njegov 
naslednik je bil jedva desetletni sin Ludovik II . Ogrom se je godilo 
jako hudo, ko je 1 . 1520. Sulejman H. Veliki ali Slavni zasede l 
osmanlijski prestol . Ta samgsilnik je hotel ukloniti ves svet polmesecu , 
najprej pa si osvojiti Ogrsko . *Turki so rekali : ((Na svetu bodi sam o 
en vladar, kakor je v nebesih samo en Bog. » Sulejman je l. 1521 . 
premogel trdnjavo Beligrad in vzel viteškemu redu sv . Ivana otok 
Rod ; vitezi so se nato preselili na Malto . 

Leta 1526. pa je planil sultan z veliko vojsko na Ogrsko . 
Mladi kralj Ludovik II. je ukazal, naj se nosi po stari šegi krvavi 

meč po vseh županijah v kraljestvu, češ, da preti domovini poguba, 
in je pozval na boj vse može, sposobne za orožje . Toda zbrala s e 
je le majhna vojska, in s to je šel hrabri kralj na Turke . Pri 

Mohaču se je vnela bitka, v kateri so Turki premagali in pobili 
skoraj vso ogrsko vojsko. Kralj se je hotel beže oteti ; toda konj se 
mu je spotaknil nad strmim bregom potoka in ga je zagrebel v 
blato. Sultan se je polastil Budima in ga dobro oplenil. Tudi 
druga mesta in mnogo vasi so Turki požgali in pomorili ljudi al i 
pa jih odgnali v sužnost. Nato se je sultan vrnil v Carigrad . 

Ker ni imel kralj Ludovik potomcev, se je nadvojvoda Ferdinand, 
mož Ludovikove sestre Ane, na podstavi prejšnjih pogodeb 

lastil Češke in Ogrske. Čehi so ga tudi izvolili za kralja ; na Ogrske m 
pa je večina plemenitnikov posadila na prestol erdeljskega vojvodo, 


17 


i.movitega Ivana Zapoljo, ločim je manjšina izvolila Ferdinanda z a 
kralja. Zato se je vnela državljanska vojna . Ferdinandov vojskovodja 
Nikolaj Salm je potolkel Zapoljo pri Tokaju, da je moral 
pobegniti na Poljsko. Odtod je naprosil Sulejmana pomoči, in t a 
mu jo je dovolil. Sultan je 1. 1529. zopet udaril na Ogrsko ; na 1529 . 

mohaškem polju je Zapolja pokleknil pred mogočnega siloviteža in 
mu poljubil roko, sultan pa ga je potem oklical za ogrskega kralja . 
Nato se je drevila turška vojska proti Dunaju . 

Dne 21. septembra so goreče vasi po okolici naznanjale Dunajčlanom, 
da prihaja grozoviti sovražnik. Dunajska posadka je štela 
samo 20.000, obsedna vojska pa 250.000 mož. S Štefanovega stolpa 
so se videli več milj na okolo samo šatori, in Dunav so pokrival e 
turške ladje. Toda Dunajčani niso obupali; sklenili so braniti do 
zadnje kaplje krvi domovino in krščanstvo. Vse je presezal mestn i 
veliki poveljnik grof Nikolaj Salm; podpiral ga je neustrašni baron 

Viljem von Roggendorf Oblegovavci so kopali podkope, jih nasipovali 
s strelnim prahom in jih podžigali, da bi se razletelo mestn o 
obzidje ; toda oprezni obleganci so preprečili vse nakane . Zamašil i 
so hitro vsak predor in junaško odbijali naval za navalom. Ondaj 
se je sosebno obnesel Ivan Kacijanar iz Begunj, ki je s kranjskim 
krdelom branil Koroška vrata. Sredi oktobra se sultan nenadom a 
umaknil ter vrnil domov. 

Leta 1532. je Sulejman zopet s silno vojsko pridrl na Ogrsk o 
ter obsedel trdnjavico Kisek (G~ns), ki jo je branil Nikolaj Jurišič 
s komaj 700 možmi . To krdelce je odbilo osemnajst naskokov, a 
polovica branivcev je padla. Tudi strelni prah je pošel, in Jurišič 
je bil ranjen. Zdajci 'je počil glas, da sta Karel in Ferdinand 
nabrala vojsko okolo Dunaja. Nato se je sultan umaknil ter se, 
grozno oplenivši Štajersko, vrnil v Carigrad . Ker Ferdinand tud i 
potem, ko so se bili umeknili Turki, ni mogel pregnati Ivana Zapolje 
iz Ogrske, se je pogodil ž njim 1. 1538. v Velikem Varadinu. Ferdinand 
ga je priznal za kralja ogrskega, toda ozemlje, kateremu j e 
vladal Ivan Zapolja, naj bi po njegovi smrti pripadlo Ferdinandu . 
Zapolja je umrl 1. 1540. Njegova vdova Izabela pa se ni držal a 

pogodbe, temveč je proglasila za ogrskega kralja sina Ivana Sigmunda, 
kateremu je bilo šele nekaj dni . Tudi sultan se je potegnil 
za dete in je pridrl na Ogrsko. Osvojil si je zopet Budim, ki je bil 
potem nad sto let v turški oblasti. Odslej je bila Ogrska razdeljen a 
med tri vladarje : Erdeljskemu in vzhodnim županijam ogrskim j e 

Kaspret, Zgodovina novega veka . 

2 


18 


gospodoval Ivan Sigmund Zapolja ; Srednji Ogrski z glavnim mesto m 
Budimom so vladali Turki, in samo zapadnim in severnim županija m 
je vladal kralj Ferdinand, ki se je zavezal, da bode sultanu vsak o 

leto plačeval po 30 .000 cekinov davščine. 

6. Schmalkaldska vojna . Verski mir. 
Cesar je trdno upal, da bode cerkveni zbor pomiril in združil 
verski stranki. Zato je pregovoril papeža Pavla III., da je 1. 1545 . 
sklical obči cerkveni zbor v Trident . Ker so se pa protestanti branili 
priti na zbor, je sklenil Karel schmalkaldske zaveznike užugati z 
vojsko . Ko se je pričela vojna, že Luter ni več živel, umrl je I. 1546 . 
v Eislebenu in pokopali so ga v grajski cerkvi wittenberški . Cesar 
je proklel načelnika schmalkaldske zaveze, saškega izbornega kneza 

Ivana Friderika in hesenskega deželnega grofa Filipa,. Moric voj


voda saški, stričnik izbornega kneza in Filipov zet, pa se je pridružil, 
dasi je bil luteranec, cesarju, kateremu je bil zvesto vdan. 

Vojna se je pričela 1. 1546., toda šele v naslednjem letu je 
bila odločilna bitka. Pri Rebu (Eger) se je združila Ferdinandova 
vojska s četami njegovega brata, in potem se je pomikala združen a 
vojska ob levem bregu reke Labe proti Saški . Ko je bila prebrodila 

1547 . reko, je pri Múhlbergu (1547) udarila na Sase, jih potolkla in 
ujela izbornega kneza. «Prišel sem, videl, in zmagal je Bog», j e 
vzkliknil Karel V. po tej zmagi. Izbornega kneza je obsodil na dosmrtno 
ječo, izborno dostojanstvo in skoraj vse njegove dežele p a 
je podelil vojvodi Moricu. Deželni grof Filip se je vdal dobrovoljno, 
a cesar ga je zaprl v ječo, dasi je temu ugovarjal njegov zet . 
Nekoliko potem se je sklenil Moric Saški potegniti za svoj e 
sovernike in se upreti cesarju. Leta 1552. se je pogodil s francoskim 
kraljem Henrikom H., sinom in naslednikom Franca I. Kralj Henrik 
se je zavezal, da bode Marica v vojni zoper cesarja izdatno podpira l 
z denarjem. Maric pa mu je zato odstopil državna mesta Metz, Toul 
in Verdun. Oprezni možje so cesarja, ki je bil ravno v Inomostu , 
svarili, naj ne zaupa Moricu ; a Karel je bil trdno uverjen, da g a 
knez ne izda, ker ga je bil tali povišal . Ko pa je lokavi Moric prihitel 
z vojsko v Južno Nemčijo, obsedel Augsburg in se približa l 
meji tirolski, je cesar spoznal, da je izdan. Sasi so naskokoma vzeli 
Ehrenberško sotesko (Ehrenberger Klause), in cesar je nato izpustil 
iz ječe Ivana Friderika ter zbežal preko Brennerja in po Pusti dolini 
(Pusterthal) v Beljak. Moric je zasedel Inomost in odšel nato v 


19 


Passau, kjer se je sešel s kraljem Ferdinandom . Tu sta sklenila 

passavsko pogodbo, po kateri so protestanti začasno dobili versko , 
deželni grof Filip pa osebno svobodo . 

Zastonj se je cesar trudil, da bi državi pridobil mesta, ki jih 
je bil Moric odstopil Francozom. Naposled so sklenili protestant i 
s kraljem Ferdinandom I. 1555. verski mir v Augsburgu . Po tem 1555 . 
so smeli protestanti svobodno opravljati božjo službo in obdržat i 
cerkvena posestva ; ko bi se pa kak duhovni državni knez (škof ali 
opat) poluteranil, bi izgubil cerkveno oblast in cerkvena posestva. 

Deželni oblastniki so imeli pravico določevati vero svojih podložnikov . 
Odslej je veljalo načelo : Cuius regio, eius religio — čigar je dežela, 
ta določuje vero podložnikom . 

7. Karel se odpove cesarstvu in umrje. 
Kó so se pogajali v Augsburgu, je cesar bolehal v Bruselju . 
Težkega srca je podpisal verski mir, zakaj spoznal je, da se mu ni 

posrečilo to, po čemer je bil ,hrepenel vse žive dni : združiti katoliško 
cerkev. Tožnost ga je obhajala in sklenil se je, kakor nekoč cesar 
Dioklecijan, odreči posvetni oblasti in poslednje dni prebiti v selski 
samoti. Pozval je edinega sina Filipa, kateremu je bil že odstopi l 
Neapolj, v Bruselj ter mu izročil Nizozemsko. Tu se je poslovil od 
prijateljev, rekoč : «Potoval sem liki romar vse žive dni ; devetkrat 
sem bil na Nemškem, šestkrat na Španskem, sedemkrat v Italiji , 
desetkrat na Nizozemskem, dvakrat na Angleškem, dvakrat v Afriki, 
enajstkrat na morju.» Sinu Filipu II. pa je rekel «Bodi pravičen in 
mil vladar ter gospoduj podložnikom kakor oče otrokom.» Leta 1556. 1556. 
je prepustil Filipu II, tudi Špansko in posestva v Ameriki ; naposle d 
se je odrekel nemški cesarski kroni . Nato je odpotoval na Špansko . 

Cesar si je dal v pokrajini Estremaduri poleg samostan a 

Sv. Justa sezidati palačo, kjer je živel še dve leti. Tudi tu ga j e 
politika živo zanimala, in sin se ni lotil nobenega podjetja, da ne 
bi bil vprašal očeta za svet. Karel je živel v pokoju, pobožno molil , 
obdeloval vrt in se bavil z raznovrstnimi ročnimi deli . Videti je 
bilo, kakor bi si bil popolnoma okrepil život ; toda skoraj so se 
povrnile stare bolezni, in često ga je popadala tožnost . Nekoliko pred 
smrtjo je zaželel, da bi mu redovniki priredili slovesen pogreb . Dal 
je v samostanski cerkvi postaviti mrtvaški oder in zapeti mašo 
zadušnico, pri kateri je bil tudi sam navzoči. To ga je toli pretreslo, 

da je nekoliko dni potem izdihnil blago dušo (1558) . 1558 . 

2* 


20 

III. Doba Filipa H. (1556-1598) . 
1. Ferdinand I. (1556-1564) . 
Ko se je bil Karel odpovedal cesarstvu, je njegov brat Ferdinand 
(pod. 5.) zasedel cesarski prestol. Trudil se je pomiriti in 
združiti sporne verske stranke, toda zaman. Takrat se je sklenil 
cerkveni tridentski zbbr, ki je trajal s kratkimi prestanki osemnajst 
let (1545-1563). Določil je verske resnice, uredil božjo službo in 
skrbel za vzgojo sposobnih duhovnikov. Po Ferdinandovih dedni h 

deželah, takisto v češki i n 
Ogrski se je hitro razširila 
nova vera, in poluteranili 
se niso samo plemenitniki , 
ampak tudi meščani in kmeti. 
Po slovenskih deželah jo je 
propovedoval Primož Tru


bar (pod. 6.), porojen na 

Račici na Dolenjskem. Da 
bi se luteranstvo bolj ukoreninilo 
med narodom, je 
spisal Trubar mnogo nabožnih 
knjig ter tako ustanovil 

slovensko književnost. Fer


dinand je sicer prepovedal 

poslušati luterske propoved i 

in čitati krivoverske knjige, 
toda opravil je le malo, sile 
delati pa protestantom tudi 
ni hotel. Uspešneje so izpodbijali 
luterance jezuiti, 

Pod. 6 . Primož Trubar. katere je pozval Ferdinand 
v Avstrijo. 

Jezuitski red je ustanovil španski plemenitnik Ignacij Loyola. 

Ranjen v francoski vojni, je ležal bolan na očetovem gradu in prebira l 
životopise svetnikov. Berilo ga je toli vnelo, da se je sklenil posvetiti 
katoliški cerkvi. Poromal je v Jeruzalem, potem pa se je v Parizu 
bavil z bogoslovskimi nauki. Tu se je spoprijateljil z nekaterimi 
tovariši, ki so slovesno sklenili osnovati nov red . Med njimi je bil 
1540 . Loyolov rojak Frančišek Ksaver. Papež je 1.1540. potrdil novi red , 


21 


Pod, 5, Cesar Ferdinand I. 


— 22 
ki se je nazival Jezusova družba. Njegovo geslo je : <<Vse za večj o 
slavo božjo » . Vodil ga je general, ki je stanoval v Rimu. Ta red 
se je hitro razširil po vsem svetu ; mnogi jezuiti so odpotovali v 

'Azijo in Ameriko, da bi pokristjanili tamošnje pogane, v Evropi p a 
so pobijali protestantstvo. Nekateri so bili propovedniki in izpovedniki, 
drugi pa so učili na srednjih in velikih šolah, katere so bil i 
često ustanovili sami, ali pa so kot učenjaki gojili prosveto . Ferdinand 
I. je bil 1. 1551. pozval nekatere redovnike na Dunaj ter ji m 
dovolil, propovedovati in učiti po vseh avstrijskih deželah . 

Ferdinand I. je razdelil svoje dežele med tri sinove. Najstarejšemu 
sinu Maksimilijanu je podelil Ogrsko, Ceško in Avstrijo , 
Ferdinandu Tirole in Prednjo Avstrijo, Karlu pa Notranjo Avstrijo , 

t. j. Štajersko, Koroškó, Kranjsko in Istrijo. Po očetovi smrti je 
Maksimilijan II. zasedel tudi nemški prestol. Ferdinand se je poročil 
s Filipino Weiserjevo, hčerjo bogatega Augsburžana, in je stolova l 
v Inomostu. Bil je jako vnet za umetnost ; blizu prestolnice je 
sezidal krasni grad Ambras, v katerem je zbiral raznovrstne umetnine. 
Nadvojvoda Karel je stoloval v Gradcu. 
1564. Ferdinand I. je umrl l. 1564. Vse je žalovalo po blagem, miroljubnem 
in prijaznem knezu . Celo sultan Sulejman je vzkliknil o b 
njega smrti : ((Pokojnik je bil res pravičen in pošten knez» . 

2. Maksimilijan II, (1564-1576) . 
Maksimilijan II . je bil jako omikan in učen knez; sosebno je 
ljubil prirodoznanstvo in godbo. Protestantom je bil mil in strpljiv 
vladar, zato so se zelo razširili po vseh avstrijskih deželah . 

Ko je zavladal Maksimilijan II., je sklenil sultan Sulejman. 
Ivanovcem (malteškim vitezom) vzeti otok Malto. Oborožil je siln o 
brodovje ter ga poslal 1. 1565. na viteze. A ti so se pod vodstvom 
velikega mojstra La Valette branili tako junaško, da so morali 
Osmanliji odjadrati. Ves krščanski svet je bil vesel te zmage, sulta n 
pa se je silno razljutil ter ukazal oborožiti novo vojsko, ki bi izbrisal a 
sramotni poboj. Postarni sultan je še enkrat poskusil premagati 
Dunaj in posaditi polmesec na Stefanov stolp . 

1566 . Prišedši 1.1566. v Beli grad, je krenil proti severozapadu, prebrodil 
Dravo pri Oseku in slovesno zasedel Pečuh. Odtod je šel n a 
trdnjavico Sziget, katero je branil Nikolaj Šubic-Zrinjski (pod. 7.). 
Hrabri in domoljubni Zrinjski je zbral okolo sebe majhno posadko ; 
vsi so prisegli, da bodo do zadnje kaplje krvi branili trdnjavo . 


3 


Po ljutem boju so Turki pridrli v Sziget, in Zrinjski se je zateke l 
s svojimi junaki v szigetski grad. Zaman mu je sultan, ki ni mogel 

dočakati, da bi se vzdignil z vojsko proti Dunaju, ponujal vso 
Hrvaško ; zaman je 

žugal, da usmrti njegovega 
sina, ki so g a 
bili baje ujeli Turki. 
Zvesti Zrinjski ni 
prelomil prisege. Odbijal 
je naskok za 
naskokom in pehal 
Turke nazaj. V tem 
je Sulejman umrl. 
Veliki vezir je vojski 
prikrival sultanovo 
smrt in je dalje ob legal 
trdnjavo. Za


man je čakal Zrinjski 
pomoči ; od nikoder 
ni bilo rešilne vojske . 
Pošel je že živež, i n 
Turki so s strelili 
zapalili grajski krov. 
Sedaj ga je minilo 
upanje. Praznično 
oblečen je vtaknil v 
žep grajske ključe in 
zgrabil očetov meč . 
Nato je stopil na 
dvorišče med svoj e 
junake, odprl vrata, 

r.o. o
vzkliknil bojno gesl o cti1 
«Jezus » in udaril na 

Pod. 7. Nikolaj Šubic -Zrinjski.

naskakovavce. Vnelo 
se je grozno klanje , 

in Zrinjski se je smrtno ranjen zgrudil na tla . Turki so pridrl i 
grad in pomorili žene in otroke. Kar se je razletela smodniščnic a 
in z grozovitim pokom dvignila s sabo v zrak 3000 sovražnikov ter 
jih pokončala. 


24 


Tako so posedli Osmanliji Sziget, a bil je samo razvalina. 
Sulejmanov naslednik Selim se je vrnil s premagano vojsko domov, 
in cesar Maksimilijan je obdržal oni del Ogrske, katerega si je bil 

osvojil njegov oče. 

Maksimilijan II . je bil poročen s hčerjo cesarja Karla V. in 
je imel pet sinov; najstarejši sin, Rudolf, je za njim zavladal njegovim 
deželam in zasedel nemški prestol . 

3. Filip II. Nizozemska se osvobodi. 
V drugi polovici šestnajstega stoletja je bil španski kralj Filip II. , 
sin Karla V., najmogočnejši vladar evropski . Njegove dežele so cvetele, 
in njegove hrabre vojake so vodili najspretnejši vojskovodje . 
Kralj ni potoval kakor njegov oče po svojih deželah, niti ni hodi l 
sam na boj, ampak je navadno stoloval v Madridu. V spomin n a 
bitko pri St. Quentinu (Sen Kantén), v kateri je bil njegov vojsko vodja 
Egmont potolkel Francoze, je dal na severozapadu od Madrid a 
sezidati v renesanskem slogu ogromni grad Escorial (Eskorjal), ki j e 
zajedno samostan, cerkev in kraljeva rakev. Obliko ima podkovastoga 
ražnja, to pa zato, ker so zmagali Španci na dan sv . Lavrencij a 

(10. avgusta), katerega so bili pogani usmrtili na ražnju . 
Filip je bil jako nadarjen, delaven in marljiv kakor malokdo , 
a bil je tudi ponosen, trd in neusmiljen. Sosebno se je trudil, da 
bi svoje dežele združil v državnem in cerkvenem oziru. V Italiji in 

Španski je bilo malo novovercev, tem več pa jih je bilo na Nizozemskem, 
kamor je bila prodrla Lutrova in Calvinova vera. Del 
bogate Nizozemske se je za Filipa II. odcepil od Španske. 

Nizozemska je bila sestavljena iz sedemnajstih dežel . Ko j e 
Filip II. l. 1559. odpotoval na Špansko, je postavil za namestnico 

sestro Marjeto Parmsko, ki je ljubila pravičnost nad vse. Podpiral 
jo je škof Granvella (Granvelja). Nizozemci so bili nejevoljni, da so 
španski vojaki ostali v deželi, in njih nejevoljnost je rasla od dn e 
do dne, ko je Filip pomnožil škofije in uvedel inkvizicijo (to je 

bilo versko sodišče, ki je strogo kaznovalo krivoverce). Nejevoljni 
plemenitniki so sklenili zavezo in spisali prošnjo, v kateri so naprosili 
namestnico, naj se odpravi inkvizicija . To prošnjo je prineslo 
300 plemenitnikov v slovesnem izprevodu v namestniško palačo . 
Velika množica je osupnila Marjeto, toda eden izmed svetovavcev 
jo je pomiril, rekoč francoski : «Ne bojte se, saj so sami berači 

(gueux, gajz) !» Ta zbadljiva beseda je šla od ust do ust, in 


25 


zavezniki so si jo nadeli kot časten priimek ter se odslej nazivali 
gajzi. Nosili so tudi spominščico s kraljevo podobo in napisom : 

«Bodimo zvesti kralju do beraške palice . . 

Namestnica je obljubila plemenitnikom, da priporoči kralj u 
njih prošnjo ; a razburjeno kalvinsko ljudstvo ni poznalo mere te r 
je razgrajalo po katoliških cerkvah in samostanih . Nato je sklenil 
kralj siloma upokojiti deželo ter je zato 1 .1567. poslal na Nizozemsko 1567 . 
smelega in brezozirnega vojvodo Ferdinanda Albo. Ko je počil glas, 
da se bliža Alba z veliko vojsko, je Nizozemce izpreletel strah in 
trepet. Nad 100.000 plemenitnikov, trgovcev in rokodelcev je pobegnilo 
ali na Nemško ali na Angleško . Med njimi je bil tudi 
oprezni in «molčljivi» Viljem Oranski, ki se je bil v mladih letih 
priljubil KarluV. in je razsipno živel v Bruselju. Zaman je prigovarjal 
prijatelju grofu Egmontu, naj pobegne ž njim. Priljudni i n 
kralju zvesti Egmont je odklonil vabilo in je kakor hrabri admiral 
grof Hoorn ostal v deželi. 

Ko je prišel Alba, je Marjeta odšla iz Nizozemske . Novi namestnik 
je vse upornike in one, o katerih je menil, da so krivo


verci, pozval pred sodišče, ki jih je obsodilo na smrt . Grofa Egmont a 
in Hoorna je dal zapreti. Na velikem trgu bruseljskem so jima 
odsekali glavo. Nato je zavladal mir po vsej deželi in videti je bilo, 
da je špansko gospostvo utrjeno. Toda Alba je naložil velike, skoraj 
neznosne davke in je celo prepovedal trgovino z Anglijo. Tem 
naredbam se je uprlo ljudstvo . Viljem Oranski je nabral mnog o 
beguncev in vojakov na Nemškem ter napadal Nizozemsko. Drugi 
ubežniki so se vojevali na morju in so kot pomorski razbojniki delal i 
Špancem veliko škodo. Nazivali so s& pomorski gajzi. Osvojili so si 
celo nekatera nizozemska mesta, in to je dalo severnim deželam 
toli poguma, da so izvolile Viljema Oranskega za namestnika. Kralj 
Filip se je bal, da bi mu Albovo nasilstvo ne izneverilo Nizozemcev ; 
zato je pozval Albo domov. Toda bilo je že prepozno. 

Naslednji namestniki so se trudili zadušiti upor . Albov drugi 
naslednik je bil hrabri in viteški dan Juan d'Austria, kraljev pol-
brat. Preden je prišel na Nizozemsko, je že slovelo njegovo ime . 
Ko so 1. 1571 . hoteli Turki vzeti Benečanom plodoviti otok Ciper, 
so papež, kralj Filip in Benečani oborožili veliko brodovje ter izročili 
vrhovno poveljstvo donu Juanu. Ta je v silno krvavi bitki 

pri Lepantu (Lepanto) 1 . 1571 . razbil turško ladjevje . Ali na Nizo-1571 . 
zemskem je dosegel le malo, ker ga Filip ni izdatno podpiral . Umrl 


26 


je 1. 1578. Za njim je bil namestnik njegov netjak Aleksande r 
Farneški (Farnese), sin prejšnje namestnice Marjete. Ta junak je 
posedel južne pokrajine, ki so bile ostale zveste katoliški veri, sede m 

1579 . severnih protestantskih pokrajin pa je 1 . 1579. sklenilo &reško unijo 
(Utrechter Union), toda še vedno so priznavale Filipa za kralja. 
Šele l. 1581. so ga odstavile in proglasile Viljema Oranskega za 
načelnika. Tako se je osnovala nizozemska ali holandska republika . 
Ko je 1. 1584. morivec zavratno umoril Viljema, je njegov sin Moric 
Nassavski zavladal novi državi. 

4. Angleška in Škotska . Elizabeta in Marija Stuartska. 
Reformacija je prodrla tudi na Angleško in Škotsko, kjer j e 
provzročila mnogo nemirov in zmed. Na Angleškem je kraljica 

Elizabeta (1558-1603), iz rodovine Tudorcev, uvedla protestantsko 
vero. Naročila je zboru duhovnikov, naj sestavi 39 verskih članov ; 
ti so še dandanes osnova angleški (anglikanski) cerkvi. Kdor j e 
glavar v državi, ta je tudi cerkveni glavar . Ker so Angleži obdržali 
škofe, se zone njih cerkev tudi episkopalna (episcopus) ali škofja 
cerkev. Katoliško bogoslužje je bilo strogo prepovedano, samo na 
Irskem se je ohranila rimsko-katoliška vera. 

V tem je kraljica skrbno opazovala razmere na Škotskem. Tu 
je bil 1. 1542. umrl kralj Jakob V. iz rodovine Stuartovcev. Njegovo 
edino dete je bila Marija (pod. 8.), ki je imela ob očetovi smrti šele 
osem dni. Vzgojili so jo na francoskem dvoru, kjer se je vse čudil o 
njeni lepoti in milosrčnosti . Tu se je poročila s kraljevičem (dauphin ) 

Francem, ki je po smrti Henrika IL zasedel francoski prestol, a 
umrl že leto dni potem. Takrat je Ivan Knox (Koks), Calvino v 

učenec, širil Calvinove nauke po škotski deželi . Nahujskani reformovanci 
so rušili katoliške cerkve in samostane, razbijali cerkven e 
posode in podobe ter prirejali v oplenjenih cerkvah evangeljsk o 
bogoslužje . 

Francoski dvor ni priznal angleške kraljice Elizabete za pravo 

vladarico, češ, da ima Marija Stuartska večjo pravico do anglešk e 
krone, ker je bila nje stara mati iz rodu Tudorcev . Marija se je p o 
soprogovi smrti vrnila domov, kjer so jo vzprejeli Škoti jako navdušeno. 
A ta navdušenost je trajala le malo časa. Ko so namreč Škoti 
zapazili, da je kraljica zvesta katoličanka, so jo sovražili, ko se j e 
omožila drugič s sestričen, katoliškim lordom Henrikom .Darnleyem 
(Dernlij), pa so jo celo črtili. Ta zakon je bil njena nesreča ; 


27 


28 


soprog je bil sirov in malo značajen ter je strastno hlepel po zabava h 
in veselicah. Ker se ji je omrzel, se je vdala grofu Jakobu Bothwellu 
(Bodsuel), češ, da jo bode podpiral v viharnih časih . Zlobni 
Bothwell, ki se je s hinavstvom prikupil Mariji, je bil pripravlje n 
za vsako hudodelstvo. Nekoč je ležal kralj bolan v selskem dvorc u 
blizu glavnega mesta Edinburga. Kar se je ponoči razletel dvore c 
z grozovitim pokom, in zjutraj so našli kralja mrtvega na polju. 
Sum je letel na Bothwella toda ljudstvo je govorilo, da je tudi 
kraljica kriva tega zlodejstva. Ta sum je še rasel, ko se je kraljica 
malo potem poročila z Bothwellom. 

Sedaj so se uprli nejevoljni plemenitniki, izgnali Bothwella , 
ujeli kraljico ter jo zaprli v grad Lochleven (Lokleven), ki je sta l 
na jezerskem otoku . Toda: žalostna usoda kraljičina je mnogim 
vzbudila živo sočutje, in enemu njenih sorodnikov se je posrečilo , 
da jo je osvobodil. Pobegnila je na Angleško (1568) ter prosil a 
kraljico Elizabeto pomoči in varstva . Toda Elizabeta jo je zaprla , 
in Marija je prebila osemnajst let v ječi. Njeni prijatelji so snovali 
zaroto za zaroto, da bi usmrtili. Elizabeto in posadili Marijo n a 
angleški prestol. Njeni sovražniki pa so ji podtikali, da odobrav a 
naklepe zarotnikov. Nesrečnica je bila v gradu Fotheringhayu 

(Fodseringe), ko so ji siloma odprli omarico in ji vzeli pisma . Nato 
je rekla nadzorniku: «Dvoje imam, česar mi ne morete vzeti : kraljevo 
kri, po kateri imam pravico do prestola, in pa srce, ki je zvest o 
vdano veri mojih pr,adedov . » 

Elizabeta je sklicala sodišče, ki jo je obsodilo na smrt, češ, 
da je vedela za zaroto. Marija je umrla popolnoma vdana v volj o 
božjo. V črni žametni obleki, z razpelom v desnici, je dne 8 . februarja 

1587 . l. 1587. velieastveno stopila na morilni oder ter mirno položila glavo 

pod krvnikov meč. 

5. Filipova vojna z Angleško in nje posledki. 
Med Angleško in Špansko je bilo že dalje časa sovraštvo. Angleški 
brodovi so često napadali španske naselbine . Ko je Aleksander 
Farneški stiskal holandsko republiko in ko so Holandci prosili 

Angleško pomoči, jim je Elizabeta poslala majhno vojsko . Zato je 
Filip II., ko so usmrtili Marijo Stuartsko, sklenil z vso silo užugat i 
Angleže. Oborožil je 160 ladij, tako zvano nepremagljivo armado , 
ki jo je vodil vojvoda Medina Sidonia . Mnoge ladje so bile po


dobne plavajočim trdnjavam, na admiralovi ladji, ki je imela stolp 


29 


liki utrjeno mesto, je bilo 1200 vojakov. Angliji je pretila silno 
velika nevarnost, toda kraljica je bila pogumna. Po njenem naročilu 
so Angleži oborožili vojne ladje, nabrali krepko vojsko in stražili 
obalo. Vse Angleže, najsi so bili te ali druge vere, je navdajala 
tolika ljubezen do domovine, da so voljni zakladali ‘ troške za branilne 
naprave. 

