wmtmmmi f if 4 List m š§I® fa i®me Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta pa 1 gold. SO kr. Tečaj IV. V LJubljani 1. aprila 1864. List 7. Sonet. lovekov sin sedel je na višini Pred svetim mestom, solze prelivaje, 'Bridkost se mnogoverstnih spominjaje Pretečih izraelskej domovini: »Jeruzalem, o prenesrečno mesto, Ki z grehi si se omadeževalo, Kako žalobno bodeš pač razpalo, Ker bilo si mi tolikrat nezvesto!« Zalile blago so oko solze, Kajti tud' on je ljubil dom iskreno, Pa vidil je, da mesto je zgubljeno. In ne bolelo mene bi serce, Če bliža domovini se nezgoda, Ki oslepiti hoče moč naroda? Mirko Zorin. Vodila k pravi omiki in resničnenni blagrn. I)a ima slavni, nepozabljivi rajnki Slomšek za pravo omiko našega slovenskega naroda in še posebno za pravo omiko mladine v šolali največe zasluge, ni nikomur neznano, kte-remu je mar za resnico in pravico. Kolikor bolj se bomo trudili v šolah, v djanji in resnici po njegovem napeljevanji ravnati se, — toliko bolj bo prava omika, živa vera, keršanska ljubezen vse objemala, vse navzemala, ter mirno, zadovoljno in srečno življenje nam in mladini rodila in nas vse k očetu nebeškemu pripeljala. Dobra reč se pa ne da nikoli dosti ponoviti in zaterditi. Ali bi ne bilo torej prav, ko bi zmed tega, kar je Slomšek semtertje in zlasti v „Drobtinicah" učiteljem, ter za omiko in prid mladine pisal, ljubi „Učiteljski Tovarš" zdaj to, zdaj uno jemal in svojim dragim tovaršem priporočal? Saj kaj boljšega in rabnišega in za življenje potrebnišega ne bomo lahko dobili memo tega, kar je Slomšek za dobro spoznal in priporočal. Kar je pred 10. — 12. — 15. — 20. leti resnično bilo in veljalo, velja tudi še zdaj. Naj ima tukaj naj pervo mesto eden njegovih sostavkov, ki je natisnjen v VI. tečaji „Drobtinic" I. 1851. z napisom: Zakaj sveta vera v naših šolah nmira? Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali in častili, kakor zdaj. Zakaj ? Zato ker sedanji kristijani ker-šanski nauk le v glavi imajo, v sercu pa ne. Glava je polna vednosti, serce pa čednosti prazno. Ako se glava česa svetega nauči, se ima oživiti tudi serce. Je serce merzlo za božje reči, govori jezik prazne besede, naj si bojo še tako lepe in svete; od serca ne pridejo, k sercu tudi ne gredo. Keršanski nauk, kteri iz glave le do gerla pride, vere ne oživi. Keršanske nauke lahko vsakdo daja, kdor jih zna ; ali učence za božje reči le tisti obudi, ki ima svoje serce vneto božje ljubezni. Takih mater in očetov pa močno pogrešamo, takih učiteljev premalo imamo. Hočeš otroke za sveto vero oživiti, moraš tudi ti za sveto vero goreti; saj se iz ledu ogenj ne ukreše. Hočeš otroke moliti prav naučiti, se moraš sam odkriti in pokrižati, kadar k molitvi pozvoni. Želiš otrokom prav dopovedati, koliko in kako naj v cerkvi časte presveti zakrament, poklekni tudi ti in roke povzdigni, kadar v cerkev prideš. Veselo je res poslušati, kako še v naših šolah po ker-šansko uče; ali žalostno je prepogosto gledati, kako se v veži božji vedejo in obnašajo kakor neznabogi, kakor bi tajili, kar so učili. Otroci raji store, kar učitelje vidijo, kakor pa tisto, kar slišijo. Besede mičejo, zgledi vlečejo. — „Le kdor spolnu-je in uči, on bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu". Mat. 5, 19. Kam