Posamezna Številka Pint 1. Poštnina v gotovini. St. 178. V Ljubljani, v nedeljo 10. avgusta 1924. Leto L / > mm 0 Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 ■? N eodvissn -H Uredništvo: VVolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. J - i Rokopisi se ne vračajo. —• Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Deklaracijska debata. Ne moremo ravno reči, da bi bila fiaša skupščina na tako visoki stopnji, ia bi je mogli biti veseli, toda s potekom sedanje deklaracijske debate smo zadovoljni. Ne sicer vsled tega, ker bi bile podane v njej bogzna kakšne odrešilne misli ali ker se ne bi več mesto argumentov uporabljala samo ploha za ulico namenjenih besedi, temveč z deklaracijsko debato smo zadovoljni, ker le v njej vidno prizadevanje, da se nasprotja zmajšujejo in da se pride na neko srednjo pot. Naravno in nujno je to prizadevanje, zakaj nahajamo se skoraj na ostrini noža, ko je položaj vedno jasnejši kakor pa v zatišju. Vsi vemo, da ni prave rešitve, če bi sedanji prehodni režim prehitro padel, temveč da je v interesu vse javnosti, da izvrši sedanja vlada svojo nalogo, da ustvari ozračje Pomirljivosti in strpnosti. In ker je ta zavest povsod živa, zato vidimo, kako se vsi poslanci naravnost trudijo, da ne udarijo čez mejo in da se odrekajo cenim strankarskim efektom. Razven tnale skupine poslancev, ki so na svoje nepomirljivo opozicionalstvo naravnost ponosni, si vsa skupščina prizadeva, da ne poostri nasprotja in da ugladi pot sporazumu. Deklaracijska debata dokazuje, da je vendar enkrat prišel tisti čas, ko se poslanci zavedajo, da so odgovorni za Položaj, v katerem se nahaja država. Doba tistega gostilniškega praznega tiavendan govorjenja je minula. Nič zato’ Če ni to spoznanje prišlo iz najideal-neiših motivov. Zadovoljni smemo biti todi s tem, da je strankarski interes prisilil radičevce, da so pokopali pretirani radikalizem, ker bi se prekrepko osmešili, če bi z radikalnim nastopom vrgli vlado, ki je nastala po njihovi volji in Če bi potem prišla vlada, ki jo smatralo za največje zlo. In tako je doživela Radičeva stranka prvo etapo ozdravljenja. Njeni poslanci so se morali pričeti brzdati in ne smejo govoriti, kar bi hoteli. Svoje besede morajo dobro pretehtati, predno iih smejo izpregovoriti, stopiti so morali na pot prevdarka. Na tej poti pa ni prostora za demagogijo in hujskari-k>, temveč samo resen argument. Revolucionarna doba je v tem za HRSS končana in pričenja se zanjo doba parlamentarizma. Deklaracijska debata pa je .prinesla še druge pridobitve. Sedaj v skupščini so šele prav spoznali radičevski poslanci, kako daleč so zašli in v hipu, ko sta se morala dr. Maček in Predavec bati jasnosti Trifkovičevega govora sta menda tudi obžalovala, ker je šla njihova stranka nekoč predaleč. Zablodo je neprijetno priznati tudi samo z molkom in 'zato mislimo, da ta lekcija ne bo brez učinka. Govorniki Samostojne demokratske stranke so seveda zavzeli najbolj ekstremno desno stališče, ki so ga vrhu tega z medklici in drugim poostrili do skrajne možnosti. Kakor ni bila njihova taktika z objektivnega vidika pravilna, tako pa je bila v gotovem pogledu celo koristna. Dobro je bilo, da so radičevci spoznali v vsej jasnosti ono, o čemur ne more biti kompromisa, toda še bolje je, da so spoznali, kako veliko koncesijo so storili oni, ki so se z njimi združili. In ko so spoznali radičevci to, so morali spoznati tudi to. da je njihova koncesija posteriorna in zato lažja, vsled tega pa tudi nujna in neobhodna. Gospod Trifkovič pa je s svojim govorom dosegel še tretje. Spravil je debato na prava tla, ko je povdaril, da danes v debati ni ne narodno in ne državno edinstvo. Prvo pride šele v debato, če se bo v tej smeri zadostno med narodom delalo, drugo pa je indiskuta-bel, ker je drugače obstoj države ogrožen. Hrvatje morejo o posebnosti hr-vatskega naroda govoriti še tako na široko, morejo brez vsega še tako propagirati samohrvatsko misel, toda nikdar ne smejo zapustiti tal državnega edinstva, ker to edinstvo je ustvarilo državo. In še druga misel g. Trifkovlča le važna. Sporazum se more skleniti le Sela narodne skupščine. Ostre atake radikalov. Beograd, 9. avgusta. Današnja seja skupščine se je pričela ob 9.30. Najprej je bil prečitan zapisnik ter pritožbe in prošnje. K prvi točki dnevnega reda, poročilu verifikacijskega odbora povzame besedo poslanec WBder, ki pravi, da ima v trenutku, ko se čita v skupščini poročilo verifikacijskega odbora, v rokah nov list »Balkanska federacija«, ki je nastal vsled sporazuma med Todorom Aleksandrovom in sovjetskim delegatom Rakovskim v Londonu. Cilj tega sporazuma je, da se organizira, centralistična propagandna sekcija na Balkanu. Organ te sekcije pa je »Balkanska federacija«. Iz nekega članka tega lista se jasno vidi zveza med Todorom Aleksandrom in Markom Došenom. Wilder citira nekaj odlomkov iz »Slo-bodnega doma« in potem Došenov članek o Ante Starčeviču. Nato navede še nekaj dejstev, ki vsa govore za zvezo Došena z makedonsko organizacijo. Obstoji sum in treba je kaj več izvedeti o tej stvari,, je nadaljeval govornik. Treba je vedno računati s tem, da to zvezo podpira sovjetska Rusija. Teh dejstev ne smemo prezreti. Obstoji sum, da je Došen član te revolucionarne organizacije in lahko mogoče, da je celo prisegel tej tajni organizaciji. Zato predlaga, naj se odloži poročilo verifikacijskega odbora, dokler notranje ministrstvo te zadeve ne razčisti. Predsednik skupščine Jovanovič je nato diskusijo o verifikaciji zaključil ter dal na glasovanje predlog večine, da se verifikacija izvrši. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Proti so glasovali radikali in samostojni demokrati. Predsednik je nato ugotovil, da je verifikacija mandata Marka Došena in Karla Brbljačiča izvršena in da se preide na drugo točko dnevnega reda, na diskusijo o vladni deklaraciji. Prvi je dobil besedo dr. Vasa Jovanovič, ki je kritiziral HRSS in njeno politiko ter navajal v zvezi s tem ustavo, o kateri vlada ne sme ničesar govoriti. Dalje je govornik prebral pismo pokojnega Draškeviča Tomislavu Tomljenoviču, v katerem Draškovič naziva HRSS anti-državno, separatistično stranko, katero je treba uničiti. Draškovičevi nasledniki pa sklepajo sporazume s HRSS. Pravni minister vrši revizijo brez pravice, ker ponovno »čisti« oddelke pravosodja v Bosni in Hercegovini. 'Govori o ujedin je-nju Francozov, Italijanov, Nemcev ter primerja ujedinjenja teh narodov z uje-dinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dalje dokazuje govornik, da pomeni centralizem rešitev. Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Akcija separatistov in federalistov potom šol in vojašnic se mora uničiti. Na centralizmu je delovala hrvatska omladina že pred vojno. Vasa Jovanovič je prečital brzojavko iz Bosne, da so Radičevci razgnali v Bosni okoli 100 vojnih obvezan-cev, ki so hoteli kot rezervisti položiti kralju prisego. (Burno ploskanje.) Poslanci pokažejo brzojavko policijskemu ministru. HRSS pravi, da noče služiti v vojski, nadaljuje govornik, narod pa služi v vojski. Prav tako se izjavlja HRSS za republiko, a on kliče kralju. (Burno ploskanje.) Prlbičevič je govoril v skupščini. Nobena stranka pa nima pravice, nastopati v imenu naroda. Naj ima Radič tudi prav vse hrvatske mandate, on vendar ni hrvatski narod, kakor niso srbski narod radikali, pa čeprav je večina Srbov na njihovi strani. Zato nima Radič prav nobene pravice govoriti v imenu hrvatskega naroda, temveč on sme govoriti le v imenu HRSS. Politične stranke se imajo brigati le za napredek naroda, o državni pripadnosti pa se izraža narod sam, kakor je^o storil naš narod ob in po preobratu. Iz vseh teh vzrokov smatramo že po dosedanjem poteku deklaracijsko debato za pozitivno, ker pokazala je srednjo pot, ki vodi k sporazumnemu delu in a tem k napredku narode« obrnjen k Radičevcem: Vaši listi pišejo, da je brzojavka Nastasa Petroviča laž-njiva. Sedaj ste vsi skupaj. Dogovorite se torej, kdo laže in kdo je za kralja! Podpredsednik skupščine Miljutin Dragovič je imel nato sijajen govor, v katerem se roga današnji slavni vladi, ki ljudstva ne pomirjuje, temveč ga le zavaja v prepir in razpalja plemensko borbo. Dalje pravi govornik, da je na Lazarjevo soboto 1. 1918 hotel Davidovič skleniti mir z Avstrijo, po katerem naj bi Srbija obdržala predvojne meje. Ob tej priliki pa je tedanji opozicijonalni blok zapustil v znak protesta skupščino. Toda radikali so s 4 glasovi večine nadaljevali delo do končne zmage. Dalje je govoril o ustaji 1. 1917. Dragovič je dejal, da je neki bolgarski kemit zaklal šest mesečno dete, iztrgal srce in zahteval od očeta in matere, da ga pojesta. V Raj-sovi knjigi o srbskih krvnikih je Hrasni-ca na 11. mestu, Davidovič pa na 19. mestu. Ali sme trpeti srbski narod te krvnike. Davidovič hoče ankete. »Ali kaj pa je s subotiško afero, v kateri je glavni krivec Voja Marinkovič, vaš drug?« ga je prekinil govornik. Dalje je Dragovič govoril o nekemu članu vlade, ki je 1. 1918 pomagal nemškim okupacijskim četam pri begu iz Srbije. Taka vlada ne sme prisostvovati svečanostim v Surdulici. HRSS hoče zasebno Hrvat-sko, klerikalci avtonomno Slovenijo, spahovci avtonomno Bosno, Davidovič pa unitarno državo. Srbija, ki je ob svojem vstopu v svetovno vojno proklami-rala 1. 1914 ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi po izvojevani zmagi pri Cernu ni hotela odstopiti od svojega namena, da bi sprejela separaten mir z Avstrijo, po katerem bi dobila samo Bosno in Hercegovino. Srbi so hoteli ujedinjenje vseh južnih Slovanov, dasi bi pri tem lahko izgubili celo Srbijo. V Davidovičevem klubu je 32 poslancev, ki vsi delajo samo iz strankarskih razlogov proti državi. Radičevci naj nikar ne odpirajo starih ran! Dalje se je govornik bavil z prašanjem, zakaj so odšli iz. skupščine in niso čuli zgodovine, kako se je stvorila naša država. Vedite, da za nas Srbe ne obstoji Jugoslavija! Dalje je govornik načel vprašanje sporazuma. Kdo in zakaj se sklepa sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, Davidovič naj sklepa sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Davidovič naj sklepa sporazum za svoje osebne posle in za svoj tisk, ne sme pa sklepati sporazuma za ono, zakar je poginilo toliko naših bratov. To, kar smo si priborili s krvjo, to bomo znali čuvati tudi z orožjem. Koliko zaslug smo si pridobili mi, pa naj razsodi narod ob volitvah. Nato vstane Ljuba Davidovič: Radikali vpijejo: »Cuite velikega vezirja!