Meseca majnika L 1588. je odplulo špansko ladjevje, kateremu 1588 . 

se je čudila vsa Evropa, v Rokavski preliv in se je zasidrilo blizu 
Calaisa (Kalé) . V temni noči so drzni Angleži pripeljali osem ladij , 
napolnjenih z netili, na sredo španskega brodovja ter jih zažgali . Da 
bi se ne vnele španske ladje, so jih poveljniki odpeljali na piano 
morje, in zjutraj je bilo vse ladjevje razkropljeno . Sedaj so Angleži 
in Holandci skupno napadli posamezne španske ladje ; nekatere 
so se potopile ali so naletele na plitvine in sipine, nekatere pa s o 
uplenili Angleži . Z nepoškodovanimi ladjami je odjadral Medin a 
Sidonia okolo Škotske ; toda tu so jih siloviti viharji ali uničili al i 
poškodovali . Le z malo ladjami ponosne armade se je potrti ad 


, 
miral vrnil na Spansko . Ko je kralju trepetaje poročil poraz, j e 
odgovoril Filip hladno, kakor mu je bila navada : ((Poslal se m 
ladjevje proti ljudem, ne pa proti- viharjem in kleč'evju, . 

Po tem porazu se Spanci niso več opomogli ; nič več niso 
vladali na morju, nego na njih mesto so stopili Angleži in . Holandci. 
Filip II. ni mogel nadaljevati vojne proti Angleški in ne spokoriti 
odpadlih Nizozemcev. Kakor Španska je prepadla tudi Portugalska , 
ki je bila takrat združena s Spansko . 

Leta 1580. je izmrla kraljeva rodovina portugalska, in Filip II . 
si je osvojil deželo . Ta zveza je uničila 'blaginjo Portugalski ; zakaj 
Holandci so imeli zdaj tudi Portugalce za sovražnike ter so ji m 
vzeli najlepše in najbogatejše naselbine v Vzhodni Indiji, kako r 

Sundske otoke, Malakko, Ceylon in Formoso, naposled pa cel o 
rt Dobre nade. 

Filip II. je umrl L 1598. Za njegovih naslednikov Filipa 
in Filipa IV. je Španska še bolj prepadla. Filip III. je moral pri'
znati Holandce za nezavisne . Leta 1640 . so se osvobodili tudi Portugalci, 
ki so se bili le nejevoljni vdali španski oblasti, ter so braganskega 
vojvodo Ivana izvolili za kralja. 

Angleška oblast pa je rasla od leta do leta . Kraljica Elizabeta 
je prijazno vzprejemala vse tiste, ki so jih zaradi vere pregnali iz Francoske 
in Nizozemske, ter je pospeševala obrt, trgovino in mornarstvo. 


30 


Morski junak Frančišek Draké (Drek) je po Magalhaknsu prvi 
objadral zemljo ter je baje iz Amerike prinesel koristni krompir , 
ki se sadi od leta 1650. tudi po naših krajih. V Ameriki so Angleži 
osnovali naselbine ter nazvali naseljeno zemljo svoji neomoženi kraljici 
na čast Virginijo, t. j. Deviško deželo. Uspešno so tudi tržili 
z Rusijo, uničili trgovino hanzaških mest ter osnovali vzhodnoindijsko 
trgovinsko družbo, ki jim je pridobivala Vzhodno Indijo . 

Za Elizabete je živel slavni pesnik William Shakespeare 

(Viljem Šekspir), ki ga prištevamo največjim dramatskim pesnikom 

1603 . 
vseh časov. Elizabeta je umrla l. 1603 . 2 njo so izmrli Tudorci, 
in za njimi so zavladali Stuartovci. Elizabetin naslednik je bil 
namreč škotski kralj Jakob, sin Marije Stuartske. Jakob je Anglešk o 
in Škotsko združil v eno državo « Veliko Britanijo» . 

6. Francoska. Henrik IV. (1589-1610). 
Na Francoskem se je Calvinova vera jako razširila . Kalvinci 
so bili tudi Bourbonci kralji navarski in sorodniki kraljeve rodovin e 
valoiške (Valoá,) . Henrik sin in naslednik Franca I ., je podpiral 
nemške protestante, a preganjal hugenote, toda zatreti jih ni bilo 

moči, in za njegovih treh sinov in naslednikov, Franca II., Karla IX. 
in Henrika III. so se celo pomnožili. Vnele so se med katoličani in 
hugenoti krvave vojne, hugenotske vojne, ki so opustošile vso deželo. 
Po tretji vojni je kraljeval sin častihlepne Katarine Medicejske 

Karel IX., ki je želel, da bi se za vselej pomirili obe verski stranki . 
Zato je dovolil sestri Marjeti Valoiški, da se je omožila z bourbonskim 
princem Henrikom Navarskim. Na ženitovanje je prišlo mnogo hugenotov 
v Pariz . Tu je Katarina Medicejska pregovorila kralja, da j e 
ukazal pomoriti vse hugenote . To kruto povelje se je izvršilo v šentjernejski 
noči (24. avgusta 1572), in mnogo hugenotov je bilo po bitih 
v Parizu in po drugih francoskih mestih . Henrik Navarski se 
je otel s tem, da je navidezno prestopil h katoliški cerkvi. Sedaj so 

se pričeli še grozovitejši boji, ki so trajali tudi za Henrika IIL, brat a 
in naslednika Karla IX. 

Leta 1589. je z Henrikom III. izmrla rodovina valoiška ; Henrik 

Navarski je bil pravi dedič francoskega prestola. Toda katoličani ga 
večinoma niso hoteli priznati za kralja, in Pariz mu je zaprl vrata . 
Henrik se je uveril, da ni moči zasesti prestola, dokler je hugenot ; 
zato je prestopil h katoliški veri. Nato so se katoličani podali, 
in Pariz mu je odprl vrata . Henrik je pomilostil vse sovražnike in 


31 

vladal v miru. Leta 1598. je razglasil nantski edikt, s katerim je 1598 . 
podelil reformovancem versko svobodo in pravico do državnih služb. 

Henrik IV., ki je ustanovil kraljevo rodovino bourbonsko, je 
delal neumorno na to, da bi se zacelile rane, ki so jih bile versk e 
vojne zasekale deželi . V tem ga je zvesto podpiral nekdanji sobojni k 
marki Maksimilijan. Rosny, poznejši vojvoda Sully (Sili), katerega je 
imenoval za svojega ministra . Ubožnim kmetom je odpustil davke, 
in dolgo so se hvaležno spominjali kraljevih besed : «Bog daj, da b i 

imel vsak kmet ob nedeljah pečeno piško na mizi . Pospeševal je 
svilarstvo in trgovino, dal popraviti pote in mostove, kopati prekop e 
in urediti reke, da bi bile plovne . Tako se je povrnila blaginj a 
francoski državi . 

Kakor njegovi predniki, je kanil tudi Henrik IV. utesniti 
habsburško oblast. Namerjal je združiti vse nasprotnike, -da bi 

začeli skupno vojno zoper Habsburžane. Toda do tega ni prišlo, 
zakaj 1. 1610. je bil umorjen. 1610. 

IV. Doba tridesetletne vojne. 
1. Rudolf II, (1576-1612). 
.Rudolfa I.I. so vzgojili na španskem dvoru. Navadno je stoloval 
v Hradčanih (v Pragi) in se je le malokdaj pokazal svetu. Cesar 
je bil vnet za umetnosti in znanstva ; nabiral je slike in kipe slavnih 
umetnikov, starine in raznovrstne dragotine ter pozival na svoj dvor 

učenjake, umetnike, alhimiste in astrologe. Takrat so mnogi mislili, 
da neka posebna tvarina (kamen modrijanov) izpreminja nedrage 
kovine v drage. Alhimisti so se mnogo trudili, da bi izumili t o 
tvarino. Astrologi so trdili, da se dá iz tega, kako tekajo zvezde, 
prerokovati bodočnost. Na Rudolfovem dvoru je bil zvezdoslovec 

Tycho de Brahe, danski plemenitnik, in pa «cesarski mathematicus » 
Ivan Kepler. Poslednji se je bil 1 . 1571 . porodil v wiirttemberške m 
mestu Weilu, toda živel je dolgo v Avstriji, izprva v Gradcu, potem 
pa v Pragi in naposled v Linzu. Pred njim je že učil slavni Poljak 
Nikolaj Koprnik, porojen v Torunju ob Visli, da se zemlja vrt i 
okolo solnca ; Kepler pa je dal temu stavku trdno osnovo, do


kazavši, po katerih zakonih se sučejo premičnice okolo solnca . 

Koprniku so postavili krasen spomenik v Torunju, Keplerju p a 

v Regensburgu . 


32 — 

Ker se je cesar Rudolf preveč bavil z alhimijo in astrologijo 
ter je bil časih bolan, je zanemarjal vladarske posle. Zato se je 
zoper njega vzdignil brat Matija, katerega je vodil škof Melhior 
Khlesl, ter ga je prisilil, da mu je odstopil Ogrsko, Avstrijsko in 
Moravsko. Ta bratovski prepir med članovi habsburške rodovine so 
si izkoristili protestantski stanovi ; nadvojvoda Matija jim je podelil 
versko svobodo, da so ga podpirali proti cesarju. Prav tako so 
češki protestantski stanovi izkoristili cesarjevo stisko prisilili s o 

1609 . 1. 1609. Rudolfa II., da jim je v takozvanem majestatu (MajestUsbrief) 
tudi podelil versko svobodo in mimo tega pravico, graditi 
protestantske cerkve in šole . 
Tudi na Nemškem so bili takrat verski razpori. Protestantski 
knezi in stanovi so 1. 1608. sklenili zvezo po imenu unijo; načeloval 
ji je kalvinec Friderik V ., izborni knez palatinski . Tej zvezi se j e 
pridružil še francoski kralj Henrik IV., glavni nasprotnik Habsburžanom. 
Proti uniji pa so se združili 1. 1609. tudi katoliški knezi 
v ligo, kateri je bil glavar bavarski vojvoda Maksimilijan . Tako je 
stala stranka proti stranki z oboroženo vojsko, in bati se je bilo , 
da se ne vname vojna. Nagla smrt francoskega kralja jo je sicer 
preprečila, a obe zvezi sta vendar otemnili cesarjev ugled. Naposled 
je Rudolf II. izgubil tudi Ceško. Ko je naklanjal nasledstvo v tej 
deželi nadvojvodi Leopoldu, škofu passavskemu, je 1. 1611. pridrl 
Matija v Prago ter prisilil cesarja, da mu je odstopil tudi Češko . 

Rudolfu. je ostala samo še cesarska krona. Sicer se je nadejal, 
da zopet dobi izgubljene dežele, toda umrl je že 1. 1612. Njegov 
brat Matija je za njim zavladal tudi na Nemškem . 

2. Tridesetletna vojna (1618 1648}. 
Matija (1612 1618) ni imel otrok kakor tudi ne njegovi 
bratje ; zato je porinil nadvojvodo Ferdinanda, Karlovega sina, k i 

je vladal Notranji Avstriji, ter je ukrenil, da so ga češki in ogrsk i 
stanovi izvolili za kralja. Za cesarja Matije se je vnela vojna, ki 
je trajala trideset let. 

a) Cefto-palatinska vojna. Tilly. 
Rudolf II. je bil v majestatu samo posvetnim stanovom dovolil 
graditi protestantske cerkve in šole. Vzlic temu so si prisvajali to 
pravico tudi protestantski podložniki duhovskih stanov. Tako so 

sezidali protestantski, meščani cerkvi v Hrobu (Klostergrab), v mestu 


33 


praškega nadškofa, in v Brumovem (Braunau), ki je bilo podložn o 
brumovskemu opatu. Prvo je dal nadškof praški porušiti, drugo p a 
opat brumovski zapreti. Nato so se protestanti pritožili pri cesarju, 
a ta jih je pismeno trdo posvaril . To je protestantske plemenitnike 
toli razburilo, da so nekateri, kakor grof Matija Thurn, Schlick , 
Rupa in drugi, oboroženi pridrli v kraljevski grad in terjali od 
kraljevih namestnikov odgovor . Ko so se bili hudo sporekli, so protestanti 
dva namestnika, Martinica in Slavato, in tajnika Fabricija 
vrgli skozi okno v grajski jarek (1618) . Poškodovali so se ti le mal o 

in so srečno utekli, dasi so streljali za njimi. Nato so si uporniki 
prisvojili vrhovno oblast, pregnali iz dežele jezuite, oborožili vojsk o 
in naprosili protestantske kneze pomoči. 

Malo potem je cesar Matija umrl. Njegov naslednik je bil 
Ferdinand II. (1619 -1637), katerega so bili vzgojili jezuiti v Ingolstadtu. 
Zavladal je l. 1595. Notranji Avstriji že s tem namenom, d a 
bi zatrl protestantsko vero. Ta naklep je tudi izvršil . Prepovedal j e 
evangeljsko božjo službo in prisilil protestante, da so ali prestopil i 
h katoliški cerkvi, ali pa se izselili. Pri tem ga je sosebno podpiral 
ljubljanski škof Tomaž Hren. Ko je Ferdinand II. po smrti cesarj a 
Matije zavladal Avstriji, Češki in Ogrski, se je širil upor vedno bolj , 
zakaj bati se je bilo, da ne bi v teh deželah ravnal s protestanti 
prav tako kakor v Notranji Avstriji. Na Ogrskem se je hotel 
erdeljski knez Gavrila Betlen polastiti kraljevske krone. Dolenjeavstrijski 
protestantski stanovi so prišli celo v cesarski grad te r 
nadležno zahtevali od Ferdinanda politiške svobode ; a Ferdinand 
je bil trd in neizprosen. V odločilnem trenutku pa je prijezdila čet a 
oklopniškega polka, ki ga je pozneje vodil polkovnik Dampierre 

(Dampjer), v grajski dvor in osvobodila Ferdinanda prisiljivih nasprotnikov 
. Naslednjo noč je prihitel grof Thurn z majhno vojsko 
na Dunaj, da bi ga obsedel. Ker pa ni ničesar opravil, je zopet 
odšel na Češko . 

Nato se je napotil Ferdinand v Frankfurt, kjer so ga, izvolili 
za cesarja. V tem so ga češki stanovi odstavili ter so palatinskega 
izbornika Friderika V. izvolili za kralja. Da je vzprejel krono, k 
temu ga je prisilila častihlepna žena Elizabeta, hči angleškeg a 
kralja Jakoba I. Tudi deska, Moravska in Lužice so mu prisegle 
zvestobo ali njegova slava je minila kaj skoro . Papež, španski 
kralj in liga so poslali Ferdinandu pomožno vojsko celo luteranski 
saški izbornik, ki je sovražil kalvinskega palatinskega grofa Friderika , 

K aspret, Zgodovina novega veka . 

3 


34 


se je pridružil cesarju . Ligina vojska, ki jo -je vodil slavni genera l 

Ivan Tscherklas von Tilly, je pridrla črez gorenjo Avstrijo na Céško 
in se utaborila na Beli gori blizu Prage. Tu je bila dne 8. novembr a 

1620. 1. 1620 . češka vojska v eni uri popolnoma poražena. Kralj Friderik 
je bil pri obedu, ko so mu poročili, da se je vnela bitka ; ko je hote l 
iti na bojišče, so mu že prihajale bežeče čete naproti . Nato je Friderik 
s soprogo pobegnil na Holandsko. Ker je trajalo njegovo kraljestvo 
samo eno zimo, so ga zbadljivo nazivali zimskega kralja . 
S to zmago je cesar Češko zopet spravil v svojo oblast . Ferdinand 
II. je izbornega kneza preklel ter ukazal usmrtiti glavarj e 
upornikov in jim vzeti posestva ; raztrgal je tudi majestat, izgnal 
protestante in zopet pozval jezuite na Češko . Nato se je pogodil z 
Gavrilo Betlenom, ki se je odrekel kraljevskemu naslovu, in j e 
iztiral protestante iz Dolenje in Gorenje Avstrije. V tem je prišla 
španska vojska iz Nizozemske in posedla Palatinat ob Renu . To 
deželo kakor izborniško dostojanstvo je cesar podelil bavarskem u 
vojvodi Maksimilijanu, Lužice pa je prepustil saškemu izborniku . 

b) Danska vojna . Waldstein ., 
Cesarjeve zmage so silno vznemirile protestantske kneze i n 
naklonile Anglijo, Holandijo in Dansko, da so sklenile zavezo zoper 
habsburško oblast. Danski kralj Kristijan IV. je začel vojno, v 
kateri so ga podpirali Angleži in Holandci, zajedno je zbral vojsk o 

grof Ernest von Mansfeld, ki se je bil že prej bojeval za izgnanega 
izbornega kneza. Tako se je 1. 1625 . pričela druga doba tridesetletne 
vojne ; zove se danska vojna. Takrat se je češki plemenitni k 
Albreht Waldstein ponudil cesarju, da mu nabere vojsko, ki bi 
služila samo njemu. 

Albreht Waldstein (pod. 9.) se je porodil 1. 1583. kot sin utrakvistiških 
roditeljev v Hermanicih. Rano osirotelega dečka je katolišk i 
ujec izročil jezuitom v Olomucu, da bi ga vzgojili v katoliški veri . 
Nauke je nadaljeval na vseučiliščih v Altdorfu in Padovi, kjer mu 
je astrolog Seni prerokoval slavno bodočnost . Po dovršenih naukih j e 
mnogo potoval po Nemškem, Holandskem, Angleškem in Francoskem . 
Posvetivši se vojaštvu, se je poslavil kot hraber in srčen vojak v 
vojnah s Turki, Benečani in Betlenom . S prvo soprogo je toliko 
priženil, da je po bitki na Beli gori ponakupil mnogo posestev , 
ki jih je bil cesar vzel češkim upornikom. Ferdinand II. ga je 

1. 1623. poknežil in mu pozneje podelil vojvodino Friedlandijo. 

35 


36 

Ko je «Friedlandovec» udaril na boben, so prihiteli iz vse h 
krajev in dežel stari vojaki in mladi možje . Skoraj je štela njegova 
vojska 30.000 mož, ki so bili kaj različne narodnosti, kakor Hrvati , 
Valonci, Italijani, Španci, Škoti, Irci in Nemci. To vojsko je gnal 
Waldstein na Severno Nemško in potolkel grofa Mansfelda pr i 

Dessavskem mostu (Dessau, 1626). Nato je Mansfeld krenil v desk o 
in odtod na Ogrsko, kjer se je pridružil Betlenu, ki se je bil zopet 
uprl cesarju. Ker se je pa Betlen pogodil s Ferdinandom II., je 

Mansfeld pobegnil proti jugu, češ, da se preko Benetek vrne' n a 
Nemško. Toda umrl je v Bosni (blizu Sarajeva) . Ko je čutil, da bode 
skoraj konec njegovemu življenju, si je dal opeti oklop in opasati 
meč, stoječ med dvema častnikoma, je izdihnil junaško dušo. V tem 
se je Waldstein, ki je bil pregnal Mansfelda na Ogrsko, vrnil n a 
severno bojišče, kjer je bil Tilly premagal kralja Kristijana. Oba 
vojskovodji sta si skupno osvojila Holsteinsko in pregnala kralja n a 
Danske otoke, nato je Waldstein posedel Mecklenburško in Pomorjansko. 
Samo trdnjave Stralsunda ni mogel vzeti, dasi se je zarotil , 
da vzame mesto, najsi bi bilo z verigami priklenjeno na nebo. Sest 

mesecev ga je oblegal, toda prebivavci so se s pomočjo Dancev in 
Svedov junaški branili, in naposled je moral Friedlandovec oditi . 
Waldstein, nadevši si naslov «general Baltskega in Oceanskega 
morja», jehotel cesarju tudi opremiti ladjevje, ki bi pritiskalo n a 
Dance in Svode, toda tega naklepa ni mogel izvršiti. 

Waldsteinova vojska je spokorila vso Severno Nemčijo, in zat o 
je cesar podelil hrabremu vojskovodji mecklenburško vojvodino ter 
1629. sklenil s kraljem Kristijanom mir v Ljubeku (1629). Danski kralj 
je zopet dobil svoje dežele, toda obljubiti je moral, da se ne bod e 

več vtikal v nemške stvari. To leto je cesar razglasil restitucijonalni 
edikt ter protestantom ukazal, povrniti katoličanom vsa po sestva, 
škofije in samostane,. katera so jim bili vzeli po passavski 
pogodbi. Ta razglas je protestante silno razburil. A tudi katoliški 
knezi, sosebno bavarski izborni knez Maksimilijan, so bili ogorčeni, 
ker je Waldstein toli povečal cesarjevo oblast, da je bila popolnom a 
nezavisna od nemških knezov, razen tega se je vedel Waldstein 
ošabno in je ravnal s knezi kakor s podložniki ter plenil po nji h 
deželah. Francozi pa so se trudili, da bi razsvadili cesarja in kneze 

1630. ter tako tem lože oslabili habsburško oblast. Ko so se 1. 1630. knez i 
zbrali v Regensburgu, so odločno zahtevali od cesarja, naj odpusti 
Waldsteina. Cesar se je naposled vdal in ga je odslovil. Ko sta 


37 — 


cesarjeva poslanca Waldsteinu poročila, da je odpuščen, jima j e 
rekel : «Sama lahko čitata v zvezdah, da dominira spiritus bavarskega 
izbornika cesarjevega» . Waldstein je odšel brez odpora na 
svoja posestva na Češkem . Tu je živel sijajno kakor kralj, čakajo č 
časa, da bi bilo cesarju zopet treba njegove pomoči. Poveljnik cesarske 
vojske je bil sedaj Tilly. 

c) Svedska in francoska vojna. Gustav Adolf. 
Prav takrat, ko je cesar odpustil Waldsteina, je protestantski 
švedski kralj Gustav Adolf na pomorjanski obali izkrcal 15 .000 mož, 

da bi začel vojno s cesarjem. Slul je za vrlo izobraženega moža . 
Izboljšal je vojaštvo, primerno razdelil vojsko ter jo dobro oborožil. 
Imel je tudi vojake v strahu in strogem redu ter ni dopuščal, d a 
bi se bili vedli nespodobno. Francoski minister Richelieu, ki se je 
bal prevelike moči Habsburžanov, ga je izpodbujal na boj in ga 
zalagal s potrebnim denarjem. Na Nemškem se mu niso hoteli 
pridružiti niti soverniki, ampak so ostali nevtralni . Samo Devin 

(Magdeburg) se je pogajal ž njim. Zato je šel Tilly proti temu 
mestu in ga je oblegal. Meščani so se hrabro branili, češ, da jim 
pride švedski kralj na pomoč . Toda Tilly je naskokoma vzel trdnjavo. 
V groznem pouličnem boju se je vnel ogenj, katerega j e 
silni vihar po bliskovo raznesel po vsem mestu, in v nekoliko ura h 
je bil Devin pogorišče . Tillyu je bilo žal Devina, zakaj močn a 
trdnjava bi ga bila dobro podpirala v vojni . 

Od Devina je šel Tilly na Saško in silil izbornega kneza, na j 
se pridruži cesarju. Toda saški knez je pozval švedskega kralja na 

pomoč. Gustav Adolf je prihitel na Saško in l. 1631. Tillya potolkel 1631. 

pri Breitenfeldu blizu Lipskega (Leipzig), Ta poraz je imel za cesarja 
slabe nasledke : Sasi so pridrli na Češko ter vzeli Prago, Gustav 
Adolf pa je posedel porenske dežele. Kanil je celo osnovati protestantsko 
cesarstvo na Nemškem. V tej stiski se je cesar Ferdinand II . 
spomnil nekdanjega vojskovodje Waldsteina, ki je po kraljevsko 
živel na Češkem . 

Waldsteinu so služili mnogi plemenitniki, petdeset helebardirjev 

v bleščeči opravi je stražilo pred njegovim gradom, poslužni paži v 
svetlomodri žametni obleki so stali pred vrati, čakaje zapovedi, i n 
v hlevu je bilo nad sto konj, ki so zobali iz marmornih jasli . Krepkega 
in slavohlepnega moža so vedno navdajale visokoleteče misli . 
Na svojih posestvih je naselil rokodelce, osnoval rudnike in fužine, 


38 — 


nasadil murve in sezidal šole. V Pragi je zgradil veliko palačo, 
katero so okrasili slavni umetniki. Namerjal je vsa svoja posestva 
osvoboditi češkega podložništva in jih združiti v posebno škofijo . 

Jičin naj bi bilo prvo mesto za Prago. Waldsteinov pogled je bil 
vedno resen, celo temen ; govoril je malokdaj, a često je v pozno 
noč z astrologom Senjem opazoval zvozde. Ko ga je cesar nujno 
prosil, da bi nabral vojsko, se je delal, kakor bi ga tega ne bil o 
volja, in šele pozneje je privolil in hitro nabral vojsko . Ko mu je 

bil cesar izročil vrhovno poveljništvo z neomejeno oblastjo, je udari l 
na Sase ter jih pregnal iz Češke . 

V tem je gnal Gustav Adolf vojsko na Bavarsko, ki je takra t 
na zapadu rezala do Lecha. Zaman je Tilly branil Švedom, da n e 
bi. prekoračili reke zopet pobit, je umrl malo potem. švedski kralj 
je nato zasedel Monakovo, in sedaj mu je bila odprta pot na Dunaj . 
Toda krenil je v Núrnberg in se tam utaboril. Waldstein je prihitel 
bavarskemu izborniku na pomoč in se je tudi utaboril blizu Niirnberga. 
Enajst tednov sta stala vojskovodji drug proti drugemu . 
Ko je pa Švedom naposled pošel živež, je Gustav Adolf udari l 
na nasprotnika, a izgubivši mnogo vojakov, je krenil na jug 
proti Dunavu. Tudi Waldstein se je dvignil in gnal svojo vojsk o 
na Saško, da bi ondi prezimila. Drznega konjiškega generala grofa 

Pappenheima pa je poslal z enim oddelkom v Halle, da bi si 
osvojil mesto . Ko je začul Gustav Adolf, da je Saška v stiski , 
je odhitel za Waldsteinom, pri Lútzenu blizu Lipskega sta trčili 
vojski druga ob drugo. 

Gosta megla je pokrivala okolico, ko se je dne 16. novembra 
1632 . 1. 1632. vnela bitka. Svedi so menili, da so že zmagali ; kar se 
pridrevi Pappenheim, ki ga je bil zopet pozval Waldsteinov brz i 

poslanec, s konjico na bojišče in se navali na sovražnika, da bi 
se bil z Gustavom Adolfom samim ; toda smrtno ranjen pade raz 
konja. Ker so vzpričo silnega navala omagovali Švedi, se je Gusta v 
Adolf sam postavil polku na čelo ; toda ena krogla mu je razbila 
levo ramo, druga ga je smrtno ranila. Ko je umirajoči Pappenheim 
zvedel to novico, je dejal : « Poročite vojvodi Friedlan.dskemu, da 
umrjem vesel, ker znam, da je ubit najsilnejši sovražnik» . Za ubitim 
kraljem je prevzel vrhovno poveljništvo Bernhard Weimarski, ki 
je gnal vojsko v poslednji odločilni boj . Ko se je nagnil dan, se je 
Waldstein umaknil v Lipsko, dočim so Švedi šele drugi dan odšli z 
bojišča. Waldstein je zlato verižico in krvavi plašč švedskega kralja 


39 — 


poslal cesarju Ferdinandu . Cesar je vzkliknil : «Ko bi se le umiril a 
Nemčija, pa bi rad, da bi bil dalje živel junak in se vesel vrnil domov !» 

Waldstein je šel z vojsko zopet na Češko, kjer je miroval i n 
se s Sasi, Švedi in Francozi celo marljivo pogajal za mir . Zvedevši, 
da ga ima cesarski dvor zaradi tega na sumu, se je zbal, da ne b i 
ga odstavili. Zato je pozval višje častnike v Polzenj, in častniki so 
se mu pismeno zavezali, da mu ostanejo zvesti do zadnje kaplj e 
krvi. Cesar je na to vojsko oprostil zvestobe, ki jo je bila prisegla 
Waldsteinu, in je imenoval grofa Gallasa za vrhovnega poveljnika . 
Do malega vsi polki so se izneverili Waldsteinu ; samo nekateri so 
šli ž njim v trdnjavo Heb (Eger), kjer so se hoteli združiti s las i 
in Švedi. Da bi se to ne zgodilo, je sklenil polkovnik Valter Buttler, 
porojen Irec, usmrtiti Waldsteina. Za to namero je pridobil tamošnjega 
poveljnika Škota Gordona . Ko so bili Waldsteinovi pristaši 
Illo, Tercki in Kinski na večer dne 25. februarja 1. 1634. prišli 
v gosti v Gordonov grad, so v obednico pridrli Buttlerjevi dragonc i 
in posekali goste. Nato so morivci pridrli v hišo na mestnem trgu , 
kjer je stanoval Waldstein in s Senijem opazoval zvezde . Waldstein 
se je že odpravljal spat ; kar prihrujejo morivci v spalnico, rekoč : 
<Hudobnež, ali hočeš ti sneti cesarju krono z glave ?» Nato g a 
zabodejo s kopjem . 

Na čelo cesarski vojski je stopil cesarjev najstarejši sin 

Ferdinand, a podpiral ga je grof Gallas. Potolkel je Švede še 
1.1634. pri Nvrdlingenu na Bavarskem. Po tej bitki je saški izborni k 

1. 1635. sklenil s cesarjem praški mir, kateremu so se pridružili tudi 1635 . 
drugi protestantski knezi ; Francoska pa, ki jo je še vedno upravlja l 
Richelieu, je začela sedaj očita vojno s Habsburžani . Cesar Ferdinand 
II. je umrl 1. 1637 .; za njim je zavladal Ferdinand Hi 

(1637 - 1657). Za tega vladarja so Švedi in Francozi pustošil i 
razne dežele . Bolj ko je ubožala Nemčija, bolj je hlepela po miru, o 
katerem so se že pogajali od 1. 1640. Leta 1648. je švedski general 
Konigsmark zasedel praško Malo stran, toda Starega in Noveg a 
mesta ni dobil v pest. Zdajci je počil veseli glas, da so sklenili mir . 1648 . 

Westfalski mir. 
Mir se je sklenil v vestfalskih mestih Osnabrúcku in Múnsteru. 