ste djali lične jaslice, koje so za božične svetke otroci imeli svoje dni — celo leto veseli svetih jaslic in pa božjega deteta, kojega podobo so gledali? — Kam so zginile pisanke okrogle, ktere so otroci takali za veselo veliko nedeljo? Pisanke so še ostale, pa nauki so se pozabili, koje so svoje dni starši, botri in botre, strici in tetke otrokom dajali, kadar so jim pisane pirhe prinesli. — Kam so pesmice mile, koje so pridne pesterne otroke učile od usmiljenega Jezusa, od Marije ljube matere, od desnega angela varlia, od rumenega solnca, ki sije , od male bibe ki leze, ktero oče nebeški živi? Oj svete pesmi otroške so potihnile! na mesto njih se le umazane otrokom pojo, ali pa nobene. Kam so prešle svete pobožne opravila za mlade šolce, koje so imeli svoje dni ob godu svetega Alojzija, mladenča an-geljskega, svete nedolžnosti zavetnika in priporočnika? Kar učitelji ne poznajo, tudi ne dajo svojim učencem. — Pokaj na spomin vseh vernih mertvih ne peljate otročičev na rajnih raz-svitleno pokopališče, naj bi pokojnim luči prižigali, malih bratov in sesterc gomile prijazno s cveticami obsejali, in se privadili v ranih letih za prihodno večnost skerbeti? — Te in take šege keršanske so za otroke katoliške vere drago cvetje. Ako cvetja ni, tudi sadu ne bo. Zato med nami sveta vera umira. Slomšek. Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) Drugače pa je bilo po deželah spadajočih k nemški der-žavi; nemški živelj je tu iz tega vzroka več veljal; vse žile so tudi napenjali, da bi enakoličnost v vladanji dosegli; k temu pa je bilo treba splošnega vladnega jezika. Na jugu je pa to prizadevanje zadelo na laški jezik, ki je bil po starosti in omiki posebno važen; na severji gospodoval pa je češki jezik, ki je upiral svoje pravice na zgodovino in pismenost; le v primorji in notranjo - austrijanskih deželah boriti se je moglo s slovanskimi narečji, ki se niso odlikovali ne po tej, ne po drugej strani.Tukaj se je vlada cesarice Marije Terezije zgodaj prizadevala, da vpeljala bi nemški jezik v urede in v družinsko V sedanji dobi se pa vendar od slovenskega jezika ne more kaj ta-cega reči! Iz tega pa je tudi očitno, kaj je Slovencem pred vsem potreba, pi,. 7* življenje posebno višjih stanov. Od začetka pa je vendar vlada, zlasti po deželah češke krone, prav po očetovsko skerbela, da bi se gojil in ohranil materni jezik. L. 1747. pokarali so Jezuite in Piariste, da premalo skerbe za domača jezika: nemškega in češkega. Dvorni ukaz 9. julija 1. 1763. je ukazal, da naj starši otroke vprihodnjič bolje dajo v češkem jeziku podučevati, in da se brez posebnih razlogov ne bodo drugačni jemali v službe, ki bojo znali češko govoriti in pisati. Po drugi strani je pa ukazala cesarica z dvornim dekretom dne 23. svečana 1. 1765., da naj se nemški jezik bolje razširjuje; za učitelje naj se stavijo taki, ki nemški razumejo, in vse naj se zgodi, da se nemški jezik sploh razširjuje. Tistega leta je prišel po nasvetu vladnem povelje od cesarice, da naj se učenje češkega jezika po šolah na levi strani vpelje. L. 1770. je bilo na c. k. grajsčini v Pardubicu zopet kaj nasprotnega nasvetovano , in v deržav-nem svetovavstvu so se potegovali eni za nemščino, drugi za eesčino, pa vendar tako, da so si bili na obe strani