« Davidovič odgovarja na vsa Dragovičeva obtoževalna izvajanja. Izjavlja, da on ni podpiral bega nemških okupacijski čet iz Srbije in poziva Dragoviča, naj mu to dokaže. Sklicuje se tudi na g. Pašiča, kateremu je vse znano, Davidovič pravi dalje, da je on takrat vodil srbsko politiko, njegov sin pa je padel na fronti! V istem zmislu se je izjavil tudi predsednik skupščine g. Jovanovič. Ker je očitai Dragovič notranjemu ministru Petroviču izdajstvo radikalne stranke, je povzel besedo notranji minister Nastas Petrovič, ki pravi, da je bil on v klubu in v stranki vedno proti politiki g. Pašiča. Vodil sem, je nadaljeval popolnoma svojo politiko, ki je zmagala. Glasoval sem za ustavo, sedaj pa sem proti njej. (U-a klici pri radikalih.) Vi govorite o edin-stvu, je nadaljeval Petrovič, na drugi strani pa provocirate in napravljate razdor med narodom, med tem ko pri-digujete o bratski ljubezni. Vi ste napravili tudi Markov protokol. Radikali: Vi pa sploh nobenega! (Vihar). Petroviči Ako bi ne bib» nune v verifikacij- skem odboru, Hrvatov danes ne bi bilo v skupščini. Manojlo Soklč demantuje Drago-vičevo izjavo o preganjanju novinarjev. Minister gradjevin Pečič vstane, da bi odgovoril Dragoviču. Radikal Dobič: »Čujmo Karavilku«! Smeh in aplavz. Minister se jezi. Dobič izjavlja, da je Pečič izdajica srbskega naroda in da mu vsled tega najbolj pritiče ime »Karavilka« in nič drugega. Pečič replicira. Velik smeh. Zadnji je dobil besedo še Žoka Popovič (demokrat.), ki se brani obtožb Dragoviča. Ob 12.30 je predsednik zaključil sejo. Seja se nadaljuje popoldne ob 16. Po govoru Triffkovita. Beograd, 9. avgusta. Politična situacija v Beogradu je osredotočena na delo narodne skupščine, ki pos'taja vsak dan burnejša. Radikali so prišli v naj-energično opozicijo. Politični krogi kon-statirajo, da je včeraj govor Trifkoviča zelo slabo vplival na stanje današnje vlade. Zlasti z največjim komentarjem se podčrtava fakt, da Maček in Predavec nista dovolila svojim poslacem; da bi oni prisostvovali seji za časa Trifkovičevega govora, marveč sta jim zapovedala, naj gredo ven. Demokrati so se namreč posebno bali, da ne bi Maček in Predavec ali pa kdo izmed radičev-cev podali kake izjave, ki bi omajala tla današnji vladi. Politični krogi ugotavljajo, da bi v tem slučaju, ako bi Predavec izjavil, da je Makedonija Bolgarska, današnja vlada padla, ali pa bi celokupna opozicija v znak protesta zapustila skupščino. V vsakem slučaju pa je včerajšnji dan potrdil dejstvo, da današnja vlada ni sigurna. KONEC DEBATE PRIH. TEDEN. Beograd, 9. avgusta. Vaš dopisnik se je razgovarjal s predsednikom skupščine g. Jovanovičem, koliko časa bo še trajala diskusija o vladni deklaraciji. Predsednik je izjavil, da se bo diskusija zavlekla gotovo še na prihodnji teden, zlasti še, če bo vlada še naprej popustljiva in opozicija energična V vsakem slučaju pa skupščina ne bo končana pred torkom, ker je pripravljeno zelo veliko število govornikov. Radikali žele, da bi se diskusija čim dalje časa zavlekla, da bi mogli na ta način vreči vlado z pripravnimi vprašanji, ki bi mogli v njenih vrstah povzročiti nesoglasje. AZEM BEJTA UMRL. Beograd, 9. avgusta. V Beograd je dospela zanimiva brzojavka, da je v Hrsniču v severni Albaniji umrl pred 10 dnevi komitski vojvoda Azera Bej-ta na zadobljenih ranah. Radikali bodo prepredli glasovanje radičevcem. i Beograd, 9. avgusta. Popoldne ima radikalni klub sejo, na kateri se bo določila nadaljnja taktika kluba. Govori se, da bodo radikali onemogočili glasovanje radičevcem. ŠTEVILNI GOVORNIKI RADIKALOV. Beograd, 9. avgusta. Tekom včerajšnjega dne so se prijavili poleg Rado-niča in Laziča od strani radikalov še Sledeči govorniki za današnjo sejo: Vasa Jovanovič, 2iva Tajšič, Dušan Grgin, Miljutin Dragovič, Aleksa Dodič, Velja Grgurevič, dr. Dušan Peleš in Aca Stanojevič. RADIČEVCI SE NOČEJO IZJASNITL Beograd, 9. avgusta. Politični krogi so včeraj pričakovali, da bosta Maček in Predavec podala kako izjavo o svoji politiki. Obadva sta bila namreč od začetka pripravljena to storiti, pa sta kasneje odstopila od tega. Vašemu dopisniku sta Maček in Predavec odgovorila, da nočeta nikomur in na nobenem mestu podati kake izjave. Ako se hoč« kdo informirati o njihovi politiki, naj si prečita program HRSS. Na pripombo vašega dopisnika, da zahteva program HRSS posebno hrvatsko državo in da bi to značilo skorajšnji padec vlade, sta Maček in Predavec le zmajala z glavami. VAŽNEJŠE ODLOČITVE PADEJO ŠELE PO KONČANI DEBATI O DE* KLARACIJI. Beograd, 9. avgusta. Včeraj so se vršile v vseh klubih občne konference, posebno pa delo za pripravljanje gradiva za sejo narodne skupščine. Pažnja vseh političnih in parlamentarnih krogov je usmerjena na delo narodne skupščine. Šele po končani debati e deklaraciji hoče vlada podvzeti mere v notranji in zunanji politiki. Ministrski svet je imel včeraj kratko sejo, na kateri se je sklepalo samo o najnujnejših vprašanjih. Vlada je naročila vsem podrejenim organom, da jo morajo takoj obvestiti o novih izgredih in sploh o vsakem važnem dogodku v državi. ZA REVIZIJO URADNIŠKEGA ZAKONA. Beograd, 9. avgusta. Pravni minister je, izdal odredbo vsem ministrstvom in poedinim uradnim organom, naj mu v najkrajšem času pošljejo predloge za revizijo uradniškega zakona. Obsedno stanje na Bolgarskem. Beograd, 9. avgusta. Iz Sofije poročajo, da je včeraj bolgarska vlada proglasila obsedno stanje v celi* državi To pa je storila radi tega, ker so opozi-cijonalne stranke sklenile enotno fronto s komunisti, da si nasilnim potom prila-ste oblast v državi. V Sofiji pa so razširjene vesti, da je vlada proglasila obsedno stanje radi tega, ker je Todor Aleksandrov z večino svojih pristašev prešel'h komunistom in zemljoradni- kom. Ta pokret politike Todora Aleksandrova se je izvršil baje na pritisk iz Moskve. Todor Aleksandrov se nahaja v Petriču in namerava izvršiti kontra-prevrat v korist komunistov. V Sofiji vlada velika panika. Bivša bolgarska ministra Atanasov in Stojanov, ki se sedaj nahajata v Beogradu, protestirata proti, terorju, ki ga izvaja bolgarska vlada nad njihovimi zemljoradniki. Elementarne nesreče na Gorenjskem. Škofja Loka, 9. avgusta. Včeraj okoli 10. ure zvečer je nad’ Škofjo Loko, Puštalom, Ločnico in Medvodami divjalo strahovito neurje, ki je povzročilo velikansko škodo. Nad vasjo Pu-štal se je utrgal oblak in vlila se je taka ploha, da je bila vsa okolica v par trenutkih pod vodo. Voda je drvela v silnih hudournikih in odnesla v Puštalski grapi več hiš s seboj. Parna žaga Franca Hribernika je z vso strojno opremo popolnoma izginila. V Hrastnici je prav tako porušila voda Kristanovo hišo. V trenutku, ko se je vlila ploha, je odprla Kristanova žena vrata in voda je z vso silo planila notri. Prestrašena mati se je jedva rešila, voda pa je odnesla njeni dve hčerki v starosti 1 do 2 leti. Povodenj je odnesla več kozolcev, napolnjenih z žitom, razdrla mostove, potrgala pota in ceste tako. da je resrečno prebi- valstvo popolnoma obupano. Iz Medvod prihajajo poročila, da je voda odnesja dosti živine. V Ločnici je izginilo 7 oseb, o katerih se sumi, da so postaje žrtve katastrofalne povodnji. Ljudje so zaprosili za vojaško pomoč. Natančnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki Borzna poročila. Zagreb, 9. avgusta. V prostem pro. metu; Duna) 11.40, Trst 363 (denar), Pariz 455 (blago). New York 81 (denar), Praga 239 (blago), London 365 (denar), Curlh 15.3750 (blago). Curlh, 9. avgusta. Beograd 6.45 >.45 (de-.15 (de- nar). Trst 23.70 (denar). Pariz 29, nar), New York 529.50 (blago), Pragg 15.85 (povprečno), London 23.84 (denar>. Trst, 9. avgusta. (Predborza.) Zagreb 27.65-27.70, Dunai 315-318.50, Park 122.75—123.50, New York 22.25—22.30, Praga 65.80-66.20, London 161—170, Cu-rih 426,50 Centa. SovraStvo dela slepo. To je stara resnica, ki pa »Slovencu« očividno ni znana, pa čeprav bi kot katoliški list moral nekaj vedeti o ljubezni do bližnjega. Ampak v svojem strankarskem fanatizma je »Slovenec« že davno pozabil, da je sovraštvo greh in tako za Je danes polomil, da si more v resnici čestitati V debelih črkah je objavil danes »Slovenec sledečo senzacinalne vest: Veleizdajalski čin pobeglih Odunalev. Italijanska vlada plačuj« izdajalce. Postojna, 8. avg. (Izv.) Tukaj se ravno sedaj nahajajo iz Jugoslavije pobegli člani »oblastnega odbora« Orjune iz Ljubljane. Sam Mussolinijev odposlanec jih je sprejel in jim obljubil vse pomoč od strani Italije, pripravljen, da Izvrši vse njihove zahteve. Italijanska vlada je tem Orjunašem dovolila tudi stalno mesečno podporo; inž. Marko Kranjec bo dobival mesečno 5000 lir, Debeljak 2500 lir ln ostali člani po 500 lir. Vsi pošteni ljudje obsojajo to izdajstvo Orjunašev in so prepričani, da so oili že prej v Jugoslaviji v službi Italije. Zato so toliko kričali o »naciji« in sojem nacionalizmu, da bi prikrili svoje izdajstvo. Postojna, 8. avg. (Izv. Naknadno Je doznal Vaš dopisnik, da je dobil pod-prefekt v Postojni strikten nalog svoje vlade, da mora izpolniti vsako željo oblastnega predsednika Orjune, ne da bi poprej zaprosil tržaško prefekturo za tozadevne instrukcije. Dalje se je tigo-tovllo, da je inž. Kranjc že prej dobil podpore v znesku 20 do 30 tisoč lir. Ob priliki incidentov za italijansko-Jngoslo-vanski meji se mn je izplačalo 75 lir kot prvni obrok na vsoto 250 tisoč