Jiaouo SZDL pcujs&ecji >fcr«j8 — Uprav« to irednJAtvo Ptuj. PreSer- -Krva 7 — Telefon 156 VB Ptui 843-T-20e - St 45 — Letnik VIH. Ptuj, 11. novembra 1955 Urejuje aredm&m odboi — Odffovorm orednlk Jodfce Vrabl — Rokool^o^ oe mtnsao — Tteto MartborsH^ tiskarn« - Cena din 10___Letna aarotelna 500 dbt poi- ptns 290 din Kot osrednji politični dogodek zadnfih dni so ocenili v svetu aedavn' »p^tcnek Tito — Dulies kt je bil preteklo nedeljo na Brionih. Do »e^tanka je priilo no pobudo ameriškega zunanjega mimatra, ki se zadržuje o tem ioHi no konferenci zunanjih mi- tttstrov štirih oelesij v Ženev'. Kakor poročajo, je ameriški zu- nanji min.ster ob tej priložnost^ seznanil našega predsednika Ti- ta 9 potekom ženevske konferen- ce^ poleg tega pa sta govorfla tudi o možnostih, da bJ predsed- nik T'to prevzel določeno vlogo p posredovanju med Egiptom in Izraelom, kakor tudi v ciprskem oprašanju.. Svetovno časopisje je ocenilo ta tBtanek kot veliko aiirmaci- /o jugoslovanske politike, ki teži v vsaki ^ji posameznost: in tudi kot celota k popuščanju v mednarodnih odnosih in k sploš- nemu zboljšanju mednarodnrn razmer. Sfrje zunanji mmstri na konferenci v ženevi ^ v zadnjih dneh še vedno obravnavali vpiašonje združitve Nemčije in s t^rn povezano vprašanje varnosti v Evropi Do- siej se menda še niso kaj prida ^razumeli o teh vprašanjih, kljub temu, da v nekaterih kro- gih govore o tem, da je konfe- renca že prišla v odločilno ob- dobje, vsaj kar se tiče razgovo- rov o Nemčiji, kar je pa tud- osrednja zcdeva, ki b: jo mj konferenca rešila. Drugje pa zo- pet pričakujejo, "ia zunanji mi- nistri tudi v tem pogledu ne bo- do opravili vs^ga dela, do pa to ne pomen', da bi konferenco ocenjevali kot popolnoma ne- uspešno. V Generalni skupščini Orga- nizacije združenih narodov so v zadnjih dneh en- vanje, kajnef Nedvomno je ta zcdeva slab cir but »ženevskemu duhu*, katerega je v zadnjih dneh neki duhoviti karikatur si narisal kot brezosebno po-tavo, ki jo predstcvljcjo le čevlji, kovček J/7 klobuk ter pal ca za na sprehod. V zadnjih dneh so postal: vse glasneišf gl'''^ovi n tem. da bo alžirsko vprašanje odstavi/eno z dnevnega red razprav v OZN Zato se najbolj potegujejo države Latinske Ame- rike, cilj tega pr.zadev' nja p3 je, da bi omogočali Franc ji, da bi se vrnila v Generalno s^kup- ščino, K jo je zapustila, ko so vprašanje Alžira izgla^soval na dnevni red. V političnem odboru OZN "o v teh dneh napravili vel k korak rtaprej s sprejetjem resolucije o odboru znanstvenikov, ki boao proučeval m ugotavlja- li posledice atomskega 'zž reva ni'., posebno po po^kusn h ek^~ ploz.jah atomskih in vodikovih bomb. Pot do '■prejetia te reso- luc je je bila dolga, saj je bila sprejeta šele po "edemnajstih gl ''ovani h, vendar je uspeh bil vreden legu truda. NOVI DRUŽBENI PLANI BODO POTRDILI, kako smo rozumeil nojnovelše spremembe v sredo, 9. t. m., so se v Ptuju zopet sestali funkcionarji se- kretariata Okrajnega odbora SZDL, predstavniki gospodar- skih organizacij in društev ter se na razširjeni seji po referatu predsednika OLO tov. Jožeta TramSka pomenili o kmetijsko- gospodarskih vprašanjih, ki se bodo praktično odražala v našem družbenem planu za leto 1956 in sledeča leta. Na to sejo ie prišel tudi zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč, ki je v diskusiji nakazal svetle strani sprememb v našem bodočem investiranju, prizadevanju za dvig kmetijske proizvodnje, vlogi splošnih kme- tijskih zadrug in drugem. Sejo je vodil predsednik Okr. odb. SZDL tov. Ignac Voljč. Predsednik OLO tov. Jože Tramšek je hotel navzočim v svojem obširnem, temeljito pri- pravljenem in številčno pod- krepljenem referatu prikazati, kako so doslej pomagali kmeč- ki ljudje delavcem graditi indu- strijske objekte, kaj so od tega imeli, kako je njihovo sodelo- vanje v graditvi industrije vpli- valo na blagovne fonde ?n živ- ljenjski standard industrijskih delavcev, kako se je to odražalo pri kmetijski proizvodnji in ka- ko bo treba sedaj oomn(?ati na- šemu kmetijstvu, da bo doseglo stopnjo naše industrije, s kakš- nimi sredstvi in s kakšnimi per- spektivami. To mu je nedvom- no tudi uspelo, kar je pokazala poznejša diskusija. Čeprav bi naše bralce zani- malo čimveč iz tega referata in poznejše diskusije, jim moramo iz vsejra obljubiti le skleoe, ki jih bo na podlagi obeh '•estavil sekretariat Okrajnega odbora SZDL ter jih sporočil javfosti. Na tej seji smo dišali mne- nja udeležencev vseh strani okraja v zvezi z umetnimi gno- jili, pridelkom in obveznostmi kmetovalcev, s skrbmi in teža- vami splošnih kmetijskih za- drug itd., iz katerih se je odra- žala želja, da bi družbeni plan OLO in občin za 1956 vseooval jedro sprememb v našem gospo- darstvu, v