pravični; cesarica pa je določila, da naj na nemščino bolj skerbno gledajo, in da naj se latinski jezik po preteklih 3 letih le po nemški podučuje. Ko se je pa normalna šola na Dunaji I. 1771. začela in splošni red razglašen bil, postalo je pa vse drugače. Velika cesarica sicer svoje misli ni spremenila, dasiravno je želela, da bi se nemški jezik čedalje bolj razširjal; skerbela je tudi za druge deželne jezike; še iz njenih poznejših let se da to pre-pričavno dokazati. Ime pa in reč sta seboj prinesla, da so možje, ki so novo šolstvo vpeljevali, deželne jezike čedalje bolj spodrivali, ali pa so jim bili le sredstvo, po kterih so nemški jezik, kar seje le dalo, razširjevali. Sboljšano šolstvo se je imenovalo nemško šolstvo, nova šola — nemška šola; učne in pomočne knjige imenovale so se nemški šolski predpisi. To ime je pa dobilo šolstvo na Dunaji, kjer je bil materinski jezik nemški, in zato, da so se ločile te šole od latinskih; zunaj Dunaja so se pa čedalje manj menili, kaj ta beseda hoče reči, in namesto, da bi bili razumeli pod temi besedami ljudsko izobraženje, vse drugačno kakor po latinskih šolah za učene, spodbodle so jih te besede, da so na vso moč razširjali nemški jezik tudi tam, kjer ni bil materinski in kjer ga ni bilo treba. Vsi tisti, ki so bili zadovoljni, da je bilo po zunanje vse enakolično, kterih poslednji namen je bil, vse po enem kopitu prestrojiti, da bi se deržavna mašina bolj zložno gibala, poterdili in udobrili so to, ter so živeli v sladki nadi, da nemško šolstvo, ko bo enkrat razširjeno, bode druge jezike čedalje bolje spodrivalo, tako da bodo sčasoma zginili. Naj večja deržavna modrost jim je bila vpeljati to, kar je materiel-no koristno, — da bi bile po takem ravnanji koristi, ki so v tesni zvezi s tem, škodo terpele, tega pa čisto nič niso razumeli. Preden je bil šolski patent razglašen, veljalo je vodilo, nemški jezik naj se čedalje bolje razširjuje, ali tudi drugi jeziki, kteri se dajo izobraževati, naj se skerbno gojijo; ko je bil pa šolski red razglašen, natezali so vse svojo moči v razširjenje nem-škega jezika; le od začetka terpeli so deželne jezike kot zleg, kterega se ogniti ne more, da bi ložeje prišli do svojega namena. Z laškim jezikom so sicer lepše delali, pa ne zato, kakor bi spoštovali jezik, ki je imeniten po svoji zgodovini in izobraženosti, ampak zgolj iz zunanjih ozirov: menda se jim je sanjalo, da se tako razširjen jezik ne bo dal tako hitro zatreti. Na Tirolskem so dobili laški konfini poleg nemške normalne šole v glavnem mestu dežele tudi svojo normalno šolo v lloveredu. V Gorici je bil deželni glavar grof Lamberg te misli, da se nemški jezik v Gorici sicer sme priporočevati, zapovedovati pa se ne more, ker ne kaže zatirati laškega jezika, ki je ljudem zavoljo kupčije z Renedkami in Lombardijo zelo potreben. S slavjanskimi jeziki pa niso tako lepo ravnali. Za pri-morje je osnoval c. k. komercijni svetovavec in poročevavec Rab načert, kako učiti se nemškega jezika iz ilirskega. Od začetka so jim privolili katekizem v deželnem jeziku; kakor pa znanje nemškega jezika raste, se morajo zamenjati z nemškimi. Zastran učenikov deržali so se po vseh nemško-slavjanskih deželah vodila, da so le take jemali za učenike , ki so razun deželnega jezika tudi nemško