lir, katero vsoto je določil fašistovski svet. iTudl list »Orjuna« se je vzdrževal potom podpor s strani laške vlade. »Orjuna« je prejemala mesečno 8 do 10 tisoč lir, ki jih je nakazala »Banca d’ Italia« na račun »Conto di Stampa« in sicer preko »Slavenske banke«. Dalje je tri četrtine kapitala »Ekonomske Orjune« v Ljubljani založila »Banca di Roma«. Kdo je to vsoto založil se ne ve, ker je ta postavka vknjižena v omenjeni banki kot izguba. Prokurist te banke, De Fle-ri v Rimu. je izjavil, da je bila vsota namenjena za »Ekonomsko Orjnno« v Ljubljani. Treba je že precejšnje porcije nekritičnosti, da si upa napisati glasilo štirih ministrov vest, da je italijanska vlada tako dosegljiva, da nakazuje Orjunašem, ki pridejo v Italijo kar po 5000 do 500 lir mesečno plače. In divna je tudi naivnost, da je ravno »Slovenčev« dopisnik izvedel za najbolj resenatna navodila, ki jih dobiva postojnski podpre-fekt od italijanske vlade. Ce je kljub temu objavi! »Slovenec« te tatarske vesti kot suho zlato, potem se je razkril pač kot najbelj nekritičen list, kar jih je v Jugoslaviji Toda polomija »Slovenca« je še hujša. Kranjc in vsi drugi Orjunaši, ki jih omenja »Slovenec« sploh niso v Italiji. Oni so samo dali poslati lastnoročno podpisano pismo »Slovencu« iz Italije in potegnili »Slovenca«, kakor menda »Slovenec« še ni bil potegnjen vseh 52 let, kar izhaja. Past je bila nastavljena silno pri-prosto in da je »Slovenec« kljub temu v njo štrbunknil je mogoče samo zato, ker je vsled sovraštva slep, ker sovraži tako silno, kakor bi se sramoval sovražiti vsak v resnici svobodomiseln list, da o res krščanskih listih niti ne govorimo. Polomija »Slovenca« je tako popolna, da Je naravnost historična in da se bo Javnost »Slovencu« smejala še leta dolgo. Toda stvar je pomembna še vsled tega, ker Je nakrat razkrila, s kakšnimi larifari vestmi in argumenti se'pita slovenska javrlost. Pa ni čuda, če je pri nas v veljavi samo teološka politika, kakor smo dokazali v svojem včerajšnjem uvodniku. Političen rasprotnik se notoma slika kot hudič, zakaj se ne bi razširjalo o njem tudi najbolj neverjetnih vesti. Ampak te teološke politike mora biti konec, ali pa smo napredek naroda zaigrali za vedno! Rudarli in volna. Na torkovi seji mednarodnega rudarskega kongresa v Pragi se je razpravljalo o stališču rudarjev do vojne. Kot prvi je poročal Francoz Quint. Treba je sprejeti tako resolucijo, ki bo povedala, kako se more vojna prepre-žiti. Brez premoga ni municije, brez te pa ni vojne. Rudarji hočejo kopati premog samo za blagor Človeštva. Vojna pa je pekel na zemlji ki ga je treba preprečiti za vsako ceno. Nemec Lambertz je dejal, da je človeštvo zelo hitro pozabilo na grozote vojne. Naloga delavstva je, da vcepi v otroška srca sovraštvo do vojne. Cehoslovak Haas je zahteval, da mora vsak mirovni dogovor pomeniti trajen mir. Po svetovni vojni se ni to zgodilo. Militarizem 5e vedno cvete. Glavna naloga je v tem, da se omili naet-jonalno sovraštvo. Belgijec Jardin je za ustvaritev prave Zveze narodov. V slučaju vojne naj Vsi prenehajo z delom. Nato je zaključil poročevalec Ouentin debato. Treba je ljudstvo spominjati samo na milijone žrtev za časa svetovne vojne in vse delavstvo bomo navdušili proti vojni. Predlaga, to se vprizori svetoven demonstracijski štrajk proti vojni. Francoska delegacija glasuje za resolucijo samo pod tem pogojem, če se čim preje skliče mednarodni odbor, ki bo sklenil potrebne odredbe delavstva proti vojni. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija proti vojni. V tej resoluciji se povdarja, da ne bo preje odstranjena vojna nevarnost, dokler ne bodo narodi resnično svobodni. Vse rudarske organizacije morajo sodelovati pri propagandi proti vojni. Kongres pooblašča mednarodni odbor, da skliče čim prej sejo eksekutive, ki naj prouči, na kak način morejo rudarji najučinkovitejše onemogočiti vojno. Kakor hitro bi nastopila za katerikoli rarod vojna nevarnost, je treba sklicati sejo mednarodne rudarske zveze, ki izda potrebne sklepe za preprečitev vojne. Tržaško pismo. Hakatistični zakon o omejitvi lastninske pravice na ozemlju, kjer prebiva slovansko prebivalstvo Julijske Krajine, je stopil dne 5 t. m. v veljavo. Interpelacija poslanca dr. Besednjaka in spomenica nemških poslancev dr. Tinzla in barona Stern-bacha sta ostali do sedaj brez vsakega učinka in tudi ni mogoče vedeti, kakšne namene tma vlada, ali bo vpoštevala pritožbe ln proteste Slovanov in Nemcev ali pa bo Sla — kakor po navadi — na dnevni red, ne meneč se za življenjske inte-ese svojih novih državljanov. Kakor znano, zahteva dr. Besednjak v svoji Interpelaciji na vlado, naj vojni minister pove razloge, s katerimi se upravičujejo take brezobzirne naredbe, ki bodo povzročile Slovanskemu In nemškemu prebivalstvu ogromno gmotno Škodo. Dalje nal vlada izjavi, kakšno odškodnino misli dati oškodovanemu delu obmejnih dežel. Nemci zahtevajo na drugi strani v svoji spomenici, naj vlada sploh ustavi izvrševanje novega odloka, dokler ne pride pred parlament, ki ga Ima spremeniti v zakon. Kakor sem omenil že v zadnjem pismu, je omejitev lastninske pravice v obmejnih krajih eden najhujših udarcev, ki so zadeli naše tukajšnje brate, rdkar so pTišlI pod Italijo. Kljub strogost! novega tiskovnega zakona prihaja do Izraza po tukajšnjih slovanskih listih vsa grenkoba čustev, ki morajo obhajati sužnja, ko vidi, da pada po njem udarec za udarcem in da ga ni, ki bi mogel in znal uspešno nastopati v njegovo obrambo. Zastonj se ozira okrog. Povsod grozeči valovi razburkanega morja sovraštva — a on — naS tukajšnji narod — kljubuje sicer junaški v krhkem čolnu svojega narodnega odpora, toda vid! se mu, da se drži na površju le z nadčloveškimi napori... Junaško in mučettfčteo je postalo in postaja z, vsakim dnem v večji meri življenj* naše tukajšnje narodne manjšine. Iz daljave — tam iz Ljubljane, Zagreba ali celo Beograda si ni mogoče napravit! prave slike o do obupnosti težavnih razmerah, v katere je vrgel naše brate fašistovski režim. Treba je priti med nje in videti njihovo narodno- junaštvo in mučeništvo. Treba se je prepričati na mestu o napredni in obupni borbi tegs, ogroženega čolniča s požrešnim’' valovi sistema italijanskega sovraštva, naperjenesa proti obstoju in življenju tega dragocenega odlomka našega naroda. Vsa zakonodaja žaTistovskega režima gleds novih pokrajin je le sistematično izvajanje tega sovraštva, ki mu je . cilj popolno iztrebljenje slovanskega rodu. Ravno te dni je priznal tukajšnji »Piccolo« z naravnost ostudnim cinizmom, da ima ta cilj pred očmi tudi vsa italijanska javnost. Omenjeni list je posnel v celoti članek, ki ga je priobčil tržaški republikanec Angelo Scocchi v milanskem listu »La Sera«, kjer hvali uspehe Gentilejcve šolske reforme v prvem letu, ki da so najboljSi znak. da so Slovani v Italiji obsojeni na narodno smrt, da ne uidejo neodklonljivi usodi popolnega poitalijančenja. Angelo Soocchi sicer ni povedal nič novega, kakšne cilje zasleduje »manjšinska politika* Italije, ki je obenem tudi politika vseh Italijanov. To odkrito priznanje ni torej zanimivo kot takšno, pač pa je zelo zanimivo dejstvo, da je napisal ta slavospev Gentilejevi šolski reformi in njenim poitalijančevalnim uspehom republikanec, torej pristaš stranke, ki je do sedaj vsaj na zunaj pridigala nekako narodno pravičnost, kakor jo n. pr. pridigajo socija-listi in druge proletarske struje. Nastop republikanca Scocchija je pač najboljše merilo za presojanje odkritosrčnosti takih 7-pravicoljubnih« izjav, naj že pridejo od strani kakršnekoli italijanske stranke. Slehernega Slovana pa je moralo skrajno mučno zadeti povodom Scocchljevega V Trstu, 8. avgusta 1924. članka dejstvo, da se tržaški republikanski veljak sklicuje v potrditev svojih nazorov o skorajšnji narodni smrti tukajšnje slovanske manjšine na mnenje bivšega državnega poslanca Virgilija Ščeka, ki da mu je izrazil svoje osebno prepričanje, da je Slovanom v Italiji usojena neodverljiva narodna smrt. Dokument, ki ga Je dal bivši Timski poslanec na razpolago zakletim sovražnikom našega rodu, je sevda g. Scocchi sijajno Izkoristil. Pa kako bi ga ne?! Saj Italijanom ni treba dragocenejše opravičbe za njihovo politiko Iztrebljavanja Slovanov v Primorju nego je teorija takih »voditeljev«. da se morajo Slovani odreči vsaki nadi, ko pač morajo vedeti, da ni nobene rešitve. Bivši poslanec Šček ni nikjer zanikal Scocchijeve trditve in zato je njegov prispevek in njegova spodbuda k raznarodovalni politiki vlade in javnega mnenja napram naši tukajšnji manjšini najgrše narodno izdajstvo, za katerim daleč zaostaja celo izdajstvo ‘akoimenovanih slovenskih »fašistov«. Čolnič je res v nevarnosti, kakor sem rekel, in borba našega tukajšnjega naroda za življenje obupna. Toda volja, ki jo poraja obup, preklada gore. Čolnarjem, ki se borijo z valovi na življenje in smrt, pa je potreben rešilni svetilnik, ki naj jim kaže pot skozi noč viharja in nevarnosti. Naloga našega naroda tam v svobodni domovini je, da stalno vzdržuje to luč vere in upanja. Ali smo izpolnili to svoio dolžnost napram našim zasužnjenim bratom? Ne še, še je nerešenih nalog! Neki tukajšnji slovanski list j? pisal te dni, da bodo z novim zakonom o obmejni lastnini spremenjeni vsi kmetijski gospodarji v — užit-karje, A s tega vidika je omejitev zasebne lastnine zelo podobna omejitvam, ki jih je uvedel na šolskem polju znani Oentilijev šolski zakon. Tudi v šoli le odmerjen slovanskemu jeziku položai nevšečnega užit-karja. ki se ga vs! želijo čim prej iznebiti. Oba zakona se torej izvrstno dopolnjujeta: šolski zakon naj uduši naš tukajšnji živelj kulturno, zakon o obmejni lastnini pa gospodarsko. Kulturna in gospodarska sužnjost bi bila tako popolna, namesto življenja bi nastopilo počasno, toda sigurno hiranje slovanske narodne manjšine in končno njena smrt, To je načrt, ki postavlja tukajšnje Slovane pred nove naloge. Rešiti