katerem bomo večino sredstev usmerili v kratkoročne investicije, v orodje, opremo in podobno, kar nam bo čimprej koristilo in pomagalo dvigati našo proizvodnin in izboljševati življenjski standard. Kot vedno, ko je prišel v Ptuj, se je tudi tokrat v disku- siji oglasil tov. dr. Jože Potrč, ki je navzočim nakazal, kako lahko pri sestavljanju družbe- nih planov za i956. leto vsi fimkcionarji praktično pokaže- jo, kar pozdravljajo v naših co- vih spremembah. Po njegovem bodo poslanci in občinski funk- cionarji skupno z volivci dali konkretne predloge za nov plan, ki bo vzbudil nov delovni elan in perspektive ljudem v mestu in na vaseh, kjer bodo pravilno in lahko razumeli pogoje (po- mirjenje v svetu), ob katerih lahko preusmerimo Investicije in lahko več ustvarjamo za nor- malno življenje v miru. Kot je rekel tov. dr. Potrč, bodo lahko v bodoče splošne kmetijske za- druge mnogo več koristile ve- čini svojega članstva in področ- ja kot doslej, zlasti če bodo ra- zumele svoio nalogo, zaradi ka- tere so bile ustar ovij ene. Do- hodki KZ, ki jih je ustvarila ve- čina, bodo v korist in pomoč večini svojega področja, iie pa manjšemu številu vaščanov. O vprašanjih, ki jih je vzbu- dila ta sela, bo še TT^flvomno ve- liko razprav po vseh bodočih sestankih, zlasti pa pri »estav- Ijanju družbenih planov občin, kjer se bo najlaže ;n najbolje odražalo, kako srtio razume;i je- dro najnovejših sprememb, ka- ko jih mislimo spraviti v živ- ljenje in na njih vztrajati, do- kler ne bomo dosegli zaželenih usi>ehov. V. J. Priprave za IV. okrajno gosDcdorsko razstavo Kakor smo že poročali, so že v teku priprave za IV. okrajno gospodarsko razstavo. Na tej razstavi bo posebno obsežna kmetijska razstav^ ki bo zdru- žena s tekmovanjem in kmeč- kimi manifestacijami, ki se bo- do skupno nazivale »Kmečki fe- stival«. Poseben poudarek kme- tijskemu delu razstave bo dan s sodelovanjem Gla\'nega odbo- ra Ljudske tehnike Slovenije, ki bo organiziral v času razstave takmovanja v košnji, grablje- nju, sušenju, žetvi, oranju. Stopljen ju in opraševanju, tekmovanju na drobnem orodju in obvladanju tehnike vožnje s traktorji in ostalimi kmetijski- mi stroji. Na rv. okrajni gospodarski razstavi bo poleg kmetijskih za- drug, kmetijskih posestev in kmetovalcev iz ptujskega okra- ja sodelovalo tudi kmetijstvo iz okrajev Maribor, Celje, Murska Sobota in Cakovec. Najvažnejše mesto bo na raz- stavi zavzemalo vinogradni- štvo in sadjarstvo. V ta namen bo zgrajen poseben vinski hrib- ček, za katerega bo potrebno nad 1000 kubičnih metrov na- sipnega materiala. Na hribScu bodo prikazani razni načini ob- delave vinogradov: obdelava v smeri strmine (nasad na kolih), obdelava v vertikalni delovni črti, obdelava na polici in ob- delava na plastnicah brez prire- jenih polic. Na jugozahodnem delu hribčka bo matičnjak z ameriško podlago, na ravnem terenu pa trsnica. Ostali predel bo zasajen z breskvami, jabla- nami in hniškami v iMitlični in visokodebelni obliki. Sredi hribčka bo postavljena haloška klet in novi nasad z raznimi vzgojnimi oblikami na žični napeljavi. Gozdarstvo bo z grafikoni in drugimi nazornimi pripomoOd prikazalo velikansko škodo, ki nastaja zaradi predelave buko- ve in hrastove hlodovine v dr- va in uporabljanjem jzunskega lesa za kurjave, kakor tudi ure- janje gozdov v privatnem sek- torju, posebno pa škodljive po- sledice steljarjenja in gojenje hitro rastočih drevesnih sort. Seveda bo prikazano tudi lov- stvo, kmetijsko šolstvo, ribištvo itd. Vendar vas bomo o tem se- znanili drugi'? Poljedelstvo bo razistavljalo v ognagenem prostoru v šolsikem vrtu pri MladiM na površini okrog 35 arov. Del tega prostora bodo dobili vrtnarji (do deset arov), ostalo površino pa bo za- sedel splošno poljedel^ del. Tu ho prikazano med drugim letno sajenje krompirja, setev hete- roene koruze, razni načini saje- nja (kvadratičen način), gnojilnd poskusi, poskusi z boljšo in slab- šo agrotehniko, prikaz kolobar- ja, semenarstvo, Mvadarstvo, travniške mešanice, gnojilni po- skusi na travnikih, bolezni in škodljivci. Prostor bo v ta na- men sedaj ptreoran. Prijetna proslava ^ 36-letnlce SKOJ v Ptuju Organizacija LMS Ptuj je v prejšnji števiUci napovedala za torek, 8. novembra t, 1., zvečer v gledališču skromno proslavo 36-letnice ustanovitve SKOJ, glede katere pa je treba reči, da je zadovoljila vse navzoče, od mladine do odraslih. Spored ob sodelovanju »Svo- bode« in »Glasbene šole« je predstavljal uvod v zanimiv referat tov Zvonka Sagadina, ki prihaja na vsakoletno vabilo mladine v Ptuj ob tem dnevu in v domači besedi tolmači mladim udeležencem vrsto doživetij ptujske . napredne mladine v predvojnem in medvojnem času, odraslim pa vzbuja spomine na čase, ki