Da so se po dolgih letih vendarle pogodili, ta čast gre cesarskemu 
poslancu, opreznemu in krepkemu grofu Trautmannsdorfu. Francozi 
so dobili avstrijska posestva v Alsaciji, Švedi Prednje Pomorjansko, 


40 — 


braniborski izbornik Zadnje Pomorjansko. Bavarcem je ostal Gorenji 
Palatinat (ob Nabi) in izborniško dostojanstvo, Dolenji ali 
_Renski Palatinat in osmo mesto v zboru izbornikov pa je dobi l 
Karel, sin pregnanega Friderika V. Nemška država je priznala 
Švico in Nizozemsko za nezavisni. 

Določila augsburškega verskega miru so veljala tudi reformovancem 
. 

Vsi nemški stanovi so bili samovlastni vladarji v svojih, državah ; 
dovolilo se jim je, da lahko sklepajo zaveze z zunanjimi državami, 
samo ne proti cesarju in nemški državi. Kadar bi šlo za važno 
vladno stvar, bi jo smel ukreniti cesar samo s privolitvijo nemški h 
stanov. Od l. 1663. je državni zbor vedno zboroval v Regensburgu, 
toda knezi niso sami prihajali nanj, ampak zastopali so jih poslanci . 

Tridesetletna vojna je za dolga leta uničila blaginjo nemšk e 
države. Mnogo mest in vasi je bilo razrušenih, mnogo ljudi j e 
poginilo, in kdor jo je preživel, tega je trla beda . Nemčija je 
štela pred vojno 18 milijonov ljudi, po vojni pa samo 7 milijonov . 
Pešala so poljedelstvo, obrt in trgovina ; malokdo se je bavil z 
umetnostjo in znanstvom. Oslabljena Nemčija se je razcepila n a 
mnoge pojedine države, pri katerih je mogočna Francija zadobival a 
od leta do leta večjo veljavo . 

V. Angleška za Stuartovcev (1603-1688). 
Oliver Cromwell . 

Leta 1625. je umrl Jakob prvi Stuartovec na angleškem 
prestolu, in nasledil ga je njegov sin Karel I. (1625 -1649) . Ta 
kralj se je skoraj neprestano bojeval s parlamentom, kateremu s e 
je naposled vdal. Parlament je sestavljen iz gosposke (gorenje) in 
poslanske (dolenje) zbornice. V prvi zborujejo zastopniki velike du


hovščine in velikega plemstva, v drugi pa zastopniki male gospode 
in meščanov. Ta parlament je imel pravico dovoljevati davke, a kralj 
je preziral to pravico ter je svojevoljno nalagal davke in vladal 
brez parlamenta. A ta si ni dal izviti pravice, in zato sta bili ob e 
stranki silno ogorčeni. Ko so se I. 1642. dvignili Londončani, je kralj 
pobegnil v York, kamor so prišli njegovi pristaši, kavalirji imenovani 
. Meščanstvo pa je potegnilo s parlamentom, ki je oborožil 


41 


vojsko. Največ veljave je imel pri vojakih slavohlepni in krepki 
Oliver Cromwell, premožen veleposestnik in obenem- člen parlamenta. 
V državljanski vojni, ki se je vnela, se je obnesel kot izvrste n 
vojskovodja. Premagal je kralja v dveh bitkah, da je pobegnil k 
Škotom, ki so bili potegnili z angleškim parlamentom. Kralj se je 
nadejal, da ga bode podpiral narod, iz katerega se je bila porodil a 
vladarska rodovina Stuartovcev. Ali ta nada ga je ukanila ; Škoti 
so ga zaprli v ječo in ga 1. 1647. izročili angleškemu parlamentu. 

V tem parlamentu so bili tudi prepiri ; naposled je poslanska 

zbornica, kateri je načeloval Cromwell, očita izrekla, da sama ona 
zastopa angleški narod. Nato se je sestavilo posebno sodišče, ki j e 
obsodilo kralja na smrt, češ, da je vladal samovoljno in zakrivil 
krvavo državljansko vojno. Meseca januarja 1. 1649. so kralju odsekali 
glavo, Angleško pa so proglasili za republiko . Pravi vladar j e 
bil sedaj Cromwell. Premagal je Škote in Irce, ki so bili potegnili 

s sinom usmrčenega kralja, in je povečal angleško oblast na morju . 
Zbok teh uspehov je hrepenel po samovladarstvu . Leta 1653 . so 
ga častniki proglasili za zaščitnika (lordprotector) velikobritansk e 
republike ; nekateri pristaši v parlamentu so mu celo ponudili kra-
Ijevsko krono ; toda vzprejel je ni. Umrl je I. 1658. Pokopali so ga 
v Westminsterski opatiji poleg angleških kraljev. 

Po njegovi smrti so nastale velike zmede. Leta 1660. je novi 1660 . 
parlament pozval Stuartovce zopet na prestol, in narod je navdušen o 
vzprejel Karla H Ali ta navdušenost se je skoraj polegla, ko j e 

kralj jel poviševati katoličane. Parlament, meneč, da preti nevarnost 
anglikanski cerkvi, je s posebnim zakonom ustavil katoličanom po t 
do javnih služb. Leta *1679. je proglasil habeas-corpus-zakon, p o 

katerem je bilo strogo prepovedano zapreti državljana, ne da bi s e 

mu bilo izročilo pismeno zaporno povelje in naznanilo, zakaj bode 
zaprt. Kogar pa bi zaprli, tega bi bilo zaslišati v treh dneh. 

Karla II. naslednik je bil njegov brat Jakob H. Kot katoličan 
se je trudil, da bi gospodovali katoličani, a raditega so bili Angleži 
nejevoljni nanj . Najveljavnejši izmed njih so povabili kraljevega zeta, 
nizozemskega namestnika Viljema Oranskega, da bi pregnal kralja. 
Ko je Viljem 1. 1688. stopil z vojsko na angleško obalo, je Jakob II. 1688 . 
pobegnil na Francosko, kjer mu je kralj Ludovik XIV. uredil sijajen 
dvor. Nato je parlament Viljema in njegovo soprogo Marijo posadil 
na angleški,' prestol. 


42 

VI. Ludovik XIV., kralj francoski (1643—1.715). 
l. Doba Ludovika XIV. 
Ludovik XIII. (1610 -1643), sin Henrika IV ., je vlado povsem 
prepuščal ministru kardinalu Richelieuu. V zunanji politiki je delal 
ta minister na to, da bi se razbila habsburška oblast. A to se mu 
ni posrečilo. Razen tega je menil, da bi bilo najbolje za državo , 
ako pridobi kralju neomejeno oblast . Zato je z orožjem spokoril 
neposlušne velikaše in dal usmrtiti vse protivnike . Pomnožil je tudi 
mornarstvo in razširil trgovstvo ; pospeševal je umetnost in slovstvo 
ter osnoval slavno francosko akademijo. Umrl je 1. 1642. skoraj 
obenem s kraljem Ludovikom XIII . 

Ko je Ludovik XIII. umrl, je imel njegov sin Ludovik XIV. 
šele pet let ; zato je zanj vladala mati Ana Španska. Njen minister, 
kardinal Mazarin (Mazarén), je v zmislu Richelieujevem delal na to , 
da bi se popolnoma osvobodila kraljevska oblast. Mazarin je umr l 

1. 1661., in kralj je odslej sam ravnal krmilo francoske države . 
Njegova volja je bil edini in najvišji zakon v državi ; imel se je 
za absolutnega gospoda svojih podložnikov. Ko so mu nekoč namignili, 
da se je vendarle treba ozirati tudi na državo, je rekel : 
«.Država sem jaz» . 
Ludovik XIV. je imel izvrstne ministre in vojskovodje. Njegov 
finančni minister Colbert (Kolbér) je povzdignil obrt in trgovino te r 
tako pomnožil državne dohodke . Francozi so marljivi, delavni i n 
vneti za vse, kar je lepo. Pri Benečanih so se naučili, kako se iz delujejo 
žameti in zrcala, pri Angležih so se seznanili z jeklarstvo m 
in volnarstvom, pri Nizozemcih s suknarstvom ; sami pa so popolnoma 
razvili te obrte . Colbert je izkopal Poldnevniški prekop (Canal du 
midi), prvi veliki umetni vodotok v Evropi, ki spaja Garonno in 
Sredozemsko morje. Marseille (Marséj) in Toulon sta bili glavn i 

skladišči levantske trgovine . Zgradil je veliko vojno ladjevje, osnoval 
naselbine v Indiji, Afriki in Ameriki (Cayenne) ter ustanovil francosko 
pomorsko in naselbinsko oblast . 

Colbert je z oprezno finančno upravo kralju prihranil tolik o 
denarja, kolikor ga je bilo treba za drage stavbe, sijajne svečanosti 
in mnoge vojne. Ludovik je gradil v baročnem slogu . V Versaillesu 
(Versáj) si je sezidal sredi gozdnatega parka prekrasno palačo ter 


43 


io okrasil s kipi, špiljami in vodometi . To prestolno palačo je vsa 
Evropa imela za čudež sveta in vzor dobrega ukusa. Na dvoru so 
se natanko ravnali po pravilih dvorske šege . Ludovik je pozival n a 
svoj dvor pesnike, umetnike in učenjake ter jih kraljevski nagrajal. 
Ondaj so živeli : tragika Corneille (Kornéj) in Racine (Rasin), začetnik 
francoske vesele igre Moliere (Moljér) in basnopisec Lafontaine 
(Lafontén). Ti slavni pisatelji so tako razvili francoščino, da j e 
služila po vsej Evropi diplomatom, višjim stanovom in razumnikom . 
Pariz je bil središče evropske omike, in skoraj vsi knezi in narodi 
so posnemali francoske šege, navade in naredbe. 

Leta 1685. je Ludovik razveljavil nantski edikt in hugenotom 

ukazal, naj se združijo s katoliško cerkvijo, češ, da bode vsa Francoska 
enoverna. Ali hugenoti bi se bili rajši večinoma izselili nego 
pokatoličanili. Ludovik jim je zato prepovedal izselitev ; vendar se 
je več tisoč hugenotov preselilo v Svico, Holandijo, na Braniborsk o 
in na Angleško . 

2. Navalne vojne Ludovika XIV . 
Slavohlepni Ludovik XIV. bi bil rad prvi in najmogočnejši 
knez evropski. Da bi razširil Francosko, si je lastil sosednje dežel e 
ter jih navaloma napadal. 

Prvo navalno vojno je začel proti španski Nizozemski., v katero 
sta udarila njegova vojskovodji Turenne (Tirén) in Condé (Kondé) . 
To je vznemirilo Holandce, ki so bili rajši sosedi Špancev nego 
Francozov. Sklenili so z Angleško in Švedsko zavezo (trozavezo, 
triple alliance) ter prisilili Ludovika, da je l . 1668. sklenil mir v 1668 . 
Aachenu in se zadovoljil s tem, da mu je Španska odstbpila dvanajst 
nizozemskih mest . 

Razljučeni francoski kralj se je sklenil osvetiti Holandcem, ke r 
so bili preprečili njegove nakane. Pridobil je Angleže in Švede, si 

1. 1670. osvojil Lotaringijo in pregnal vojvodo Karla, ki je pobegnil 
na Dunaj. Leta 1672. pa se je privalila velika vojska v Holandij o 
ter začela drugo navalno vojno. Francozi so mahoma spravili skora j 
vso deželo v svojo oblast. Holandci so se oteli sovražnika tako, d a 
so prekopali nasipe in da je voda poplavila deželo. Kesneje sta 
Holandcem prišla na pomoč braniborski izbornik Friderik Viljem 
in nemški cesar Leopold ob Renu pa se je grof Montecuculi 
(Montekukuli) vojskoval s Turennom . Ludovik je pregovoril Švbde, 


44 


da so s Pomorjanskega udarili na Braniborsko . Ko je izborni knez 

to začul, je odšel z bojišča ob Renu, odhitel v svojo kneževino in 

1675 . 
1. 1675. potolkel Švede pri Fehrbellinu, dali so se ponašali, da jim 
ni nihče kos . Naslednje leto jim je izvil vse Prednje Pomorjansko . 
Ob Renu so se še vojskovali, dokler niso sklenili miru v Nimwegenu 
(1678) . Holandija ni izgubila ničesar ; Španska je odstopil a 
Francoski Svobodno grofovino burgundsko (Francke -Comté), cesar 
Leopold pa Freiburg v Brisgavi. Braniborski izbornik je skleni l 
mir šele naslednje leto, toda ker so ga zapustili zavezniki, je mora l 
Svedom vrniti vse osvojene dežele. 

Ludovik je bil na vrhuncu slave. Laskavci so mu vzdeli priimek 
Veliki in ga postavljali poleg Aleksandra in Cezarja . Ludovik 
je celo sredi miru razširjal svojo državo. Osvajal si je razne pokrajine 
v Alsaciji in Palatinatu ob Renu ter jih združeval (reuniral) s 
Francijo. V vseh zasedenih krajih je dal pribiti francoski grb in 

1681 . 
prisilil prebivavce, da so mu prisegli zvestobo. Leta 1681. je planil 
tudi na državno mesto Strassburg in si ga prilastil. Niti nemška 
država niti cesar nista mogla preprečiti teh reunij, zakaj nemški 
knezi niso bili složni, cesarju pa so pretili Osmanliji, katere je bil 
nahujskal francoski kralj . 

Nekoliko potem si je osvajal Ludovik celo Palatinat, ne d a 

bi bil napovedal vojno, je navalil na neoboroženo Nemčijo in začel 

1688 . 
tretjo navalno vojno (1688). Francoske čete so grozovito razsajale 
po bogatih porenskih deželah ter jih do dobra opustošile . Najlepša 
mesta, tako Worms, Speier, Mainz in Heidelberg, so Francozi vpepelili, 
prebivavce pa pobili ali jih pregnali . V Speierju so odprli 
celo grobnico prestolne cerkve in razmetali okostja nemških cesarjev. 
Sicer so cesarju Leopoldu prihiteli na pomoč Angleži, katerim je bi l 
zavladal Viljem III., Holandci, Španci in Savojci, a izvrstni Ludovikovi 
vojskovodje so vendarle zmagali vse nasprotnike . Navzlic 
temu je Ludovik v miru, ki ga je 1 . 1697. sklenil v vasi Ryswicku 
(Reisvik) pri Haagu, vrnil Nemcem vsa mesta in vse dežele ; 
obdržal je samo Strassburg . Ludovik je bil zato tali popustljiv , 
ker se je nadejal, da dobi vso špansko kraljevino, in na to se j e 
pripravljal že sedaj . 


45 


Pod . 10 . Cesar Leopold ,ll. 


— 46 
VII. Leopold L (1658-1705). 
Po smrti Ferdinanda III. je bil njegov sin Leopold I. (pod. 10 . ) 
izvoljen za nemškega cesarja.* Dasi je bil miroljuben, se je moral 
vendar skoraj neprestano vojskovati, zakaj na zapadu so napadali 

Nemčijo Francozi in na vzhodu so mu pretili Turki . V turških bojih 
se je ojačila Avstrija, vzajemnemu naporu avstrijskih narodov se j e 
posrečilo, da so pregnali Turke iz Ogrske. 

Leopoldova prva vojna s Turki. 

Turki so namerj ali podjarmiti .Erdeljsko, ki je bila do tedaj 
samostojna kneževina. Ko so Erdeljci 1.1660. izvolili hrabrega vojskovodjo 
Ivana Kemenya za kneza, je sultan Mohamed IV. svojega 
varovanca Mihaela Apaffya proglasil za erdeljskega kneza. Cesar 

Leopold se je potegnil za Kemenya, ki ga je bil naprosil pomoči . 
To je sultana Coli razljutilo, da je cesarju napovedal vojno . Turška 
vojska pod vodstvom velikega vezirja Ahmeta Kóprilija je pridrla 
na Ogrsko in se odtod naravnost drevila proti Dunaju. Cesarsko 
vojsko v Zapadni Ogrski je vodil grof Rajmund Montecuculi, po 
rodu Italijan, mož, ki se je bil že v tridesetletni vojni in na 
Poljskem obnesel kot oprezen, zveden vojskovodja. Ko je veliki 

1664 . vezir l. 1664. hotel prebroditi babo pri opatiji Sv. Gottharda, ga 
je Montecuculi zgrabil in ga popolnoma potolkel . Vzlic tej zmag i 
je cesar sklenil mir, ugoden za Turke, ne da bi bil vprašal ogrsk e 
velikaše za svet. Raditega so bili Ogri silno nejevoljni, in nekater i 
častihlepni velikaši so celo osnovali zaroto, da bi s pomočjo frani 
coskega kralja in sultana Ogrsko osvobodili habsburške oblasti . 
1671 . Toda zarota se je ovadila, in cesar je dal I. 1671 . usmrtiti štiri 

načelnike ogrskih zarotnikov . 

Ferdinand II . t 163 7 

„,N~ae,Nmm.ai¦¦.«m~ezeew~'

q¦..¦Ies.re¦a” 

Ferdinand III. - 1657 

Leopold I. Eleonora 
t 1705 soprog : lotaringijski vojvoda Karel V. 

Jožef I. t 171 1 Karel VI. t 1740 

,11¦11.111111•1111•1.1.01¦' 

Marija Jožefa Marija Amalija Marija Terezija . 
soprog: Avgust III . , (soprog : Karel [VIL], 
saški izborni knez) bavarski izborni knez) 


47 


Pod. 11 . Lotaringijski vojvoda Karel V, 


48 

2. Turki drugič oblegajo Dunaj . 
Ker je vladal cesar zelo strogo, so se dvignili Ogri in osnoval i 
upor. Na čelo upornim plemenitašem se je postavil drzni grof Emeri h 
Tok~ly, kateremu sta prihitela na pomoč sultan Mohamed IV . in 
francoski kralj Ludovik XIV. Leta 1683. je pod vodstvom bojaželjnega 
velikega vezirja Kare Mustafe pridrlo 200 .000 mož na Ogrsko ; 
ta ogromna turška vojska je pri Oseku prebrodila Dravo in krenil a 
naravnost proti Dunaju . 

Cesar, dobro vedoč, kolika nevarnost preti njegovi državi, j e 
sklenil zavezo s poljskim kraljem Ivanom Sobjeskim . Podpirala sta 
ga dva izvrstna vojskovodji, katera je bil izučil Montecuculi : Karel, 
lotaringijski vojvoda (pod . 1 L), in grof Rúcliger von Starhemberg. 

Karel Lotaringijski se je bil porodil 1 . 1643. na Dunaju kot netjak 

vojvode Karla, čigar deželo si je bil osvojil Ludovik XIV . Vzgojen 
je bil s poznejšim cesarjem Leopoldom I ., ki mu je bil vedno iz 
vsega srca vdan. Leta 1678. se je poročil s cesarjevo sestro Eleonoro, 
poljsko vdovo kraljico . Prvič se je poslavil v bitki pri Sv . Gotthardu, 
potem se je hrabro bil ob Renu in na Nizozemskem ; naposled 
je vodil avstrijsko vojsko na Ogrskem . Ko se je Kara Mustafa 
drevil proti Dunaju, je Karel Lotaringijski odšel iz svoje dežele i n 
gnal vojsko na Dunaj. Rúdiger von Starhemberg (pod. 12.) se je 

1. 1638. porodil v Gradcu in se je Coli poslavil v prejšnjih vojnah, 
da mu je cesar izročil branitev stolnega mesta. Cesar je nato odšel 
v Passavo ; obenem je pobegnilo z Dunaja več tisoč prebivavcev , 
osebno ženske in otroci. 

Dne 13. julija je prilomastila prednja turška vojska do stol nega 
mesta ; bile so konjiške tolpe, ki so plené in moré na širok o 
krožile okolo mesta . Da bi sovražnikom izmaknil vsa podporišča, j e 
ukazal Starhemberg požgati predmestja. Malo potem je prihrul a 
vélika vojska. Dne 15. julija so ugledali Dunajčani med razvalinam i 
predmestij in za njimi novo mesto šatorov. Sedaj je odšel tudi 
Karel Lotaringijski, da bi nabral rešilno vojsko. Mestna posadka 
je štela 14.000 mož. Starhemberg je razdelil oborožene meščane n a 
osem oddelkov, ki jih je vodil hrabri in požrtvovalni župan Ivan 
Andrej Liebenberg. Duhovniki in posvetnjaki, starčki in dečki, žene 
in deklice, vsi so prijeli za delo in gradili branilno zidovje . Turki 
so metali bombe v mesto in kopali podkope . Kadar so jih podžgali, 
se je udrlo mestno obzidje in Turki so se pognali v mesto, tod a 
srčni meščani in pogumni dijaki so ga junaško branili. Odbijali 


49 


so naval za navalom in često izkopavali nasprotne podkope, da b i 
preprečili nakane sovražnikove. Pripetilo se je, da so pod zemlj o 
trčili ob sovražnike in se spopadli Z' njimi. Starhemberg je neumorn o 
delal ; trikrat podnevi in enkrat ponoči je hodil okolo mestnega 

Pod . 12 . Grof Ernest Riidiger von Starhemberg. 

,obzidja in s Štefanovega stolpa je opazoval, kaj delajo Turki v taboru . 

Vzpričo krvavih bojev in nalezljivih bolezni se je hitro manjšal o 
število branivcev, in bolnice so bile prenapolnjene z bolniki in ranjenci. 
Za njih postrežbo je skrbel požrtvovalni in blagi Leopold 

Kaspret, Zgodovina novega veka . 4 


5O 


pL Kolonič, škof v Dunajskem Novem mestu. Kot maltski vitez 
se je bil hrabro bojeval s Turki na otoku Kam:liji ; ko je pa Kara 
Mustafa lomastil proti. Dunaju, je prišel radovoljno v mesto, da bi 
stregel bolnikom . 

Starhemberg je na Štefanovem stolpu v sili zažigal rakete, a 
šele dne 6 . septembra so zapazili obleganci nad Kahlenbergom rakete , 

kar je pričalo, da se bliža težko pričakovana pomoč. Bile so poljsk e 
in nemške čete, ki sta jih vodila kralj Ivan Sobjeski in Karel 
Lotaringijski. Dne 12. septembra je daroval duhovnik v kapeli na 
Kahlenbergu sveto mašo. Ko je končal sveto opravilo, je zagrmel o 
pet topov in začela se je bitka. Krščanska vojska se je pomikala 
navzdol in udarila na Osmanlije . Ti so se sicer hrabro branili, toda 
krščanski vojščaki so se neprestano drevili naprej in so na veče r 
zapodili turško vojsko v beg. Zmagovavci so uplenili silno veliko : 
tristo topov, mnogo zastav, denarja, dragocenosti, velblodov, klavn e 
živine in živeža . Tudi škof Kolonič je prišel v turški tabor, poiska l 
pa je ranjene starčke in otroke, jih naložil na voz ter odpeljal v 
mesto, rekoč : «To j e moj plen» . Pesmi in slike so slavile junaške 
branivce in rešitelje. Ves krščanski svet se je veselil, samo francosk i 
kralj je bil potrt. Karo Mustafo pa je ukazal sultan zadaviti. 

3. Avstrija si zopet osvoji Ogrsko . Evgen Savojski. 
Avstriji je napočila nova sijajna bodočnost . Ivan Sobjeski in 
Karel Lotaringijski sta hitela za Turki na Ogrsko in si osvojil a 
trdnjavo Ostrogon (Gran) ; poljski kralj se je potem vrnil domov , 
Karel Lotaringijski pa je Turkom izvil 1 . 1686. Budim in si osvojil 
Južno -Ogrsko, -Ogri, veseli, da so se osvobodili Turkov, so proglasili 
Ogrsko, ki je' bila doslej volilno kraljestvo, za nasledno kraljestvo 

1687 . 
1. 1687 . Ko je zbolel vojvoda Lotaringijski, je stopil na čelo cesarsk i 

1691 . 
vojski Ludovik Badenski, ki je 1. 1691. Turke potolkel pri Slankamenu 
blizu ustja Tisinega. Leta 1697 . je cesar izročil vrhovno 
poveljstvo princu Evgenu savojskemu (pod. 13.) . 

Princ Evgen je bil stranskega rodu savojskih vojvod. Porodi l 
se je 1. 1663. v Parizu. Njegova mati Olimpija je bila netjakinj a 
slavnega kardinala Mazarina . Ludovik XIV. je slabotnega dečk a 
namenil za duhovski stan in ga je v šali nazival «malega abbéja» , 
toda Evgena je že v mladih letih posebno veselil vojaški stan . Marljivo 
je čital življenje Aleksandra Velikega, Julija Cezarja in drugi h 
junakov starega veka ter se pridno učil matematike in vojaških 


51 


znanstev. Naposled je naprosil kralja vojaške .službe, a ta mu]je odbi l 
prošnjo. Nato je Evgen sklenil stopiti v avstrijsko vojsko. Ko je 

odšel iz Francije, se je zarotil, da se nikoli več ne vrne tja, raze n 

Pod . 13 . Princ Evgen . 

če bi prišel kot sovražnik z mečem v roki. Cesar ga je prijazno 
vzprejel in mu je pozneje izročil poveljstvo dragonskega polka, ki 
se še dandanes zave «polk savojskih dragoncev » . 

4* 


52 

Ko je stopil Evgen avstrijski vojski na čelo, so se vojaki rogal i 
njegovi mali in neznatni postavi. Nazivali so ga malega kapucinca . 

1697 . a skoraj so ga ljubili in častili. Leta 1097. je hotel sultan Mustafa, II . 
z vojsko prebroditi Tiso pri Zenti, da bi krenil na Erdeljsko. Evgen 
je hitel kolikor moči za njim. Turška konjica je bila večinoma ž e 
po mostu iz ladij prekoračila reko, kar je na večer Evgen zgrabi l 
janičarje, ki so se bili zagradili ob desnem bregu, in naskokoma 
vzel njih tabor. Janičarji so hoteli po mostu zbežati pre. ko reke ; 
a ker so ga bili zasedli cesarski vojaki, so poskakali v Tiso in s o 
utonili v njej . Ta dan je poginilo 30 .000 Turkov. Ves osupel je sulta n 
gledal z levega brega, kako je ginila njegova vojska. Poslednji žarki 
zahajajočega solnca so svetili na najsijajnejšo zmago kristjanov. Po 
tej zmagi je krenil drzni Evgen v Bosno. Po šumah, dragah, zaraslih 
potih in črez strme klance je pridrl do Sarajeva ter si ga osvojil ; 
odtod pa se je vrnil na Ogrsko . 
Leta 1697. je mladi knez Mihael II. Apaffy erdeljsko kneževino, 
ki se je bila 1. 1527. odcepila od Ogrske, odstopil cesarju, ki jo j e 
zopet združil z deželami ogrske krone . 
Sultan je spoznal, da bi se zastonj upiral še dalje. Sklenil je 
1699 . 1. 1699. s cesarjem mir v Karlovcih in mu odstopil vse ogrske dežele 
razen Banata. Ta mir se je sklenil o pravem času, zakaj hudi oblaki 
so se že zopet stepali na zapade. 

Spanska nasledstvena vojna (1701 1714). 

V prvih letih osemnajstega stoletja sta obenem razsajali dv e 
vojni po Evropi : po Zapadni Evropi španska nasledstvena vojna, po 
Vzhodni pa severna vojna. 

Španski je vladal od 1. 1665. sin Filipa IV., Karel II:, poslednji 
potomec španskih Habsburžanov . Ker je vedno bolehal, so se poga


jali že pred njegovo smrtjo, kdo bodi dedič španske kraljevine . 
Spansko sta si lastila Ludovik XIV. kot soprog starejše sestre 
Karla II. in cesar Leopold I. kot Habsburžan in soprog mlajše 
Karlove sestre. Naposled je obveljal nasvet Ludovikovega poslanca . 
Kralj Karel II. je malo pred smrtjo (1700) postavil v svoji oporok i 
Ludovikovega vnuka, Filipa Anjouvinskega (Anžu), za dediča in 
naslednika. Ko je došla ta novica v Pariz, je vzkliknil kralj vesel, : 
«Pirenejev ni več!» ter je poslal vnuka v Madrid. A cesar Leopold I . 


53 


se ni hotel odpovedati pravici do Španske. Hotel je imeti to kraljevino 
najprej zase, potem pa zs drugega sina Karla. Podpirala sta 
ga pruski in hannoveranski vladar, zakaj oba sta mu bila hvaležna . 
Cesar Leopold I. je bil 1. 1692. hannoveranskemu vojvodi podelil 
izborniško dostojanstvo, braniborskega izbornika in pruskega vojvod o 
Friderika III. pa je bil 1. 1700 pokraljil. A t-udi pomorski državi 
Angleška, in Holandska sta se pridružili cesarju, ker ni bilo nobeni 
po volji, da bi se še bolj razširila francoska oblast. Ludovik XIV. 
pa je pridobil bavarskega izbornika Maksa Emanuela in njegovega 
brata, kolinskega nadškofa. 

Vojna se je začela v Italiji, kjer so bili Francozi posedli 
Milansko. A zasedli so tudi planinske prelaze, in videti je bilo, d a 
jih ne bode moči izpodriniti. Nekateri prevzetneži so se bahali, 
rekoč : «Avstrijci bodo videli Italijo le tedaj, kadar jim .vzrastejo 
orlovske peruti » . Toda Evgen Savojski je gnal vojsko po neuhojenih , 
težavnih potih preko tirolskih planin . Vojaki so ob vrveh kvišk u 
vlačili topove, razdejali vozove, vkreber nosili kolesa in ojesa, doeim 
so jahači ob uzdah vodili konje. V treh silno napornih dneh j e 
dospela vojska v veronsko okolico. Vsa Evropa se je čudila smelemu 
princu. V Italiji je Evgen potolkel Francoze v dveh bitkah. V tem 
je francoska vojska udarila na Bavarsko. Doeim so Francozi ščitili 
Bavarsko, je izborni knez pridrl v Tirale, da jih osvoji in združi z 
Bavarsko. Zasedši Inomost, je prediral na prelaz Brenner. Zdajci pa 
so se vzdignili domoljubni Tirolci . Povsod so rušili mostove, zagrajal i 
klance in soteske ter s strmin valili skale in klade na Bavarce v 
dolini. V dolini gorenje Ine je vodil Tirolce landeški (Landeck ) 
deželni sodnik Martin Sterzinger. Brez uspeha se je izborni knez 
vrnil na Bavarsko . Obenem si je angleški vojskovodja, voj voda Marlborough 
(Malberó), z angleško in holandsko vojsko osvojil Vzhodn o 
Nizozemsko in kneževino kolinskega izbornika. 

Leta 1704. sta se v Južni Nemčiji združila Marlborough in 1704. 
Evgen ter skupaj potolkla Francoze in Bavarce v krvavi bitki pr i 

Háchstadtu. Leta 1705. je umrl Leopold I .; naslednik mu je bil v 
avstrijskih deželah in v Nemčiji sin Jožef I. (1705-1711). Ta cesar 
je preklel kolinskega in bavarskega izbornika ter nadaljeval vojno . 