jih, se pravi, naučiti se živeti v sužnjosti in nositi njen jarem, dokler ne sine zopet dan svobode in vstajenja Pred očmi jim morajo biti neprestano vzvišeni zgledi vztrajnega in neukrotljivega odpora našega plemena, katerega največjemu delu je končno vendar zasijalo solnce svobode — kljub večstoletnemu suženjstvu in trpljenju. Toda luč narodnega svetilnika more vzdrževati le tisti, ki se nahaja na varnem obrežju rešilnega pristanišča. In to smo m! — njih bratje v svobodni Jugoslaviji. V italijanski notranji politiki ni nika-kih posebnih sprememb. Včeraj se je zaključilo v Rimu zborovanje pokrajinskih predstavnikov fašizma. Bile 90 sklenjene razne resolucije. V politični resoluciji je rečeno, da ostane fašizem zvest svojemu revolucionarnemu prosTiunu, ki ga bo vztrajno izvajal. Obenem pa vsebuje resolucija tudi nekako ponudbo sprave opoziciji na podlagi lojalnega priznanja fašizma. Isto je nagiašal tudi Mussolini v svojem zaključnem govoru. Toda isti dan je ime! zborovanje tudi odbor opozicijonal-nega bloka, ki je sklenil, da ostane opozicija na svojem dosedanjem stališču, t. j. da se ne vrne še v parlament. Tako smo torej še vedno tem. kjer smo bili 27. junija, t. j. na dan znanega eksodusa opozicijo-nalnih strank in poslanske zbornice. A. Z. drobne vesti. Poljska vlada le poslala na Zvezo narodov dopis v katerem javlja, da bo takoj ukinila podaljšanje osemurntka, kakor hitro stori Isto Nemčija. Sireno za podmornice je Iznašel neki {vedski inžener. Sirena se sliši en kilometer daleč In ima ta namen, da prepreči udar z mlmovozečo ladjo, kadar gre podmornica na površje. Pred koncem diktature Pri mo de Rl-vere. Na meji Španske so se zbrali voditelji opozicijonalnih strank, ki so vstopili v stik s kraljem glede likvidacije diktature Prtmo de Rlvere. V Stuttgartu so prenapeti nemški na-cljonallsti razbili okna v hiši, kjer prebiva zavezniška komisija. Menda naj bi bilo to priporočilo Nemcev za Londonsko konferenco. Ker Je bilo šest članov sovjetskega poslaništva v Varšavi udeleženih v nek! Spijonažnl aferi, le poljska vlada vseh šest izgnala. V komisijo proti pobijanju trgovine z opijem, ki je imela začetkom tega tedna zborovanje v Ženevi, je izvoljen tudi zastopnik Jugoslavije. V Lcusannl je bila otvorjena četrta mednarodna konferenca za pobijanje tuberkuloze. Po.IItKne v@s$S. = Včerajšnja seja narodne skupščine. Kot prvi je govoril v imenu zemljOTadni-kov poslanec Lazič. Izjavil se je za novo vlado, čeprav se o njenem delu še ne more govoriti. Toda v splošnem je nova vlada boljša od prejšnje, ker je vnesla v narod mir in red. Prejšnja vlada da je bila nasilna in razmere so postajale dan na dan bolj nevzdržne. Hvali novo vlado, ker je v deklaraciji obljubila invalidski zakon. Nato je govoril poslanec Lazič obširno o nujno potrebnih kmetijskih zakonih, ki jih je treba skleniti. Enako je treba v najkrajšem času izglasovati zakon o pobijanji/ korupcije. Ce bi bili zemljoradnlki samo 24 ur na vladi, pa bi bilo korupcije takoj konec. Končno je zahteval poslanec Lazič, da se popravijo pota in da se sploh skrbi za potrebe kmeta Ker upa, da bo nova vlada to storila, bt glasoval za vlado. Za njim je govoril radikal Ra do nič. Pravi, da je vladna Izjava popolnoma konfuzna in nejasna in da je pot vlade napačna. S separatizmom ni mogoče ustvariti pozitivnih dejanj. Preteklost je dokazala, da so vsi kompromisi s separatisti brezuspešni, ker so njihove zahteve tako pretirane, da se ne more niti govoriti o njihovem sprejemu. Radikali so se pošteno trudili, da se ustvari sporazum. Pa je bilo vse zaman In to se niti ni posrečilo Protiču, ki je dovoli jasno dokazal svojo dobro voljo. Vsled tega ne more glasovati za vladno deklaracijo. Seja skupščine je bil« nato zaključena, ker je bila skupščina sko raj prazna. = Radičevci se ne udeleže debate * vladni deklaraciji. Znano je, da Radičevci nočejo prisostvovati diskusiji o deklaraciji vlade. Iz razgovora z nekaterimi poslanci / HRSS smo doznall sledeče: HRSS noče v skupščini diskutirati o deklaraciji, ker bi s tem pokvarila vse delo današnje vlade. Ako bi govorili za deklaracijo v duhu politike današnje vlade, potem to ne bi bila njena politika in bi HRSS propadla pri narodu in pri Radiču. Ako bi pa poslanci HRSS govorili tako, kakor mislijo v resnici in kakor jim narekuje njihova prava pomika, potem bi današnja vlada padla, ker HRSS noče prav nič odstopiti od svoje politike. Radičevci mislijo, da imajo še dovoli časa, da bodo govorili V skupščini. — Londonska konferenca. Pogajanja z Nemci napredujejo ugodna Poseben odsek pravnikov je določen, da se izjavi, V koliko so nemški predlogi v skladu v izvedeniškem načrtu. — Predvsem se bo rešilo vprašan!« amnestije vseh v Poruhrju obsojenih. Upai če ne bo izvedeniško poročilo izvedeno. Po* sledice pa si naj potem pripiše Nemčija sebi! Leopold Šmalc: V carstvu lakota. (Nadaljevanje.) »Razvjorstka«. Marsikdo se gotovo čudi, da se pri naštevanju dogodkov, ki so povzročili rusko lakoto, še nisem spomnil sovjetskega režima. Ta režim velja vendar v Evropi, posebno pa pri emigrlranem delu ruskega naroda, za edini vzrok vseh nesreč v Rusiji. Tako pojmovanje je posebno za današnje čase jako praktično in vsprejemljivo, vendar pa ne odgovarja rezultatu pravilne analize in ne služi preveč dobro pravilni orijen-taclji. Rekel bi, da so najlepši dokaz tega vse napačne diagnoze in prognoze o boll-ševikih in na podlagi teh diagnoz Izbrana zdravila — sredstva in načini borbe ž njimi, ki so bila dosedaj brezuspešna. Ruska komunistična stranka, bivši večinski del ruske soc. dem. delavske stranke, se je ko vsaka druga stranka potegovala pa oblast, da lahko požanje revolucijo. Taka je pač vsaka revolucija in v takem času imajo stranke druge naloge in njim so stavljene druge zahteve, ko pri mirnem razvoju. Še nikdar ni nobena stranka revolucije napravila, ampak je že gotovo lahko izkoristila. Tako je bilo pred pariško ba-»tljo In Isto se Je ponovilo na nevskih mostovih. Stranke so bile naenkrat postavljene pred gotova dejstva in masa, ki je pravkar rušila, je Iskala In Čakala oblasti. Vse to se je zgodilo nenadoma, v par urah dne V. februarja 1917. leta. In pred maso, ki je instinktivno in nujno ponesla glave preko Neve ln je zdaj Čakala rešitve, so po vrsti dellUrale vlade, stranke, programi, gesla, obljube... pa niti ena se ni zavedla niti naloge svoje, niti ni razumela tega položaja v praznem prostoru p*ed odetimi vra^~' v bodočnost. •« bi u» Vršila, kar je bilo potrebno in da bi spet s svoje strani reagirala na kaos — z oblastjo. Revolucija je bila tako nenadna, dasl pričakovana, da so cele mesece premlevali otročjo frazo o »veliki in brezkrvni«. Pred boljševikl so sprejele oblast druge stranke in so Imele polno možnost, uporabiti proti tekmovalkam vsa sredstva, ki lih oblast daje na razpolago, seveda če prej za-maše luknjo, kamor se je Rusija vdirala, to je, če zvrše nalogo revolucile, ki glede tega ni nikdar v oblasti mogotcev. Kar se tiče naloge, je od momenta revolucije imela ključ razvoja v rokah masa, ključ k uporabi oblasti pa vedno vlada. Vse stranke pa so se pokazale popolnoma nesposobne, in tako je po zakonu revolucije, ki mu imajo pravico ugovarjati v našem slučaju edinole fevdalni monarhisti in mogoče, pa težko, še kadeti — Izšla iz borbe kot zmagovalka R. K. P. (partija), Čeprav z državnim udarom. V kolikor velja fraza »zahvat oblasti« za boljše vike, ravno v toliko se to lahko očita tudi vladi kneza Lvova. Vsaka stranka je Imela pravico uveljavljati svoja načela in varovati svojo eksistenco. Sposobnost uveljavljati se v neizogibni borbi je postulat življenja vsakega organizma In niti ena iz prednic velike prevratnice temu postulatu ni zadostila. Baš to vprašanje je pa za R. K. P. dosti bolj zanimivo, ko vprašanje njene legitimnosti. R. K. P. 'se ni uveljavila samo s terorjem. Dekret o rdečem terorju je bil podpisan šele precej časa po oktobrskem prevratu. In ta presledek nas nujno sili, da najdemo dekretu vzrok. In spet naletimo na državljansko vojno in na pasivno Teslstenco že vrženih. Revolucija ni praznik, da se obeša Zastave. Revolucija je šele začetek borbe, strašne, potencirane borbe! V čem je torej usodepolna razlika med uspehi raznih strank? V tem, da druge stranke niso razumele, aa kaj je bref organiMsije V Petrogradu stari režim, ki je pod primeroma malenkostnim pritiskom izdihnil, in niso Izvršile naloge, pred katero jih je masa molče postavila. Narod je hotel mir in zemljo In vsaka vlada, ki tega ni hotela ali ni mo-|gla dati, je bila zapisana smrtL Mir in zemlja, to je bila cena, za katero bi se masa dala ukrotiti. Znameniti 25. oktober ni toliko rezultat napada, kolikor je rezultat slabe obrambe, dasi je to dan heroičnih činov branitve, in pa rezultat napačne strategije v trdnjavi, ključ katere je Imel tisti, ki ie poražence tega dne spustil vanjo ln sl obenem pridržal naskok. Sodjaljst Plehanov je previdno in pre-vdarno v dneh revolucije priporočal na straneh »Ruskega slova« (organ k. d.) meščanski režim za nezrelo In nekvalificirano Rusijo. In vsak tak režim bi se bil vzdržal in sijajno vzdržal, če bi bil takoj in brez odlaganja zadostil temeljnim zahtevam naroda in samega momenta. Sklicevanje na »Učre-dilko« je bila le nevarna ln sentimentalna formalnost. Vkljub svojim programom pa so se vse stranke izkazale za nesposobne na sankcijo že Izvršene agrarne operacije in so podlegle pritisku zaveznikov, ne da bi čutile vso resnost momenta, boljševikl so jo pa proti svojemu programu takoj priznali, celo poglobili, mir so pa tako in tako propagirali, ker so imeli v mislih drugačno vojno. S tem so oni pri paradi vlad odnesli prvenstvo, s tem so oni ukrotili mase In s tem so oni tudi tako vztrajno ln uspešno vodili borbo s silami, ki so hotele oživeti mrliče. Se boli zanimivo in važno, posebno pri naših razmotrivanjih, pa je vprašanje njihove ekonomične politike za časa državljanske