so od naprednih ljv.di mnogo terjali in budili vero v lepšo bodočnost. Tokrat se je tov. Sagadin omejil pri pripove- dovanju na čas ob izbruhu voj- ne in potem, ko je začela vsta- ja v ptujskem okraju. Po pijve- danem se je dalo sklepati, da bo v Ptuju še več proslav SKOJ, na katerih bodo vsi radi poslu- šali nadaljevanje, kjer je tov. Sagadin tokrat nehal. Seveda se je bilo treba včasih ob njego- vem pripovedovanju prisr'5no nasmejati, ker pove nepotvor- jeno in prepričljivo Odbor LMS Ptuj se sodelujo- čim »Svobode« in »Glasbene šo- le«, udeležencem in tov. Sagadi- nu Zvonku iskreno zan/aljuje za pomoč in udeležbo na pro- slavi in se obenem vsem pripo- roča tudi za bodoče mladinske podobne in ostale prireditve. Odbor LMS Ptuj kmetijsita-iSEpiiiiiirsliB Tudi ▼ ptujskem okraju sc kmetij^ko-gospodarske šole ved- no boli uveljavljajo. Po treh le- tih začetnih težav n nrpak bo v~ letošnjem šoiskcm letu delalo 22 kmetijs^ko-gospodarskih šol. SterUc šol in obUk ki i"e bil že lani zadovoljiv, nam povesta, da starš; in kmečka mladina spo- znsvajo, da brez strokovne iz- obrazbe ne more biti h^^trejšega napredka v kmetijstvu. Dobro organizirane ir ob-?kovane kme- tijske šole postajajo ednen moč- nih temeljev napredka na vasi Naša nova gospodarska per- spektiva, ki nam nalaga., da čim hitreje doSežemo dvig kmetijske proizvodnje poistavlja pred n^s odgovorne naloge. Okraji, občine, zadruge in politične organizsc-je ter vsi o^>tal' ki se zavzemajo za napredek v kmetijstvu, lahko tem .5olam mnogo pomagajo. Le-n^ke izkušnje kažejo, da kmetovalci in kmečka mladina v nekaterih šolskih okol ših niso doumeli v celoti pomena kmeti]- sko-go€podarsk(- šole. Ne more- mo si prav tolmačUi zckaj n. pr. ni uspelo šola v Desterniku kljub naporom šolskega vodstva, obči- ne in drugih, da bi vpisali za*- dostno število učencev, ko pa vendar vid"mo, da bi bilo treba tamkajšnjim sadovnjakom boljše nege, vinogradom žlahtnejše trte in tudi živini več dobre krme. Tudi na Dravskem polju je b:lo trdo s vpisom v šolo Občine in zadruge ter drugi so storili pre- malo. da bi pomagali šolskim vodstvom tam, kjer je šlo vpiso- vanje Slabo V Gorišn ci, Merkov- rih, Ormožu, Humu, Cirkulanah, Zavrču, Središču, Miklavžu, Ko- gu in Ivanjkovcih ee s ponosom lahko pohvalijo, da so združen", in enotni v misli in dejanju kme- tijske gspodarske šole dobro or- ganizirali. Na kmetijah in v za- drugah že čutijo, da delo ni bilo zastonj. Mladina se z vedno več- jim veseljem V zanosom poglatj- Ija v kmečki pokrc, ki s: ga je izbrala. Okrajni Svet za šolstvo skrbno •n z razumevanjem rešuje pro- bleme ki jih ni mslo v teh šolah. Na zadnji sej: je ugotovil, da so učni načrti kmet jsko-gospodar- skah šol nekol-ko preobširni in da jih bo treba skrčiti. Šolskim vodstvom je bilo naročeno-, naj tudi splošne predmete, ki so jih marsikje uč'& preveč osnovno- šolsko ali gimneeij^ko, prilago- dijo potrebam praktičnega znanja na vasi. Računstvo naj obsega rečune, ki jih kmet v dnevnem ž-vljenju rabi vsak dan. Sloven- ščina naj ne gloda slovnice, ka- tere je dovolj v osnovnih šolah pač pa naj n^uči mladega kmeta praktičnega spisja in podobnih stvari ter vzbudi veselje do bra- nja knj-g, bodisi lepo-lovnih «>li strokovnih. Tudi biologija — pri- rodoznanstvo — naj v bodoče obravnava stvari, ki so za kme- tijstvo važne Pouk naj bo pester, spremlj-ajo ga naj slike, diapo- zitivi in filmi, praktične demon- stracije in ogledi vzornih po- sestev. Predavanja strokovnih predme- tov So poverjena kmetijskim in- ženirjem in tehnikom. Tudi tukaj je bilo do sedaj nekaj pomani- kljivosti in težav Na, te je bilo opozorjeno Eh-uštvo IT, ki je obljubilo da bodo člani ▼ bodo- če resneje ^n bolj odgovorno prijeli za delo v kmetijskih šo- lah. Glede tečajev RK je bilo re- čeno, da se naj združijo s šolo, kolikor je te mogoče in potrebno. Poseben pomen pri delu nave- denih šol imajo šolski odbori. Nekatere šole jih imajo, drugoa so združeni s šolsk m odborom osnovne šole v en odbor. Nujno je, da vse kmetijsko-gospodarske šole dobijo svoje lastne odbore in to v sestavu, ki bo zagotovil uspeh in napredek šole. V od- boru ne bi smelo manjkati preo- stavnikov zadrug, odborn kov ob- čin čn SZ ter vseh onih ki jim je delo napredek na vasi dnevna misel in želja. Za uspešno delo šol so potreb- n-a tudi denarna sredstva. Ta so za nujne potrebe zagotovljena in bodo letos z njimi upravljale občine. Tudj zadruge ne smejo pozabiti na mater alno pomoč, ki jo šola rabi. 2e lani so nekatere zadruge denarno pomagale šolam, Pkčanj etroški strokovne ekskur- zije, oprema šolske kuhinje, rs«- delitev knjig in nagrad ob z-=- ključku šole, nakup nekaterih učil, vzorcev nmetnih gnojil in Semen — vse to je dokaz, da «e tudi zadružna vodstva zcvedajo kakšen pomen ima šola Tudi le- tos pričakujemo, da bodo zadru- ge pri formiranju kulturnopro- svetnih sklido*' določile sredstva za šole, ki delajo v njihovem področju. Te dni -e bo kmečka mladina zopet zbrala po kmetisko-gospo- darskih šolah. Več na jih bo prišla z željo :n z-avc^tjo, d.a bo pridobila še več znanja za delo v kmečkem in gospodinjskem po- klicu. Nekateri bodo pred vpi- som v šolo oklevl: al; pa pozne- je šolo tud: neredno ob'skovar. N -loaa staršev je, da mlad no natjotijo in redno pošiljajo v šolo. Bodimo prepričani, da bodo že v orvem letu spoznali, kako kor'«fno "56 da uporab"t- pridob- ljeno znanie Dri delu v go po- darstvu in gosp. d-nptvu. Vs,, ki stremimo za tem, d-i b; naša kmetijska dejavnost na- predovala h treje kot do sedaj, bomo kme^ j^ko-aospodarskp šo- le Z vsem^ ^-lam. podprli. C K. Za vecfo varnost v prometu o preventivni službi danes ne moremo govoriti samo v zdrav- stvu, temveč tudi v prometii, kar spada med drugim v de- lovno področje Sveta za notra- nje zadeve OLO, ki je o pre- ventivni službi v okraju obšir- no razpravi!al na seji 3. no- vembra t. 1. V Ptuju in okraju je potrebno odstraniti vse ovire za nemoteni avtomobilski pro- met, ob varnosti otrok in od- raslih voznikov in pešcev. Najprej je seveda potrebno vse urediti v Ptuju parnem. Ve- lik promet preko Kvedrovega trga iz smeri Maribora in Za- greba kaže na veliko nevarnost na oglu magistrata pred glav- nim vhodom v Narodno banko, kjer pločnik sega prp^loboKo ra cesto in resno ogroža vamcst motornih vozil in tudi kolesar- jev ter pešcev Ta ogal nloJinika bo vsekakor treba nekoliko okr- niti. Več nesreč na križišču na Hajdini pri občini kaže na to, da bo treba odstranHf nred ob- čino Haidina. kar stoji na ma- lem trikotniku nr^d mariborsko in prapersko cesto, da ne bo prihajalo do trčenj iz obeh smeri proti Ptu]u vozečih vozil, obenem pa bo treba pred občin- sko pisarno napraviti manjšo ograjo, da se ne bodo ljudje ob prihodu iz pisarne zaganjali na- ravnost na cesto in s tem v ne- varnost. Enako nevaren je ovi- nek v Star.«ah. klet ie na srečo podrta obcestna stavba vendar je še ostalo drevje ki ovira po- gled na ovinku. Na tem mestu bo sicer zravnana cesta, vendar bo treba žp do tega časa ure- diti, da bo mogoče videti na- sproti vozeče vozilo Pred šolo bo potrebno napraviti primer- no ograjo, da ne bodo živahni otroci po koncu pouka zdrveli nemoteno na cesto. Prav neva- rein pa je ovinek pri občini Or- mož. kjer zdaleč ni mogoče vi- deti iz smeii Središča hitečega vozila, kar velja zlasti za pešce in vozila ki nrihaiaio iz "^meri .kolodvora proti občini. Takih nevarnosti za promet in >-ivlie- nje ljudi ie v okraju še več, vendar se ie bilo treba na prvi seji omejiti ria naividnei.?? Nič maniš^^ nevarnosti kot slaba križišča in podobno pa ne predstavljajo nespočiti vozniki zlasti motornih vozil, ki so po- vzročili ?e več nesreč, ko so za volanom zadremali. Posebej ni treba omenjati voznikov, ki za- dremajo zaradi učinka alkoho- la. Pri tem je treba podvzeti posebne mere. Premalo možno- sti je še v oVr-^^n tt. kontrolira- nje krvi v zvezi z uživanjem al- kohola, zaradi česar bo potrebno v bodoče ustvariti možnosti tu- di za odvzem krvi na zdravstve- nih postajah v občinah. S tem bo ptuiska bolnišnica dokaj raz- bremenjena V zadnjem času je začela strožja kontrola na cestah, kar zadene marsikaterega kolesarja, avtomobilista in motorista brez trobil, luči in zvonca. Biti krvodajalec, pomeni biti humanist v vsem svetu ima služba prostovoljnega krvodajalstva veliki pomen. Modema medi- cina je razširila potrebo trans- fuzije in jo še vedno razširja. S transfu7,iio krvi zaščitimo na- šo deco od raznih tx>lezni, po- gosto se rešujejo bolniki raznih krvnih obolenj, s transfuzijo zdravimo mnoge notranje in nalezljive bolezni, s transfuzijo uspešno zdravimo raka itd. Ne moremo si misliti nobene večje operacije brez transfuzije. Rav- no tako si ne moremo misliti zdravljenja težkih opeklin brez transfuzije. Potreba po krvi je torej iz- redno velika. Ce pogledamo samo potrebo ptujske bolnišni- ce, vidimo, da porabi letno 150 do 200 litrov krvi, ali pa ljub- ljanskih t>olnišnic in klinike, ki rabijo letno 4000 litrov krvi Med ljudstvom je treba torej mnogo zavesti, patriotizma, vi- soke humanosti in ljubezni do sočloveka, da te potrebe razu- me in jim zadofrti Saj si res ne moremo zamisliti bolj humane- ga dela. kot rešiti življenje otroku, ali ohraniti otrokom mater, rešiti življenje ranjen- cu ali ponesrečencu, ali pomoči bolniku s tem. da postanemo prrvcrtovolini daialc^ krvi Vsaik zdrav človek lahko da enkrat ali dvakrat letno kri brez kakršnih koU posledic za svoje zdravje. In