Po slavni bitki pri HQchstdtu sta se razdružila zmagovit a 
vojskovodji. Marlborough je krenil na Nizozemsko, Evgen pa v Italijo. 
Prvi je 1. 1706. pri Ramilliesu (Ramilié) premagal francosko vojsko , 

princ Evgen pa je isto leto tako odločno potolkel Francoze, ki so 


4 


oblegali Turin, da so se umeknili iz Lombardije . Potem je Evgen 
Savojski poslal hrabrega generala Dauna v Neapolj, in ta si je kaj 
skoraj osvojil to mesto . Francozi so vso Italijo prepustili nasprotnikom. 

Manj uspešno so se bojevali zavezniki na Španskem. Angleži 
so sicer zasedli trdnjavo Gibraltar, in tudi Karel, cesarjev brat, j e 
pridrl v Madrid, a moral se je zopet umekniti v Barcelono. 

Leta 1708. sta se iznova združila Evgen in Marlborough ter 
Francoze dvakrat zmagala toli sijajno, da je vzkliknil visok francoski 

častnik : «Uverjen sem, da Evgen in Marlborough visoko presezita 
vse junake starega veka. » 

Ludovik je bil ponižan. Nasvetoval je že vnuku, naj se odreče 
Španski, češ, da ga ne more več podpirati ; a razni dogodki so ga 
nenadoma oteli velike stiske. 

Angleži so se naveličali dolge vojne, ki jim je prizadela toliko 
troškov in škode, ter so želeli skleniti mir s Francozi . Leta 1711. 
je umrl cesar Jožef I . brez moških potomcev ; za njim je zavladal 
v avstrijskih dednih deželah brat Karel, katerega so tudi Nemc i 
izvolili za cesarja. Pomorskima državama se je zdelo nevarno, d a 

1713 . bi se vse te dežele spojile s špansko kraljevino, in zato sta l . 1713 . 
sklenili mir v Utrechtu. Cesar Karel je sicer nadaljeval vojno, a 

1714 . skoraj je spoznals da sam ne doseže ničesar, in zato je 1.1714. sklenil 
mir v Rastattu. Filip V. je dobil Špansko in španske dežele v Ameriki 
proti temu, da se nikdar ne združita Španska in Francoska v en o 
državo, Karel VI . je dobil Nizozemsko (Belgijo), Lombardijo, Neapolj 
in Sardinijo, Angleška trdnjavo Gibraltar, savojski vojvoda pa 
Sicilijo in kraljevski naslov. Bavarski in kolinski izbornik sta s e 
vrnila v svoje dežele. 

Dolgotrajna vojna je toli oslabila Francijo, da ni več prevladovala 
v Evropi. Ludovik XIV. je 1.1715. umrl v 77 . letu svoje dobe . 

INC. 
Peter Veliki in severna vojna. 

l. Peter Veliki (1689-1725) . 
Do sedemnajstega stoletja se je Rusija malo vtikala v razmere 
evropskih držav. gele Romanovič car Peter Veliki (1689 17 25 ) 
(pod. 14.) je uvedel v svoji državi evropsko omiko in uvrstil Rusijo 
med omikane države evropske . 


55 


Pod. 14 . Car Peter Veliki. 


56 


Petra so že kot dečka okronali za carja, a vladala je za premladega 
brata slavohlepna sestra Sofija. . V mladih letih je živel v 
Preobraženskem, vasi blizu Moskve vzgajal ga je omikani in zelo 
zvedeni Švicar Lefort. Ta je radovednemu mladeniču tako živo slikal 
šege in naredbe evropskih držav, da bi jih bil Peter kaj rad spoznal . 
Po Lefortovem navodilu si je Peter osnoval iz svojih vrstnikov 
majhno vojaško četo in jo izvežbal po evropsko . Ker se je vnema l 
za tujstvo, je vzbudil zavist strelcev, plemenitnikov, ki so stražili 
carja. Njih nejevoljo je hotela vladarica Sofija izkoristiti za svoje 
namene. Osnovala je med strelci zaroto, da bi izpodrinila Petra in s i 
utrdila prestol. Ali Peter je o pravem času zvedel za zaroto in preprečil 
sestrine nakane. Zaprl io je v samostan in sam zasedel carski 
prestol. Ko je prišel v sijajnem izprevodu v moskovski carski grad 
Kremelj, ga je veselo ljudstvo vzprejelo na vso moč navdušeno (1689) . 

Leta 1697. se je napotil z velikim spremstvom v dežele Zapadn e 
Evrope. Od Berlina je krenil v Holandijo . Peter se ni mogel načuditi 
velikemu življenju po vodotočih, pristaniščih, ladjedelnicah, strojnica h 
in delavnicah. V Zaandamu, središču holandskega ladjedelstva, je šel 
Peter in deset njegovih plemenitih spremljevavcev služit k nekem u 
ladjedelcu in je bil nekoliko tednov za tesarja v ladjarnici. V Amsterdamu 
se je neumorno učil raznovrstnih obrtov in naprav v tvornicah. 
Tudi je vzel spretne obrtnike, zdravnike, umetnike in častnike 
v službo ter jih poslal na Rusko . Iz Holandije se je napotil na 
Angleško, Ponosna angleška mornarica ga je toli navdušila, da je 
vzkliknil : nisem car ruski, pa bi bil rad admiral angleški». 
Odtod se je napotil na Dunaj, kjer ga je posebno zanimalo vojaštvo . 
Ravno ko je odpotoval v Benetke, mu je došla novica, da so s e 
iznova vzdignili strelci, ki so bili nejevoljni zaradi njegovega novotarjenja. 
Zato je razljučeni car odhitel v Moskvo in strašno kruto 
kaznil upornike, najsi je bil upor že zadušen . Mnogo jih je usmrtil ; 
sestro Sofijo, ki je bila osnovala upor, pa je zaprl v hudo ječo. 
Obenem je razpustil strelsko četo. 

Car je odpravil rusko narodno nošo ter ukazal Rusom, na j 
se nosijo po francoskem ali nemškem kroju. Osnoval je vojaštvo 
po evropskem vzgledu, ustanovil mnogo šol in si prisvojil vrhovn o 
vodstvo ruske pravoslavne cerkve. Dal je napravljati rudnike in 
izdelovati vojne in trgovinske ladje . Ko je Peter zavladal, je imel a 
Rusija samo arhangelsko pristanišče ob Belem morju. Turkom je 
izvil Azov in si odprl pot do Crnega morja. Da bi bila Rusija 


57 

mogočna država, jo je bilo treba razširiti tudi do Vzhodnega morja , 
čigar obalo so imeli takrat Švedi. Ko je 1. 1697. petnajstletni kralj 
Karel XII. zasedel švedski prestol, je Peter menil, da je uporabiti 
lepo priliko in si prisvojiti Estonsko, Livonsko in Ingrijo . 

2. Severna vojna (1700-1121). 
Ob tem času je vladal na Danskem kralj Friderik IV., na 
Poljskem pa so po smrti Ivana Sobjeskega (1696) izvolili za kralj a 
saškega izbornika Avgusta Krepkega. Z obema je sklenil car Peter 
zavezo, da bi skupno oslabili Švedijo . Mladi švedski kralj se je koj 
v početku vojne obnesel kot izvrsten vojak. Prijadral je 1. 1700. na 
otok Seelandijo in takoj oblegel Kodanj (Kopenhagen). Prestrašeni 
danski kralj je moral skleniti mir in se odpovedati zavezi z ruski m 
in poljskim vladarjem. Nato je gnal mladi junak vojsko na Ruse, 
ki so ravno oblegali trdnjavo Narvo . Dasi je imel samo 8000 mož , 

je vendar potolkel petkrat močnejšega sovražnika . Potem je krenil 
na Poljsko, kjer je večkrat premagal kralja Avgusta in prisili l 
poljske velikaše, da so ga odstavili in izvolili za kralja poznanjskega 
vojvodo Stanislava Leščinskega. Celo v izborno kneževino saško j e 
pridrl Karel XII. in spravil kneza v toliko stisko, da je prosil miru 
Avgust se je odrekel poljskemu prestolu in zavezi z ruskim carjem . 

V tem si je car osvojil švedske pokrajine ob Vzhodnem morju . 
Sklenil je celo tam, kjer se Neva izliva v Finski zaliv, torej n a 
zemlji, ki še ni bila po pravici njegova, sezidati novo prestolnico 
katero je nazval Petrograd (St. Peterburg). Mnogi tlačani so l. 1703 . 
izsušili močvirnato nižino ob Nevi, kjer je stalo nekoliko ribiških koč , 
ter jo pozidali . Nato je car zapovedal plemenitnikom, trgovcem i n 
obrtnikom, da so se naselili z rodovinami v novem mestu ; tudi tujce 
je povabil tja. A kako se je prestrašil, začuvši, da se je švedsk i 
kralj pogodil s saškim izbornikom in da se drevi proti njemu! Tod a 
kralj Karel ni krenil v dežele Vzhodnega morja, ampak v ukrajinske 
gozde in stepe, koder so bivali konjiški Kazaki. Njih glavar Mazepp a 
je slepil kralja s tem, da bodo s Švedi potegnili Kazaki. A ti 
so bili zvesto vdani svojemu carju, in Mazeppa je samo z nekolik o 
spremljevavei pribežal v Karlov tabor. Karel je 1. 1709. obsedel 1709 . 
trdnjavo Pultavo. Car je prihitel tja in je Švede potolkel pre d 
trdnjavskim zidovjem . Kralj Karel, ki je bil premagal tri vladarje, 
je Pobegnil z ostalo vojsko, ki je štela samo še 2000 mož, na Turšk o 
in se utaboril blizu Bendera ob Dnjestru. 


— 58 
Kralj Karel je pregovoril Turke, da so začeli vojno z Rusi . 
Nato je Peter s svojo vojsko pridrl v Moldavijo, a Turki so j o 
popolnoma obkolili ob Prutu. Car je skoraj obupal. Iz te stiske 
ga je osvobodila soproga Katarina ; podkupila je velikega vezirj a 
z dragocenimi darili, da je sklenil mir in izpustil rusko vojsko . 
Kralj Karel bi bil rad iznova nahujskal Turke, pa jih ni bilo 

moči; sultan mu je celo ukazal, naj odide iz Turčije. Ker se je 
ustavljal, so mu janičarji naskokoma vzeli tabor in mu zapalili hišo . 
Ko je skočil iz hiše, je padel in Turki so ga zajeli. Naposled 
se je vendar odpravil na pot. Prejahal je z enim častnikom v štirinajstih 
dneh Avstrijo in Nemčijo, prišel pred Stralsund in se odto d 
napotil v Švedij.o . 

Pet let se je Karel XII. mudil na Turškem, in v tem času st a 
danski kralj Friderik in saški izbornik obnovila vojno proti Švedom . 
Avgust II. je pregnal Stanislava Leščinskega, hannoveranski in prusk i 
vladar pa sta se pridružila sovražnikom Karlovim. Karel se ni vdal 
niti sedaj, nego je napadel Norvegijo, ki je bila takrat združena z 
Dansko. Leta 1718. je oblegal trdnjavo .Friedric.bshall. Hude zimsk e 
noči je slonel ob dopisniku in gledal na delavce v prekopih ; kar 
je počila puška in krogla ga je podrla na tla . Švedi so se nato s 
truplom mrtvega kralja vrnili domov. 

Po Karlovi smrti so Švedi sklenili s sovražniki mir, v katerem 
so skoraj vsa posestva na Nemškem odstopili ali Hanno 


1721. verancem ali Prusom. Z Rusi pa so se šele 1. 1721. pogodili v 
finskem mestu Nystádtu ter jim odstopili Livonsko, Estonsko, 
Ingrijo in kos Karelije . 

Peter si je po končani severni vojni videl naslov « car vseh 
1725. Rusov». Umrl je 1. 1725. 

X. Karel VI. (1711—1740) . 
Med deželami, katere si je bila Avstrija priborila v špansk i 
nasledstveni vojni, sta bili najimenitnejši Lombardija in Belgija . 
Prva je bila silno plodovita in je mejila ob Avstrijo, v Belgiji p a 
sta cveteli obrtnost in trgovina. Da bi se Belgija še bolj dvignila , 
se je v Ostendu osnovala indijska družba (compagnie), t. j. trgovinska 
družba za trgovino z Indijo . Holandci in Angleži pa so pisano gledali 
to družbo, ker so se bali, da ne bi jim kratila trgovine . 


59 


l. Karla VI, prva turška vojna. Vojna s Španci. 
Kaj skoraj po končani španski nasledstveni vojni je šel Karel V L 
(pod. 15.) na Turke, ki so bili Bertočanom ugrabili polotok Morejo . 
Cesar Karel VI, jim je ukazal, naj ga vrnejo, in ker ga niso, jim 

Pod . 15 . Cesar Karel VI. 

je napovedal vojno. Turška vojska je l. 1716 . oblegala Petrovaradin. 1716 . 
Princ Evgen je prihitel pred trdnjavo in jo napadel. Njegova čvrsta 
konjica je navaloma pobila janičarje in jih zapodila v beg. Osvo


jivši si. Temešvar, je prebrodil Dunav in obsedel Beli grad. Mnogo 


60 


nemških knezov in francoskih plemenitnikov je stopilo v avstrijsk o 
vojsko, da bi savojskemu princu pomogli do zmage. Ali toliko da 
je Evgen obsedel trdnjavo, že ji je prišla velika turška vojska n a 

pomoč in se utaborila blizu cesarske vojské. V tej veliki nevarnosti 
Evgen ni oprezoval, ampak je urno napadel vojsko, ki je bila prišl a 
trdnjavi na pomoč, jo potolkel in prisilil potem tudi trdnjavo, da s e 

1718 . je podala.–Nato so Turki sklenili mir v Požarevcu (1718); ž njim je 
dobila Avstrija Banat, Vlaško do Alute in severni del Bosne in Srbije . 

Španski kralj Filip V. si je hotel prisvojiti one italske dežele , 
ki so bile po španski nasledstveni vojni pripadle cesarju, zato se 
je zavezal s savojskim vojvodo ter je že ob turški vojni zasede l 
Sardinijo in Sicilijo. Cesarjevi zavezniki so prisilili Špance, da so 
odjenjali od svojih naklepov, Savojci pa so morali cesarju prepustiti 
Sicilijo za slabšo Sardinijo. Vojvoda savojski se je nato proglasil 
za kralja sardinskega. 

2. Pragmatska sankcija in poljska nasledstvena vojna. 
Ker Karel VI . ni imel moških naslednikov, je proglasil ž e 

l. 1713. nov zakon o nasledstvu, pragmatsko sankcijo, da bi uredil 
nasledstvo v avstrijskih deželah in da ne bi razpadla njegova-država . 
V tem zakonu je cesar Karel ukrenil, da se ne smejo nikoli raz deliti 
avstrijske kraljevine in dežele, ki si jih je bil sčasoma pri dobil 
habsburški rod ; da nasleduje v njih moški rod po prvorodstvu 
ko bi pa ta izmrl, naj slede ženski potomci, in sicer najprej hčer e 
Karla VI. ,in potem šele hčere Jožefa I. in njih potomci. Cesar je 
žrtvoval veliko, preden so evropske države pritrdile temu zakonu .

, 

Holandijo in Anglijo je pridobil s tem, da je razdružil komaj osno


vano indijsko družbo. Med nemškimi knezi sta se branila sam o 

saški in bavarski izbornik zakaj oba sta bila poročena s hčerama 
Jožefa I., ki sta bili v pragmatski sankciji postavljeni za hčerama 
cesarja Karla VI. Naposled se je cesarju vendar posrečilo, da j e 
pridobil tudi saškega izbornika zase . 

Po smrti poljskega kralja in saškega izbornika Avgusta II. 
(1733) je velik del poljskega plemstva priznal Stanislava Leščinskega 
za kralja. Tega je podpiral tudi francoski kralj Ludovik XV . , 
ker je bil njegov zet ; ostali Poljaki pa so izvolili za kralja pokojnikovega 
sina Avgusta katerega je podpiral cesar Karel VI. 
Tako se je vnela poljska nasledstvena vojna, katero je končal 

1738. dunajski mir (1738). Avgust je zasedel poljski prestol, Stanislav 


61 


pa je dobil vojvodino Lotaringijo proti temu, da bi po njegov i 
smrti pripadla Franciji. Dotedanjemu lotaringijskemu vojvodi Francu 
Štefanu, vnuku Karla, zmagovavca Turkov, se je izročila velika 
vojvodina Toskana, kjer so bili izmrli Medicejci. Cesar je španskemu 
infantu odstopil Neapolj in Sicilijo, a dobil je za to Parm o 
in Piacenzo. Skoraj vse države so potrdile pragmatsko sankcijo. 

3. Evgen Savojski umrje. Druga turška vojna. 
Leta 1736. je na Dunaju umrl princ Evgen Savojski, naj slav-1736 . 
nejši avstrijski vojskovodja, izvrsten državnik in velik prijatelj znanstvom. 
in umetnostim. Na Dunaju si je bil sezidal lepo palačo 
(v Himmelpfortsgasse) in krasen grad Belvedere. Princ Evgen je 
bil usmiljenega srca in velik dobrotnik siromakom . Niti ošaben nit i 

sebičen ni bil in se je rad izogibal laskavcem . Najbolj ga je mrzelo, 
če so vpričo njega govorili o njegovih zaslugah . Njegova smrt je 
globoko razžalostila vso Avstrijo, in še dandanes slave nemške 
narodne pesmi « plemenitega viteza, princa Evgena . 

Leta 1737. se je Karel VI. zapletel v drugo turško vojno . 
Evgenovi nasledniki so bili malo spretni vojskovodje, zakaj še teg a 
niso zabranili, da bi si Osmanliji ne bili osvojili Belega grada . 
Cesar je moral l. 1739. skleniti mir v Belem gradu in odstopiti 
Turkom Srbijo, Vlaško in Severno Bosno . Ta nepovoljni mir j e 
globoko užalil cesarja in pospešil njegovo smrt ; umrl je l. 1740. 
Ž njim je izmrl moški rod slavne habsburške rodovine . 

4. Karla VI. dela v mirnih časih. 
Dasi je bilo za Karla VI. dosti bojnega hruma in šuma, s o 
ga vendar bolj veselila dela miru nego krvave vojne . 
Za Karla VI. so se razcveteli raznovrstni obrti, kakor suknar


stvo in platnarstvo po čeških deželah, steklarstvo in svilarstvo. Da 
bi pospešil trgovino, je cesar Trst in Reko proglasil za svobodni 
pristanišči, ker v njiju ni bilo plačevati carine, ter je spojil Duna j 
in Trst s trdno cesto, ki drži črez Semrniški klanec (Semmering) . 
Velike cerkve, palače in stavbe so sezidali za Karla VI. Na Dunaj u 
je dal zgraditi Karlovo (pod. 16.) in Petrovo cerkev, in mnogi plemenitniki 
so si sezidali krasne palače; tudi cesarski grad se je deloma 
prezidal. A tudi v deželnih glavnih mestih so se dvignile nove cerkv e 
in palače, v Ljubljani mestna hiša in cerkev Sv . Petra. Najslavnejši 


Pod. 16 Karlova cerkev na Dunaju . 


63 — 


stavitelji so bili Ivan Hildebrand, Jožef Bernhard Fischer pl. Erlach 
in njegov sin Jožef Emanuel. Tudi za glasbo, katero so od nekdaj 
marljivo gojili na cesarskem dvoru, je bil Karel zelo vnet ; najslavnejše 
glasbene svečanosti so takrat prirejali v favoritskem gradu. 

5. Pruska za Karla VI. 
Za Karla VI. je vladal Braniborski in Pruski Friderik Viljem, 
drugi kralj pruski. Bil je priprost in štedljiv, dočim je bil njeg a 
oče, Friderik I., živel jako potratno. Ko je zavladal 1. 1713., je odslovil 
vse nepotrebne posle in si uredil dvor po meščansko. Malo 
mu je bilo do znanstev in umetnosti, a tem bolj je pospeševal poljedelstvo, 
obrt in ljudsko šolstvo ter je izvrstno uredil denarstvo. Zlasti 
ga je veselilo vojaštvo, sosebno se mu je priljubil telesni polk, v 
katerem so služili samo stasoviti in nenavadno veliki vojaki. Da bi 
pomnožil ta polk z «dolgini» (lange .Kerls), se mu ni zdelo škoda 
denarja ; celo lovil jih je in jih zvijačno silil v službo . Sovražil j e 
mehkužnike ; bil je silno strog in obenem nagle jeze. Vsi so se tresli 
pred njim, celo ministre je ošteval, kar se je dalo. Sina Friderika je 
že v mladih letih vadil vojaške službe . Toda živahni in bistroumn i 
kraljevič je hlepel tudi po drugih poslih. Sosebno sta ga veselili 
glasba in francosko slovstvo, kar pa ni bilo očetu všeč ; zato je 
ravnal ž njim kar najstrože. Naposled je princ pobegnil, toda zajel i 
so ga in ga odgnali na grad Kiistrin, kjer so ga zaprli v hud o 
ječo ; njegovega prijatelja in zaupnika, poročnika Katta, pa je dal 
Friderik Viljem usmrtiti. No, malo potem sta se spravila oče in sin, i n 
Friderik je živel največ na svojem gradu Rheinsbergu med učenjaki , 
pesniki in umetniki . 

Kralj Friderik Viljem I. je umrl 1. 1740. skoraj obenem s cesarjem. 
Za njim je zavladal Friderik II. 

XL Marija Terezija (1740—[780) in Friderik 11 . (1740—1786) . 

Ko je umrl cesar Karel VI ., je njegova hči Marija Terezija 
(pod. 17.) po pragmatski sankciji zavladala avstrijskim deželam. 
Marija Terezija, porojena 1. 1717 ., se je poročila 1.1736. s Francem 


-64 
Pod . 17. Marija Terezija . 


G o 


66 

Štefanom Lotaringijskim (pod. 18.), velikim vojvodo toskanskim.* 

Lepo in krepostno vladarico je dičila prirojena vladarska sposobnost. 
Ko je zasedla prestol, so si Bavarska, Saška, Pruska i n 
Španska lastile avstrijske dežele, Francija pa, ki je od nekdaj že 
sovražila Habsburžane, je branila dozdevne pravice bavarskega izbornika 
Karla Alberta. Namerjale so razkosati Avstrijo ter posaditi 
na cesarski prestol bavarskega izbornika . Samo hannoveranska 
vladarska rodovina, ki je bila 1.1714. združila izborno kneževin o 
hannoveransko z Veliko Britanijo, se je pridružila Mariji Tereziji , 
in kralj Juri II. je nabral vojsko, da bi ji prihitel na pomoč. 

l. Avstrijska nasledstvena vojna in prvi dve šleski vojni 
(1740-1748). 
Pruski kralj Friderik II., ki je zahteval od Marije Terezij e 

1740. Šlesko, je udaril še 1 . 1740 . v to deželo in začel prvo šlesko vojno . 
Pri vasi Molvicah (Mollwitz) blizu Briga se je 1. 1741. vnela bitka. 
Avstrijska konjica se je neprestano zaganjala na desno prusko krilo 

Marija Terezija (1740 -1780 ) 
(soprog : Franc Stefan Lotaringijski [Toskanski] t 1765) 


Jožef II. Leopold II . Karolina Ferdinand t 1806 Marija Antonij a 
t 1790 t 1792 (soprog : (soproga : (soprog : Ludovik XVI . , 
Ferdinand IV. Marija Beatrica kralj francoski)
Neapoljski) Modenska)

A 

Franc II. (I.) Ferdinand III., Karel Ivan 
t 1835 veliki vojvoda toskanski -1847, t 185 9 


Karel Leopold II . Albreht 
t 1870 t 1895 

Ferdinand IV . 

,m~e«».mer),¦ 

Marija Lujiza Ferdinand I., cesar Franc Karel 
t 1847 t 1875 t 187 8 
(soprog : Napoleon I .) soproga : Sofij a 


Franc Jožef I . Ferdinand Maks, Karel Ludovik Ludovik Viktor 
(soproga : Elizabeta, cesar mexikanski -189 6 
vojvodinja bavarska) t 1867 

-,--J 

Gizela Rudolf Marija Valerija Franc Oto n Ferdinan d 
(soprog : princ t 1889 (soprog : Ferdinand roj . 186 5 roj . 1868 
Leopold Bavarski) (soproga : nadvojvoda d' Este 
Štefanija Franc Salvator roj . 186 3 
Belgijska) 

Elizabeta 


67 


in ga je zapodila v beg . Kralj Friderik II. je že pobegnil z bojišča, 
češ, da je premagan, toda njegov general Schwerin je obnovil bitk o 
in zmagal Avstrijce. Prusi so nato zasedli skoraj vso desko . 

3 tem so že bile druge države oborožile vojske, in 1 . 1741. se 1741 . 
je začela avstrijska, nasledstvena vojna, ki je trajala do 1. 1748. 
Bavarski izbornik je s pomočjo francoske vojske pridrl v Gorenj o 
Avstrijo, krenil od Linza na Češko, planil ponoči na Prago in spokoril 
mesto in njega malo posadko . Ko so se mu bili poklonili 
češki stanovi in ga okronali za kralja, je odšel v Frankfurt o b 
Menu, kjer so ga nemški izborniki izvolili in okronali za nemškega 
cesarja. (Karel VII .) 

3 tej hudi stiski Marija Terezija ni obupala . «Uboga kraljica 
sem», je rekla, « a bije mi kraljevo srce. » Opirala se je na svoj o 
pravico in se zanašala na požrtvovavnost svojih podložnikov . To 
zaupanje so ji obilno povrnili avstrijski narodi . Odpravila se je v 

Požun, kjer so jo ovenčali z ogrsko krono . Po svečanosti je zasedla 
brzega vranca, skokoma odjezdila na grič, kjer so od nekdaj kronal i 
vladarje, in je po stari šegi zavihtela meč na štiri svetovne strani, 
dočim je navdušeno ljudstvo klicalo : «Slava» . Nato je državnemu 
zboru latinski razložila tožno razmerje, rekoč: «Zapuščeni od vsega 
sveta, smo se zatekli v zavetje vaše zvestobe in staroslavne hrabrosti,
» Navdušeni velikaši so prisegli, da kraljici radi žrtvujej o 
življenje in imenje. A tudi drugi avstrijski narodi so se dvignili, da 
obranijo svojo vladarico. Skoraj je bila oborožena velika vojska, ki 
ni samo izgnala sovražnika iz Gorenje Avstrije, ampak je tudi pridrla 
na Bavarsko. Prav tačas, ko so v Frankfurtu kronali bavarskega 
izbornika, so Avstrijci posedli Monakovo . 

3 tem je planil Friderik II. na Ceško ter premagal Avstrijc e 
blizu éasla,ve. Da bi se cesarica iznebila tega nevarnega sovražnika , 
je sklenila Z' njim mir v Berlinu (1742) ter mu prepustila večji del 1742 . 
Šleske. Nato so Avstrijci izgnali Francoze, ki so še zasedali Prago , 
iz Češke, in angleški kralj Juri II . je pridrl do Mena ter pri Dettingenu 
potolkel francosko veliko vojsko. 

Ti nenavadni uspehi Marije Terezije in nje zaveznikov so preplašili 
Friderika II . ; zbal se je, da mu ne bi zopet izvili Šleske . 
Zato se je združil s Karlom VII. in s Francozi ter 1. 1744 . začel 1744. 
drugo desko vojno. Z veliko vojsko je udaril na Češko. Ko se mu 
je pa avstrijska vojska, ki sta jo vodila Karel Lotaringijski, sva k 
Marije Terezije, in maršal Traun, postavila v bran, je moral zope t 

5* 


— 68 
iz dežele. V tem si je bavarsko-francoska vojska osvojila Bavarsk o 
in cesar Karel VII . se je vrnil v Monakovo, toda umrl je že črez 

1745. tri mesece I. 1745. Njegov sin je sklenil mir z Marijo Terezijo v 
Fússenu, bavarskem mestecu ob meji tirolski. Priznal je pragmatsko 
sankcijo, obljubil, da bode pri bodoči volitvi cesarja glasoval z a 
soproga Marije Terezije, in je zopet posedel svojo izborno kneževino . 
Nato so izborniki izvolili soproga Marije Terezije za cesarja . Franc I. 
je vladal od 1. 1745. do 1. 1765. V tem je Friderik II. nadaljeval 
drugo šlesko vojno. Ker si avstrijski vojvodje niso mogli osvojit i 
Šleske, je I. 1745. Marija Terezija sklenila s Friderikom mir v 
Draždanah in mu novič zagotovila Šlesko . Leta 1748. je cesaric a 
tudi s Špansko in Francosko sklenila mir v Aachenu in odstopil a 
španskemu infantu Parmo in Piacenzo . 

2. Sedemletna vojna (1756-1763). 
a) Marija Terezija izboljša vojaštvo . Kaunitz. 
Avstrija se je krvavo bojevala s petimi sovražniki, a zavojeval a 
je razmerno malo dežel. Marija Terezija je še vedno upala, da si 
zopet osvoji Šlesko. Zato je izboljšala najprej vojaštvo. Da bi imela 

dobro izučene in sposobne častnike, je v Dunajskem Novem mest u 
osnovala vojaško akademijo in jo uredila po nasvetu grofa Dauna. 

Grof Leopold Da,un (pod. 19.) je bil sin tistega grofa Dauna, ki s i 
je bil v španski nasledstveni vojni osvojil Neapolj. Bil je znanstveno 
izobražen in v vojaštvu zelo zveden mož . Nazivali so ga avstrijskeg a 
Fabija Kunktatorja, ker je bil oprezen in je varno ravnal z vojsko , 

nikoli ni udaril na sovražnika, če si ni bil svest dobrega uspeha. 
V odločilnem trenutku je bil srčen in krepak in v najhujšem bojne m 
metežu hladnokrven kakor malokdo. Topništvo je izboljšal knez Vaclav 

Liechtenstein. 