vojne. Ce se le malo poglobimo v to vprašanje, se kmalu dokopljemo do nečesa, kar ni z nič manjšo silo Rusije tiščalo ln potisnilo v prepad, ko razboj In požigi njiho- 1 vib nasprotnikov — do racviorstk* Vprašanje dolgotrajnosti sovjetskega režima je moglo biti le vprašanje kratke dobe. 2e prvi dan njihove oblasti jim je prinesel popolen poraz v agrarnem vprašanju, ki Je za Rusijo glavno in merodajno. In že s prvim dnevom so oni nehali izpolnjevati svojo ustavo, ki so jo seveda šele pozheje formulirali. Oni so nujno nadaljevali denarno gospodarstvo in ne glede na to, da so bfli silni teoretični nasprotniki svojega učitelja Plehanova in menjševikov, so se in bi se nujno držali taktike teh, ki bi se sčasoma spet omilila. Takoj po prevratu bi oni morali začeti z umikom. Neprijetnosti od nastopa sploh, bi pač bile posledica opustitev prejšnjih vlad in njihovih grehov, ker nobena stvar ne zatone brezsledno v večnost. Zarezali pa so se tako globoko v narodno telo lahko edinole s terorjem. Teror pa mora biti utemeljen in upravičen ne mogoče pred zgodovino ali kronisti, ampak pred lastnimi državljani in pristaši. Teror ni sentimentalen in kaj malo misli na slavo. Njegova utemeljenost pa je obenem njegov življenski pogoj. Tukaj zagrabijo v tok in stopijo v akcijo tajinstveni zakoni Instinkta sameobrane pri celih skupinah, ki mlsterijozno pokrivajo in slabe isti instinkt pri posamezniku, ki se heroično žrtvuje, kar se posebno kaže v vojnih psihozah in v molče priznanem nasilju nad posameznikom. Pred državljani je boljševizem opravičeval teror z državljansko vojno in s pasivno resistenco že premaganih. Nosilci skrite borbe so morali podleči, če so se že enkrat skazaii za nesposobne na odkrito. Poleg tega pa so razni prijemi državljanske vojne dajali ogromno gradivo za propagando in agitacijo, v kateri pa so bo^seviki pravi in priznani mojstri. In ramo ob rami s kmetom so se oni spustili v borbo za — Rusijo, ne da bi sami to hoteli. Paradoks postane jasen, če se spomnimo na potek in rezultat vojne. Pre- magali so periferijo in zbrali med tem časo® prodano Rusijo- Sankcionirali so razdelitev zemlje in s tem prvič v zgodovini utrdili ruskega kmeta. Z razdelitvijo so oni prišli v navzkrižje s svojim lastnim nazorom in *° ostali vestni komunisti le še v nazoru. Faktično pa so vršili revolucijo po njenem lastnem toku ln vsi njihovi poskusi v drug en1 smislu so le samo — prevara. Državljanska vojna torej Hm je dovolj«* vala teror, teror pa jim je dovoljeval drža« se ekstremov, skočiti celo preko lastnih oJ-nic in prehiteti načrte svojega voditelja Lenina, ki se je moral pod pritiskom razmer umakniti v ozadje In pustiti v ospredju 1921. leta le svoje ime. Vse to pa so oni lahko delali, v kolikor je bilo to v prid borbi in zmagi, ki je bila edina maksima teko® treh let. To le zelo kočljivo vprašanje in zadni* beseda o tem ostane zgodovini. Kmalu po prevratu se je začela blokad® Rusije ln Moskva je bila z obrožajočimi befnijami večinoma obkoljena. Ta obroč ** je stiskal in razširjal, popolnoma razklenil se je pa šele s koncem 1919, leta. Moskva I« preživljala strašne dni prave svetopisemske lakote in vsa sanitetna služba prestolice 1' obstojala v tem, da so mestni vozovi P?“‘' rali po ulicah in hišah od glada napih"en mrliče. Tej strašni borbi ni mogoče odreči o*£ čudovanja in jasno je, da bi v podobnem ložaju niti ena vlada ne gladila svoji*1 u .j s šapicami, težko pa, če bi pokazala v toliko vztrajnosti, ko so jo boljševikl. 1 . Pa umeli obirati in zbirati sredstva za no, in pa držati tesno zvezo z maso, c * jim ne odrekajo niti njihovi naai^otmJa*.. sredstvih njihove hipnoze bi lahko P knjige in če bi jih boljševikl ne fene, zdavnaj, prve dni blokade, sami P° ve pod svojo giljotino. . (Dalje prihodnjicj Dnevne vesti. — Poženelov dopust je kost, katero gloda včerajšnji »Slovenec«. Da bo »Slovencu« ta kost primerno zasoljena, navajamo naslednje pojasnilo: InženiT Poženel je do-M1 na podlagi zdravniškega izpričevala bolniški dopust, ki mu ga je dovolil župan dr. Ljudevit Perič in ne komisar dr. Krejči. Olasom zdravniškega izpričevala je bilo Inž. Poženelu predpisano, da se giblje čim več na svežem zraku. Iz patrijotizma pa se je Poženel žrtvoval kljub bolezni in odšel na Olimpijado kot voditelj in ne kot tek. movalee. Kljub temu je v Parizu bruhnil kri. kar je menda tudi za »Slovenca« dokaz. da je bil in je še bolan na pljučrii. Dej-Itvo je tudi, da se je Poženelu isled njegove požrtvovalnosti zdravstveno stanje poslabšalo. Dopust Inž Poženela je tore! povsem korekten. »Slovenec« pa je vnovič dokazal, da ne more nikdar zatajiti svojega sovraštva. — Veterinarska služba. Polljedeljsko ministrstvo potrebuje za Maribor Beograd in Bezdno—Caribrod več veterinarjev. Poleg plače, le tudi postranski zaslužek dober. Za informacije glede kavcije na) se kompetenti obrnjejo na šefa veterinarskega Udelenja Aco Popoviča, načelnika ministr-»tva. — Ameriška mornarica na Jadranu. Koncem tega meseca bo obiskala naše morje ntneriška mornarica, ki bo štela 20 bojnih ladij. Tudi za sprejem ameriške mornarice se vrše pri nas velike priprave, da se dostojno sprejmejo v naših pristaniščih mornarji Zedinjenih držav. — Dinarski dan z geslom »Za mladinske domove!« priredi v nedeljo, 10. t. po Ljubljani v občini Moste društvo za mladinske domove. Vse mladinoljube prosimo Velikodušnega odziva 2a to eminentno soci-Jalno in prepotrebno napravo. Nabrani prispevki se uporabijo za novo stavbo mladin. doma na Kodeljevem. — Upokojencem v vednost Deputati a, ki Je bila poslana v Beograd, je svoje naročilo v polnem o-bsegu dovršila. Bila !« sprejeta od gg. ministrov in sicer; od Ministrskega predsednika, od finančnega ministra, od prometnega ministra in ed ministra za socijalno politiko. Deputati)?. jc razložila gg. mftostrom bedo upokojencev vseh kategorij fn nezgodnih rentnikov. Go-*Pod]e ministri so pazljivo poslušali de-Pntacljo ter so obljubili, da hočejo vse storiti, da se reši rrakojence bede. Depilacija le tudi izročila vsakemu ministru v roke ha shodu v Ljubljani 3. avgusta sprejeto spomenico. D» je deputacija to delo tako lahko izvTšila, gre velika zasluga Jugoslovanskemu klubu, posebno gospodoma poslancema Kremžarju ’n Gostinčarju. — Sa-‘8mun. (Upamo, da se gospoda poslanca Kremžar in Gostinčar ne bosta pustila brez Vzroka hvaliti. Op. ur.) —- Javna zcUvola. Glavni odbor »Jadranske Straže« v Ljubljani si šteje v prijetno dolžnost, da se najprisrčneje zahvali vsem, ki so o priliki mornariških dni na Bledu sodelovali ta pomagali, da so slavnosti. v kolikor so se vsled slabega vremena mogle vršiti, tako dobro Izpadlo. V prvi vrsti naj prejmeta našo zahvalo gosp., blejski župan H. Tomc in občinski odbor, valje major v pok. g. Rudolf Marčič, 5* Je stal na čelu lokalnega odbora na neumorno delal ter daroval krasno ~®etniško sliko kot nagrado za cvetlični aorzo. Veliko zahvalo smo dolžni gospodu »teščaku Ivanu Kendi, ki je dal ves Srebni materljal ra razsvetljavo. InteT-JMcijonalni hotelski in kopališki d. d. na “ledu za denarno pomoč in različne ugodnosti ter gospel dT. Ferjančičevi in gospej ur. Ter. Jenkovi r.n sodelovanje na Bledu. »Stotako naj bo izrečena najlepša zahvala P u t n i k u, d. d. za saobračaj putnika v Beogradu za podarjeni prehodni pokal, direkciji državnih železnic za točni in zadostni promet, direkciji pošte in brzojava *a tisk legitimacij, firmi »Zlatarka« d. d. v Celju za izdaten popust, ter vsem gg. darovalcem sveč ki cvetic. Posebno zahvalo smo dolžni za sodelovanje »Plivačke-mu podsavezu za Slovenijo«, pevskemu zboru Glasbene Matice. Slovenskemu Jcvartctu, umetnikom gg. Janko Trostu In ge. soprogi ter gospe Brandl-Pelikan. — V Ljubljani, dne S. avgusta 1924. c — Ustavljen promet Na progi Osjek— Platina, med postajama Miklauša—Cačancl A® !e vsled neurja podrl železniški most. Joda je odnesla progo obenem z nasipom v dolžini 10 metrov, vsled česar je ustavljen Promet tako dolgo, dokler ne bosta proga «i most popravljena. — Ustanovni občni zbor društva hišnih Posestnikov za Kamnik In okolico se vrši v nedeljo, dne 10. avgusta 1924 ob 10. uri dopoldne v Kamniškem domu. Po Izvršeni vo-utvi odbora in rešitvi drugih tekočih točk bo poročal Zvezin predsednik g. I. Frelih iz Ljubljane o stanovanjskem vprašanju in raz-Mh davčnih zadevah. Ker stojimo tik pred nameravanim podaljšanjem stanovanjskega *akona, se na zbor vabijo k mnogobrojni udeležbi vsi kamniški ter okoliški posestniki, dalje pa tudi iz Mengša in Domžal. Na zborovanju se bodo obravnavala samo gospodarska vprašanja in je vsaka politika izključena. — Telefonska statistika. Pred kratkim *mo objavili statistiko telefonov v naši državi. Danes pa prinašamo telefonsko statistiko ostalih držav. Med 57 državami zavzema Cehoslovaška 21. mesto v internacionalni statistiki telefonov, ki Je bila izdana L januarja ieta 1922. Neposredno za njo je Belgija. Pred Čehoslovaško pa sta Portoriko ta Cile, kjer pride na 1000 prebivalcev 7 telofonov. Poprečno na celem svetu pride ha tisoč prebivalcev 33 telefonov, kar je »točasno poprečno število 2a Nemčijo. V roigllji pride na 1000 prebivalcev poprečno telefonov, v Franclji 13. na Danskem 82, g» Švedskem 65, Norveškem 57, v Švici 42. Rekord v tem oziru ima seveda Amerika, «fer pride na 1000 prebivalcev 127 teie-«mov. Amerika Ima 63.22 odstotkov telefo-hov na vsem svetu. — Senzacijonaina tatvina v Londonu. U dni Je ves londonski policijski aparat na »ogah radi senzacijonaine tatvine, ki Je bila Sršena pri milijonarju Juliju Veriher-ju. Veriher Je bil prijatelj angleSkega kralja c«yarda VII. in sl je stekel svojčas v Afriki Velikansko premoženje. Kot ljubitelj starin, J* imel dragoceno zbirko dragih starih predmetov, katere so cenili nad 60 milijonov do-Jhtlev. Neki.nevaren kartaš Je zvedel za to m *e Je ponoči splazil v palačo Veriher-}*Ve vdove ter na izredno rafiniran način ppkradel najredkejše in najdragocenejše •tarine, v skupni vrednosti 3 milojonov domnev. Ostale stvari ie pustil nedotaknjene. Ljubljana, 9. avgusta. Zločinec je razbil okno, a drugih sledov ni zapustil. Zavarovalna družba, pri kateri so bile dragocenosti zavarovane, je razpisala nagrado 25.000 dolarjev tistemu, ki odkrije tatu. — Kadilci opija v Beogradu. Policija Je odkrila v Beogradu v Dečanski ulici 23 nek loka) za kajenje opija in kartanje. Lokal so imeli v najemu neki Rusi. Povodom preiskave se je ugotovilo, da so semkaj zahajali dame in gospodje iz boljših krogov. Policija je mnenja, da ja ta lokal služil tatinski bandi ki ie imela priliko tukaj goste opijaniti in jim potem olajšati žepe. Ljubljana. 