to bi bilo do- volj, da se rešijo smrti tisoči življenj, med katerimi je mo- goče tudi naše ali življenje na- ših najdražjih Klic ljubljanske klinike je posegel tudi v naš okraj. Pri- čakujemo, da se bodo prebi- valci sleherne vasi, kjer se bo akcija vršila, v polnem številu odzvali. Akcija se prične v ptujskem okraju 21. nov 1955, in sicer se bo vršil odvzem v občinah Ormož, Središče, Lešje, Videm. Glorišnica. Cirkovci in v tovarni Kidričevo, Občine Ptuj, Juršinci in Destemik pa bodo krile potrebe ptujske bol- nice tekom vsega leta. V zvezi z akcijo se je v Ptu- ju vršilo posvetovanje zastop- nikov občinsikih odborov RK, občinskih ljudsikih odborov, SZDL. ZK. predstavnikov to- varne Kidričevo in Majšperk. zdravnikov in ostalih, kjer sta dr. Soldatova, šef transfuzij- ske službe Slovenije in dr. Ho- čevar pojasnila namen akcije. Predstavniki so se vrnili v svo- je kraje s trdnim namenom, akciio čimbolj razširiti in pri- dobiti čimveč prostovoljnih da- jalcev krvi. 3_ Ptul, 11. novemfira 195S Fr«nce Novak Sadjarji, začnimo z delom da ne bo zopet prepozno Te dn: nehajo dela za preteklo Sadno leto. Zadnje sadie ie sprav- ljeno, kier n oa še bo v naij- krajšem času Sedat tud že lah- ko pregledamo finančni obračun in zalogo »adja sadievca suhega sadja, žganja in ostalih zdelko* sadja n ugotovimo da le sadjar- stvo zh marsikntero go^podarUvo vendar donosno, ra nekatera go- spodarstva pa pied'*avlj.8 sadjar- stvo celo glavn vir dohodkov Sadno drevje daje v naših razmerah, ob edaniem Haniu našega. Sadjarstva, v sadn:h leti- nah kot je bila letošnja m ob ugodnih prodajnih cenah važen dohodek. Ta uootovitev nag sili da se moramc temelj, to lotit del-a za nov© sadiarsko leto m se odločiti za nove investicije takoi ko oberemo «adje Poljedelec preorje njivo takoj po sprav lu koruze in poseje rž m pšenico. Isto mora storit sadjar takoj ko Sprav: zadnje sedje Napačno bi ravnali in cel, ,v škodo rodovit- nosti drevesa, če b ves zkupiček za letošnje sadje porabili za svoj življenjski stFrdard 'n z.a ostale kmetijske panoge, na sadno drev- je pa bi pozabili Ce žel mo, da bi nam sadno drevje rodilo tud prihodnje lett mu moramo vr- niti življenjsko s:lo, k] jo je dre- vo letos porabile ie svoj obstoj in za plodove ter ga moramo gnojiti in datj vse kar potrebuje, pel izkupička za prodano sadje in vkleteni sadjevec je treba vr- niti s-adovnjaku Kdor tega ne bo storil, postane za Svo^j sadonos- nik »ropar« in slab gospodar Takoj moramo nabavit: zado- stno kohčin,, umetnih gnojil. S«im hlevski gnoi ne zadostuje pri gnojenju izstradanega sadov njaka. Do 60 le« staremu drevji kaže napraviti kolobar pod dre vesno krošnjo vsaj en ;n po. metra od debla Kolobar (jarek) globok za dolž no lopate, le tre ba potresti s 5 kg Tomaževe žlindre z dorstkom dveh samo- kolnic hlevskega gnoja alj z de set kilogramov nitrcfoskala. Jarek nato zagrnemo Do košnje sena se zemljišče popolnoma izravna in bujna trava zakr.je jarek. Pc gnojenju odžagamo v^e suho >n pregosto vejevje Leto«, smo opa- zili, da raste lepo, debelo :b rdeče sadje le v razredčenih dre vesnih kronah Za piškavo, drob no in zeleno sadje '^mo dob 1 slab izkup ček Razredč mo raje prego«te drevesne krone da bo sadje lepše in bo tudi bolje pla- čano. Ko je temeljno opravile na drevesu končano moramo takoj oprali vse vejevje .n neblo dre- vesa z 2®/o rumesanom al. kreo- sanoni. Drevesa 5 krastavimi plo- doVI in moino razvito ple«nijo pa lahko poškropimo z žve plenoapneno brozgo. S škropi- vom uničimo ameriškega kaparja, ki.se bo toliko bolj zagr zel m oslabljena drevesa zaradi letoš- nje bogate rodnosti, ko so dreve- sa manj odporna. Z navedenim^ škropiv; imamo Izkušnje in uspehe. Vsak zgovoi ♦na neu pehe prejšnjih let več ne more oprav tit nemarnosti sčd- jarja. Ostane nam «amc dvojer sadjanti po nov;h .zkušnjah al Pa' odstraniti sadno drevje, da ne bo zanemarjen- sadovnjak leglo škodljivcev :n bolezn za pamet- ne sadjarje v«e vasi Temeljni zakon o varstvu rast- lin pred bolezn m- in šk( dlj vca objavljen v Uradnem l.stu števil- ka 26-54, predpisuje prideloval- cem vseh kmet.j^k h kultur zla- sti pa sadjarjem da morajo te kulture res varovat] pred bolez- nimi :n škodljive:. S tem pred- pisi bi moral' b t; seznanjen, vs- poljedelci in s^idjarj- ter vino- gradniki in Sfc po njih ravnati, da ne bomo trpel: škode Vrsto let beremo n slišimo po- zive- »Skrop mo gnojimo, čisti- mo in odstrani ujmo slabo drevje :n vejevje!