Razmere med Avstrijo in drugimi državami je izpremenil gro f 
Kaunitz. Grof, poslej knez, Vaclav Anton Kau.nitz (pod. 20.) se je 
1.1711. porodil iz stare imenitne moravske rodovine . Bil je nekoliko 
let poslanec na francoskem dvoru, kjer je delal na to, da bi s e 
Avstrija in Francija spoprijaznili ter sklenili zavezo. Leta 1753. ga 
je Marija Terezija imenovala za državnega kancelarja, in od teg a 

časa je skoraj 40 let določeval usodo avstrijske države. Cesarica 
mu je popolnoma zaupala ; tega pa je bil tudi vreden, zakaj bil 
je razsoden, pošten in neumorno delaven. Leta 1756. je sklenil s 
francoskim kraljem Ludovikom XV. zavezo, kateri so se pridružile 


69 — 


ruska carica Elizabeta, Švedija, Saška in druge nemške države . Ko 
je kralj Friderik II . zvedel, da so se zavezali njegovi nasprotniki, ji h 
je sklenil prehiteti. Ne da bi bil napovedal vojno, je meseca avgusta 
1756 . l. 1756. udaril v Saško in pričel tretjo šlesko ali sedemletno vojno . 

mo,R,IuE,sc 

'/ 

Pod . 19 . Grof Leopold Daun. 

h), Sedemletna vojna. Daun. Laudon. 
Friderik II. je obkolil malo saško vojsko pri Pirni nad Draždanami. 
Avstrijska vojska pod vodstvom maršala grofa Maksimilijana 

Browna (Bravn) ji je hitela na pomoč. Kralj Friderik ji je šel naproti 
in jo je premagal pri Lovoskal. Po bitki je gnal Browne ostalo 


70 


Pod. 20. Knez Vaclav Anton Kaunitz. 


71 


vojsko na Saško, a prepozno je bilo saški vojski je pošel živež, i n 
podala se je Prusom, ki so prezimili med Sasi. Leta 1757. je pridrl 

Friderik na Češko. Avstrijska vojska pod vodstvom Karla Lotaringijskega 
in Browna se mu je ustavila pri Pragi, kjer se je vnela 
silno krvava bitka. Brez strahu je gnal Browne grenadirje v bojni 
metež; kar ga je podrla topovska krogla na tla. Avstrijci so se 
umeknili v Prago, katero so Prusi obsedali. Da bi osvobodil mesto, 

je maršal Daun nabral novo vojsko in mu hitel na pomoč. Proti 
njemu je gnal kralj Friderik skoraj vso svojo vojsko. Nato je Daun 
po brdovitem svetu blizu Kolina razvrstil svoje vojščake. Avstrijci 
so junaško odbijali vse navale ; ko se je pa avstrijsko-saška konjica 
pognala proti pruski pehoti, so se Prusi spustili v beg. Vzpričo 
tega poboja je Friderik ustavil obsedanje in se vrnil domov. Ko 
je došla vesela novica o sijajni zmagi na Dunaj, je bilo veselj e 
meščanov nepopisno ; cesarica je v spomin slavne zmage ustanovil a 

red _Harije Terezije za vojaško hrabrost. 

Nato je avstrijska vojska udarila v Šlesko ter si osvojila deželo . 
Friderik pa je hitel na Saško in je pri Rossbachu blizu Merseburga 
uničil francosko vojsko. Potem je krenil v Šlesko ; pri vasi Leuthenu 
blizu Vratislava je potolkel Karla Lotaringijskega in si novič osvoji l 
Šlesko. Leta 1758. so Rusi, ki so se bili dotlej vojskovali le malo-1758 . 
marno, obsedli trdnjavo Kiistrin, toda Friderik jih je pobil pri Zorndorfu 
. V tem je bil pridrl Daun na Saško in se utaboril v Lužicah . 
Tja je prihitel tudi kralj Friderik in se dobro utaboril pri vas i 

Hochkirchu, nedaleč od avstrijske vojske . Tu je sklenil maršal Daun 
kralja nenadoma napasti. Vzdignil se je na večer z vojsko, in dočim 
so plapolali stražni ognji v zapuščenem taboru, se je prav tiho približal 
Hochkirchu. Zjutraj je nenadoma napadel pruski tabor. Za 
silo oboroženi Prusi so se sicer branili, toda zaman ; potolčeni s o 
se umeknili na Šlesko. 

Leta 1759. se je poslavil general Ernest Gideon Laudon 
(pod. 21.), rojen Livonec. Izprva je služil ruski vojski ; pozneje je 
naprosil vojaške službe Friderika II., a ta mu je odklonil prošnjo. 
Nato je krenil v Avstrijo, kjer so ga prijazno vzprejeli . Hrabri, 
drzni, a tudi oprezni Laudon se je v . sedemletni vojni Coli poslavil , 
da je že l. 1759. samostalno vodil avstrijsko vojsko, ki je stala pri 1759. 
Kunersdorfu blizu Frankfurta ob Odri. Friderik je planil na Ruse, 
ki so se bili pridružili Avstrijcem, in je razkropil njih levo 
krilo. Odpravil je že sla v Berlin, da bi poročal o zmagi . Toda 


72 


nepremagano je bilo še desno rusko krilo, in tudi čili Avstrijci po d 
vodstvom Laudonovim so še čakali, da bi prišli na vrsto . Ko j e 
Friderik napadel tudi te, je zmago izpremenil v popoln poraz ; zakaj 

Pod . 21 . General Ernest Gldeon Laudon. 

ko ga je prijela avstrijska kraljica, so jeli bežati vsi Prusi. Kralja 
je ta poraz globoko pretresel. Pisal je nekemu ministru : <<Pomoei 
ni več, po meni je !» 


73 

Ali tudi ta poraz ni odločil vojne ; pruski kralj je naslednj e 
leto zopet premagal Avstrijce. Vzlic temu se mu je godilo slabo , 
ker je dolgotrajna vojna popolnoma oslabila njegovo državo . Tačas 
je umrla cesarica Elizabeta ; njen naslednik Peter III., ki je bil velik 
častitelj pruskega kralja, pa je sklenil ž njim zavezo. Ker je tudi 
Francija slabo podpirala Avstrijo, je Marija Terezija I . 1763. sklenila 1763 . 
z nasprotnikom mir v lovskem dvorcu Ilubertsburgu blizu Lipskega 
ter mu prepustila Šlesko. 

3. Avstrija po vojni. 
Po končani vojni je Marija Terezija izboljšala državno uprav o 
in zacelila rane, ki jih je bila dolgotrajna vojna vsekala njenim 
deželam. Povabila je mnogo naseljencev na Ogrsko in jih naselila 
po neobdelanih krajih. Odpravila je davčne svoboščine in ukrenila, 
da so tudi plemenitniki in duhovniki plačevali davek . Branila je 
nesvojnega kmeta proti neusmiljenim graščakom in izboljšala pravosodje. 
Od začetka novega veka so devali zatožence, često nedolžne, 
na tezalnico in jih silili, da so priznali hudodelstvo, ki se jim j e 
podtikalo. Ko se je bila raznesla prazna vera, da hodijo čarovnic e 
tlačit človeka, je celo ta in oni priznal na tezalnici, da je čaral in 
občeval s hudičem. Tako je umrl marsikdo po nedolžnem. Zato je 
Marija Terezija odpravila tezalnico . Pomnožila in bolje uredila je tudi 
ljudske šole ; zato se po pravici imenuje «utemeljiteljica avstrijsk e 
ljudske šole, . Za sinove plemenitnikov je bila že pred sedemletn o 
vojno ustanovila Terezijanišče na Dunaju, ki stoji še dandanes . Ko 
je papež Klement XIV. 1. 1773. razpustil jeznitski red, je iz imovine 1773. 
tega reda osnovala studijski zaklad, ki naj bi pospeševal pouk . 

4. Marija Terezija razširi državo. 
Leta 1765, je cesarska rodovina odpotovala v Inomost, kjer 1765 . 
se je Leopold, drugi sin cesaričin, poročil s špansko princesinjo. 
Tu je nagloma umrl cesar Franc I. za kapjo. Naslednik na cesarskem 
prestolu mu je bil sin Jožef II., ki je vladal do 1. 1790 . 
Marija Terezija ga je imenovala za sovladarja avstrijskih dežel te r 
mu prepustila vojaštvo in vodstvo zunanjih stvari. 

Med sosednjimi državami je sosebno Poljska zanimala dunajsk i 
dvor. Razmere v tej državi so bile kaj žalostne. Kraljeva beseda ni 

veljala nič, plemenitniki so na svojih posestvih gospodarili kakor 
samostojni vladarji in samovoljno ravnali z nesvojnimi kmeti . Na 


74 — 


državnem zboru so se često prepirali tako hudo, da ni bilo moči 
skleniti dobre postave. Te zmede poljske države si je izkoristil a 
ruska carica Katarina I.I. Bila je nemška princesi.* iz rodovine 
Anhalt-Zerbstske in poročena s carjem Petrom III., vnukom Petra 
Velikega. Ko so ji soproga usmrtili (1. 1762.), je zavladala, sama in 
je do smrti (1796) tako krepko vodila rusko državo, da so jo nazival i 
severno Semiramido. Namerjala je na škodo Poljski in Turčiji povečati 
Rusijo : Poljsko združiti z Rusijo, Turke pa izbrati iz Evrope . 

Carica je toliko premogla na Poljskem, da so po smrti Avgusta 
III. 1.1763. izvolili za kralja Stanislava _Ponjatovskega. Videti 
je bilo, da Rusija skoraj posede vso kraljevino . Temu so se usta


vile Turčija, Avstrija in Pruska, ker bi jim bila prevelika in premogočna 
Rusija lahko nevarna, in sultan je Rusiji napovedal vojno. 
V tem sta se Friderik in Katarina pogodila, kako bi bilo razdelit i 
nesrečno deželo. Raditega ni ostajalo Avstriji nič drugega, kakor 
tudi posesti kos poljske kraljevine . Marija Terezija dolgo ni privolil a 
v delitev, zakaj pošteni in pravični cesarici se je zdelo krivično, da 
bi razdelila sosednjo deželo. Ko sta se pa Jožef II. in minister 
Kaunitz odločno izrekla, da je Poljsko treba razdeliti iz politiški h 
vzrokov, jima je pritegnila. Pri tej prvi razdelitvi poljske države 

1772 . (1772) je dobila Avstrija kraljevini Galicijo in Vladimirijo s prestolnico 
Levovom, solne rudnike v Vjelički in sipuško županijo . 

Rusija in Turčija sta se pogodili šele 1. 1774. Turki so Tatarje , 
ki so domovali na polotoku Krimu, priznali za nezavisne ; a že nekoliko 
let potem si je Katarina II. osvojila to deželo in podjarmila 
1775 . Tatarje. Leta 1775. je Turčija odstopila Mariji Tereziji gozdnato 
Bukovino, in s to deželo je Avstrija tesno spojila Galicijo in Erdeljsko . 
Leta 1777. je izmrla bavarska vrsta Wittelsbachovcev. Jožef II. 
si je lastil kos Bavarije ter pregovoril palatinskega izbornika i n 
dediča te dežele, Karla Teodorja, da mu je odstopil del Bavarske. 
Ali temu se je uprl Friderik II., ki je ukazal svoji vojski udariti 
na éeško. Jožef II. je bil zato, da bi odločil meč, zakaj njegov a 
vojska je bila dobro izurjena in pripravljena za boj. Toda cesarica, 
kateri je bilo malo do vojne, se je proti sinovi volji pogodila s 

1779 . Friderikom, ki je bil tudi naklonjen miru, v Tešinu (1779). Po tej 
pogodbi je Karel Teodor dobil Bavarsko in Avstriji odstopil Innsko 
okrožje (Innviertel) z mestom Braunavom. 

Naslednjega leta (1780), dne 29. novembra, je umrla velika 
cesarica ; iskreno so žalovali po njej rodbina in avstrijski narodi. 


— 75 
5. Osebnost Marije Terezije . 
Marija Terezija je neumorno skrbela za blaginjo svojih narodov . 
Pozimi je vstajala ob šestih, poleti ob štirih in precej hodila n a 
delo; do malega ves dan se je bavila z državnimi posli. Prav pri


srčno je bilo rodbinsko življenje na cesarskem dvoru, vse drugačn o 
kakor na izprijenem dvoru versailleskem (versajski). Najrajši se je 
cesarica mudila pri otrocih, katere je dala vzgajati sosebno skrbno ; 
med njimi se je najbolj opočila in okrepila . Marija Terezija je ostavila 
desetero otrok : 

najstarejši sin Jožef 
je bil od l. 1765. 
nemški cesar, drugi, 
Leopold, veliki voj voda 
toskanski, tretji, 
Ferdinand, je bil 

poročen z modensko -


dedično Marijo Beatrico. 
Izmed hčerá 
je bila Karolina poročena 
s Ferdinandom 
IV., kraljem neapoljskim, 
in Marija 
Antonija(Antoinette) 
s francoskim kralje m 
Ludovikom XVI. i ri~ 
Poleti j e Marij a 
Terezija rada bival a 
v gradiču Schon<--~
_ 
brunnu. Prijazna ce-Pod . 22 . Volfgang Amadej Mozart . 
sarica se je priljubil a 

vsem Dunajčanom, sosebno, ko je vsakomur dovolila prihajati v 
krasni grajski park ; ob nedeljah so kar tolpama vreli vanj, da b i 
se izprehajali ali pa videli cesarico in nje rodbino. Bila je prava 
mati podložnikom, h:t zato so jo vsi ljubili. Ko je 1. 1767. nevarno 
zbolela, sta ljudstvo izpreletela skrb in strah. Vrelo je v cesarski 
grad, navzlic stražam zasedlo grajsko dvorišče in se celo ponoči 
gnetlo po hodnikih in stopnicah . Ko je ozdravela, je zavladalo 
nepopisno veselje ; vsi stanovi so se izkušali, kako bi ga izrazili 
z dobrodelnimi ustanovami . 


76 

Marija Terezija je, kakor njen oče, ljubila glasbo. Takrat je 
Avstrija zaslovela zaradi glasbene umetnosti. Na Dunaju so živeli 
tačas slavni glasbeniki: Krištof VilibaM von Gluck, Jožef von Haydn, 

skladatelj cesarske pesmi, ki je bival navadno v gradu umetljivega 
kneza Eszterhazya v Eisenstadtu na Ogrskem, in Volfgang Amadej 
Mozart (pod. 22.), najslavnejši glasbenik, ki se je bil za Marij e 
Terezije porodil v Salzburgu . 

XII. JOICf li. (1765—1790) in Leopold I (17901792). 
Ko je zavladal Jožef II., so cvetele avstrijske dežele. Materin 
vzgled, dobra vzgoja in pa nauki najimenitnejših tedanjih pisateljev, 
vse to je vnelo in utrdilo cesarju blago ljudomilost. Leta 1777. je prišel 
na Francosko, da bi spoznal nje naredbe in zavode . Često potujoč 
po avstrijskih deželah, je tudi spoznaval razmere in potrebe avstrijski h 
narodov. Jožef II. ni potoval s sijajnim spremstvom, ampak navadn o 
kot preprost zasebnik «grof Falkenstein ». Povsod je pravični in 
blagosrčni cesar delil obilo dobrote ; zato ni čuda, da se je prikupil 
podložnikom. Ko je potoval po Moravskem, je stopil nekoč v vas i 
blizu Brna z voza, se približal kmetu oraču in mu izoral brazdo . 
Tam, kjer je cesar počastil kmeta in njegovo delo, stoji še dandane s 
spomenik. Največ dobrot so prejeli od njega Dunajčani. Prihajal je 
po večkrat na takozvani kontrolorski hodnik in vzprejemal prošnje . 
Vsak dan je bilo na hodniku vse polno prositeljev, sosebno izme d 
prostega ljudstva. Jožef IL je pomagal, kjer je le mogel. Veliko 
dobroto je storil vsem Dunajčanom, ko jim je odprl cesarska vrt a 
Augarten in Prater. «Ni lepšega priimka», je rekel nekoč, «kako r 
da me narod nazivlje svojega očeta . » 

1781 . Leta 1781. je Jožef II. razglasil tolerančni patent, s kateri m 
je luteranom, kalvincem in pravoslavnikom podelil versko svobodo 

in iste pravice, kakršne so imeli katoličani. Razpustil je mnogo 
samostanov, sosebno takih, ki se niso bavili niti z dušnim pastirstvom 
niti s poukom in bolniško strežbo, II. pr. v Stični, Kostanjevici 
in Ljubljani . Iz imovine razpuščenih samostanov je osnoval verski 
zaklad, iz katerega so se snovale in vzdrževale nove župnije i n 
podružnice. Papeža Pija VI. so cesarjeva verska novotarstva jak o 
skrbela; zato se je l. 1782. napotil na Dunaj, da bi ga kako pregovoril 
in spravil na drugo pot. Jožef II. ga je sicer vzprejel prav 
spoštljivo, od novotarstev pa vendar ni odjenjal . 


77 

Cesar je neumorno skrbel za bolehavo človeštvo . Za to je na Dunaju 
ustanovil gluhonemnico in občo bolnico in mnoga mesta so ga 
posnemala ter ustanovila enake ali podobne zavode . Da bi se izobraževal i 
vojaški zdravniki, je ustanovil na Dunaju medicinsko-kirurško vojaško 
akademijo. Milosrčni cesar pa je skrbel tudi za kmetiški stan . Leta 1781 . 1781 . 
je odpravil nesvojnost (last do osebe), olajšal tlako in jo natanko uredil. 
Cesar je povzdignil tudi obrtnost : izpodbujal je imovite obrtnike, da 
so ustanavljali tvornice, pozival spretne inozemske obrtnike v Avstrij o 
in strogo prepovedal, da bi se uvažali obrtni izdelki iz inozemstva . — 

Jožef H. je hotel avstrijske dedne dežele združiti v enotno krepk o 
državo. Vsem deželam naj bi vladal cesar iz enega središča, z Dunaja; 

povsod naj bi bile iste postave, povsod naj bi bila nemščina uradni jezik . 

Cesarja je silno bolelo, da si ni pridobil Bavarske ; zato se 
je zopet lotil te stvari. Pregovoril je l. 1785. bavarskega izbornika 1785 . 
Karla 'Teodorja, naj zameni Bavarsko za Nizozemsko. Temu naklepu 
se je zopet uprl Friderik H . Sklenil je z nemškimi knezi zavez o 
(knežja zaveza), da vsak knez obdrži svoje dežele . Žalostnega src a 

se je vdal cesar, ki bi bil sicer dokaj povečal avstrijsko oblast . 

H koncu svojega vladanja je Jožef H. kot zaveznik ruske carice 
Katarine H. začel vojno zoper Turke. Srečno so se vojskovali Rusi po d 
vodstvom smelega vojskovodje Aleksandra Suvarova, Avstrijci pa so 
dosegli le malo, dasi je Laudon, ki ga slavi tudi slovenska pesem, vzel 
Beli grad (1789). Razsajale so med avstrijsko vojsko bolezni, in sam 

cesar je zbolel, ko je prihitel na bojišče . Tožna poročila so ga globoko 
užalostila. Zaradi cesarjevih novotarstev so se bili dvignili Belgijci, i n 
vrelo je tudi po ogrski deželi. Ves potrt je preklical skoraj vse naredbe, 
samo da bi pomiril Ogre . Toda ti so z nehvaležnostjo poplačali 
prejete dobrote, in to je pospešilo Jožefovo smrt . Umirajoč je rekel: 
«Gospod, Ti sam poznaš moje srce in veš : Kar sem storil, sem storil z a 
blaginjo svojih podložnikov. » Umrl je, ne da bi bil ostavil moške potomce, 
dne 20. februarja l. 1790. Na Jožefovem trgu na Dunaju stoji 1790 . 
njegov spomenik, ki ima ta-le latinski napis: «Boi publicae vizit, non 
diu, sed totus. » (Živel je za blaginjo države, ne dolgo, a popolnoma .) 

Njegov brat Leopold II., dotedanji veliki vojvoda toskanski, j e 
po njem zavladal v Avstriji in na Nemškem. S pametnimi naredbami 
je pomiril Ogre in Belgijce ter sklenil s Turki mir v Svištov u 
(1791). Naslednje leto je sklenila tudi Rusija mir v Jašu (Jassy) ; 
dobila je deželo med Bugom in Dnjestrom . 


78 

XIII. Juri Washington. Benjamin Franklin . James Cook. 
Evropci so se rajši naseljevali po Severni nego po Srednj i 
Ameriki ; zakaj ondi ni bilo zlatih rudnikov in odvračali so jih 
pragozdi in divji Indijanci. Prvo naselbino so osnovali Angleži za 
kraljice Elizabete, toda šele za Stuartovcev so se naselbine pomnožile ; 
zakaj mnogo Angležev, katere so preganj ali zaradi vere, se j e preselilo 
v Severno Ameriko. Med temi je bil tudi Viljem Penn, ki 
je osnoval naselbino Pennsylvanijo in ustanovil nje glavno mest o 
Philadelphijo. Pusta dežela je naselnikom prizadela mnogo trud a 

in težav, a sčasoma so se naselbine lepo razcvetele . 

Angležem je vladal od 1 . 1760 -1820. Juri III., vnuk Jurija II. 

Menil je, da bi morale tudi naselbine nekoliko poplačati državn e 
dolgove, v katere je zabredla Angleška zaradi vojne, in anglešk i 
parlament si je prisvajal pravico, naselbinam nalagati davke brez 
njih privolitve. To je vzbudilo v Severni Ameriki veliko nejevoljo . Ko 
je I. 1767. angleški parlament uvedel uvozno carino za čaj, so sklenil i 

17 73. Amerikanci, da čaja ne bodo niti pili, niti kupovali. Leta 1773. so 
nekatere ladje, natovorjene s čajem, priplule v bostonsko (Boston) 
luko. Na eno teh ladij je pridrla četa meščanov, oblečena po indijansko, 
in je ves čaj pometala v morje . Druge ladje so nato urn o 
odjadrale. Angleška vlada je sedaj zaprla luko in odposlala vojašk o 
krdelo, da bi spokorila upornike . Nato so se zastopniki vseh naselbi n 
zbrali v Philadelphiji (kongres) ter sklenili, ustaviti vso trgovino z 
Angleško. Ker so pa Angleži hoteli silama obdržati gospostvo nad 
naselbinami, se je vnela vojna za svobodo Severoamerikancev, ki 
je trajala od 1. 1775 . do 1783. Za vrhovnega poveljnika so naselbin e 
izvolile Jurija Washingtona (Uošingten) . 

Juri Washington (pod . 23.) se je kot si11 premožnega posestnika 
porodil v Virginiji . Po prerani očetovi smrti je podpiral mater. 
Bil je nekoliko časa zemljemerec, potem pa je stopil med brambovc e 
in si v francoski vojni kot hraber in oprezen vojak pridobil velike 
zasluge. Nesebični mož je prevzel nadpoveljništvo brezplačno. Pregnal 
je iz Bostona angleško posadko in posedel mesto . Nato je kongre s 

1776 . proglasil naselbine za samostalne in nezavisne (1776) . 
Ta novica je razvnela evropske narode . Mnogo Francozov, 
kakor marki de Lafayette, je odpotovalo v Ameriko, da bi se bojevali 
proti Angležem . Obenem je poslal kongres Benjamina Franklina 
(pod. 24.) kot poročnika v Versailles. Franklin je bil sin ubogega 


Pod . 23, Juri Washington. 


80 


bostonskega mizarja. Ko se je učil tiskarstva, je bil tali vedeželjen , 
da je čital po cele noči . Pozneje si je ustanovil tiskarnico . Spisal 
je za ljudstvo mnogo poučnih knjig in je l. 1749. izumil strelovod . 

Pod. 24. Benjamin. Franklin. 

Vedno je delal na to, da bi povzdignil blaginjo sodržavljanov te r 
domovini izkazoval dobrote. Kot poslanec v Versaillesu je pregovoril 
kralja, da je sklenil z naselbinami zavezo na boj in odboj . Tudi 
Španci in Holandci so potegnili s Severoamerikanci. 


81 

Bojevali so se na suhem in na morju . Velika bitka pa se j e 
vnela I. 1781 . Angleški general Cornwallis se je ustanovil z vojsko 
v Yorktownu (Jorktavn) v Virginiji ; kar sta pritisnila Washingto n 
in Lafayette, oklenila mesto in prisilila angleškega poveljnika, d a 
se je podal z vojsko in topovi vred . 

Dve leti potem (1783) so sklenili Angleži mir v Versaillesu in 1783 . 
priznali nezavisnost severoameriških naselbin . Nato se je Washington 
odpovedal vrhovnemu poveljništvu in se vrnil v Virginijo, da bi ostal 
na domu. Toda treba je bilo urediti mlado svobodno državo . Zato 

so zastopniki posamičnih naselbin enoglasno izvolili Washingtona z a 
predsednika, in vsi skupaj so sklenili novo ustavo, ki je bila uveljavljena 
1. 1791. Po tej ustavi so osnovale «Združene države» zavezno 
republiko, kateri vlada narodni kongres, t. j. zakonodavna skupščina, 
in na štiri .leta izvoljeni predsednik. Osem let je Washington kot 
predsednik vodil novo državo, potem pa se je vrnil domov, kjer j e 
umrl 1. 1799 . Njemu na čast so Severoamerikanci zgradili mesto, 

Washington po imenu, kjer zboruje kongres. Franklin pa je bil 
umrl že I. 1790 . Kako so ga čislali tudi drugje, kažejo besede, s 
katerimi ga je pozdravil učeni d' Alembert (d' Alambér) v francoski 
akademiji : «Eripuit coelo fulmen, sceptrumque tyrannis . » 

Da bi se odškodovali za izgubo ameriških naselbin, so Anglež i 
razširili svojo oblast po drugih deželah . Takrat je bila Avstralij a 
malo znana ; šele James Cook (Kuk) je Evropcem zanesljivo poročil 

o tem delu sveta. Anglež Cook je bil sin ubogih roditeljev, toda 
z neumorno marljivostjo se je vzpel na visoko stopinjo časti in slave. 
Trikrat je objadral zemljo ; na prvem potu je preiskal nekatere 
avstralske otoke in vzhodno obalo celine, na tretjem pa je odkril 
Sandwichske otoke (Sendviške). Toda 1. 1779. so ga divjaki ubili na 
otoku Havaiu. V naslednjih letih so si Angleži osvojili skoraj vs o 
Prednjo Indijo. 
XIV. Francoska revolucija. 
1. Vzroki in povod francoske revolucije. 
Za francoskim kraljem Ludovikom XIV. je zavladal njegov 
pravnuk Ludovik XV. (1715-1774). Za tega vladarja je bila na 
dvoru še večja pokvarjenost in zapravljivost nego za Ludovika XIV . 
Ta zapravljivost in pa avstrijska nasledstvena in sedemletna vojna, 
v kateri se je bila zaplela Francija, sta tali pomnožili državn e 

K as p r e t, Zgodovina novega veka. 

6 


52 


dolgove, da ni bilo moči z dohodki zakladati troškov ; nedostatek 
je rasel od leta do leta. Najboljše državne službe in najbogatejš e 
užitnice so dobivali plemenitniki, ki so bili kakor duhovniki skoraj 
popolnoma prosti davka, Največ davkov pa so plačevali meščani in 
kmetje ; poslednji so vrhutega tlačanih graščaku in mu dajali desetino. 
Še bolj je stiskalo ljudstvo to, da so pobirali davke zakupniki , 
ki so neusmiljeno drli kmeta in si tako kopičili več denarja, nego 
so ga izročali državi. Razen tega je bilo na Francoskem še marsikaj 
drugega, kar je vzbujalo nejevoljo med preprostim narodom . 

2, Ustavodajna narodna skupščina (1789 1791j . 

Po smrti Ludovika XV. je zasedel kraljevski prestol njegov 
vnuk Ludovik XVI ., ki je bil poročen z Marijo Antonijo, hčerj o 
cesarice Marije Terezije. Ta blagi in milosrčni kralj se je pošteno 
trudil, da bi pomogel narodu, a bilo je vse zastonj. Naposled je po 
nasvetu finančnega ministra Neckerja sklical zbor treh državnih 
stanov, plemenitnikov, duhovnikov in meščanov, da bi se posvetovali , 
kako bi bilo zapreč/iti razpad francoske države. 

Velika množica je prišla v Versailles, ko je kralj mesec a 
1789. majnika 1. 1789. otvoril zbor državnih stanov. Ko so se sprli o 

posvetovanju samem, se je tretji (meščanski) stan proglasil za pravo 
narodno skupščino, češ, da on sam zastopa narod. Zborova drznost 
je preplašila kralja, ukazal je plemenitnikom in duhovnikom, naj 
se pridružijo narodni skupščini . Obenem je kralj, boječ se nemirov , 
zbral oblo-Pariza nekoliko tisoč vojakov . To pa je tako razdražilo 
pariško ljudstvo, da se je uprlo, razbilo orožnice in napadlo državno 
ječo Bastillo ter jo porušilo do tal . Nato je kralj razpustil vojsk o 
in dovolil meščanom, da se oborože. Trobojna, rdeče-belo-modra 
kokarda (tricolore) je znamenovala meščansko vojsko, imenovano 

narodno gardo. 

Narodna skupščina je sklenila, da so vsi stanovi enaki ; zastopniki 
plemstva in duhovščine so se odrekli vsem predpravicam . Skoraj 
potem se je preselila skupščina v Pariz. Ko je 1. 1789. zaradi slabe 
letine pretila lakota, je pridrla meseca oktobra pariška drhal v 
Versailles, napadla kraljevski grad ter posekala telesno stražo . Skoraj 
bi bili umorili kralja in njegovo rodbino, ko bi ji ne bil Lafayette, 
poveljnik pariške narodne garde, o pravem času prihitel na pomoč. 
Drhal je prisilila kralja, da se je z družino preselil v Pariz, kamor 
se je potem premeknila tudi narodna skupščina . Tu je sklenila 


83 — 


preosnovati vso državo. Razdelila je Francosko na 83 okrajev (departementov), 
odpravila plemstvo z vsemi naslovi in grbi ter celo 
prepovedala koga ogovarjati z besedo «gospod» . Razpustila je 

samostane in vzela cerkvi posestva, češ : Država plačuj duhovnik e 
kakor uradnike. 

Najimenitnejše delo narodne skupščine je bila nova ustava. 
Po tej naj bi bila Francoska ustavna monarhija : skupščina narodni h 
zastopnikov naj bi sklepala zakone, kralj pa naj bi jih izvrševal . 

Že takrat, ko se je pričel upor, so se izselili kraljev brat i n 
mnogi plemenitniki na Nemško, da bi s pomočjo nemških knezo v 
obnovili stari red. Meseca junija 1 . 1791 . je pobegnil tudi kralj, d a 
bi se osvobodil neznosnega položaja . Prišel je srečno z rodbino do 
mesteca Varennesa (Varen), a tu so ga spoznali, in sirova drhal 
ga je prignala nazaj v Pariz. Prisiljen je potrdil vse nove naredbe ; 
odslej je bil kralj samo po imenu. Koncern septembra se je narodn a 
skupščina razšla. 