znali, ukazano je bilo na Češkem, da naj se nemškega jezika tudi tam uče, kjer se le češko govori. Preduhtovali so po vsaki ceni, da bi bili iznajdili naj pripravnejših sredstev za ta namen. Že metodične bukve so imele poseben odsek (II. 13. poglavje st. 371-375): Kako mladost podučevati v nemškem jeziku po nenemških krajih. Od-menjen je bil prav pičlo, in menda pisavcem tega se še sanjalo ni, kakšne zapreke se takemu početju v okom stavijo. Kmali *) Odsihdob so prišli v navado tudi tisti sloveči pripomočki, s kterimi se je slovenskim otrokom nemščina v glavo vbijala. in». pa so prišli bolj na drobno izdelani navodi. Grof Torres je osnoval vradno podučenje, (instruetion) za učenika Laban-a in Petalusi-ta v Gorici, ki sta znala deželna jezika. To podučenje je tako dopadlo, da so ga poslali na več deželnih vlad, da bi se tako pripravljali nenemški otroci za normalne šole. Za Ljubljano je pa nevtrudljivi grof zmislil si posebni razred, v ktereni so se pripravljali otroci za nemške normalne šole na podlagi maternega jezika. Na c. k. grajsčini Podiebradski je pohvalil prošt Šulstajnski nemškega učitelja , ki je kazal otrokom v slikali domače orodje, ki se rabi pri poljskem delu in obertnii, ter mu nemške imena pristavljal. Kmali je tako daleč prišlo, da je bila le tista šola dobra, ktera je v čisto slovanskih krajih v nemščini napredovala. Grof Torres odbral si je v Gorici in Gradiški število večjih vasi, v ktere je mislil postaviti učenike, ki so se na normalni šoli v nemščini izurili; ko bode v vsakem teh krajev dvajset otrok nemški znalo govoriti, potem bodo šole lahko napredovale; v dveh letih bode nastopila — po njegovih mislih — ta srečna doba. Ravno tako je delal ži. Hausperski v Moravii, kjer je 2 tretjini slavjanskih prebivavcev; njemu pa novo šolstvo ni napredovalo, keručeniki, kteri niso nemški znali, iz nemških knjig niso mogli po novi metodi podučevati. (n.ije prih.) Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Djavni in terjuvni stavki. Vaje iiemško-slo venske. Man lobt den Fleissigen, und man tadelt den Nachlässigen. Was ist hier das Subjekt des Satzes? Was sagt man hier aus? Ist der Fleissige selbst thätig? Welche Handlung, welche Thätigkeit geschieht mit ihm ? — Der Fleissige wird gelobt und der Nachlässige getadelt. Weil auch in der thätigen Form keine bestimmte Person angegeben wurde, so kann auch die Handlung als von einer bestimmten Person ausgehend nicht dargestellt werden , oder man wird in der leidenden Form ganz ausgelassen. Po slovenski to lahko rečemo: a) Pridnega hvalimo, b) pridnega hvalijo, ali pa tudi s terpivno podobo, ker je gol stavek: pridni se hvali; leni se graja Qe nekako posiljeno, in se ne more rabiti pri vseli zgledih pod to čerko navedenih.) Ko sino sedaj pregledali ¡vaje nemško-slovenske, pridejo na versto opombe. Ker smo pa pri dotičnih vajah od teh opomb govorili, nimamo tu nič posebnega omeniti; le nekoliko bolj na drobno razložiti jih bomo poskusili. 1. Sivar šiva, kmet orje, perica pere, kosec kosi, žnjica žanje. Ivdo tukaj dela? Kaj dela? Obleka se šiva, njiva se orje, perilo se pere, trava se kosi, žito se žanje. — Ali te reči tudi kaj delajo? Kaj se dela, kaj se zgodi z njim? Ke-dar tedej oseba ali reč, od ktere govorimo, kaj dela, pravimo .... Kedar pa povemo, da se z osebo ali rečjo kaj godi....., pravimo, da je ... . 