« Pr haja čas, ko ne bo več mogoče poMušat' in upo- števat^ opravičil« .n zgovore, to- liko menj sedaj ko le sadjar^^tvo dalo primeren dohodek Prepri- čan; smo, de nikdo rad ne poslu- ša groženj s kazen k;m' sankci- jami Zavedamo se da se je marsikomu težke pokoravati ta- kim ukrepom vendar to zahteva naš gospodarsk napredek. Mar- sikomu je težko dati izkupiček za škrop-va In gnojila ter drugo, ko Pa je toliko življenjskih po- treb in želja Začnimo takoj z resn m delom, dokler je še dobra volja in denar pri hiši Škropljenje naj bo na vrst: v jeseni in v mili z.mi. Spomladi ne bo dovolj škropilnic, pa tud: vremt l^hkc zopet poii-o'- gaja. Kmetijska zadruge in ob- čine lahko puskrbe za strokovne ljud:, k' bode opravili naloge kakor je treba. V n«žem okraju imamo poleg večjega števila kme- tijskih strokovnjakov tud; 17 sad- jarskih mojstrcv n 7 ^adjarsk h pomočnikov, k majo dovolj teo- ret čne podl^ce in praktičnih iz- kušenj za taka oprav la. Kdor se ne razume na sadjarska dela, nej se posvetuje e sadjarskim mojstrom ali pomočn kom ali pa ga naj tudi poprosi za praktično pomoč. Tozadevne želje in pri- jave sporočite Okrajn' zadružni zvezi Ptuj. Skrb za škropivo «0 prevzele kmetijske zadruge v sadjarskem področju. Pravočasno bo treba poskrbeti zg škropiva in tud: ze njihov^ pravočasno upo- rabo Ne čakajte na zimo, ko ni primernega vremena za delo, pa tudi denarci se vas dolgo ne bo- do držali. Sadjarji, če hočete prodajati sadje tud^i v bodoče, če žel'"te Iz- boljšati svoje gospodarstvo, ne zanemarite sadnega drevja. Ne- gujte obstoječe nasade in sadite nove. fum Vidmar - 60-Ie nlk Te dni je za vse ki poznajo tov Vidmarja neopazno šla mi- mo njegova 60-letnica Tov. Vdmar je že naturalizi- ran: Ptujčan sgj jg pr šel v na- še mesto koi mlad bančni urad- nik kmalu po prv svetovni voj- ni Razen svojega delovanja v bančni stroki, najprei v Ljub- Ijansk kredtn bank: pozneje kot ravnale'' Mp«tpp >irgTvMn'ce Ptu) le z v o vnemo soaeiovai tudi pn reševanju kmetij.sk h problemov v Halozah kjer je posvetil vso sv jio ljubezen pred- vsem v nogradništvu. Ko je bilo precei pozne pc prv Svetovni vojn: vendar že nujno prevzet: zadnjo nemškotarsko postojanko v Ptuju, ga-ilsko društvo, je s:toril vse, da ^e to s Slovenci pomlajeno diuštvo .zločilo iz svoje srede vse. ki vanj ni«o Spadali V času drug svetovne vojne :n sovražne okupacije je tov. Vidmar deli usodo zavednih Slovencev. Iz borlskega tabori- šča je bil pieseljen v Srbijo, kjer pž je prav km lu naše) pot tja, kamor ga ie vodila njegova napredna m elnost O svojem delu v aegal. kot skromen člo- vek tov. V.omar ne govori rad dokaz njeguve pred nosti deji osvobod tve p- je bil podan ta- koj po prv.h flneh po osvobod- tv- v zadnjih mesecih leta 1944, ko ie v menu ljudske oblast kot delegat prevzel eno največ- jih tek tilnih tovarn v Zemunu. Toda že v prv.h dneh nadalj- njega osvobajanj, našt domovi- ne se spomlad leta 1945 tovariš V dmdT n: mooe' up ratj klicu Slnvenije ;n seveda Ptuja ter je sledi zmagoslavnim enotam, k: 60 prodirale ob Donavi. Dravi ter delno skozi Madžarsko v naše Prekmurje ter t-akoj po osvoboditv. Ptuja prevzel vod- stvo bivše mestne občine kot Se- kretar OF Kot na v«e to, tako je na svoje delo pri reševanju ljudske imovine pri prerojenju našega okraja naš jubilant lah- ko samo ponoSen Naio vid.mo tov Vidm-arja zopet v Mestn hranilnici in pri aktivnem sodelovanju pri orga- nizacij: zadružn štva v ptuj'skem okraju, saj je bil eden prvih predsednikov »Naproze« Ptuj kot takratne centrale radružnih po- slovalnic v okraju Gasilstvo ptujskega okraja je ;melo v tov. V.dmarju pr' «voj. reorganizaciji v duhu socializma zaslužnega organizatorja -n čaj- nega predsedn ka ptujskega ga- sil«kega društva, ki je pred tedni postal tudi predsednik ob- činske gasikk' zveze za ptujsko komuno Na gospodar kem polju je ju- bilant še vedno akt ven. Kot bivš: podpredsednik LOMO Ptuj in predsednik gospodarskega sveta, član gospodarskega sveta pri OLO Ptuj, član raznih go- podarsk-h kom sij, daje tudi Se- daj, ko je v glavnem predal svo- je vodilne funkcije mlajšim ro- kam še vedno dragocene nasve- te Za razvoj našega gospodar- stva. V Svoji skromnosti je tovariš Vidmar nekako zadovoljen, da Se n'kdo m pravočasno spomnil na ta njegov iub lej vendar ne glede na to še vedno velja, da seže dober glas tud: čez deveto vas. VSi ki poznamo tov. Vidmar- ja, mu k njegovemu življenjske- mu jubileju iskreno čestitamo St. 48-2 novembra 1955 510 Uredba o «pTemembah in dopolnitvah tarJe prometneoa dcTka — 745. 511 Odlok o posebnih pogo- jih, ob katerih lahko kupujejo gospodarske organizacije kme- tijske proizvede naravnost o<3 individualnih proizvajalcev — 74t 512. Odlok o povračilu (re- gresu) pri prodaji umetnih gno- jil — 746 513 Odločba o odpra-vi po- stavke 011 izjemne tarife Zvezek 4 z.a prevo? blaga po progah jugoslovanskih železnic — 747. 514. Odredba o območjih, ki so okužena z nevarnimi rasthn- sk.mi boleznimi in škodljivci — 747. 