3. Zakonodajna narodna skupšcina (1791 1792). 
V začetku meseca oktobra 1.1791. se je sešla druga skupščina, 1791 . 
zakonodajna imenovana . V tej skupščini je bilo prav malo kraljevcev 
(pristašev starega kraljestva) ; največ je bilo republikancev. Zmerni 
republikanci so se zvali žirondisti, ker so zastopali mesto Bordeaux 
(Bordó) in njega okolico (departement Gironde [Žirond]). Brezobzirni 

republikanci, ki so hoteli siloma in čimprej odpraviti kraljestvo, s o 
se nazivali jakobinci, ker so zborovali v zapuščenem samostanu 
Sv. Jakoba. Tej stranki so pripadali Robespierre (Robspier), Danton 
in Marat (Mará). Ti možje' so bili tesno združeni s pariško drhaljo , 
z lenimi zapravljivci in razcapanimi postopači, ki so se zvali sansculotti 
(sankiloti), t . j. brezhlačniki. 

Kralj je moral republikance imenovati za svoje ministre, in t i 
so ga prisilili, da je meseca aprila 1. 1792. napovedal Avstriji in 

Prusiji vojno, češ, da sta obe državi podpirali francoske izseljence . 
Malo prej je bil cesar Leopold II. umrl ; za njim je v Avstriji zavladal 
njegov sin Franc II., ki so ga šele meseca julija izvolili za 
nemškega cesarja. Prusom je vladal od l. 1786. Friderik Viljem II ., 
netjak Friderika I.I. Avstrijsko-pruska vojska pod vodstvom vojvode 
Ferdinanda Brunsviškega je 1. 1792. udarila v Francijo. Vojvoda 
je objavil vojni razglas (manifest), v katerem je pretil Francozom , 
da razruši Pariz do tal, ako kralju ne povrnejo prejšnjih pravic . 

6* 


84 


Te besede so tali razljutile Francoze, da so se meseca avgusta dvignili 
zoper kralja. Naščuvana drhal je oblegla kraljevski grad Tuilerije, 
in kraljeva rodbina je pobegnila v zbornico narodne skupščine . Ta jo 
je vzprejela jako hladno. Vpričo kralja so ustavili kraljevo oblast in 
sklenili, da je izvoliti novo skupščino, narodni konvent, ki naj določi 
državi novo ustavo. Nato so kralja in njegovo rodovino odgnali 

v «Temple» (star grad, ki so ga bili sezidali templarji) in ga tu 

zaprli v hudo ječo. Njegove pristaše (royaliste) pa je dal jakobine c 
in pravosodni minister Danton zapreti in v ječah pomoriti . 

4. Narodni konvent (1792-1795). 
1792. Narodni konvent je sklenil v prvi seji dne 21 . septembra 1.17 92 . , 
da je kraljestvo odpravljeno, ter je oklical Francosko za republiko . 
A tudi s tem jakobinci niso bili zadovoljni ; malo potem so zatožili 
kralja, da se je zavezal s sovražniki francoske države. Ludovik XVI. 

se je zagovarjal tako mirno, da se mu je vse čudilo . Žirondisti se 
niso upali očitno braniti kralja, ker so se bali jakobincev, in zat o 
je skupščina Ludovika Capeta, kakor so od začetka vse pravde 
nazivali kralja, s 361 glasovi proti 360 obsodila na smrt. Toda ta 
obsodba ga ni osupnila. Rekel je : «Dva meseca že premišljujem, al i 
si imam kaj očitati zaradi svojih podložnikov. Kakor bi stal pred 
Bogom sodnikom, prisezam, da mi ni bilo nikoli do drugega neg o 
do blaginje svojega naroda. » Globoko ga je zabolelo, ko se j e 
spomnil soproge in otrok, ki so mu jih bili ugrabili jakobinci. Srce 
mu je pokalo, ko se je poslavljal od njih. Toda sveta vera ga 
je potolažila in okrepila, in lahko je spal poslednjo noč. Zjutraj 
dne 21. januarja 1 . 1793. so ga prevideli ter ga ob devetih odgnali 
na morišče. «Ne bojim se umreti», je dejal, «zanašam se na božjo 
milost.» Stoječ na krvniškem odru, je hotel nagovoriti ljudstvo, toda 
bobnar je zabobnal tako na glas, da ga ni bilo slišati, in sekira mu 
je odsekala glavo. 

Skoraj potem so se sprli članovi narodnega konventa. Ker so 
jakobinci hoteli gospodovati sami, so dali žirondiste pozapreti i n 
usmrtiti. Sedaj se je pričela strahovita vlada jakobincev. Grozno 
so razsajali po vsej deželi ter pomorili mnogo tisoč nasprotnikov . 
Usmrtili so tudi kraljico Marijo Antonijo. Kraljevega sinčka Ludovika 
(XVII.) pa so izročili sirovemu čevljarju Simonu, ki je tak o 
kruto mučil nežnega dečka, da je umrl kaj skoro. Po dolgih in 
groznih bojih so jakobinci uklonili Vendéece, ki so domovali, ob 


85 — 


zapadni obali in bili zvesto vdani kraljestvu. Prav tako ljuto so 
ravnali z mesti Toulonom, Marseillejem, Lyonom in dr ., ki se jim 
niso hotela vdati : obsedli so jih, vzeli, dobro oplenili ter po najve č 
razrušili ; prebivavce pa so morili kar tolpoma. Konvent je odpravil 
tudi krščanski koledar in ukrenil, da je šteti leta od 22 . septembra 

1. 1792., prvega dne republike. Celo krščanstvo so odpravili ; mesto 
Boga naj bi Francozi čestili um. Izmed mnogo novotarstev je bil a 
samo uvedba metrske mere blagodejna . 
Skoraj pa so se nasilniki sami sprli . Narat je bil že prej 
umorjen ; Dantona in njegove pristaše je dal usmrtiti Robespierre, k i 

je bil še nekoliko časa samosilnik francoske države. Cleni narodnega 
konventa so se zbali, da ne bi prav tako ravnal ž njimi, zato 

so obtožili tudi njega in dognali, da je bil meseca julija 1. 1794. 1794 . 

usmrčen. 

Tako so se krvoloki pokončali sami. Sčasoma je prevladala 
zmerna stranka, in Francija se je zopet pomirila. Narodni konvent s e 
je, izdelavši novo ustavo, razšel, in zavladal je direktorij petorice . 

XV. Cesar Napoleon. 
l. Prva zaveza (1792-1797). 
a) Začetek vojne . Poljsko razdele drugič in tretjič . 
Od 1. 1792. je vladal Avstriji in Nemčiji cesar Franc I., sin 
Leopolda II. Porojen v Florenci, je prišel v šestnajstem letu svoj e 
dobe na Dunaj, da bi ga pod nadzorstvom strica Jožefa II . vzgojili 
za bodočega vladarja. Ko je zavladal, je bilo videti, da je iz src a 
dober vladar : prepovedal je, da bi se mu prirejale velikanske svečanosti, 
in ukazal, da se za to namenjeni denar razdeli med siromake . 
Vojna, ki jo je moral obenem s Prusijo začeti proti Francozom, 
se mu ni posrečila ; Ferdinand Brunsviški je 1. 1792. udaril v Champagne 
(Šampanj), a tu so ga ustavili Francozi in ga prisilili, d a 
se je umaknil. Nato so Francozi pridrli v avstrijsko Nizozemsko i n 
si ga osvojili . 

Ko so bili Francozi usmrtili kralja, so se pridružile Avstrij i 
in Prusiji tudi Angleška, Holandska in Španska ; vse te države so 
sklenile prvo zavezo proti Franciji. Toda zavezniki so se le mal o 
časa bojevali srečno, zakaj skoraj so se sprli . Vrhutega se je Prusija 
zanimala za Poljsko. Ko je 1. 1792. ruska vojska na povelje carice 


86 


Katarine II. udarila v Poljsko, je tudi kralj Friderik Viljem II . posedel 

1793. del poljske kraljevine, in oba vladarja sta se 1.1793. pogodila, kako 
je drugič razdeliti Poljsko. A že naslednje leto so se dvignili Poljaki, 
da bi si pod vodstvom slavnega junaka Tadija Koščuškega zopet 
osvojili ugrabljene dežele in obnovili samostalnost slavnega kraljestva . 
A ruska carica je poslala svojega najboljšega vojskovodjo Suvarov a 
na Poljsko, in ta je potolkel poljsko vojsko. Nato se je kralj Stanislav 
Ponjatovski odrekel prestolu, in Avstrija, Prusija in Rusija s o 

1795 . se zopet združile, da bi razdelile Poljsko. (Tretja razdelitev 1795) . 
Avstrija je dobila Zapadno Galicijo. V tem so pridrli Francozi v 
Holandijo in jo proglasili za batavsko republiko. Prusija je stopila 

1795 . Z zaveze ter 1.1795. sklenila mir s Francijo v Baselu. Prepustila je 
Francozom vse nemške dežele ob renskem levem bregu . Avstrija pa 
je nadaljevala vojno. 

b) Nadvojvoda Karel in Napoleon Bonaparte. 

Tačas sta nastopila dva vojskovodji, ki sta po svojih činih 
zaslula po vsem svetu : nadvojvoda Karel in Napoleon Bonaparte . 

Leta 1796. so tri francoske vojske prodirale v Avstrijo : prvo 
je vodil Jourdan (Žurdán) erez Frankovsko, drugo Moreau (Morá) 
&Jez Švabsko, in tretja je prodirala pod vodstvom Napoleona Bonaparta 
iz Italije v habsburške dežele . Na nemškem vojskovališču se 
je Francozom postavil v bran nadvojvoda Karel (pod. 25.), sin cesarja 
Leopolda II. Porodil se je bil 1.1771. v Florenci, kjer se je marljivo 
bavil z vojnimi znanstvi. V mladih letih se je že izkazal hrabreg a 
in nadarjenega vojskovodjo ter je na Nizozemskem v dveh bitka h 
Avstrijcem naklonil zmago . Vojaki so ga ljubili in mu popolnoma 

zaupali, dobro vedoč, da je vajen zmagati . 

Moreau je blizu Strassburga prekoračil Ren in pridrl na Bavarsko, 
Jourdan pa je dospel do Amberga. Nadvojvoda je krenil 
proti njemu in ga pognal v beg . Šele pri Wúrzburgu se je Jourdan 
ustavil, toda nadvojvoda Karel, ki je bil prihitel za njim, ga j e 

drugič potolkel. Pobiti Francozi so se hitro umeknili za reko Ren , 
kamor je ubegnil tudi Moreau. 
Nesrečno se je avstrijska vojska bojevala v Italiji s Francozi, 
katere je vodil slavni Bonaparte. Napoleon Bonaparte se je porodil 

l. 1769. na otoku Korsiki v mestu Ajacciou (Ajačjo), kjer je bi l 
njegov oče odvetnik. Zarana je stopil v vojaško šolo v Brienneu 
(Brien) in poslej v Parizu, kjer so ga sosebno veselili zgodovinski in 

87 

PQd. 25. Nadvojvoda Karel. 


88 


matematiški nauki. Prvikrat se je poslavil, ko je jakobinska vojska 
obsedala Toulon. Leta 1794. je služil že kot general v Italiji. Ko so 
ga bili potem odpustili iz službe, je živel jako siromašno v Parizu , 
dokler se ni prikupil direktoriju . Leta 1796. se je poročil z Josipino, 
vdovo generala Beauharnaisa (Boarné), ki je izposlovala, da ga j e 
direktorij imenoval za vrhovnega poveljnika francoske vojske v Italiji . 

Bonaparte je bil majhne, neznatne rasti in temne polti . Nihče 
mu ni bil kos v tem, kako je osnavljati in voditi vojsko. Zato ga je 
prištevati največjim vojskovodjam novega veka . Ves je gorel za čast 
in slavo, dobro je poznal svet in je, zvit kakor malokdo, vedel 
izkoriščati za svoje namene ljudi in prilike. 

Francoska vojska v Italiji je bila slabo založena in vsa pobita . 

A Bonaparte jo je osrčil in ji obljubil, da jo privede v plodovit o 
Padsko nižavo, rekoč : <(Ondi vas čaka čast, slava in bogastvo . » Po tolkel 
je avstrijsko vojsko v dveh bitkah in prisilil italske države, d a 
so sklenile mir ; vsaka mu je plačala veliko vsoto in mu odstopila 
mnogo umetnin in dragocenosti. Avstriji je ostala samo trdnjava 

Mantova, in še to je obkolil Bonaparte ter blizu nje zapored po 


tolkel štiri vojske, ki so ji bile prišle na pomoč. Naposled se je 
morala tudi Mantova vdati . 

Nato je cesar poslal. brata, nadvojvodo Karla, proti zmago vitemu 
Bonapartu. A tudi ta ni mogel s pobito vojsko ustavit i 
Francozov. Umikal se jim je, in Bonaparte je pritiskal za njim te r 

rez Koroško pridrl na Štajersko. č To je naklonilo cesarja, da je 

1797. 1. 1797. z Bonapartom sklenil premirje v Ljubnem (Leoben) in malo 
potem mir v gradu Campo Formiu blizu Vidma. Avstrija je odstopila 
Francozom Nizozemsko in Milansko, Nizozemska se je združila s 
Francijo, iz Milanskega in nekaterih drugih italskih pokrajin pa je 
osnoval, Bonaparte cisalpinsko republiko . Avstrija je dobila za to 
Istrijo, Dalmacijo, Benetke in beneško oblast do Adiže . 

2. Druga zaveza (1799-1802). 
a) Francoska snoma napada države. Bonaparte v Egiptu . 

Izredni uspehi Bonapartovi so omamili direktorje, ki so takra t 
ravnali krmilo francoske države ; menili so, da jim je dopuščeno 
vsako nasilje . Po njih povelju je francoska vojska obsedla Cerkven o 
državo, jo proglasila za rimsko republiko in odgnala papeža Pija VI., 

častitega starčka, na Francosko . V tem se je Angleška še vojskovala 

1798 . s Francijo. Bonaparte je meseca maja l. 1798. z ladjevjem odplul v 


89 


Egipet, da bi si osvojil to deželo ter uničil angleško oblast in trgovino 
po azijskih naselbinah . Brezozirni general Bernadotte (Bernadot) , 
francoski poslanec na Dunaju, je dal tistega dne, ko so Dunajčani 
priredili domoljubno svečanost, razobesiti veliko trobojno zastavo z 
napisom: «Svoboda, enakost» . Pred hišo se je zbrala velika množica , 
ki je burno zahtevala, da se zastava odpravi. Ker se temu ni ugodilo, 
so jo nekateri srčni meščani sneli in raztrgali . Vse to je zakrivi l 
Bernadotte sam, a vendar je rekel, da so ga Dunajčani užalili, i n 
zato je odpotoval. 

Da bi bilo konec temu izzivanju, so Avstrija, Angleška, Rusija , 
kjer je bil po smrti. Katarine II. zavladal Pavel I . (L 1796), Turčija 
in Neapolj sklenile drugo zavezo. Okolnosti so bile ugodne vojni s 
Francijo, zakaj Bonaparte je bil še v Egiptu . Odpluvši iz toulonsk e 

luke, je srečno utekel angleškemu ladjevju, ki je na Sredozemskem 
morju prežalo nanj, in pri Aleksandriji stopil na kopnino. Ko je 
bil naskokoma vzel to mesto, se je napotil v Notranji. Egipet. Pri 
piramidah je zadel ob egiptovske čete (mameluke). «Francozi», je 
vzkliknil Bonaparte, «z vrhuncev teh spomenikov gledajo štiri tisočletja 
na vas !» Srčno so Francozi udarili na sovražnika in ga sijajno 
zmagali. Malo potem se je Bonapartu vdalo glavno mesto Kairo . 
A na morju ga je zadela velika nesreča. Angleški admiral Nelson 
(Nilsn) je pri Abukiru zadel ob francosko ladjevje in ga mahoma 
napadel. Osemnajst ur je trajala bitka ; naposled je Nelson razbil 

in popolnoma uničil francoske ladje. Pot na Francosko je bila zaprta, 
a Bonaparte je vendar nadaljeval vojno . Šel je črez Sueško 
medmorje v Sirijo in obkolil trdnjavo Acre (Akr), toda vzeti je n i 
mogel. Nato se je vrnil v Egipet in je pri Abukiru potolkel trikrat 
večjo turško vojsko. 

b) Bitke pri Stockachu, Noviju in Marengu. 

V tem se je bila že pričela vojna druge zaveze zoper Francijo . 
Neapoljska vojska je udarila v rimsko republiko, toda Francozi s o 
jo odbili in so, osvojivši si Neapolj 1. 1799., preosnovali neapoljsko 
kraljevino v partenopsk-o republiko. Nato je nadvojvoda Karel po 
Južni Nemčiji gnal avstrijsko vojsko proti francoskemu general u 
Jourdanu. Zadel je obenj pri Stockachu blizu Bodenskega jezera. 
Bitka je bila silno krvava. Jourdan je menil, da je že zmagal ; 
kar je nadvojvoda preokrenil bitko . Nič mu ni bilo do tega, da s o 
krogle frčale nad njim, ampak srčen je prijezdil pred svoje vojake 


90 


ter jih navdahnil s pogumom, rekoč : «Znajte, da ste avstrijski grenadirji 
!» Avstrijci so iznova planili na Francoze ter jih zapodili n a 
levi breg Rena. 

Zavezniki so se uspešno bojevali tudi v Italiji. Tja je prišla 
pod vodstvom Aleksandra Suvarova vojska, kateri so se pridružili 
Avstrijci. Pri Noviju, mestu med Genovo in Aleksandrijo, so trčile 
združene vojske ob Francoze. Šestnajst ur so se bili, ne da bi bili 
odločili boj, naposled pa so zavezniki vendar zapodili Francoze v 
beg. Kar je bil Bonaparte v Italiji pribojeval, to so Francozi zavojskovali, 
zakaj v vse stolice, tudi v Near;'olj in Rim, so se vrnili 
prejšnji vladarji. Samo v Švici so se obdržali Francozi pod vodstvom 
generala Massene. Da bi iztiral sovražnike tudi iz te dežele, je 
pridrl Suvarov z vojsko po silno težavnih in nevarnih potih preko 
prelaza Sv. Gottharda v Švico ; toda Francozov ni mogel pregnati. 
Ruski car Pavel I. se je bil namreč sprl z zavezniki in je pozval 
vojskovodjo domov. 

Ko je Bonaparte zvedel vse to, se je sklenil vrniti na Francosko. 
Izročivši poveljništvo egiptovske vojske generalu Kleberju, je odplul 
s samo 500 spremljevavci, prekanil Angleže, ki so zopet prežali nanj , 

in blizu Frejusa (Freži) srečno stopil na suho zemljo . Povsod so ga 
vzprejemali kakor vladarja, ki se vrača v svojo državo. Francozi, 
malo zadovoljni z direktorji, so se nadejali, da bode Bonaparte na 
Nemškem in v Italiji obnovil njih vojaško slavo . To javno mišljenj e 
si je Bonaparte izkoristil za svoje namene . Odpravil je direktorialn o 
ustavo in , uvedel novo. Po novi ustavi so imeli trije na deset let 
izvoljeni konzuli najvišjo oblast. Napoleon je bil prvi konzul in 
torej pravi vladar francoske države. Podpiral ga je senat, ki je 
pazil na to, da se je izvrševala nova ustava . 

Nato je Bonaparte ukazal, naj general Moreau prekorači Ren 
in odide proti avstrijski vojski v Južni Nemčiji. Sam pa je spomladi 

1800. 1. 1800. kakor Hanibal gnal dobro oboroženo vojsko preko Alp i n 
nenadoma prihitel v Gorenjo Italijo. Francozi so pri Aleksandriji 
avstrijski vojski, katero je vodil general Melas, zaprli pot v Avstrij o 
in ji pretili s pogubo. Pri vasi Marengu (Marengo) se je vnela 
glavna bitka. Grozno so se borili za zmago ; ob šestih na večer s o 
se vendar Francozi umikali. Kar se je pridružil francoski vojski 
general Desaix (~es), katerega je bil Bonaparte odposlal v Genovo, 
a takoj poklical nazaj, ko se je vnela bitka . « Premagani smo» , 
mu je rekel Bonaparte. «A še je čas, da zmagamo drugič», mu 


91 


odgovori smeli general. Bonaparte si je bil tako v snesti zmage, 

da je ukazal vojski novič udariti na zmagujoče Avstrijce. General 
Desaix je padel, a Francozi so zmagali . Melas jim je moral prepustiti 
vse, kar si je bil privojskoval . 

c) Bitka pri Hohenlindenu. Mir v Lunevilleu. 

Tudi v Južni Nemčiji ni bila avstrijska vojska srečna . Mesto 
nadvojvode Karla, ki se je bil odpovedal vrhovnemu poveljništvu , 
je stopil vojski na čelo osemnajstletni brat, nadvojvoda Ivan . Trčil 
je meseca decembra 1. 1800. pri vasi. Hohenlindenu, vzhodno od 1800 . 
Monakovega, na Moreaua. Led in sneg je pokrival pokrajino, in 
strašno je metlo, ko so Avstrijci dospeli na bojišče . Naskočili so 
Francoze, ki so bili posedli zarasla brda, toda zaman, nastala j e 
zmeda in spustili so se v beg. 

Ta poraz je provzročil, da je cesar Franc 1. 1801. sklenil mir 1801 . 
v mestu Lunevilleu (Linvil). Adiža naj bi bila meja avstrijski oblasti v 
Italiji. Modenski vojvoda Ferdinand, sin Marije Terezije, in toskansk i 
veliki vojvoda Ferdinand III ., drugi sin cesarja Leopolda II., sta oba 
izgubila svoje dežele. Cisalpinsko republiko so nazvali italsko republiko 
; njen prvi konzul je bil Bonaparte. Ren naj bi bil mej a 
med Nemčija in Francijo. Vsi nemški knezi, katerim so bili Francozi 
vzeli posestva ob renskem levem bregu, naj bi se odškodili s 
škofijami, opatijami in državnimi mesti ob renskem desnem breg u 

3. Začetek dveh cesarstev . 
Ko so se vrnili mirni časi, je delal Bonaparte na to, da bi povišal 
blaginjo francoske republike. Uredil je sporazumno s papežem 
Pijem VII. cerkvene razmere, dovolil izseljencem, da so se vrnili 
domov, ustanavljal učilnice, gradil trdne ceste in ukrenil, da se je 
spisal in uvedel nov zakonik. Zaledno se je dal izvoliti za dosmrtnega 
konzula ; da bi si osnoval novo plemstvo, je utemeljil red 

častne legije. Ali s tem je razodel, da hrepeni po samovladarstvu . 
Zato so nekateri pristaši starega kraljestva osnovali zaroto, da b i 
usmrtili oblastnika . Toda zarotnike so ovadili in zasledili ter ji h 
strogo kaznovali. Bonapartovi prijatelji so pravili Francozom, da s e 
Francoska ne bode umirila, dokler ne proglase Bonaparta za samo vladarja. 
Nato je sklenil senat, da je Napoleona Bonaparta proglasiti 
za cesarja francoskega ; meseca maja 1. 1804. so slovesno 1804 . 
oklicali Napoleona za cesarja, in dne 2 . decembra ga je papež 


— 92 
Pij VII. pomazilil v notrdamski (Notre-Dame) cerkvi v Parizu. Cesar 
si je uredil sijajen dvor, preosnoval italsko republiko v kraljevino 
Italijo ter si v Milanu posadil železno krono lombardsko na glavo , 

rekoč : «Bog mi jo je dal, gorje temu, kdor se je dotakne .» Za italskega 
podkralja je imenoval svojega pastorka Evgena Beauharnaisa . 

Ker so Napoleona oklicali za cesarja, je sklenil nemški cesa r 
Franc II. proti francoskemu cesarstvu postaviti cesarstvo avstrijskih 
dežel, da bi bilo njegovo dostojanstvo enako dostojanstvu francoskeg a 

1804 . cesarja. Dne 10 . avgusta 1. 1804. so se zbrali na Dunaju v cesarske m 
gradu nadvojvode, ministri in druga imenitna gospoda, Franc II . 
jim je naznanil, da si je vzdel naslov dednega avstrijskega cesarj a 
(Franc I.) (pod. 26.). Od tega dne je Avstrija cesarstvo. Toda raz


mere med Nemčijo in Avstrijo se niso nikakor izpremenile, zaka j 
tako imenovane nemško -avstrijske dežele so še tudi poslej pri padale 
Nemčiji. 

4. Tretja zaveza (1805). 
1805 . Novov nasilje Napoleonovo je provzročilo 1. 1805 ., da so Anglija, 
Rusija in Svedija sklenile novo, tretjo zavezo, kateri se je pridružila 
tudi Avstrija. Južnonemške države : Bavarsko, Wiirttemberšk o 
in Badensko pa je pridobil Napoleon zase. Pruski kralj Friderik 
Viljem III. se je izprva nagibal k Avstrijcem, vendar ni potegnil ž 
njimi, ker mu je Napoleon ponudil hannoveransko izborno kneževino , 
dasi ni bila njegova, ampak last angleškega kralja. 
Cesar Franc je poslal nadvojvodo Karla v Italijo, kjer so pričakovali 
Napoleona. Druga avstrijska vojska, katero je vodil genera l 
Karel p1. Mack, je pridrla ob Dunavu do Ulma. Napoleon je hitro 
dospel na Nemško in rekel svojim vojakom : «Rajši zmagam z vašimi 
petami nego z vašo krvjo. » Oklenil je Macka v Ulmu in ga prisilil, 
da se mu je vdal z vso vojsko. Prav tistega dne, ko se je vda l 
Ulm, je junaški admiral Nelson v pomorski bitki pri Trafalgaru, 
med Gibraltarom in Cadixom, uničil francosko ladjevje , toda smrtn o 
ranjen je umrl malo potem . 
Osvojivši si Ulm, je gnal Napoleon vojsko ob Dunavu na Dunaj . 
Cesar Franc se je iz prestolnice napotil na Moravsko, kamor j e 
prišel z rusko vojsko car Aleksander I., ki je bil 1. 1801. zavladal 
po očetu Pavlu I. Tudi Napoleon je gnal svojo vojsko na Moravsko . 
Cesar Franc je želel, da bi se nadvojvoda Karel pred odločilno bitk o 
pridružil rusko-avstrijski vojski. Nadvojvoda se je srečno vojskoval 


94 


v Italiji in potolkel generala Masseno pri Caldieru blizu Verone. 
Ko pa mu je došla žalostna novica, da je Napoleon zajel avstrijsko 
vojsko pri Ulmu, je krenil proti Dunavu. Toda car Aleksander, k i 

ni mogel učakati, da bi bil prišel nadvojvoda na Moravsko, je za krivil 
bitko pri Slavkovem (Austerlitz) blizu Brna. Ko se je zjutraj 
dne 2. decembra I. 1805 . vnela bitka, je stala gosta megla na bojišču ; 
šele pozno je posijalo solnce krvavordeče na zemljo. Francozi s o 
zmagali v tej trocesarski bitki. Rusi so se vrnili domov, in cesar 
Franc je sklenil z Napoleonom mir v Požunu. Avstrija je odstopil a 

Italiji Benečansko, Istrijo in Dalmacijo, Bavarski Tirolsko in Predarlsko, 
Wiirttemberški in Badenski pa posestva na Švabskem. Za to je 
dobila samo Salzburško. Napoleon je pokraljil bavarskega in wiirttemborškega 
kneza, badenskemu pa je nadel naslov velikega vojvode . 

Zmagoviti Napoleon je porazdelil kraljevine in dežele med brat e 
in sorodnike . Začuvši, da je v Neapolju rusko-angleška vojska stopila 
na italijanska tla in da so jo vzprejeli jiko navdušeno, je isti da n 
po sklenjenem miru požunskem v Schónbrunnu izdal ukaz z jedrnatim 
stavkom : «Dogospodarili so Bourbonci v Neapolju !» Francoska 
vojska je posedla Neapolj, izgnala kraljevsko rodovino in posadila 
Napoleonovega brata Jožefa na prestol . Drugemu bratu Ludovik u 
je podelil batavsko republiko, izpremenivši jo v kraljevino Holandijo. 
Skoraj vsi knezi Južne in Zapadne Nemčije so 1 . 1806. sklenili rensko 
zavezo ter cesarja Napoleona izvolili za zaščitnika in pokrovitelja . 
Zavezali so se, da mu za vsako vojno nabero toliko vojakov, kolikor 
bi se jih določilo po pogodbi . Nemško cesarstvo ni imelo sedaj ni č 
veljave, in Franc II. je meseca avgusta 1. 1806. odložil nemško 
cesarsko krono . 

5. Junaški boji Avstrijcev 1. 1809. Nadvojvoda Karel. 
a) Avstrija se pripravlja na boj. 

Ko je bil Napoleon premagal Avstrijo, je prišla vrsta n a 
Prusijo. Potolkel je I. 1806. in 1807. vojsko pruskega kralja Friderika 
Viljema III. in njegovega zaveznika carja Aleksandra I . 
Napoleon je vzel pruskemu kralju pol države ; iz dežel med Reno m 
in Labo je osnoval kraljevino westfalsko za brata Jeróma (Žerom) , 

iz poljsko-pruskih dežel pa varšavsko veliko vojvodino ter jo izročil 
saškemu kralju. Obenem je prepovedal vsem samostojnim državam 
tržiti z Anglijo, češ, da s celinskim zaporom uniči blaginjo otošk e 
države. S carjem pa je sklenil prijateljstvo . Malo potem je poslal 


95 


vojsko na Portugalsko, da bi posedla deželo . Na španski prestol j e 
posadil brata Jožefa, kateremu je bil podelil neapoljsko kraljevino , 
in je. hotel prisiliti Špance, da bi se mu uklonili. Toda Španci so se 
uprli in se bojevali tako hrabro, da si ni mogel osvojiti njih dežele . 
Na neapoljski prestol pa je posadil svaka Murata . 

Pod. 27. Valentin Vodnik. 

Krepki upor španskega naroda je vnel Avstrijcem in Pruso m 
nadejo, da bi se tudi njim bilo moči osvoboditi Napoleonovega 
nasilstva. Pruski minister tein je uredil in okrepil državo, domoljubni 
častniki pa so izboljšali prusko vojaštvo . Avstrijski državni 
kancelar, grof Ivan Filip Stadion se je trudil združiti države proti 


— 96 
Napoleonu. Nadvojvoda Karel je kot vojni minister povečal vojašk o 
moč, njegov brat, nadvojvoda Ivan, pa je osnoval deželno brambo . 

Mnogo oženjenih in. neoženjenih prostovoljcev je stopilo med brambovce, 
da bi pomagali državi v stiskah in težavah ; nekateri so se 
celo kar silili med vojake. Rodoljubni pesniki, kakor Valentin Vodnik 
(pod. 27.), Collin in dr., so navduševali narode, in tudi cesarjeva 
soproga, duhovita, blagosrčna in priljubljena Marija Ludovika, je 
vnemala branitelje za boj . Leta 1808. je bila vsa Avstrija podobn a 
velikemu taboru, in naslednjega leta je cesar Franc napoveda l 
Napoleonu. vojno. Nadvojvodo Karla je imenoval za vrhovnega poveljnika, 
nadvojvodi Ivanu pa je izročil poveljništvo v Italiji . 