1—Akademlckles Kolo polsko-Jugoslow>-anskie. Zastopniki tega udruženja s svojimi profesoril in njih soprogami ne pridejo, kakor je bilo javljeno, jutri v nedeljo, ampak že danes, v soboto, dne 9. avgusta 1924 zvečer ob 22. uri 15 minut. Ljubljanski akademiki in člani društva ljubiteljev poljskega naroda se vljudno naprošajo, Aa prisostvujejo sprejemu. 1— Plinskim odjemalcem v vednost. Znižanje cen plinu. S 1. septembrom se bo cena plinu znižala. One cenj. odjemalce, ki rabijo plin za kuho in maloobrtne svrhe, opozarjamo, da je znižanje cen plinu odvisno od višine mesečne porabe In sicer glasom sledeče razdelbe: Pri porabi pod 15 m' mesečno stane 1 ra3 3,— Din. Pri porabi od 16 do 50 ma mesečno stane 1 m3 2.25 Din. Pri porabi nad 51 m* mesečno pa !c 1 m3 2,— dinarja. Ostale stranke,%i rabijo plin za razsvetljavo ostane kot dosedaj. Na podlagi za kub. meter. Državna trošarina v znesku 0.40 Din za kub. meter, a pri plinu za raz-stevljavc o.riane kot dosedaj- Na podlagi navedenih cen se* bodo Izpostavili računi že s J. septembrom, nakar cera'. odjemalce že sedaj r-Dozarjamo. Mestna plinarna. 1— fivrt; nalivi so bili včeraj zvečer v več krajih ljubljanske okolice. Sumi in de. Uradnih poročil do '-"motka, ko to pišemo, še ni, razven poročila iz Medvod, ki -pravi, da ie narasla Sate most pri Medvodah tako poškodovala, da ga vozovi in kolesarji ne smejo pasirati. --Vse vode So narasle, posebno Ljubljanica hi Grada-ščica, ki jc rta več krajih prestopila bregove, tako. da je na Viču precej sveta pod vodo. 1- Umri! m. napovedani In vsled slabega vremena odpovedani javni nastop Sokola v Laškem se vrši nepreklicno v nedeljo dne 10. t. m. v krasnem kopališč-nem parlcu ob bistri Savinji. Po javnem nastopu ljudska veselica. Paviljoni bodo z vsem dobrim oskrbljeni. Bogat srečolov z dragocenimi dobitki. Člani in članice v kroju imajo v termalnem kopališču polovične cene. Kopanje v Savinji vsem na razpolago. Najugodnejše železniške zveze. Ker se javni nastop vrši ob treh popoldne, opozarjamo celjane in okoličane na mešani vlak, ki odhaja iz Celja ob 1 in tričetrt popoldne. Kdor ima le priliko, naj ne zamudi prihiteti na našo prireditev in si ob enem ogledati krasno ležeči trg Laško. Zdravo! Šport. Mladinske pokalne tekme. — Prvo kolo pokalnih tekem, ki Jih je razpisal nogom. podsavez za Igrače do starosti 17 let. se vrši Jutri, v nedeljo na Igrišču Ilirije v sledečem vrstnem redu: ob 9.15 Lask: Slovenija, ob 10.15 Primorje: Hermes, ob 15. uri Slovan :Mladika, ob 16. uri Ilirija : Panonija. Semifinale med zmagovalci teh štirih tekem se vrši na praznik 15. t, m., finale prihodnjo nedeljo 17. t. m. na igrišču Primorja. Ilirija: Hermes. — Ilirija in Hermes se intenzivno pripravljata na Jesensko nogometno sezono in Igrata jutri. 10. t. m. ob 18. uri prvo tekmo aove sezone. V času velesejma absolvirsta oba kluba nekaj mednarodnih tekem. Sodišče. SITAR ET CONSORTES, VLOMILSKA DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO. Kakor znano je sedela ta čedna družba že pred zadnjo poroto. Celi dan je trajala obravnava, dokler ni prišla naposled gostilničarka Elizabete Lovšin, ki Je izpovedala. da je našla najdragocenejše predmete kar naenkrat zopet v svojem stanovanju. Kako je to prišlo, ostane zagonetka. Ampak prišlo je tako. in vsled tega se je znižala vrednost ukraden !h predmetov na 4879 dinarjev, kompetenca porotnega sodišča je odpadla, sodišče je vrnilo zadevo preiskovalnemu sodniku, in 12 porotnikov ter šest odvetnikov je delalo celi dan po nepotrebnem ... Danes se bavt s stvarjo kompetentno deželno sodišče. Predseduje nad-svetnik Mladič, državno pravdništvo zastopa dr Mastnak. Zagovorniki so dT. Fet-tich-Frankheim dr. Žirovnik, dr. Krivic in dr. Pegan Avditorij je številnejši, kakor običajno. Kar štirje justični pazniki priženejo šest obtožencev v razpravno dvorano. To so sledeč: gospodje: 1. Zobotehnlk Ivan Sitar (predizobrazba: ljudska šola in dva razreda realke, študiral pa ie tudi po raznih ječah In sicer 3. 6, 8 mesecev in štiri leta in pol. radi tatvine in goljufije). 2. Kontorfst Lovro Sitar, njegov brat (predizobrazba: ljudska šola, dva razreda gimnazije in višja trgovska šola. študiral Je v ječi 6 mesecev in 2 leti, radi tatvine). 3. Rihard Kerne, dimnikaT, trikrat radi hudodelstva tatvine predkaznovan (znani spe-cijalist za tatvine po podstrešjih, ki je dal svoječasno policiji mnogo dela, predno so ga zasačili). 4 Ivan Škapin, ključavničarski pomočnik, radi hudodelstva tatvine dvakrat nredkaznovan. 5. Stanko Jereb, čevljarski pomočnik radi hudodelstva tatvine trikrat predkaznovan. znan izza porotne obravnave vsled svoje odkritosrčnosti — priznal je vse. vse je povedal po pravici in motiviral je svojo odkritosrčnost z besedami: »Usak nej odgovarja zase, kar smo naredi, smo naredi!« — Vsi tf gospodje vlomilci so sedeli, kakor smo izračunali, skupaj že ravno 2C0 mesecev radi tatvine. Sesti obtoženec je trgovski potnik Ivan Rebolj, ki je še nekaznovan. — Najbolj Interesanten eksemplar je Lovro Sitar; da je nevaren individij. Je razvidno iz dejstva, da so _ ga prignal) t na hrbtu ukljenjeniml rokami. Nedavno s iz ga pa gnala kar dva stražnika v Mestni dom k vojaškemu pregledu, roke je imel vklenjene, kakor danes, in na vsaki strani ga je imel stražnik na yerigi. — Opravljen ie precej elegantno, kakor vsi ostali, celo šimičevljičke nosi. Pa tudi aroganca mu še ni prešla. Obregnil se je ob časniške poročevalce. Z osornim gtesom je delal: »Nkar u ca.itnge ne dejte!« Ko mu Je »Slovenčevi- Poročevalec pojasnil- je v interesu javnosti, da se take stvari obelodanijo, je dejal: »Vas bomo vn nagnal!« — Odgovor je bil porogljiv smeh 'n današnja poročila v časopisih. Afera sama je ru bilki dovolj znana, za porotnega zasedanja smo priobčili obširno poročilo zato se hočemo omejiti danes na najpotrebnejše. — Novo je samo to. da so si obtoženci pisarili po porotni obravnavi v preiskovalnem zaporu pisma, v katerih so se medsebojno poučevali. kako naj govorp pred preiskovalnim sodnikom in, da sta skušala oba Sitarja napeljevati ^ h krivemu pričanju. Pisma so bila zaplenjena in uiso dosegla adresatov. Vsled teg3 sta obtožena S’tarja danes poleg hudodelstva tatvine tudi hudodelstva pookušenega napeljevanja h krivemu pričanju. Novo je tudi to, da si je večina obtožencev v tihih celicah stvar nekoliko premislila: DoČim so preje razven Jereba vsi obtoženci vsako krivdo zanikali, jo danes Več ali manj priznavajo. Samo mojstra Ivan Sitar in Rihard Kerne sta ostala trdovratna. Zasliševanje. 1 Predsednik: »Ivan Sitar, še enkrat vas opozarjam, da povejte raje resnico. Potem bomo hitro gotovi, če ne, bo stvar dolgo časa trajala. Vsi drugi so priznali. Pet jih nc bo lagalo...« Ivan Sitar: »Ostajam pri svojem prvotnem zagovoru! — Nisem kriv. O vlomu sem zvedel šele, ko »o me aref’ H Srebrnino fn zlatnino, ki sem jo nesei Avguštinu v Šiško, da ugotovi, koliko , e plemenite kovine vsebuje, ml ,Je dat Rozman ... Predsednik: Rozmana ni. Polfcija ga ne pozna. To je fingirana osebnost Ivan Sitar: »Vsi obtoženci ga poznajo, 5raYlj0, da >ta ne poznaioi« Predsednik vpraša vse obtožence po vrsti, če poznajo skrivnostnega Rozmana. Vsi zanikajo. Samo Rebolj trdi, da ga ie »enkrat videl na 20 korakov«. Ivan Sitar: »Ljubljanska policija je kri-va da sedim po nedolžnem. Ljubljanska polletja ga sploh ni iskala... Sploh pa rad verujem, da ga ne pozna, zakaj on je imel samo z mariborsko opraviti!« Predsednik: »Kerne je pa v preiskavi priznal, da vam Je ukradene stvari izročil« Ivan Sitar: »Ni res. Kerne naj pove, katere stvari Je meni izročil. To niso bile Lovšinove stvari, temveč druge.. « Predsednik: »Čuden slučaj... Da se število tako natančno ujema, toliko srebrnih žlic. toliko zajemalk, toliko srebrnih kron itd., čuden slučaj zares, da je dobil Kerne ravno take stvari in ravno isto število teh stvari ob ravno istem času drugod, kakor tam. kjer so bile ukradene!. . Predsednik: »No. kako pa je bilo z napeljevanjem h krivem pričanju?« Ivan Sitar: »Tudi v tem oziru se mi dela krivica. Nikogar nisem napeljeval h krivemu pričanju.« Predsednik: »Pisma ste hoteli vtihotapiti iz jetnišnice. Hoteli ste dobiti pričo za alibi dokaz!« Ivan Sitar: »Jaz ne.« Predsednik: »Lovro Sftar, kaj pa vi? AH se čutite lerivega?« Lovro Sitar: *Vl*okl sodni dvor, nekoliko!« Predsednik: »Ah »te Mii pred Narodnim domom?« Lovro Sitar: »Da. vsi smo bili!« Predsednik: »Vaš brat tudi?« Lovro Sitar: »...Mislim da...« Predsednik: »Kar po pravici povejte. Bo najbolje!« Lovro Sitar: »Bil jel« Predsednik: »No in kako Je glede tatvine. Ali ste bili zraven?« Lovro Sitar: »Glede tatvine sem šele zvedel, ko je bilo treba vrata vlomiti. Rekel sem, da si umijem roke in odšel sem.« Predsednik: »Ampak, nekaj je šlo z vami!« Lovro Sitar: ...Jaz sem izpreminjal svoj zagovor... to je res... Storil sem to vedno le n« inicljativo ostalih. Eden Je Teku: Mola eksistenca, ta druh. moja žena, pa moj otroc... In tko sem zabredu not, de kar ven na vidm!« — Predsednik: »No, kako pa je z nagovarjanjem h krivemu pričanju?« Lovro Sitar: »Nič ni. Tist arestant je pršov h moj celc urata brisat Pogledov je na tabelo, pa je vidu, de se že od prej poznava. Prašo" me je. kako je kej. Reku sm, de bo že... de m’ dost na morjo, k mam priče... Ampak še bol b’ blo, če b’ th mov še en par.., No.’ je djav. ,t’ bom šov pa zest za pričo, če uš kej dav!’ ,0, tist pa,’ sm reku... Tko je blo. Sam st m’ Je ponudu!’ Predsednik: »No, Kerne — kal je pa z vami? Ali priznate?« Kerne: »Pred Narodn ,-n domom smo se sešli slučajno in ne po dc ;ovoru- — (Prične jokati.) — Jereba in Skai ina niti poznal nisem ... K tekmi »Ilirije« sem hotel Iti, pa je b*!a odpovedana, ker je deževalo. — Nato sem hotel iti v kino. . Šli smo in srečali smo Ivana Sitarja; ta mi Je odgovarjal, naj ne gTem v kino... (Jereb in Škapin se temu zagovoru glasno smejeta —.) — Tekom na-daljnega zagovora prizna, da je dal Ivanu Sitarju ključ cd svoje kuhinje. Pravi, da mu je Sitar dejal, da mora nekaj shraniti. Drvarnica je bila odprta. Kaj je Sitar v drvarnici delal, tega on ne ve. Deset dni ni bilo potem nič. Ivan Sitar (smeje): »Paket je pa menda Sveti duh prinesel...! Rihard Kerne: »Potem je prišel Ivan Sitar in me prosil zopet za ključ, češ. da bo odnesel, kar je prinesel.« Ivan Sitar: »Ni res! Paket je odnesel .Rozman,’ ne jaz!« — Predsednik- »Škapin, tedaj pa povejte vi, kako je bilo.« — Škapin prizna sestanek pred Narodnim domom in dogovor glede vloma. Pove, da sta bila »duša vsega« Ivan Sitar Ln Rihard Kerne, ki pa nista hotela sama vlomiti pri Lovšinovi, temveč sta poslala ostale gori, pod vodstvom Lovro Sitarja, dočim sta čakala sama na cesti. Po izvršeni tatvini se je podala cela družba v Kernčevo klet, kjer so ukradene stvari pregledali, nakar so Jih zakopali in odšli v Trpinčevo gostilno na ,likof.’ Srebrne kronice je vzel Lovro Sitar, jih prodal, od izkupička pa ostalim članom vlomilske družbe ni dal ničesar kar je jako značilno za tega človeka. Predsednik: »Jereb, sedaj ste pa vi na VTSti.« Jereb: »Tako je bilo, kakor je Škapin povedal. Po tetvini sva se s Škapinom skregala, ker so naju ogoljufali (Znano je, da sta dobila ta dva od vsega plena samo vsak Po 50 kron!) Predsednik: »Rebolj, Vi ste pa nesli del ukradenih predmetov v zastavljalnico. Zato ste obtoženi hudodelstva deležnosti tatvine-« Rebolj so zagovarja s tem, da mu nikdo ni povedal In ni niti slutil, da so stvari ukradene. Reboli je bil edini od te družbe, ki je imel, do kratko pred tatvino stalno službo. Bil je pri Kerncu na hrani in tako se je z družbo seznanil. Vsi ti zagovori so bili sodišču že kolikor toliko znani iz živahne korespondence, ki so Jo vodili obtoženci v preiskovalnem zaporu med seboj. Priliko zato so našli pri zdravniških vizitah, ker so pridic marodira-li. Specijelno Ivan Sitar je hotel svoj zagovor tem potom dobro preparirati in zaviti tako, kakor kak spreten advokat. Pa se ni posrečilo ne njemu ne drugim. Stvar je prišla na dan. Tudi to je prišlo na dan, da se je Ivan Sitar Emilu Avguštinu predstavil kot Rozman, s čemur je podal dokaz več, da je on tisti skrivnostni Rozman, ki ga Ijub-janska policija ni mogla najti. Sodba: Ivan Sitar, Lovrenc Sitar, Rihard Kerne, Ivan Škapin in Stanko Jereb so krivi hudodelstva tatvine, ki so jo izvršili kot tatinski tovariši po dvakratnem pred-kaznovanju, in se obsodijo: Ivan Sitar na 2 leti težke ječe, poostrene s posti, temnicami in trdimi ležišči. Lovrenc Sitar na 14 mesecev, R. Kerne in St. Jereb na 8 mesecev, Ivan Škapin pa na 18 mesecev težke ječe z vsemi poostritvami, kakor Ivan Sitar. Nasprotno se pa oproste oba Sitarja od obtožbe hudodelstva napeljevanja h krivemu pričanju, Ivan Rebolj pa od obtožbe hudodelstva deležnosti tatvine. Sodba je izpadla torej zelo milo, tako milo, da so pričakovali obtoženci sami očividno več. Najbolj začudeno pa je gledal oproščeni Ivan Rebolj, ki se je, ko mu je njegov zastopnik pojasnil, da je popolnoma prost, po kratkem premišljevanju osokolil celo tako daleč, da je vprašal, če ne dobi odškodnine za preiskovalni zapor, kar pa »e seveda ne bo zgodilo! - Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Gospodarstvo. X Vsem razstavljaicem velesejma Sejmski urad ponovne prosi, da vsi razstavljale! tudi s svoje strani napravijo čim večjo propagando z: obisk velesejma, da bo uspeh popolen. X Nov carinski tarii. Generalna direkcija carin je izdelala nov carinski tarif, ki je že predložen ministrskemu svetu V odobritev. X Dohodki Uprav® monopola. Uprava državnih monopolov j® imela v mesecu aprilu od vžigalic, tobaka, papirja in ostalih monopolnih predmetov 189.702.000 Din dohodkov. X Balkanski a.lreser. Solunska tvrdka »Agence Panhellčnique de pubVcitč, čdi-teurs de 1’annuaire baikan!quc« pripravlja novo izdajo adresarja za Balkan za leto 1925, ki je namenjea grškim poslovnim krogom. Tvrdka bi bar volje brezplačno objavila v adresarju "laslovt vseh naših trgovskih, bančnih to industrijskih podjetij, ki se ji bodo pravočasno naznanil*. X Otvoritev ljubljanske borze za blago in vrednote se bo izvršila na oficljelen način dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v borznih prostorih na Kongresnem trgu št. 9 DOBAVE. X Fvodaja raznih odpadkov. Uprava državnih monopolov v Beogradu bo prodala dne 8. septembra t. 1. na javni dražbi okolu 300.000 kg odpadkov od cigaretnega papirja. kaTtona in tekstilnega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava drv. Direkcija Državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 90 000 kg mehkih, suhih drv (odpadkov, krajniki), 1 meter dolge v zvezkih. Natančnejša pojasnila daje ekonomsko odelenje te direkcije. Ponudbe do 11. avgusta 1924. X Prodaja raznth odpadkov. Uprava 4. zavoda za izradu rejne odeče v Zagrebu bo prodala dne 22 avgusta t. 1, razne odpadke (od blaga, usnla. kovin itd.) Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Dne 10. septembra t 1. se bodo vršile naslednte ofertainc lic'tac!je: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 ton kosovnega plinskega premoga: pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTebu glede douave 29 ton angleškega koksa za centralno kurjavo: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gorniJ ustroj (kovinski izdelki); pri ravnatellstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. Dne 11. septembra t. I. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave železnih plošč za lokomotive Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljub^nl interesentom na vpogled. Sokolstvo. Uradniški dopust za sokolski pokrajinski zlet v Zagrebu. Ministrski svet je s svojim odlokom št. 5888 z dne 20. junija 1924 dovolil vsem dr-žavntm nastavljencem, ki se udeležijo pokrajinskega zleta v Zagrebu, dopust od 15. do 18. avgusta L 1. Ti dnevi dopusta se ne štejejo v zakonito določeno dobo dopuste, ki pripada vsakemu državnemu nastavljencu po določilih službene pragmatike. 9* Stenico! fi najboljša sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga. Drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska uitoa 1 Najboljše se kupi brez dvoma „Pri nizbi ceni" Ignac Čargi, Ljubljana Sv. Petra cesta Stev. 3 nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na-kite, trese, svile, vezenin itd. Znižane cene! Znižane cene! OPOZARJAMO vse as. trgovce, obrtnike, gostilničarje, i. t. d. da bo Izhajal o priliki IV. vsoržnega veleselma v Llubliani »NARODNI DNEVNIK" v zelo pomnoženi nakladi ter se priporočamo za pravočasno prijavljanje oglasov. B— / TRGOVSKA Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) ►► < Kapital la rasarva Dla 18,300.000'- ► " Izvršuje vse bančne posle na]to£neie in najkulantneie. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefon: 139. 146. 457. Podružnice Maribor Novo mesto Rakek Siovenlgradec Slovenska Bistrica TARZAN m SVET »Počakajte tu,« je dejal Abdulu, »dokler vam od zgoraj ne podam roke. Ta čas zabarikadirajte vrata, da tolpo malo zadržimo.« Potem je stopil z deklico na ramah na slabotni prizidek okna. »Držite se trdno!« jo je opozoril. Trenutek pozneje Je z gibčnostio opice splezal na streho. Ko je posadil deklico na streho, se je sklonil čez rob in tiho poklical Abdula. Mladi mož se Je zagnal k oknu. »Roko!« je šepetal Tarzan. Medtem so ljudje zunaj razbijali po vratih. Z nenadnim truščem so se udale in v istem hipu je Tarzan dvipnil Abdula kakor peresce na streho. Bil je že zadnji čas, kajti dočim je množica udrla v sobo, je pridrvela gruča mož okrog ogla in že prežala pod okni dekličje sobe. Boj v puščavi. Ko so vsi trije čepeli na strehi, so čuli besno preklinjanje Arabcev, ki so jih Še zmirom iskali po sobah. Abdul je prestavljal Tarzanu, kaj so govorili. Psovali so te zdolaj na cesti, ker so pustili onim pobegniti. Ti na. cesti pa so trdili, da ni nihče pobegnil, pač pa da morajo še vsi trije biti v hiši; in da so bili ti zgoraj preveč strahopetni in da vsled tega trdijo, da so begunci ušli na cesto. »Če pojde tako dalje, se bodo še stepli.« Končno so Arabci v hiši nehali iskati in se vrnili v kavarno. Po cesti jih je še par postopalo in si preganjalo čas s prerekanjem in kajenjem. Tarzan se je zahvalil plesalki za usluge, ki jih Je izkazala njemu, tujcu. »Bili ste mi všeč,« je dejala priprosto. »Vi niste bili podobni onim, ki so prišli v kavarno. Ponašali ste se spodobno meni nasproti in obdarovali ste me, ne da bi me žalili.« »Kaj storite po tej noči? V kavarno se vendar ne morete vrniti. Kaj sploh še lahko ostanete brez nevarnosti v Sidi-Aissi?« »Jutri bo stvar pozabljena,« je odvrnila ona. »Toda jaz bi bila vesela, če bi ne bilo nikdar več treba iti v to ali ono kavarno. Jaz nisem ostala tam Iz lastnega nagiba. Bila sem ujetnica.« »Ujetnica?« je vprašal Tarzan. »Sužnja bi morala pravzaprav reči. Neke noči me je roparska tolpa ukradla iz vasi mojega očeta. Prinesli so me sem in me prodali Arabcu, ki ima ono kavarno. Zdaj je minilo skoro dve leti, odkar nisem več videla svojcev. Doma so daleč na jugu. V Sidi Aisso ne pridejo nikdar.« »Se hočete vrniti k svojcem?« je vprašal Tarzan. »Potem vam obljubim, da vas spravim vsaj v Bu Saado. Tam bi se z lahkoto dogovoril z vojaškim poveljnikom, ki bi vas spremil Je ostali kos pota.