515. Navodilo k odloku o po- vračilu (reg.esu) pri prodaijj umetnih gnojil — 747. 516. Navodilo o vplačilu pozi- tivnih razUk prometnega davka od zalog umetnih alkoholnih pi- ja« — 749 517 Prav:lnlk o kakovosti ii načinu pakiranja in označevanja češpelj (Sliv), grozdja, jabolk ir orehov, namenjenih za izvo« 749. 518. Pravilnik o načinu kon- troliranja kakovost' češpelj (sliv) grozdja jabolk in orehov, name- njenih »a izw? —^753. 519. Lista strokovnih oseb, k So pooblaščenf za kontrolo kako Tosti svežega in suhega sadja namenjenega za izvoz — 755. Stabilizacijo cen pšenici na svetovnem trgu? v 2enevi je začela na iniciati- vo OZN 25. oktobra t. 1. zasedati mednarodna konferenca o pšeni- ci v zvezi s sklenitvijo novega mednarodnega sporszuma o pše- nici, njenem trgu, pogojih pride- lovanja razi k ah cen ter njenih neetabilnostih. Dosedanji medn-aTodn: spora- zum o pšenici, ki je bil skle- njen 1949 leta in obnovljen 1953. leta, najbolj kritizirajo An- gleži, ki predstavljajo največjega Svetovnega uvoznka pšenice. Anglež, so mnenja, da je spora«- zum doslej preveč upošteval in- terese pridelovalcev pšenice in premalo P^ interese uvoznikov. Leta 1953 so Angleži odstopili od tega sporazuma zaradi viso- kih cen pšenice. Največ pšenice pridelflno ▼ ZDA, Kanadi, Avstraliji in Ai^ gentini. Največja izvoznika jaše- nice pa «ta ZDA in Kanada ven- dar oba nastopata na trgu poa različnimi pogoji ZDA je skle- pala posebne pogodbe o pomoči ali pa je odobravala uvoznikom posojila za nakup pšenice Zaraf- ^ tega So jim Kanadčani oč taji metode nelojalne konkurence. Na tej konferenci sodelujejo Angleži, povabljeni pa so tudi za- stopniki vzhodnih in drugih dr- žav, ki pr-delujejo ali uvažajo pšenico. Konferenca bo trajala do začetka prihodnjega leta in Se pričakuje, da bo končala s Sporazumom, ki bo stabiliziral cene pšenioi na svetovnem trgu. Dvoje predavanj ptujske Ljudske univerze v oktobru t 1. je LU začela sezono 1955/56 e predavanjem tov. Franca Simoniča, ki nam je v Titovem domu poročal o svo- jih vtisih s potov&nja po Sovjet- ski zvezi, kjer se je dalj časa mudila naša parlamentarna de- legacija. 7. septemibra t. L pa smo po- slušali drugo predavanje v le- tošnji sezoni, in sicer nas je tov. Bernarda Pere, kustos ptuj- skega muzeja, vodila po zani- mivi vožnji z ladjo »Sikopje« po Jadranskem morju proti Cipru, od tam v Sirijo, Libanon in končno v prastaro kulttimo de- želo faraonov — Egipt. Bogato slikovno gradivo nas je za nekaj časa prestavilo v prastare čase, ko so se v Liba- nonu še dvigali ogromni rim- ski templji. Občudovali smo zna,- menite piramide faraonov pri vasi Gizeh, južno od Kaira, ki jih straži veličastna sfinga. — Divili smo se tudi števUnim mo- tivom ob reki Nilu — hranite- Ijid Egipta. Hvaležni poslušalci so nagra- dili predavateljico za zanimiv večer z aplavzom. Studijska knjižnica v Ptuju ima precej gradiva o Egiptu po raznih splošnih zgodovinah. To zanimivo deželo obravnava tudi knjiga V. Bohinca: Nil in dežela Egipčanov, Lj. 1944. g Iz Velike Nedelje v soboto zvečer, 5. m v ne- deljo 6. novembra popoldne, smo imeli zopet priložnost prisostvo- vati kulturni pr reditvi, ki nam jo je pripravila domača dramska skupina IZUD »SIMON GRE- GORČIČ«. Po poletnem odmoru je naštudirala pravljično igro »TRNULJČICA«, s katero je po- kazala, kot že večkrat poprej, da je kos zahtevnejšim delom in je žela pri gled'3'lcih popoln uspeh. Ker so skoraj vse vlooe zasedene s starejšimi i^alci in predstavljajo kuharčke in strež- nike mlad nci, je pestrost in pri- vlačnost "gre še večja, zato vlada zlasti med šolsko mladino za igro veliko zanimanje. Kakor smo zvedeli bodo igralci prire- dili v soboto popoldne predstavo za bližnje šole, za k^ir jim bo mladina iz srca hvaleži Velikonedeljsko pr0'Svetno društvo obstaja že od leta 1945. S svojim požrtvovalnim delom med podeželjsk-m ljudstvom, zlasti pa pri gradnji kulturnega doma, za katerega, je prispevalo čez milijon dinarjev v gotovini ter z organizacijo delovne sile, se je brez dvoma uvrstilo med najdelovnejša društva v okraju. Želel: bi, da bi se tud; ostail odseki društva, zketi pevski in izobraževalni zavedal; svoje od- govorne nalog- m svoje delova- nje bol' poživeli kot do sedaj. MM. JANEZA SOSTARICA JE POHODIL BIK Janez Soštarič iz Dragoviča je spal v hlevu. Nekega jutra v preteklem tednu pa so domači našli Taneza v hle\-u z zmrcvar- jeno glavo. Po ugotovitvaih ob- dukcije, je Janeza pohodil ne- koliko podivjani bik, ki se je nahajal v istem hlevu. Dvojne cene za umetna gnojila Zvezni izvršni svet je te dni izdal odlok o povračilu oziroma regresu pri prodaji umetnih gnojil, po katerem se zmanjša regres oziroma zvišajo cene umetnih gnojil za tiste kmetij- ske