Avstrija je oklicema pozvala Nemce in druge tlačene narode , 
naj se ji pridružijo. Toda ti so se bali francoskega samosilnika in 
se niso niti gonili. Tudi Prusija se ni upala stopiti na bojišče, i n 

1809 . tako si je 1. 1809. Avstrija pomagala sama . Edino zvesti Tirolci s o 
se dvignili, da bi se osvobodili bavarskega gospostva. 

8) Bitka pri. Aspernu in Esslingu. 
Nadvojvoda Karel je prišel s svojo vojsko do Regensburga . 
Proti njemu je kar najhitreje udaril Napoleon z vojsko, v kateri 
so bili do malega samo Nemci . «Pridem po bliskovo», je nagovoril 
svoje vojake. V več bojih pobit, se je nadvojvoda preko Južne Češk e 
umaknil:v Dolenjo Avstrijo . Samo eno krdelo, ki ga je vodil general 
Miler, se je pomikalo ob desnem bregu dunavskem. Za tem 
je udaril Napoleon. Pri trgu Ebelsbergu blizu Linza se je vnela 
grozna bitka. Avstrijci so se morali sicer iz gorečega Ebelsberga 
umekniti, a razpostavili so se koj za trgom na nov boj, in Francoz i 
se jih niso upali zopet napasti. Doeim je Hitler prekoračil Dunav 
in se združil z nadvojvodo Karlom, je Napoleon prihrul na _Dunaj 

in je meseca maja zasedel mesto. Nastanil se je v cesarskem gradu 
Schánbrunnu . 
Tu je Napoleon zopet ravnal nasilno. Papež Pij VII. se je 

namreč branil svoje pristane zapreti angleškim ladjam, in zato se 
je Napoleon odločil Cerkveno državo združiti s kraljevino italijansko . 
Papež ga je proklel in izobčil, a Francozi so papeža ujeli in ga od gnali 
na Francosko, kjer so ga imeli zaprtega do I . 1814 . 

Napoleon se je namenil iti preko Dunava ondi, kjer ga otok 
Lobav cepi na dva rokava, in na levem bregu udariti na nadvojvodo 
Karla. Zato je dal napraviti tri mostove do tega otoka, en most 


97 


pa od otoka do levega brega. Nato je vojska prešla na ono stran 
in zasedla vasi Aspern in Essling. Da bi pregnal sovražnika iz teh 
vasi, je nadvojvoda Karel prišel z 80 .000 možmi. V njegovi vojski 
so bili zastopani vsi avstrijski narodi. Naznanil jim je bitko, rekoč : 
.Jutri je bitka, ki odloči usodo naše države. Jaz bom storil svoj o 
dolžnost, prav to zahtevam od vas .» Na binkoštno nedeljo (dne 

21 . maja) so Avstrijci popadli sovražnika, in vnela se je strašna bitka . 
Ko je Napoleon opazil, da stoji sredi avstrijske vojske le malo vojakov, 
je poslal dvanajst konjiških polkov proti njej, da bi predrli 
vrsto nasprotnikov. Dirjaje so se na kakih sto korakov približali 
Avstrijcem in ustavili. Nekateri francoski častniki so pa še naprej 
jezdili in vzkliknili : «Izročite nam orožje !>> — «Pridite sami ponje ! » 
so jim odgovorili Avstrijci. Ko so se polki še bolj približali, s o 
Avstrijci dobro pomerili in ustrelili. Tolpama so popadali sovražniki, 
drugi pa so se spustili v beg. Nato so Avstrijci planili naprej 
in vzeli na večer Aspern, katerega so si bili že šestkrat osvojil i 
Francozi. Samo Essling so imeli še Francozi v oblasti . 
Dne 22. maja so obnovili bitko. Tudi ta dan je hotel Napoleon 
predreti sredino avstrijske vojske. Francozi so streljali iz štiristo 
topov na Avstrijce, a ti so stali trdno kakor zid. Samo en polk 
je omahoval. Zdajci je nadvojvoda sam zgrabil za njega zastavo i n 
ga odgnal naprej. Tako je odbil nevarni naval. V tem so Avstrijci 

po deroči reki spustili goreče mline na ladjah in brode, natovorjene 
s kamenjem, da so ž njimi razdrli mostove. Naposled je Napoleon 
ustavil boj in se prepeljal na desni breg . Bled in ves utrujen je legel 
in trdno zaspal . Premagan je bil prvikrat in ni več slovel za nepremagljivega. 
Maršal Hassena je nato z vso francosko vojsko prešel n a 
tesni otok Lobav ; tam so stali vojaki dva dni brez živeža in streliva , 
dokler jim niso popravili mostov. Pred cerkev v Aspernu so postavili 
medenega leva v spomin junakov, ki so bili tu umrli za domovino . 

c) Bitka pri Wagramu. Dunajski mir . 

Nadvojvoda Ivan se je izpočetka zmagovito vojskoval v Italij i 
zoper francoskega vrhovnega poveljnika princa Evgena Beauharnaisa, 
italijanskega podkralja, a po nesrečnih bojih na Bavarskem je odšel 
z vojsko v Podunavje. Evgen Beauharnais je krenil za njim. Pri 
Naborjetu se mu je uprl stotnik Hensel in z majhno četo 300 mo ž 
junaški branil trdnjavo proti francoski vojski . Skoraj vsi so padli. 
«Kako ste se predrznili», je vprašal podkralj ujetega vojaka, «da st e 

Kaspret, Zgodo-vina novega veka. 

7 


98 


se merili s toliko premnožico?> Ta mu je odgovoril : ((Junaku hodi 
na misel le zmaga, ne pa udaja. » Prav tako je stotnik Hermann z 
majhno četo branil trdnjavico Predel ob meji koroški in goriški. 
Ko so bili Francozi zapalili leseno strelnico, je planil Hermann s 

četo iz trdnjavice in pal kakor pravi junak. Šele potem je odhitela 
francoska vojska po Koroški in Štajerski na Dunaj in se združil a 
z Napoleonom, nadvojvoda Ivan pa je krenil na Ogrsko . Pomnožen o 
vojsko je Napoleon prignal preko Dunava ter pri Wagramu udaril na 
nadvojvodo Karla . Tudi tu so se bili dva dni : prvi dan so Avstrijc i 

ubranili bojišče, drugi 
dan pa so se morali 
umekniti preveliki sili. 
Nadvojvoda je v redu 
odvedel vso vojsko proti 

Znojmu (Znaim). Pred 
tem mestom se je zopet 
bila dvodnevna bitka. 
Avstrijci so se bojeval i 
tako hrabro, da nis o 

Francozi dosegli ničesar. 
Toda še preden se 
je doboril boj, je došla 
novica, da se je sklenil o 
premirje. 

Skoraj potem je 
cesar Franc sklenil z 

mir ter mu odstopil

Pod. 28 . Andrej Hofer. 

Kranjsko, Gorenje Koroško, 
Goriško, Trst in Hrvaško. Iz teh dežel in Dalmacije j e 
Napoleon osnoval ilirske pokrajine, katere je upravljal francoski 
namestnik. Razen tega je Avstrija odstopila Bavarski Salzburško , 
vojvodini Varšavski Zapadno Galicijo, Rusiji pa del Vzhodne Galicije . 

d) Andrej Hofer. 
V tem so se bojevali tudi Tirolci. Na njih čelo je stopil Andrej 
Hofer (pod. 28.), krčmar iz vasi <,Sand » v Passejerski dolini, zat o 
so ga nazivali «Sandwirt» . Bil je brhek in bradat mož ter je zaradi 
poštenosti in pobožnosti slovel po vsej deželi. Poleg njega sta se 


99 


najbolj odlikovala Jožef Speckbacher, hraber kmet v Innski dolini , 
ki je poznal vsako goro, vsak prepad in vsako planino v Severni h 
Tirolah, in kapucinec Joahim Haspinger, imenovan «oče Johein» . 
Ta se sicer ni bojeval, a stal je z razpelom v roki v najhujšem bojne m 
metežu in navduševal rojake. Tirolci so se bili hrabro kakor v bitki 
tako v zasedi. Podirali so mostove, zagrajali soteske, streljali z gorá 
ter kotali skale in hlode na sovražnike v dolino . Silno krvava bitka j e 
bila na Iselu, gori pri Inomostu . Trikrat so Tirolci Bavarce in Francoz e 
iztirali iz dežele. Nato je Hofer kot vrhovni poveljnik zavladal Tirolski . 

Ko so sklenili dunajski mir, je Napoleon odpravil nove vojsk e 
v Tirole. Tirolci so se vdali, njih voditelji pa so pobegnili iz dežele . 
Andrej Hofer je ubežal na gore, ki oklepajo gorenjo Passejersko do 


lino, in se je skril v planinsko kočo, kjer je pozimi trpel hud mraz . 
Toda izdajavec je ovadil njegovo zavetje, in četa italijanskih vojako v 
je zajela njega in njegovo družino . Hoferja so odgnali v Mantov o 
in ga zaprli v trdnjavsko ječo. Tu ga je francoski general pozval, 
naj bi vstopil v Napoleonovo službo. A Hofer mu .je odgovoril: «Bil 
sem, sem in bodem vedno zvest Avstriji in svojemu cesarju Francu I . » 
Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt. Na morišču so hoteli junak u 
zavezati oči, a tega ni dopustil ; tudi ni pokleknil, ampak je stoje 
prejel smrtonosne krogle (1810) . 

6. Napoleon na višku svoje slave . 
Iznova poslavljen, se je vrnil Napoleon v Pariz. Sedaj se je 
iskreno želel oženiti s cesarično stare in slavne vladarske rodovine . 
Zato se je razdružil s soprogo Josipino Beauharnais in je zasnubil 
Marijo Ludoviko, hčer avstrijskega cesarja Franca I. Poročil se 
je 1. 1810. Naslednje leto porojenemu sinu je nadel naslov «kralj 
rimski . Avstrijci in Francozi so se nadejali, da z zvezo njih cesarjev 
napoči doba miru. Ko se je 1. 1810. njegov brat odpovedal 18 i o. 
holandski kroni, je Napoleon Holandijo združil s Francijo . Skoraj 

potem je vso Severnozapadno Nemčijo, hanzaška mesta Hamburg, 
Bremen, Ljubek, vojvodino Oldenburg in del Hannoveranske združil s 
francoskim cesarstvom, tako da je bila Francija takrat najobsežnejša . 

7. Napoleon napade Ruse (1812). 
Med celinskimi državami je stala samo Rusija še trdno. Tolike 
samostojne države Napoleon ni hotel trpeti v Evropi . Rusija je siln o 
težko prenašala celinski zapor ; zato ga je car Aleksander preklica l 

7* 


100 


in je ruska pristanišča odprl angleškim ladjam . To je bilo vzrok, 
da je Napoleon napovedal Rusiji vojno. Po vseh državah od Njemen a 
do Gibraltarskega preliva, od Baltskega do Jadranskega morja je 
nabiral vojake ter jih je nabral okolo 600.000 mož. Avstrijsko krdel o 
je vodil knez Karel Bchwarzenberg. Z Rusi so potegnili Angleži i n 
Švedi. Poslednji švedski kralj iz rodovine Wasa, Karel XIII., ni ime l 
otrok ; zato je državni zbor 1. 1810. oklical maršala Bernadottea 

(Bernadot), sina francoskega odvetnika, za kraljeviča . Kot maršal' 
se je bil z Napoleonom sprl in se je potem pridružil njegovi m 
sovražnikom. 

1812. Brez ovire je poleti 1. 1812. ogromna vojska prebrodila Njemen . 
Ruski vojskovodja Barclay de Tolly (Barkle de Toli) se je umikal i n 
se šele pri Smolensku postavil v bran. Rusi so se bili ves dan, a 
ponoči so se umeknili proti Moskvi. V Smolensku se je Napoleon 
posvetoval z generali, najhrabrejši so mu odsvetovali, da bi šel z a 
Rusi, toda Napoleon si je hotel osvojiti Moskvo in carju Aleksandr u 
zapovedati mir v njegovem glavnem mestu. Aleksander je sedaj imenoval 
Kutuzova za vrhovnega poveljnika. Tudi ta se je umikal. Rusi 
so zapalili mesta in vasi, uničili živila in pobegnili v gozde . Zato 
so bila pota, po katerih so hodili Francozi, od dne do dne težavnejša. 
Pri vasi Borodinu ob reki Moskvi se je Kutuzov Napoleonu postavi l 
v bran in razvrstil vojsko . Francozi so ga sicer premagali, tod a 
umaknil se je v najboljšem redu. Dne 14. septembra je dospel 
Napoleon v Moskvo. Skoraj vsi meščani so bili odšli iz mesta. 
Hišna vrata so bila zaprta, prodajalnice zapahnjene ; tiho je bilo 
vse kakor v grobu. Napoleon se je nastanil v Kremlju. Ali že 
tistega dne, ko je prišel Napoleon v mesto, so nastali v oddaljeni h 
mestnih delih požari, katere je dalje in dalje raznesel strašen vihar, 
in skoraj je plalo ognjevito morje po mestu. V petih dneh je bilo 
upepeljeno in razsuto mesto, kjer bi bili radi prezimili Francozi . 
Vojaki, ki so ob požaru plenili po mestu, so sicer nagrabili raznovrstnih 
dragotin, niso pa imeli niti kruha niti zavetišča . 
Napoleon se je 34 dni mudil v mestu in se s carjem Aleksandro m 
pogajal o miru. Ni vedel, da ga nalašč zadržujejo, dokler ne nastop i 
zima. Šele v drugi polovici meseca oktobra se je napotil domov. 
Ljuta zima je pritisnila nenavadno rano. Mnogo tisoč jih je od 
mraza ali gladu ali obležalo na poti, ali pa so jih s kopjem prebodli 
Kazaki, ki so neprestano dirjali za njimi . Vojaki so pometali ple n 
in orožje od sebe ter bledi in na smrt spehani korakali po pustih 


10 1 


svežinah in poledicah ruskih step . Grozno veliko se jih je pogubilo 
v reki Berezini. Dne 25. novembra je dospela vojska do tega pritoka 
Dnjeprovega. Hitro so naredili dva mostova, po katerih se je ostal a 
vojska valila preko reke. Mnogi so utonili v premrzlih valovih in 

obtičali med ledenimi ploščami, zakaj en most se je bil udrl 

mnogi so bili ali poteptani, ali pa so jih potrla kolesa topov in 
drugih vozil ; silno veliko zaostalih begunov pa so zajeli Rusi . Samo 

8000 vojakov, ki so še nosili orožje, je prišlo črez reko . Ko je pa 
počil glas, da jih je zapustil cesar in na saneh pohitel v Pariz , 
sta prenehala red in strah. Častniki in prostaki, vsi so vprek begali, 
misleč samo na, to, kako bi se oteli. Le majhni ostanki ogromne 
vojske so prišli popolnoma zbegani na Nemško . 

8. Boj za svobodo. Knez Schwarzenberg. 
Grozna nesreča, ki je zadela Napoleona na Ruskem, je vzbudila 
tlačenim narodom nado, da se je moči osvoboditi. Pruski general 
York (Jork), kateremu je bilo braniti vračujočo se vojsko, je skleni l 
na svojo odgovornost z ruskim poveljnikom pogodbo, ki ga je varovala 
daljnih napadov. Nato je pruski kralj preložil prestolnico v 
Vratislav, sklenil z Rusi zavezo, kateri so se pridružili tudi Švedi 
in Angleži, in pozval podložnike na boj zoper Francoze . Vojaški duh 
je navdihnil skoraj vse državljane. Kdor je le nosil orožje, je stopil 
med bojevnike, nekateri so nabirali novce, nekateri so daroval i 
krasotine in dragotine, in blage gospe so že pripravljale vse, s čimer 
se streže ranjencem. Tudi avstrijski narodi so željno pričakovali 
dneva, da se vname boj s Francozi. 

V tem je Napoleon nabral novo vojsko in zapodil zaveznike 
do Odre. Toda padlo je toliko njegovih vojakov, da se je v Prag i 
pogajal o miru . Ker pa ni hotel odstopiti nobene osvojene dežele , 
se je pridružila Rusom in Prusom še Avstrija. Zavezniki so postavil i 
tri vojske. Glavna vojska, sestavljena iz Avstrijcev, Rusov in Prusov, 
je stala na Ceškem, in vodil jo je knez Schwarzenberg (pod. 29.) ; 
pri tej so bili trije združeni vladarji. General Blicher je vodil drug o 
vojsko, ki je stala v Šleski, Bernadotte pa je bil vodja tretji vojski 
na Braniborskem. Te tri vojske so v polkrogu obkolile Napoleona, ki 
je imel svoj glavni stan v Draždanah . Češka vojska se je pomikala 
proti Draždanam, a Napoleon jo je potolkel in zavrnil na Češko. 
Napoleon je ukazal Vandammeu (Vandam) naj pobiti vojski zastavi 
pot na Češko . Vandamme je šel preko Rudnih gorá, toda Avstrijci, 


10 2 


Prusi in Rusi so ga zajeli v Hlumski kotlini (Kulrn) blizo Toplic. 
Skoraj obenem je general Bliicher, ki so ga jeli vojaki nazivat i 


<<maršal Naprej », potolkel maršala Macdonalda ob rečici Katzbach u 
v Šleski. Pobit je bil tudi maršal Ney (Nej), ki si je hotel osvojiti 

Pod. 29 . Feldmaršal knez Schwarzenberg . 

Berlin. Zato se je Napoleon umaknil v Lipsko. Na širni ravnini 

okolo tega mesta so se zbrale vse vojske na odločilni boj . 

1813 . Dne 16. oktobra l. 1813. se je vnela na jugu od Lipskega siln o 
krvava bitka, v kateri je Napoleon sam vodil francosko vojsko. Hotel 


10 3 


je tudi takrat s konjico predreti vrsto nasprotnikov. Murat je prihrul 
z 9000 konjiki. Toda zavezniki niso samo prebili silnega navala , 
ampak so celo pognali Francoze nazaj. Dne 17. oktobra so vojske 

počivale. Naslednji dan so zavezniki od vseh strani prodirali na 
Francoze. Od zore do mraka so se bojevali ; naposled so pa zavezniki 
potisnili Francoze na Lipsko, in s tem je bila njih zmaga dognana . 
Ko je vrhovni poveljnik Schwarzenberg poročil zmago vladarjem, 
ki so s holma gledali bitko, so vsi trije pokleknili in zahvalili Boga . 
Napoleon pa je obsore molčeč sedel ob kurišču, in prasketajoč plamen 
je obseval blede obraze okolo njega stoječih generalov . Potem se j e 
vzdignil in ukazal vojski, naj se umakne skozi mesto. Vso noč so 
se Francozi drevili po ulicah in se valili k mostu črez reko Elstero, 
zakaj vsa druga pota so jim bili zastavili sovražniki. Ker so pa 
Francozi prerano razstrelili most, so zavezniki zajeli mnogo ubežnikov . 
Napoleon je neprestano hitel k Renu in pri Mainzu prebrodil reko. 

Bavarski kralj je že pred bitko prestopil k zaveznikom, kral j 
saški pa je bil v Lipskem ujet. Nato se je razdružila renska zaveza. 
Avstrijci so iztirali Francoze iz vseh ilirskih pokrajin, in Murat se 
je pridružil Avstrijcem, samo da bi obdržal svojo kraljevino. 

Ob začetku 1. 1814. so šle vojske zaveznikov črez Ren in napadle 1814 . 
Francijo. Tudi na Francoskem so bile krvave bitke, toda Napoleon n i 
mogel ustaviti zaveznikov, ki so prodirali proti glavnemu mestu . Pariz 
se je vdal. Dne 31. marcija so car Aleksander I., kralj Friderik 
Viljem III. in knez Schwarzenberg na čelu vojske prišli v Pariz . Nato 
se je Napoleon odpovedal prestolu. Zavezni knezi so pustili njemu in 
njegovi soprogi cesarsko dostojanstvo, mu zagotovili dva milijon a 
frankov letne pokojnine in mu podelili otok Elbo kot samostojno kneževino, 
njega soprogi in sinu Napoleonu (II.) pa vojvodine Parmo, Piacenzo 
in Quastallo. Na francoski prestol so posadili Ludovika XVIII., 

brata nesrečnega kralja Ludovika XVI ., in sklenili ž njim prvi pariški 
mir. Franciji so določili mejo, ki jo je imela 1. 1792. Pregnani knezi 
so se vrnili v svoje dežele ; vse politiške stvari evropskih držav naj 
bi uredil kongres (shod), ki se je sklical na Dunaj. Tu se je mesec a 
septembra 1. 1814. sešlo mnogo knezov, državnikov in diplomatov. 

9. Napoleon cesaruje e sto dni.. Dunajski kongres. 
Dunajski kongres se je dolgo pogajal, pa se ni mogel pogoditi , 
ker niso bile države složne. Nadejaje se, da se bode razbilo pogajanje, 
je Napoleon s 1000 možmi, ki so bili prišli ž njim na Elbo, odšel 


10 4 


s tega otoka in krenil proti Parizu. Vse čete, katere je poslala vlad a 
proti njemu, so prestopile k njemu, in slovesno je prišel na nji h 

1815 . čelu meseca manija 1. 1815. v Pariz, dočim je kralj Ludovik XVIII, 
mahoma pobegnil. Tudi Murat je potegnil ž njim in napadel Lombardijo. 
Zavezni vladarji so prokleli Napoleona, češ, da kali mir, i n 
so sklenili z vojsko ugnati njega in njegovega svaka. Avstrijci, kater e 
je vodil general Bianchi, so izgnali Murata iz Neapolja, in kralj 
Ferdinand se je vrnil ter zopet posedel neapoljsko kraljevino . 

Na Napoleona sta udarili pruska vojska pod maršalom Blúcherjem 
in angleška pod vojvodo Wellingtonom . Odločilna bitka se 
je vnela v Belgiji. Napoleon je prihitel, da bi razbil njiju vojski , 
preden bi se združili. Mahoma je udaril na Bliicherja, ki je stal 
pri vasi Lignyu (Linji) ga po strašnem boju zapodil v beg. Dva 
dni potem je zgrabil Wellingtona pri vasi Waterloou (Vaterlo) blizu 
Bruselja. Angleži so se ves dan junaško branili, a vendar bi bili 

pobiti, da ni še na večer ob pravem času prihitel Bliicher na bojišče . 
Obe vojski sta Francoze popolnoma potolkli. Izgubivši klobuk in 
meč, je Napoleon zajezdil konja in oddirjal proti Parizu . Z bitko 
pri Waterloou ali Belle Alliancei se je končalo drugo gospostv o 
Napoleonovo. Bli cher in Wellington sta dne 7 . julija posedla Pariz , 
in nekoliko potem so tudi trije zavezni vladarji prišli v mesto te r 
so zopet posadili Ludovika XVIII. na prestol. Ludovik je mesec a 

1815. novembra 1. 1815. sklenil z zavezniki drugi pariški mir, po katerem 
so Francosko stesnili do mej 1 . 1790. Razen tega je morala plačati 
veliko vojno odškodnino, izročiti ugrabljene umetnine in pet let 
vzdržavati posedno vojsko v vzhodnih pokrajinah. 
Napoleon je popolnoma zapuščen ubegnil v Rochefort (Rošfor) , 
pristanišče ob zapadni obali francoski, da bi pobegnil v Ameriko . 
Ko se je še obotavljal, so Angleži zasedli pristanišče, Napoleon a 
ujeli in ga kot vojnega jetnika zaveznik držav odpeljali na samotn i 
atlantski otok Sv. Helene, kamor so ga spremili le nekateri zvesto 
vdani prijatelji . Angleži so strogo stražili jetnika, razločenega s 

1821 . svojci. Napoleon je umrl dne 5. maj vika 1. 1821. Poslej so Francozi 
slovesno prenesli njegovo truplo v Pariz. Njegovega sina Napoleona, 
imenovanega vojvodo Reichstadtskega, so vzgojili na dvoru starega 
očeta, cesarja Franca I.; toda umrl je že 1. 1832. Cesarica Marija 
Ludovika, parmska vojvodinja, je umrla 1 . 1847 . 
Dunajski kongres, kateremu je predsedoval avstrijski ministe r 
Metternich, je uredil razmerje evropskih držav . Avstrija je dobila 


105 — 


Tirolsko, Salzburško, Lombardijo in Beneško, Ilirijo in Vzhodno 
Galicijo . Krakov je bila nezavisna republika . Pruski je pripadla 
polovica saške kraljevine, Rusija je dobila skoraj vso veliko vojvodino 
Varšavsko kot kraljevino Poljsko, Šivedija Norvegijo, katero so j i 
odstopili Danci ; Belgija se je s Holandijo spojila v združeno kraljevino 
Nizozemsko, ki se je izročilo vladarski rodovini oranski. 
Angleška je dobila Malto in Helgoland . Na Španskem, Portugalske m 
in po italijanskih državah so zavladale stare vladarske rodovine . Iz 
38 nemških državic se je osnovala nemška zaveza <der deutsche 
Bund), ki je trajala do leta 1866. Poslanci posamičnih držav so s e 
posvetovali o skupnih zaveznih stvareh v Frankfurtu ob Menu ; 
predsedoval jim je poslanec avstrijskega cesarja . 

XVI. Najnovejša doba. 
1. Dogodki za cesarja Franca I . 
Cesar Franc I., ruski car Aleksander I. in pruski kralj Friderik 
Viljem III. so v Parizu sklenili sveto zavezo (alijanso) ter obljubili 

po načelih krščanstva pravično in milo vladati svojim narodom . Skoraj 
vse evropske države so pristopile tej zavezi. Najmočnejša celinska 
država je bila Avstrija . Vladal ji je cesar Franc L, kakor mu je 
svetoval minister Metternich. Grof Klement Metternich se je bil 
porodil I. 1773. v Koblenzu. Ko je predsedoval dunajskemu kongresu, 
ga je cesar imenoval za ministra zunanjih stvari in pozneje za držav nega 
kancelarja. Bil je do 1. 1848. prvi državnik v Avstriji, in ker 
je njegova beseda veliko veljala tudi pri drugih evropskih vladarjih , 

je določeval usodo evropskih držav. 
Cesar Franc je mirno vladal po porazu mogočnega Napoleona ; 
vse se je razcvitalo : poljedelstvo in živinarstvo, obrt in trgovina, 
umetnost in znanstvo . Trdno se je držal prava in zakona. Kadar 
je stopil med podložnike, se je vedel preprosto in priljudno ; zato 
se je vsem priljubil. Vsak prosivec je smel stopiti predenj ; sočutno 
je poslušal tožbe in prošnje ter je pomagal, kadar je le mogel . 
Ko je umrl 1. 1835., je vsa Avstrija žalovala po njem . 

Najimenitnejši politiški dogodki za tega vladarja so bili boji 
Grkov za svobodo in pa julijska revolucija. 


10 6 

a) Grki se osvobode turške sužnosti. 

Ko so se bili krvavi boji z Napoleonom, so se tudi Srbi uprli 
turškemu nasilstvu in si 1. 1816. priborili nekoliko svobode. Ta uspeh 
je Grkom vzbudil nado, da se morda otresejo turškega jarma . Leta 
1821 . so začeli vojno zoper svoje tlačitelje. Bili so se tali junaški, 
da se jim je čudila vsa Evropa ; nekateri prijatelji, .Filheleni ime novani, 
so jim hiteli na pomoč, nekateri pa so jih podpirali z denarjem . 
Vzlic temu so bili Grki v veliki stiski, zakaj Turki so jim vzeli trdnjavo 
Missolunghi, dasi se je junaški branila. Nato so car Nikolaj I. , 

ki je bil po smrti brata Aleksandra I. zasedel ruski prestol, angleški 
in francoski kralj sklenili zavezo Grški v prid. Zavezno ladjevje j e 

1. 1827. pri Navarinu v stari. Meseniji popolnoma razbilo turško 
brodovje, in 1. 1829. je ruski vojskovodja Diebič šel črez Balka n 
(terprodrl do Drinopolja. Nato je I. 1829. turški 
sultan sklenil mir'.v Drinopolju in priznal Grke za nezavisne. Ti so 
si. I. 1832. izvolili wittelsbaškega princa Otona za kralja ; prestoloval 
je v Atenah. Ker pa ni mogel trajno urediti države, se je 1 . 1862. 
odpovedal kraljestvu in vrnil na Bavarsko . Nato so Grki izvolili z a 
kralja danskega princa Jurija, ki kraljuje še dandanes . 

b) Julijska revolucija. 

Ko so Bourbonci:zasedli francoski prestol, niso umeli zadovoljiti 
naroda in si. utrditi prestola. Po smrti Ludovika XVIII. je 1. 1824 . 
zavladal njegov brat Karel X. Da bi odvrnil pozornost ogorčeneg a 
ljudstva od notranjih stvari, je začel vojno v Afriki . Kakor v prejšnjih 
stoletjih, so tudi takrat morski razbojniki vznemirjali severno obal o 
afriško, da ni bilo varno pluti po Sredozemskem morju . Sosebno 
razposajeno se je vedel sultanov podložnik algierski dej (glavar) . 
Francija je 1. 1830. oborožila nad sto ladij, ki so pristale blizu 
Algiera. Francoska vojska je 'gla,varja in njegove čete zapodila v beg 
in posedla glavno mesto . Vzlic tej zmagi se je meseca julija 1. 1830. 
vnela revolucija v Parizu. Kralj je pobegnil na Angleško, in Francoz i 
so proglasili za kralja njegovega stričnika, Ludovika Filipa, vojvodo 

Orleanskega . 

Julijska revolucija je tudi v drugih deželah, tako v Belgiji i n 

Rusiji, provzročila podobne prevrate. 
Belgijci se ločijo po šegah, veri in jeziku od Holandcev ; zato 
jim ni bila zveza z Holandijo po volji, in proglasili so se za 


10 7 


nezavisne. Izvolili so za kralja koburškega princa Leopolda, čigar 
rodovina vlada v Belgiji še dandanes. Oranci so obdržali sam o 
Holandijo. 

Tudi ruskemu carju podložni Poljaki so se tega leta uprli , 
toda ruske vojske so kaj skoro zadušile upor. 

2. Dogodki za cesarja Ferdinanda I . (1835-1848). 
Po smrti Franca I. je zasedel avstrijski prestol njegov prvorojeni 
sin, Ferdinand I. Blagi. Za tega cesarja se je Avstrija razširila, 
zakaj 1. 1846. se je krakovska republika spojila z Avstrijo . 

Najimenitnejši dogodek za cesarja Ferdinanda I. pa je bila 
februarska revolucija na Francoskem, ki je provzročila podobne 
prevrate na Nemškem in v Avstriji. 

a) Februarska revolucija . 