2. Sivar šiva obleko, kmet orje njivo .... to šivanje, to oranje se prehaja od šivarja na obleko, od kmeta na njivo; ko bi namreč ne bilo nikogar, da bi šival, obleka bi ne bila zašita, njiva tudi ne zorana, ko bi je nihče ne oral. Ti časov-niki se tedaj imenujejo prehajavni časovniki, ker djanje izhaja od podsebka na predsebek. 3. Fant skače, popotnik popotva, človek umerje. — Tudi tukaj djanje izhaja iz podsebka; prehajati pa ne more na drugo osebo ali reč, ker v podsebku djanje mine. Časovniki taki so ne prehajavni. 4. V slovenskem se terpivna podoba le v golih stavkih rabi .... v nemškem pa se terpivna podoba pogosto rabi .. . 5. Terpivna podoba nemških časovnikov se sklada s pristojnim časom pomag. časovnika werden in s terpivnim pri-ložajem drugega časovnika. Hvaliti, sem hvalil, sem hvaljen, hvalil-a.-o, priložaj preteklega časa v djavni podobi. Hvaljen - a - o terpivni priložaj. Grajati, grajal-a-o; grajan - a - o. V slovenskem se terpivni priložaj od djavnega priložaja tudi v obliki loči, v nemškem pa ne. Da je pa werden pravi pomagavni časovnik, govorili smo že v I. t. st. 202., ker werden pomenja, da se djanje na kakšni reči spolnuje; kar na ravnost časovnik werden pove. 6. Terpivno podobo imajo prav za prav le prehajavni časovniki, — kako naj se to razume, govorili smo že spredaj.— Večkrat se pa tudi rabijo neprehajavni časovniki v terpivni podobi, in takrat stoji za predsebek nedoločivni zaimek es, p.: Es wird gelacht, gesprochen. Das Lachen, das Sprechen wird vollzogen, ohne dass man es von einer Person (von einem thätigen Gegenstande) ableiten würde, daher überhaupt: Es wird gelacht, gesprochen u. s. w. 7. Djavni stavek v nemškem spremenimo v terpivnega, če ... . Zakaj da se to mora zgoditi, govorili smo že zgoraj bolj obširno, tedaj konečno drugega ne rečemo : Kedar otroci razumejo nemški jezik, razumeli bodo tudi, zakaj in kako se terpivna podoba nareja; zato pa je treba obilno se vaditi. (DaIja prih.) Pomenki o slovenskem p i s a nj i. XVI. U. V slovenskem beremo tudi bukve in pisma, drugi Slovani pa jih čitajo; — ali je citati naša beseda? T. Prašaš, sej imamo že dokaj časa čitavnico, kjer čitamo dnevnike, tednike, letnike, mnogoverstne časnike ali časopise. U. Iz ktere korenine se razvija glagol citati? T. To nam pove Kopitar: „č'tu valere i. q. nuni er o, hodieque Carn. čteti est numerare; hinc lego literas, numero habeo aliquem i. e. honoro4. 17. Citati po tem takem pomeni a) numerare, b) legere, in c) honorare. T. Korenika je prav za prav čet ali čit. V stsl. se glasi c'tü č-sti in čisti, ker se t pred t v s premeni, kakor pletem, nedol. plesti nam. pletti itd. U. Pa mi ne pravimo čteti, ampak a) šteti numerare. T. Kakor štirje namesti ctirje, pošten nam. počten, poštenje nam. poctenje, ali kakor Serbi pravijo što nam. ¿to. Zavoljo blagoglasja torej spreminjamo c pred terdim soglasnikom v š, pred samoglasnikom se pa spet prikaže: četerti itd. V češkem imajo čet ali število (v rus. celo Ehepaar, četati in s'cetati conjungere, copulare), tudi v stsl. četa cohors, turma; iz nedol. čisti je stsl. čislo in čisme, numerus; čisla (v rus. Numeri, IV. Mojz.). V hrov. pomeni čislo tudi Rosenkranz (krunica, brojanice), kar v rus. cetky. Sploh se sme reči, da šteti ali številiti pomenijo glagoli cesti, citati, čisliti, čislati, čislovati (zählen, rechnen). V. Čit a ti pomeni b} legere brati. T. Ze v stsl. ima ta pomen, in v češkem ločijo čtu čisti t. j. brati in citati t. j. prebirati, večkrat ali delj časa brati. V hrov. pravijo štiti n. čtiti knjigu in citati; od tod čitatelj, čitanka (berilo, knjiga), čitarna, čitavnica, čitaonica itd. Tudi čisme-ena, kakor pisme ali pismenka (lilera). U. Vjema se pervi pomen z drugim, in čislo ali bro-j a niče se imenujejo zato, ker se na vezi nabrane jagode štejejo in prebirajo pri molitvi. T. Kar pravijo gorenji Slovani čislo (število) v slovnici, imenujejo dolenji broj iz brati, brojiti (numerare), p. enojno, dvojno, množno čislo, enojni, dvojni broj, množni ali višebroj. U. In c) pomeni honorare častiti. T. Tudi častiti ali čestiti se da razlagati iz cesti ali čisti, in čislati, čislovati, v čislu ali v čislih koga imeti (aestimare, laški stimare, schätzen, achten). U. Od tod štimati, štiman torej; koliko lepše se reče čislati, čislan ! T. Čest in poštenije nam. poc'tenije je že v stsl. honor, v nsl. čast pa tudi čest, častiti, častit, častitljiv in čestiti, čestit, čestitljiv. U. Zakaj pa pišejo zdaj a zdaj e? T. Ker se jerek namestuje časi z e časi z a; večidel je e, in v „angeljevo češenje", češena Marija" sploh, ako se razlaga iz čestiti, česčen ali češen, in ne na ravnost iz cesti ctü. Sim ter tje se tudi na tanko e izrekuje, in mora se ločiti od stsl. čest' t. j. del, čestiti frequentare (v hrov. serb. čast, ča-stica in čest, čestica, Theil, Theilchen). Sicer pa primeri o teh besedah Metelko pag. 51 in Rački v Pismo slovjensko pg. 42. XVII. U. Sicer smo djali tistemu, ki knjige ali bukve bere, bravec bravca, zdaj pa pišejo bralec bralca — zakaj to? T. Pred ko ne se bojijo, da bi Slovani ne mislili, da je naš slovenski brave-c hrovaški bravac, kakor naš lonec hrov. lonac, konec — konac, tergovec — tergovac itd.! U. Pa res sem čital tu in tam že n. pr. bralcem, de-lalcem, volilcem — T. Morebiti tudi valilcem in rogovililcem!! Tako so naši prejšnji brarci zdaj bralci, pisavci — pisa/ci. Kaj meniš ti o tej pisavi ? U. Ali ne tudi pisa/i? Kakor pisa/ec, /ca, se sme menda ravno tako djati pisa/a, le — ali ne?! Ali se je res bati, da bi naš bravec utegnil biti hrovaški bravac? T. Celo v hrovaških knjigah ne najdem ni oblike bravac ni bralac v omenjenem smislu. In v stsl. je po Miklošiču brav' animal; victima. nsl. brav, bravski suillus; bra-vinski vervecinus. croat. brav aries, bravar opilio. Tisti strah je torej v sredi votel, okoli ga pa nič ni! U. Imena „bralci, čitalci, delale!, volilci" narejajo pred ko ne iz preteklega deležja na l: delal-ec, volil-ec, pisal-ec itd.; jaz bi jih likal raji iz deležja na v: delav-ec, pisav-ec, bravec itd., ker ima to že samo po sebi nekako bolj samostavno obliko in veljavo. Kaj pravi staroslovensčina k tem oblikam na — lec? T. V stsl. teh oblik ne dobim, lahko bi jih soštel na perste, kar jih je, in še te so, kakor se meni zdi, iz novejše dobe in večidel iz hrov. serbskega povzete. Tudi drugi Slovani nimajo kaj dosti imen s tacimi obrazili. U. Torej je una oblika le h r o v aš ko-s e r b ska? T. lies imajo Hrovatje imena s