« »O. gospod!« je kliknila, »kako bi vam mogla to povi liti! Kaj res nameravate toliko storiti za UIed-N;.il. Toda moj oče vam bo to poplačal. On je velik šejk. On je Kadur ben Saden.« »Kadur ben Saden,« je presenečeno kliknil Tarzan. »Potem je vaš oče to noč v Sidi Aissi, ker sem še pred par urami jedel 2 njim.« »Moj oče v Sidi Aissi? Potem bodi Allah zahvaljen! Zdaj sem res rešena!« »Pst!« je dejal Tarzan. »Pazite!« Od zdolaj je bilo slišati glasove, ki so jih v nočni tišini dobro razločili. Tarzan ni mogel besed razumeti, toda Abdul in deklica sta mu jih prestavljala. »Zdaj so odšli,« je dejala deklica. »Vas iščejo, gospod! Eden od njih je dejal, da leži oni tujec, ki je oHjubil denarno nagrado, če vas primejo, z zlomljeno roko v Ahmed din Sulefovi hiši. Ponudil je še večjo vsoto, če vas počakajo na cesti v Bu Saado in vas ubijejo.« »To je isti mož, ki nas je danes zasledoval na trgu,« Je nadaljeval Abdul. »V kavarni sem ga zopet videl, njega in še nekoga drugega. Oba sta odšla na notranje dvorišče, ko sta govorila s to deklico. In ta dva sta nas tudi napadla in streljala na nas, ko sva prišla iz kavarne. Zakaj vas hočejo ubiti?« »Tega ne vem,« je odvrnil Tarzan, in potem čez nekaj časa: »Mogoče, da...« Tarzan ni do konca izrazil svojo domnevo, ker se je njemu samemu zdela malo verjetna, dasi bi bila najrazumnejša uganka te zagonetke. Zdaj so možje zdolaj odšli. Dvorišče in kavarna je bila prazna. Previdno je splezal Tarzan na okno dekličje sobe. Notri ni bilo nikogar. Splezal je nazaj na streho in pomagal Abdulu doli. Potem je spravil tudi c^eklico s strehe. Ker okno ni bilo visoko, je Abdul skočil na cesto. Potem Je Tarzan vzel deklico v naročje in tudi skočil, kakor je že tolikrat storil v pragozdu, z bremenom v naročju. Deklica je od strahu rahlo zakričala, v prihodnjem hipu pa jo je Tarzan mirno postavil na tla. Za trenutek se ga je oklenila. »Kako ste močni in kako pogumni. Niti El adrea, strašni lev vas ne prekaša!« »Rad bi se enkrat srečal z vašim El adreo,« je dejal. »Cul sem že o njem.« »Ce pridete kdaj v kraje mojega očeta, ga bodete videli,« je odvrnila deklica. »Severno od nas živi na obronkih gora in prihaja ponoči iz svojega brloga ropat. Z enim samim udarcem svoje mogočne šape razbije biku lobanjo in gorje zapoznelemu potniku, ki sreča ponoči El adreo.« Brez posebnosti so prišli v hotel. Zaspani gostilničar se je odločno upiral, poizvedovati ponoči po Kadur ben Sadenu, toda en zlatnik ga je spravil v boljšo voljo. Čez par minut je neki hlapec že iskat šejka po raznih malih mestnih prenočiščih. Tarzan je hotel še to noč poiskati očeta deklice, ker bi ta zjutraj lahko že odrinil domov in bi ga več ne našli. Čakali so približno pol ure, ko se je hlapec vrnil s Kadur ben Sadenom. Radovedno je stari šejk vstopil v sobo. »Gospod mi je izkazal to čast,« je pričel, tedaj pa je ugledal deklico. S sprostrtimi rokami je hitel k njej. »Hči moja!« je kliknil. »Alah bodi zahvaljen!« In solze so se zalesketale v očeh starega vojščaka. Ko mu je hči povedala, kako so jo odpeljali in opisala današnji beg, je dal Kadur ben Saden Tarzanu roko. »Vse, kar ima Kadur ben Saden, je vaše, prijatelj moj, za celo vaše življenje,« je dejal priprosto in Tarzan je vedel, da ne govori praznih besed. Sklenili so, da odrinejo vsi trije zgodaj zjutraj iz mesta, dasi jim je preostajalo le malo časa še za spanje in da poskusijo priti v Bu Saado v enetn dnevu. Za moške je bilo to razmeroma lahko, toda deklico bi potovanje zelo utrudilo. Vendar je vztrajala pri tem, da bi se kakor hitro mogoče vrnila k svojcem in k svojim prijateljem, od katerih je bila že dve leti ločena. Ko se je Tarzan zgodaj zjutraj prebudil, se m« je zdelo, kakor bi ravnokar šele zaprl oči. 6no tiro pozneje je bila cela družba že na potu proti Bu Saadi. OfllašuHe v Narodnem Dnevniku I Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Stoewer-Recopd Vrhunec finomehanike I Zastopstvo: Luci, Baraga, Uubliana, šelenburgova ul. 6fl. Vse vrste reMamnili narisov za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja Se vedno, kakor do sedaj tvrdka PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1. Liubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izuCena špecljalista za Crkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. Špecijaliteta: steklene napisne finne, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznejšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski veleseiem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon 908 Ustanovljena 1903 Sprejme se dober, trezen in zanesljiv šfetarski mojster ki bi bil zmožen samostoino voditi delavnico in poučevati vajence. Nastop s 1. sep-tembrom t. 1. Hrana, stanovanja ter sp1 o n vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo list® pod „Ščetarski mojster“. MERAKL BO«, MASTIIA, LAKOVE. ŠTUK, EMA31E, KISTOVE 13AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE * KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLADISTE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE NAZNANILO. P. n. občinstvu mi je čast javiti, da ml le ministrstvo narodnega zdravja podelilo koncesijo za obratovanje staroznane lekame ge. vdove pokojnega Mr. Vinka PfOChazke Lekarno sem nanovo preuredil, izpopolnil in založil z na]nove)šimi tu- in inozemskimi specijalnimi zdravili in se p. n. oenj. občinstvu in dosedanjim strankam najtopleje priporočam. Mr. Leon Bahovec, lekarnar pri »Zlatem orlu", Ljubljana. Jurčičev trg št. 2 (pri Čevljarskem mostu). Mestni gospodarski urad sprejme začasno v delo več dobrih zidarjev Zglasiti se je med običajnimi urad-«nimi urami v pisarni Mestni trs štev. 27 v I. nadstropju Posetlte od 15.-25.ava IV. VZORČNI VELESE JM V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA m nakup vsakovrgtne najboljie in najcenejie rob« tu- in inozemstva. Velesefmslte legitimacije ae prodajajo ▼ denarnih zavodih v»eh mest in dajejo pravo znižano vožnjo tudi na brzovlaldh (razen S.O.E. in br. 3,6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE STANOVANJA PRESKRBLJENA, Dram vstopnin si dobe pri blagajnah n ceno 10'- D 1 od 7. — 14. septembra 1924. OsodDa nakupna prilika za vse Me! RaibegattiSa izbiral Brakoitoata tara! Veliki uspeh dunajskega poletnega velesejma 1924. 100.000 kupcev. Velika glasbena In gleda llika proslava mesta Duna). Pojasnila: Wlener Messe, Wlen VII. Častno zastopstvo in uradni poročevalec: Avstrijski konzulat. Ljubljana, Turjaikl trg 4,—Josip Zidar. Ljubljana. .Tipki Mal manjši, blizu državnega rudnika se odda Istotam se sprejme natakarico, k) položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista 2 čevljarska, Hvalna stroja (1 nov, 1 rabljen) in vse čevljarsko orodie. Naslov v upravi lista. Obvestilo. Krojaška delavnica J. kvas-a se preseli koncem julija v Florjansko ul. 3. ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. Pristni iim slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec. p. Podnart. FRANC CERAR, druiba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka t. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešei nova ul. 6. na dvor. Kovačič & Tršan. Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah Dosip Andlovič, strojno mizarstvo Karlovška casta itev.22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itav. 28 ▼▼▼ • •• MALI OGLASI ▼▼▼ mmm Suhe gobe kupuie Sever * komp. Ljubljana, Wolfova ulica. Mini sobo išče gospod za stalno. Ponudbe pod „Stalno"na upravo lista. zastopnikom, Lep postranski zasluiek se nudi notnihom In brcjegnim ki bi hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja ;n t natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek*'. došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam ali zamenjam za boljšo. Pot v Rožno dolino št. 34 pr) Štefanu, Ljubljana. s kapitalom želi znanja c vdovo, katera ima avoje stanovanje In pohištvo, ponudbe s sliko na upravo lista pod „kapitaUst‘‘. 3 Me v IH nadstropju (lift) takoj in v I nadstropju s 1. novembrom odda Pokojninski zavod v Ljubljani. v Visi, pripravno za vsako obrt. posebno za trgovce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista. boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 84. I.jubliRna.________________ prvovrstna moč, t večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do poljedelstva In živinoreje, Išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Ekonom", na upravo lista „Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 198, Zelena Jama, Ljubljana ___________ Velik Dodbeni avtomat tvrdke „Kmetec" dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Tipki POBlOtt Izučen v manufakturni in špecerijski stroki, vojaščine prost. Išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista. Mo gosi 21 Dio za izboljšanje male trgovine v dobrem industrijskem kraju, proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih po 200 Din in obresti 25°/0. ubogemu invalidu z 100% de' lanezmožnostl. Ponudbe na u-pravo lista. posojlln se Išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Nfc slov v upravi lista. 21/, konjskih sil močan dinamo-Rabljen samo 1 leto Cena p® dogovoru. Alojzij Vrhovec, Za* žemberk Ploliloi stioi znamke „IUrija“, štev. 6, ** oavolo In volno, dobro otiranj*« se ugodno proda. Na ogled cena pri Angela Valter, Ti* štev. 220 liio boljša, m!a'ša, išče mesta j** boljši rodbini, (tudi z otroW; Ponudbe pod ..Pridna' In zv**** na upravo lista Tioei. mlad, samostojen, želi znan) v svrho ženitve, z gospodi®*"* ki bi imela veselje do f!09 . in nekaj premožen)a. Le r**» ponudbe 8 sliko pod „SteC« bodočnost" na upravo lista. Prvovrstne premoga na drobno in debelo za in' dustrijo in domačo kurjav® dobavlja po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih Dom. Čebin trgovina s premogom Uubliana, Wolfova ul 1/N* Ekspoziture: Konjice Meža • Dravograd .fetafo 4T . ffiAEOBftl brfltVUK«, 1