Za Ludovika Filipa, tako imenovanega meščanskega kralj a 
(1830-1848), so si Francozi osvojili vso Algierijo . Med obalo in 
veliko puščavo so bivali Kabili in Arabi, ki so pod voditelje m 
Abd-el-Kadrom začeli . sveto vojno» zoper Francoze. Bojevali so se 
hrabro in se trdovi-atno branili, ali naposled so vendar Francoz i 
uklonili Kabile ; Abd-el-Kader se je l. 1847. podal zmagovavcem, ki 
so ga odgnali na Francosko in potem izpustili v Malo Azijo . 

V tem so se Francozi hudo spotikali ob meščanskem kralj u 
meseca februarja 1. 1848. se je zopet uprlo ljudstvo v Parizu. Kralj 
se je odrekel kroni in pobegnil iz dežele. Francijo so proglasili z a 
republiko in izvolili za predsednika princa Ludovika Napoleona, 
sina nekdanjega holandskega kralja . 

b) Nemčija in Avstrija 1.1848. Radecki . 

Februarska revolucija se je razširila tudi po Nemčiji, Avstrij i 
in Italiji. 

Nemci niso bili zadovoljni z nemško zavezo ; zato so hrepeneli 
po tesnem narodnem edinstvu, ki bi dvignilo njih ugled v zunanji h 
deželah. Leta 1848. so se s privolitvijo nemških knezov sešli poslanci 
vseh nemških pokrajin v Frankfurtu, da bi se posvetovali o novi 
ustavi. Ker se stranke narodne skupščine niso mogle združiti, koga 
bi izvolile za nemškega cesarja, so sklenile postaviti , začasneg a 
državnega upravitelja, ki bi vladal z ministrstvom . To dostojanstvo 


108 


so podelili priljubljenemu nadvojvodi Ivanu Avstrijskemu. Ker se 
tudi potem niso pomirile sporne stranke, se je nadvojvoda dobro voljno 
odpovedal dostojanstvu in se vrnil v Avstrijo . Narodna skup


ščina se je razdružila, in navezni zbor se je obnovil. 

Med vsemi evropskimi državami je leto 1848 . najbolj pretresl o 
Avstrijo. 

Avstrijski narodi so bili z vladarstvom Metternicha, kije bil tudi 
za cesarja Ferdinanda prvi minister, silno nezadovoljni, zakaj trdn o 
se je protivil ustavi (konstituciji), t . j. temu, da bi se tudi državljani 
udeleževali vladarstva. Nejevolja je prikipela do vrha, ko so se dn e 

13. marcija l . 1848 . vzdignili Dunajčani, kličoč : «Ustava, svoboda ! 
Metternich je odšel iz Avstrije, in cesar je proglasil ustavo, po kater i 
je zakonodajna oblast deliti med izvoljenimi narodnimi zastopnik i 
in državnim glavarjem. Meseca julija se je sešel prvi državni zbor 
na Dunaju . Sklenil je odpraviti tlako proti temu, da dobe graščaki 
primerno odškodnino . Cesar je ta ukrep potrdil in mu podelil zakónito 
moč . 
Tudi v Pragi se je vnel upor toda knez Windischgr'átz ga j e 
zadušil kaj hitro. Odtod je gnal vojsko na Dunaj, kjer je spokori l 

meščane, ki so se bili iznova uprli. Drugi dunajski upor je cesarja 
nemilo dimil ; pobegnil je z Dunaja v Olomuc in premestil državn i 
zbor iz uporne prestolnice v Kromeriž . 

Tudi v Milanu in Benetkah se je vzdignilo ljudstvo. Italijani 

so že dalje časa delali na to, da bi vse pokrajine na polotoku združili 

pod enim glavarjem — kraljem sardinskim. Njih težnje so bile na


perjene proti Avstriji, ki je gospodovala Lombardiji in Benečiji . 
Meseca marcija se je uprl Milan, ki se je bil razcvetel šele z a 
vlade avstrijske. General-poveljnik v lombardsko-benečanski kralje vini 
je bil od leta 1831 . vojni maršal grof Jožef Radecki (pod . 30.). 

Radecki se je 1.1766. porodil kot potomec stare plemenite rodovin e 

češke. V mladih letih se je kot častnik bojeval proti Turkom , 
pozneje proti Francozom in se je kot general (imenovan. 1.1805.) 
sosebno obnesel v lipski bitki. Leta 1836. ga je cesar imenoval za 
vojnega maršala . Neumorno je uril avstrijsko vojsko v Lombardij i 
in jo je toli izučil, da je bila vzgled vojaške jakosti. Dasi prileten, 
je bil «oče Radecki», kakor so ga nazivali vojaki, še vedn o 
čil in krepak, a ob tem tudi milostiv in prijazen. Umaknil se j e 
z majhno vojsko iz upornega Milana in ga prepustil sardinskem u 
kralju Karlu Albertu. Pomnoživši vojsko, je udaril Radecki dne 


109 — 


6. maja pri Santi Luciji blizu Verone na Sardince in jih potolkel . 
Med bojevniki sta bila nadvojvoda Albreht in nadvojvoda Franc 
Jožef, ki je nekoliko potem zasedel cesarski prestol ; že tedaj je 
neu.strašen navduševal vojake. Prav tako slavno je Radecki zmagal 
v odločilni bitki pri Custozzi (25. julija 1848). Ko so bili Sardinci 
pobiti, je Radecki z zmagovito vojsko urno krenil v Milan ter g a 
posedel. Pobitemu kralju pa je dovolil premirje . 
Pod . 30 . Grof Jožef Radecki. 

Žalostne izkušnje tega leta so toli potrle cesarja Ferdinanda, 
da se je sklenil odreči cesarstvu. Dne 2. decembra so se v Olomucu 
zbrali členi cesarske rodovine in najvišji dostojanstveniki . 
Tu se je proglasilo, da se je cesar Ferdinand odrekel kroni v pri d 
osemnajstletnemu netjaku, nadvojvodi Francu Jožefu. Ko je vladar 
blagoslovil naslednika in ga srčno objel, rekoč : «Bog Te varuj n, 
so vsakogar polile solze. Ferdinand je nato odšel v Prago, kjer j e 
umrl l. 1875 . 


110 — 

3. Cesar Franc Jožef I. 
Cesar Franc Jožef I. je sin nadvojvode Franca Karla in nadvojvodinje 
Sofije hčere bavarskega kralja Maksimilijana . Porodil se 
je dne 18. avgusta 1. 1830. v Schónbrunnu. V vojnem znanstvu ga 
je poučeval polkovnik pL Hauslaub, v ostalih vedah med drugimi 
tudi Otmar Rauscher, poznejši dunajski nadškof. Princ je bil jako 
ukaželjen in je že v mladih letih vestno izpolnjeval svoje dolžnosti . 

a) Cesar pomiri Avstrijo. Leta miru. 

Težavni časi so napočili mladostnemu vladarju, zakaj zunanj i 
in notranji sovražniki so pretili Avstriji. 

Sardinski kralj Karel Albert je med premirjem oborožil novo 

vojsko, češ, da mu bode sedaj sreča milejša. Toda Radecki ni 
čakal, da bi ga napadli Sardinci, ampak je udaril v njih .deželo . 
Dne 21. marcija 1. 1849. jih je potolkel pri Mortari in dva dni 
pozneje pri *V obeh bitkah se je slavno bil tudi nadvojvoda

Navari. 

Albreht. O bitki je poročil cesarju tako-le : «Vsakdo je bil junak. 
Čestitam Vašemu Veličanstvu na takovi vojski ; ,viribus unitis' je 
bilo geslo tej bitki. » Vojna je trajala samo šest dni. Karel Albert 
se je odrekel kroni, in njegov sin in naslednik Viktor Emanuel 

je sklenil z Avstrijo mir. Nato so se morale vdati tudi Benetke. 
Radecki je umrl 1. 1858. v Milanu; 72 let se je boril za slavo cesarske 
rodovine. Njegovo truplo počiva v mavzoleju, ki mu g a 
je bil postavil prijatelj na tako zvani Junaški gori v Wetzdorfu 
v Dolenji Avstriji. 

Leta 1848. so se dvignili tudi Ogri. Zahtevali so samosvojo 
vlado, ki bi bila nezavisna od dunajske oblasti, in niso priznavali 
novega cesarja za svojega gospoda . Oborožili so vojsko ; državni 
zbor pa je proglasil Ogrsko za republiko ter izvolil odvetnika 
Ludovika Košuta (Kossuth) za nje predsednika. Toda avstrijske 

vojske so s pomočjo ruskih čet, katere je bil poslal ruski ca r 
Nikolaj zadušile upor. Ogrska vojska, ki jo je vodil Gorgey, s e 

1849. je meseca avgusta l. 1849. pri Vilagošu vdala Rusom. Košut je 
pobegnil v inozemstvo, in Ogri so se zopet uklonili Habsburžanom . 
Ko je bil cesar pomiril državo, ga je bilo skrb zato, da bi se 
uredile notranje razmere. Često je potoval po Avstriji, da bi spoznal 
razmere in potrebe svojih dežel in narodov. Dne 24. aprila 1. 1854 . 
se je poročil z Elizabeto, hčerjo bavarskega vojvode Maksimilijana 


Jožefa. Nepopisno vesela je pozdravila Avstrija mladostno vladarico, 
in povsod so osnovali ljudomile ustanove v spomin te svatbe . 

Za cesarja Franca Jožefa so mir evropskih držav često kalile 
vojne , in tudi cesar, ki je pač knez miru, je moral štirikrat prijeti 
za meč. 

b) Krimska vojna. 

Ludovik Napoleon, predsednik francoske republike, je posnemal 
svojega strica; opiraje se na vojsko, se je dal najprej proglasiti z a 
predsednika na deset let in 1. 1852. po glasovanju vsega naroda za 
francoskega cesarja. Nazival se je Napoleon HI. 

Dasi je često rekel, da Francozi ljubijo mir, je ,vendar slavohlepni 
narod večkrat zapletel v vojno, češ, da si z vojno slav o 
utrdi prestol. Toda skrb ga je bilo tudi za poljedelstvo, obrt i n 
trgovino gradil je ceste in železnice, napravljal mostove, podrl v 
Parizu ozke ulice in sezidal nove mestne dele. Prvo vojno je začel 
zoper Ruse . 

Rusija je od leta do leta dobivala večjo veljavo na vzhodu. Car 
Nikolaj si je lastil pokroviteljstvo nad krščanskimi podložniki turškeg a 
sultana. Temu se je sultan uprl, in zato mu je Rusija napovedal a 
vojno. Nato je Napoleon osnoval proti ruskemu carju zavezo, kateri 
se je pridružila angleška kraljica Viktorija (vladarica od 1. 1837 .) 
in pozneje tudi avstrijski cesar in sardinski kralj. Toda Avstrija je 
samo razpostavila vojsko ob turški meji. Zavezniki so namerjali raz biti 
rusko ladjevje in si osvojiti trdnjavo Sevastopolj na Krimske m 
polotoku, kjer so se bili Rusi obilo in izvrstno založili z vsemi vo


jaškimi potrebščinami . Zavezniki so postavili na suho 70 


.-000 mož , 
Francozov, Angležev in Turkov, ki so obsedli trdnjavo . V tem je 
umrl car Nikolaj (1855), in njegov sin in naslednik Aleksander II. 
je nadaljeval vojno. Naposled so zavezniki naskokoma vzeli trdnjavo 
in 1 . 1856. z Rusijo sklenili mir v Parizu. Rusija je odstopila ustj e 
dunavsko in del Besarabije Moldaviji, sultan pa je podelil krščanskim 
podložnikom versko svobodo in enake pravice s Turki. Francoska 
vojska je zopet zaslovela, in Napoleon je stal na višku svoje slav e 
in moči. 

Leta 1859. sta se združili dunavski kneževini Moldavija in Vlaška 
v kneževino Rumumjo, in. 1. 1866. je zasedel romunski prestol kne z 
Karel iz rodovine Hohenzollercev . 


11 2 

c) Italijanska vojna L 1859 .; združena Italija. 
Sardinija se je bojevala v krimski vojni poleg Francije, zat o 
je tudi Napoleon III. potegnil s kraljem Viktorjem Emanuelom, k o 
je ta I. 1859. napovedal Avstriji vojno. Sardinski kralj in njegov 
minister Cavour sta kanila izgnati Avstrijce in druge samostaln e 
kneze iz Italije ter njih dežele združiti v skupno kraljevino . Av1859 
. sirijska vojska je bila dne 4. junija pri Magenti (Madženta) po 
junaškem boju premagana. Nato je cesar sam prihitel na bojišče 
in stopil vojski na čelo. Dobro vedoč, da niso njegovi vojaki potrti, 
temveč da se iskreno žele zopet meriti s sovražniki, jih j e 

1859 . gnal naprej in posedel brdje pri Solferinu. Tu se je dne 24. junija 
vnela nova bitka. Francozi so se večkrat zagnali na višine, 
toda Avstrijci so jih vselej zadrevili nazaj. Popoldne pa se je vlila 
grozna ploha, in dež in toča sta bila Avstrijcem v lice. Cesar 
Franc Jožef je stal v najhujšem metežu, ali Avstrijci so se morali 
vendar umekniti. 

Tudi to še ni Avstrijcem podrlo srca. Napoleon sam je bil 

prepričan o tem in zato je ponudil avstrijskemu cesarju premirje , 
ki se je sklenilo v Villafranci (Vilafranka). Malo potem (dne 10. novembra) 
se je sklenil mir v Ziirichu, v katerem so Avstrijci Lombardijo 
odstopili Sardiniji. Ko se je cesar poslovil, je pohvalil hrabro 

vojsko, rekoč : «Krvavi boji so svetu novič pokazali, da so se Moj i 
hrabri vojaki bili junaško in neustrašno ; dasi so bili v manjšini , 
jim vendar ni upadlo srce, tudi tedaj ne, ko je med njimi, v 
snesti si izpolnjene dolžnosti, obležalo na tisoče častnikov in prostakov, 
temveč čakali so nepotrti, srčni in veseli, da bi se iznov a 
začel boj . » 

Že ob vojni so bili pregnani vladarji parmski, modenski in 
toskanski, in po sklenjenem miru je' Sardinija posedla njih dežele ; 
zato pa je Franciji odstopila Savojsko in Nizzo . Tudi papežu je 
Viktor Emanuel vzel vzhodni del Cerkvene države ter mu pusti l 

samo zapadni del, ki ga je ščitil Napoleon III . Ko je bil Garibaldi, 
vodja radovoljnikov, posedel Sicilijo in Neapolj v imenu Viktorj a 
Emanuela, si je ta vzdel naslov «kralj italijanski » in je premesti l 
prestolnico v Florenco. 

V Avstriji je bil po nesrečni vojni proglašen l . 1860. oktobrski 
diplom in l. 1861. februarski patent, po katerih se deli zakonodajna 
oblast med državnim zborom in cesarjem (ustavna država) . 


11 3 

d) Vojna l. 1866. Nadvojvoda Albreht in Tegetthoff. 
Kakor je Sardinija združila Italijo, tako je hotela Prusij a 
spojiti vse nemške dežele v edino državo. Viljem I., ki je 1. 1861 . 
po smrti brata Friderika Viljema IV. zasedel pruski prestol, in njegov 
prvi minister, Oton pl. Bismarck, sta preosnovala vojaštvo, okrepil a 
vojsko in jo pripravila za boj . Obnesla se je najprej v vojni proti 
Danski . 
Vojvodini Schleswig in Holstein sta bili spojeni s kraljevin o 

Dansko, toda radi bi se bili pridružili Nemčiji. Ko je 1. 1863. 
Kristijan IX. zavladal Danski, so Danci zatirali prebivavce teh vojvodin, 
in zato so jim Avstrijci in Prusi napovedali vojno . Avstrijc e 
je vodil baron Ludovik pl. Gablenz, Pruse pa general Wrangel. Pri 
vasi Overseeu so Avstrijci sijajno premagali Dance. Zavezniki s o 
si osvojili Holstein, Schleswig, del Jutlandije in še nekatere otoke . 
Premagani kralj Kristijan je v' dunajskem miru (1864) odstopil 1864 . 
Schleswig in Holstein Avstriji in Prusiji . Komu naj pripadeta osvojeni 
vojvodini, o tem se zmagovavca nista mogla pogoditi izlepa, i n 
zato je moral meč odločiti med njima . V vojni 1. 1866. so z Avstrijo 1866 . 
potegnile južnonemške države, s Prusijo pa italijanski kralj Vikto r 
Emanuel, češ, da bi si prisvojil Benečijo . 

Vrhovni poveljnik avstrijske vojne v Italiji je bil nadvojvoda 
Albreht, sin zmagovavca pri Aspernu. Porodil se je 1. 1817. na 
Dunaju, in slavni. Radecki ga je na bojiščih Gorenje Italije izuril 
za vojskovodjo. Dne 24. junija je pri Custozzi slavno zmagal mnog o 
silnejšo vojsko italijansko . Tudi na morju so Avstrijci pod vodstvo m 
admirala Tegetthoffa sijajno zmagali. Viljem Tegetthoff (pod. 31.) se 
je 1. 1827. porodil v Mariboru in izučil v beneški pomorski kadetni 
šoli. V danski. vojni se je poslavil v boju z danskimi ladjami pri 
Helgolandu. Meseca julija 1. 1866. je italijanski admiral .Persano s 

štirindvajsetimi ladjami priplul do Visa (Lissa), da bi si osvojil dobr o 
utrjeni otok. Dne 20. julija je Visu prihitelo avstrijsko ladjevje pod 
vodstvom Tegetthoffovim na pomoč, prve so došle ladje oklopnice, 
za njimi težki, naposled lahki ,.brodovi. Tegetthoff je na vso moč krn 
ladje «Nadvojvoda Ferdinand ` -'IVIaks» zabodel nasprotni admiralsk i 
ladji «Kralj italijanski» v levi bok. Kakor stena se je postavi l 
krov zadete ladje po koncu, in takoj se je potopila. Drugo italijansko 
oklopnico so Avstrijci zapalili in razbili. Zmagovito se je 
branila avstrijska ladja «Cesar» ter je toli poškodila eno izme d 
sovražnikovih ladij, !da se je koj potopila, pripluvši v pristanišče 

Kaspret, Zgodovina novega veka . 

8 


114 


mesta Ancone. Pred to sijajno pomorsko zmago so bili Prusi potolkli 

avstrijsko severno vojsko pri Kraljevem Gradcu (Sadova) dne 3. julija 
in se pomikali proti Dunaju. Avstrija je nato sklenila mir s Prusij o 
v Pragi. Izstopila je iz nemške zaveze, plačala Prusom vojno odškodnino 
in prepustila Benečijo italijanskemu kraljestvu. Prusija je združila 
Schleswig, Holstein, Hannoveransko, izborno kneževino Hessensko , 
Sassavsko in svobodno mesto Frankfurt ob Menu ter osnovala zavez o 
severnonemških držav. 

Pod . 31. Admiral Viljem Tegetthoff. 

e) Nemško-francoska vojna. Avstrija zasede Bosno in Hercegovino. 
Po letu 1866. sta še dve vojni kalili mir evropskih držav. 

Rastoča oblast pruske države je vznemirila Francoze spotikali 
so se ob tem, da cesar ni bil o pravem času preprečil nemške zaveze . 
Da bi zopet povzdignil svoj ugled, je l. 1870. Napoleon III. Prusiji 
napovedal vojno . Pruski kralj Viljem I. je šel na čelu vseh nemških 
vojsk na boj, potolkel francoske vojske in ujel cesarja Napoleona III . 
Francija, novič proglašena za republiko, je v ;''rankfurtskem miru 
odstopila Nemčiji Alsacijo in kos Lotaringije. Še- ob vojni so mesec a 


115 


januarija 1 . 1871. nemški knezi proglasili pruskega kralja Viljem a 
za dednega nemškega cesarja in tako obnovili nemško cesarstvo. 

Ker so Turki trapili kristjane, je 1.1877. ruski car Aleksander H. 
sultanu napovedal vojno. Rusi so prekoračili Balkan in dospeli bliz u 
Carigrada. Sultan je moral skleniti mir v Št . Štefanu (blizu Carigrada). 
Toda Angleži so se protivili določilom tega miru, češ, d a 
mora kongres vseh evropskih velevlasti določiti usodo Balkanskeg a 
polotoka. Rusija se je morala vdati. Kongres se je meseca junij a 

1. 1878. sešel v Berlinu in je znatno izpremenil določila svetoštefan-1878 . 
skega miru. Avstriji je naročil, naj zasede Bosno in Hercegovin o 
in upravlja obe deželi. 
Meseca julija 1. 1878. so udarile avstrijske vojske pod vodstvom 
generala Josipa barona Filipoviča v Bosno. Trdovratno so se jim 

ustavljali mohamedanci, katere je bila naščuvala Turčija. Toda hrabri 
Avstrijci so jih v mnogih krvavih bojih pobili in so dne 19 . avgusta 
naskokoma vzeli glavno mesto Sarajevo. Hercegovino pa je poveljni k 
baron Jovanovič posedel. Naslednje leto je Avstrija sporazumno s 
Turčijo posedla tudi Novibazar. Obe deželi sta si skoraj opomogli , 
in avstrijska uprava je zacelila rane, ki jima jih je bilo vsekal o 
turško gospostvo . 

f Notranji razvoj avstrijske države . 

Cesar Ferdinand I. je bil 1. 1848. dal državi ustavo, ki se pa 
ni dala izvršiti ; zato se je razveljavila, in vladalo se je zopet samovlastno. 
Tudi cesar Franc Jožef I. je dal po vojni I. 1859. državi 
ustavo, s katero pa Ogri niso bili zadovoljni . Da bi se Avstrija popolnoma 
umirila, je cesar 1 . 1867 . dovolil preosnovati ustavo in poravnat i 
prepir z Ogri. Po tej novi ustavi je avstrijsko- ogrska monarhija 
razkrojena na dve enakopravni polovici ; vsaka ima svojo ustavo in 
upravo . 

Cesar in zastopniki posamičnih dežel so skupno sklenili siln o 
važne zakone . Državni osnovni zakoni natanko določujejo pravic e 
in dolžnosti državljanov, vojni zakon je povzdignil vojevitost vse 
države, šolski zakon pa omiko preprostega ljudstva. Kako se je 
vzpričo teh in drugih postav razcvetelo poljedelstvo, obrtništvo in 
trgovstvo, umetnost n znanstvo, to je dokazala svetovna razstava 
na Dunaju I. 1873 . ijajni dnevi so takrat napočili Avstriji . Mnogi 1873 . 
vladujoči knezi evro)ski, celo vladarji in poslanci iz drugih delo v 
sveta so prišli na D~tnaj, da bi si ogledali krasno razstavo. 


11 6 


Sosebno lepo se je za cesarja Franca Jožefa razvil Dunaj . 
Dobrotni cesar je dovolil, da so razrušili obmestne okope ter n a 
njih zunanji strani nasadili vrte in zgradili poslopja . Velikodušno j e 
pomagal, da so napravili vodovod, ki dovaja velikemu mestu gorsko 
studenčnico. Leta 1875. so uravnali Dunav, in meseca maja je cesar 
slovesno dvoril novo dunavsko strugo. Naposled so se mnogi obližnji 
kraji utelesili v mesto, ki šteje dandanes devetnt-tjst okrajev . 

Dunaj se je za cesarja Franca Jožefa toli razvil, da je en o 

največjih in najlepših mest na svetu, zakaj odlični. stavitelji so 
okrasili prestolnico z umetniško dovršenimi dok. Van ~ler Núll in 
SiccardSburg sta zgradila orožnico (arzenal) in operno gledališče , 
Bogomil Nansen državnozborsko poslopje, Friderik Schmidt akademijsko 
gimnazijo in mestno hišo, Ferstel votivno cerkev, muzej z a 
umetnost in obrt, takisto vseučilišče, Semper dvorno gledališče i n 
skupno s Hasenauerjem dvorska muzeja. Na prostornih mestih in 
trgih stoje spomeniki slavnih mož : princa Evgena Savojskega, nadvojvode 
Karla, kneza Karla Schwarzenberga, admirala Tegetthoffa , 
cesarice Marije Terezije, vojnega maršala Radeekega i. dr. 

Tudi druga mesta, kakor Praga, Gradec, Trst in Ljubljana s e 
za cesarja lepo razvijajo. V Pragi in Ljubljani so postavili spomenik 
Radeckemu, v Gradcu nadvojvodi Ivanu, v Trstu mehikanskemu 
cesarju Maksimilijanu. Nadvojvodi Maksimilijanu, mlajšemu bratu 
našega cesarja, gre velika zasluga, da je preosnoval avstrijsko mornarico. 
Leta 1864. je vzprejel v svojem gradu 111iramaru blizu Trsta 

cesarsko krono, ki so mu jo bili ponudili odlični Mehikanci . Toda 
razmere v Mehiki so bile toli zamotane, da Maksimilijan ni moge l 
obdržati cesarskega prestola. Uporni Mehikanci so ga ujeli in dne 

19. junija l. 1867. v trdnjavi Quereta,ru (Kveretaro) ustrelili. Tržačani 
so mu postavili lep spomenik, ki se je 1 . 1875. razkril vpričo cesarja. 
Za cesarja Franca Jožefa so zgradili mnogo novih železnic ; 
sosebno je imenovati tri smelo izvedene železnice : železnico črez 
Semrnik, prvo veliko gorsko železnico v Evropi, brennersko in arlberško 
železnico . 

Avstriji gre tudi zasluga, da je odkrila neznane dežele . Leta 1872 . 
sta se Payer in Weyprecht napotila v skrajne severne kraje, odkrila 
Franc-Jožefovo deželo in se 1. 1874. vrnila ,domov . 

Sosebno je bilo cesarju Francu Jožefu do ; šolstva. Osnovalo s e 

je mnogo novih učilišč, kakor češko vseučilišč( v Pragi, vseučilišč a 
v Kolosu, Zagrebu in črnovicah, a tudi m14o inovrstnih učnih 


--1 

zavodov, kakor poljedelske in obrtne šole . Akademije znanosti so s e 
osnovale v Zagrebu, Pragi in Krakovu, na Dunaju pa se je ustanovi l 
muzej za umetnost in obrt . 

Cesar Franc Jožef se je vedno trudil ohraniti prijateljske razmere- 
med Avstrijo in zunanjimi državami ; potoval je tudi večkrat v 
inozemstvo, da bi posetil zunanje kneze. Leta 1867. se je napotil .v 
Pariz, kjer si je ogledal razstavo ; 1. 1874. je šel v Petrograd in 
leto potem v Benetke, kjer se je sestal s kraljem Viktorjem Emanuelom. 
Meseca oktobra I. 1869. je odpotoval v vzhodne dežele ; 
najprej je prišel v Carigrad, ,potem v Atene in Jeruzalem ; odto d 
je krenil v Port Sakd in na ladji preplul Sueški prekop, ki se j e 
tedaj odprl in izročil javnemu prometu ; naposled se je preko Kaira 

in Aleksandrije vrnil domov. 

g) Osebnost Franca Jožefa I. 
Cesar neumorno skrbi za blaginjo svojih podložnikov . Poleti 
prime navadno ob štirih, pozimi ob petih za delo. Često zaslišuj e 
prositelje, zakaj vsakdo sme stopiti predenj in mu izročiti prošnjo . 
Kadar ga utrudi vladarsko delo, se pokrepča z lovom. Naš vladar 
je namreč kakor marsikateri njegovih prednikov drzen lovec in 
odličen strelec. Najrajši hodi v lovišča, ki že od nekdaj slove z a 
najlepša in kjer je obilo divjadi : pri Reichenavu ob vznožju meške, 
pri M~rzstegu in Eisenerzu. Prijazno in uljudno občuje z vsemi, ki 
so okolo njega, in se po domače pogovarja s planincem, če g a 
naleti na lovu. Najbolj ga veseli, če more komu storiti dobroto ; 
zakaj vedno rad pomaga. Ko je 1. 1862. velika povodenj poplavila 
Dunaj, je cesar večkrat priveslal v kraje, kjer je bila nevarnos t 
največja, ukrenil, kar je bilo treba, in tolažil nesrečnike . Kako 
globoko v srče mu je segla nesreča, ki je 1. 1881. zadela Dunaj ! 
Dne 8. decembra je namreč pogorelo gledališče (Ringtheater), in ž 
njim je zgorelo mnogo ljudi. Dobrotni cesar se je na vso moč 
trudil olajšati bedo. Dal je iz svojega premoženja na pogorišču 
sezidati poslopje, da bi bilo z njega dohodki moči podpirati dobro delna 
društva in blage zavode. Kako mu je gonil srce velikonedeljski 

(14. april) potres, ki je 1. 1895. ali razrušil ali narušil Ljubljano in 
selišča v okolici! Prvo podporo je cesar podaril prizadetim prebivavcem. 
Dne 7. maja je prišel v Ljubljano ter si ogledal razrušine . 
Ob slovesu je izrekel vsem, ki so po potresu skrbeli za prebivavstvo , 
svojo cesarsko zahvalo, rekoč : « Velika nesreča, ki je zadela to 

118 


mesto, me je presenetila ; kar sem videl, je hujše, nego sem si 

mislil, toda bodite overjeni, da storim vse, kar je moči, da se ka r 
najizdatneje pomore mestu in deželi. 

Torej ni čudo, da ga ljubijo narodi kakor otroci očeta in da 
mu o vsaki priliki dokazujejo svojo ljubezen . Kjerkoli stopi med 
ljudstvo, bodisi da nadzira vojaške vaje, da potuje, ali razkrij e 
spomenik ali otvori razstavo, povsod mu kliče navdušeno ljudstv o 
«živio ». Presrčno sočutje je navdajalo vse podložnike ob žalostnih 
in veselih dogodkih v cesarski rodovini, II . pr. ko so se cesarski 
dvojici rodili otroci, ob njih poroki, ob smrti cesarja Ferdinanda, 

nadvojvode Franca Karla, cesarjeviča naslednika, ob cesarski etindvajsetletnici 
in štiridesetletnici. Najveličastnejšo slovesnost pa, ki 
jo je kdaj doživela cesarska dvojica, so priredili avstrijski narodi 
meseca aprila I. 1879., da bi se poklonili cesarju Francu Jožefu in 
cesarici Elizabeti ob njiju srebrni poroki . Velikansko poklonstvo j e 
globoko geuilo cesarja ; zahvalil je zastopnike cesarske prestolnice i n 
v svojeročnem pismu naročil predsedniku ministrstva grofu Taaffeju , 
naj vsem narodom razglasi cesarjevo zahvalo, rekoč : «Ponosen se m 
in zajedno srečen, da morem šteti narode, kakršni žive v tej državi , 
za Svojo veliko rodovino !»