tem obrazilom: čitalac, pisa/ac, tknlac, in v rod. sklonu čitaora, pisaoca, činioea; pa celo o teh piše Mažuranič: „Xekoja od ovih promenila-su radi lakšega izgovora l na v, n. p. vladavac, (a v ca); lizavac, škripavac itd." U. Zavolj „lakšega izgovora" bi pa mi pisali zdaj — kaj ne — delalec, čitalec, plesaZec namesti delavec, plesalec, pisarec itd.?! — Ali teh naših oblik — pisavec, delauec — staroslovensčina ne poterdi ? T. Pač — in ima jih dokaj, n. pr.: da»'c'; dela»' delau'c', delavstvo; pe»V; pi»'n' — niča; pitav'c'; plesacica; preda»'c' — »¡ca — w'nik'; tako tudi vladaw'c' itd. (Miki. Lex.) U. In drugi Slovani ? T. Povsod jih imajo mnogo s temi končnicami; unih na — lec pa skorej res ne poznajo. U. Pa se tudi meni pozdeva, daje volilec tisti, ki je že volil, in val i le c tisti, ki je že valil, ne pa tisti, ki zdaj voli, ali pa ima še le valiti! T. Iz tega vzroka so navadniše v staroslovenskem, in sploh v vsili slovanskih jezikih imena naravnost iz nedoločiv-nika: delatelj, pisatelj, voli te lj, igrate 1 j , deržatelj, in druzih tacih brez števila. U. O kterih sva se že lani menila, da jih gorenski Slovani pišejo raji brez j: učitel, mučitel, delatel, — dolenski pa j: učitelj, mučitelj, delatelj. T. Metelko piše o teh imenih str. 47: „Von Zeitw. abgeleitete Substant. auf a tel, etel, i tel sind bey andern Slawen sehr häufig, bey uns aber allgemein üblich nur: per-jatel, perjätla, Freund; zaletel, k al etel a, ein Ungeschickter, der anrennt, von zale teti. In mancher Gegend Unterkrains hört man noch učitel Lehrer, und ljub i tel der Liebende. Uebrigens haben wir für kres ti tel, kerstoik Taufer; für gonitel, gonjač Treiber; für delatel, delo-vec (tudi v rus.) Arbeiter; für pogrebatel, pogrebec Todtenbegleiter; für strojitel, ströjar Gärber; für mlati-tel, mlatič Drescher, etc". Lepo je tudi, kar piše o tem Janežič v svoji poslednji slovnici*) 1. 1864 str. 118: „elj (za ženski spol se doda — i C a). Ta lepoglasna končnica, ki je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala; vendar v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva, prirašča nedoločniku nedoveršnih glagolov namesto poslednjega samoglasnika ter imenuje moške osebe po njih opravilih, n. pr. činitelj, govoritelj, kerstitelj, miritelj, mučitelj, pisatelj.. — mučiteljica, pisateljica itd." U. Ako se torej prav piše: bra»ec, čitavec, delavec, mora tudi prav biti: čitalnica ne pa čita/nica, delavnica itd. T. Dokler ima napis nad vratmi čitalnica, bi se vsaj ne smela zvati čita/nica, sicer poreko, da sama sebe po glavi bije. Dobre so tudi imena, kakoršnih imajo zlasti Cehi veliko, na -arna: delarna, čitarna, pisarna, pisarnica itd. U. Tisti hrovaški o v preteklem deležji itd. mi kar nič ne dopade. T. In je tudi zoper vse pravila. V moškem pisarijo de-lao, čitao, pisao, v ženskem pa delala, čitala, pisala; hrovaški štioc bi slovenski mogli pisati štilc! Ko bi Hrovatje pospeševati h o tli slovansko vzajemnost, bi ga brez dvombe popustili. Od oblike -ac: čitalac, činilac — pravi Mažura- *) Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, c. k. učitelj više realke v Celovcu. Tretji, popravljen natis. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1864. — Sme se reči, da je mnogo popravljena in bolje verdjana memo poprejšnjih natisov, slovnica, kakoršne razun Čehov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočeva tudi v prihodnje ravnati v svojih pomenkih. Blagože! p«. nič, da „znači mu žk are a, koji-je sto čini o, p a-se smatra, da i sad čin i". V. Poprej sem rekel, da tiste imena obrazujejo iz preteklega deležja na Z, — kako pa učijo slovničarji? T. Metelko jih izpeljuje iz glagolov, toda ima sostavljene končnice atel, etel, i tel, in ravno tako pri prilogih a v en, oven, even, iven; sam pa piše: pevec, tkavec, poslušalec, svetovavec itd. Potočnik spredej stran 8. sicer pravi, da se enake imena iz djavnega preteki, deležja obrazujejo s tem, da se Z v c spreminja; zadej pa str. 178 po Miklošiču piše: „Delavec Arbeiter, pivec Trinker u. s. w. sind nicht von delal, pil u. s. w. sondern von den Adjectiven delaven, piven abzu-leiten". U. No, zdaj ga pa imaš! — Vselej sem tudi slišal, da se pisatelji soditi imajo po poslednjih delih, ker človek vedno napredovaje vseskozi boljša in zboljšuje svojo pisavo. Verh tega bi delavec ne bil le tisti, ki je delal, temuč tudi tisti, kteri d ela ali še le d elal bo. To so moje misli, kterih — se ve da — nikomur ne vnujam. T. In Janežič razlaga omenjeno obrazilo v izpeljavi samostavnikov str. 118, kjer piše tako le: „ec (za ženske osebe ~ka ali ica). To končnico slovenščina jemlje zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim razpolom. c) Kedar hoče imenovati delajoče osebe, prideva to končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v odper-tih zlogih z glasnikom v, n. pr. brivec, pereč, pivec; delavec, delirec, pisavec, tkavec; — pevka, igravka, plesavka. „Mrovatje in Serbi in po njih tudi nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo to in enake samostavnike rajši od II. tvorno-preteklega deležnika; zato pišejo: de-lalec, igralec, poslušalec, svetovalec, vladalec, tkalec." Temu nasprot pa je pisal M. C. v slovniških drobtinah v lanskem Glasniku str. 90. 91. II. „Nekteri slovenski pisatelji so se v najnovejih časih pri nekterih besedah poprijeti pisave, n. pr. bralec, volilec, rodilnik itd. na mestu do sedaj navadne „bravec, volivec, rodivnik", ki je pri izpeljavi enacih imen l vselej v v spreminjala. Ktera pisava je bolj a? Pravilniša je gotovo: „bralec, volilec itd., ker nam naravnost kaže izpeljavo od II. tvorno-preteklega deležnika; vpraša se vendar, je li v resnici bolja od doslej navadne in je li to- rej naši pisavi neogibno potrebna? Ozrimo se v staro slovenščino ! Ta ima le malo malo imen, skrojenih od gori omenjenega deležnika; kar sem jih pa doslej našel, rabi jim iz večine črka v mesto l, n. pr. dav'c', dator (Miki. Lex. 152) itd. — Po tem takem pisava: bravec, volivec itd. ne more biti napačna , ker se opira na staro slovenščino. Če bi se hteli pa vendar noveje pisave poprijeti, ali nam ne bo tudi pisati: de-lalec, delalen, poslušalec, pelec, pileč itd. (saj so te besede enako skrojene, kakor gori omenjene) namesto sploh navadnih: delavec, delaven, poslušavec, pevec, pivec? — Kaka zmešnjava utegne nastati, če se ne ustanovi gotovo pravilo za pisavo tacih besedi! Pisati zdaj l zdaj to nikamor prav ne kaže. Ostanimo torej raji pri starem !" U. Ostaniva torej tudi midva raji pri starem! Podučilo berilo za mladost. VIII. ^