pridelovalce, ki ne kontra- hirajo žita ali industrijskih rastlin. Kmetijski proizvajalci, ki sklepajo pogodbe za pridelo- vanje žita in industrijskih rast- lin, dobijo torej umetna gnojila z višjim zneskom regresa, se pravi, po nižji ceni. Tako bomo odslej imeli za umetna gnojila dvojne cene Razlike bodo precejšnje. Viž- ja stopnja regresa, ki velja za tiste, ki kontrahirajo žito in in- dustrijske izdelke, znaša pri su- perfosfatu 12 din, nižja stopnja pa 5 din pri kilogramu Pri kal- cijevem ciananamidu znaša višja stopnja 31 din. nižja pa 22 din; pri amonsulfatu za neposredno uporabo 28.60 oziroma 14.60 din; pri nitrofoskalu 25.50 oziroma 16 din; pri gnojilu KAS 20.50 ozi- roma 11.50 din; pri uvoženem čilskem solitru 28 oziroma 18 din; piri uvoženi Tomaževi žlin- dri 14 oziroma 6.50 din; pri uvo- ženi kalijev^ soli 13.50 oziroma 5.50 din in pri uvoženem kali- jevem sulfatu 29 oziroma 16 di- narjev. Višja stopnja regresa se pri- znava gospodarskim organiza- cijam za promet z žitom, ki sklepajo pogodbe za pridelova- nje in oddajo žita, kakor tudi proizvajalnim in trgovskim pod- jetjem. ki sklepajo pogodbe o pridelovanju in oddaji industrij- skih rastlin. Regres se tem pod- jetjem priznava na temelju kontrahiranih količm žita ozi- roma površin in količin indu- strijskih rastlin Poleg podjetij za promet z žitom bodo proda- jala umetna gnojila po nižji ce- ni tudi pivovarne za kontrahira- nje pivovarskega ječmena ter pooblaščene semenarne, ki se ukvarjajo samo s semenskim blagom. Višja stopnja regresa (nižja cena) velja za kontrahiranje pšenice, rži, ječmena, ovsa, ko- ruze, sladkorne pese, sončnic, oljne repice soje, ameriškega oreha, sezama, ricinusa^ maka, konoplje, lanu, bombaža, toba- ka, maka za opij, industrijske paprike, cikorije in hmelja. Katere največje količine umetnih gnojil se lahko dajejo kmetijskim pridelovalcem na podlagi kontrahiranih količin in količin žita ter industrijskih rastlin ob priznavanju višje stopnje regresa bodo strokovna združenja proizvajalnih gospo- darskih organizacij in skupno- sti podjetij za promet z žitom določili v sporazumu z Zvezo kmetijskih zbornic FLRJ in s pritrditvijo zveznega državnega sekretariata za narodno gospo- darstvo. Regres po nižji stopnji pa se prizna za vse količine Timetnih gnojil, ki se prodajajo kmetijskim pridelovalcem (kme- tijskim posestvom. zavodom, ekonomijam, zadrugam in indi- vidualnim kmetijskim gospodar- stvom), ki niso kontrahirali žita in industrijskih rastlin. „Hoteli so minirati nekaj hiš..." »... imeL so štiri puške, dina- mit in namen minirat; nekaj hiš ali vso me.''P.. « Mi nemara povzročiti še groznejše gorje nad ptujskimi meščani, smo imeli priložnost slišati zadnje dni med poklicanim' in nepoklicani- m; komentatori »strašne mladin- ske kriminalne zadeve v Ptuju.« Nekateri od teh »o zadevo ko- mentirali tudi s politične, ali pe- dagoške strani, češ kakšna je današnja mladini, oziroma, kakš- na je današnjt vzgoja, da je mladina takšna... .td. Da b: bile stvari postavljene na svoja me- sta, sttic Se pozan-mali pr. Taj- ništvu za notranje zadeve, kaj je pravzaprav na stvari Res je, da je nekaj 11 do 14 letnih fant čev počelo v zadnjem času v Ptuju In okolici nekaj dejanj, ki jih navadno otroci katerih starši se zanimajo za vzgojo svojih otrok, ne počenjajo. Gre za vlome m tatvine manjših predmetov orod- ja. jestvin in drugega v razn h podjetjih in pr- privatnikih. Ti otroci so se pogovarjal o vlomu v grad, kjer b: "^e polastil' sred- njeveškega orožja :n o pobegu čez mejo. kako bodo napadli ne- znanega kolesarja in mu odvzeli kolo itd., vendar do realizacije teh načrtov nikdar ni prišlo. Res je »orej, da je bilo napravljenih skupno 21 kaznivih dejanj, ven- dar pri tem n n.stala občutnej- ša materialna škoda. Tako je torej «tanje stvari, toda to na» ne sme zavesti, da ne bi primera vzeli teko resno, kakor je to potrebno podcenje- vanje teh pojavov vsekakor ne bi bilo na mestu. Vsekakor bi bilo potrebno, če bi se za primer pozanimala v ra namen ustanov- ljena kom'sija pedagogov in za- stopnikov družben h organizacij, ki bi z analizo vzrokov in poro- dov za avanturizem » n vagabun- dizem teh otrok skušala takšne primere v bodoče preprečiti. Ustvarjen je namreč vtis, da^ v tem primeru ne gre za ,ab'olutr^ pokvarjenost otrok, teniveč le za pomanjkljivo nadzorstvo staršev in zapadanje otrok s pomanjklji- vo vzgojo raznim s • bim vpli- vom z ulice, iz kino dvorane in iz neprimern.h knjig Posebej je treba poudariti slab vpl:v neprimerne in nedosledne vzgoje, ki ^o 'e bili deležni ne- kateri teh otrok Otrok, ki ga nihče ne nadzoruje, k je včasih deležen pretirane 5krb:, včasih pa prestrog h v7gGinih prijemov, jc hitro pr:pr?vljen za »odhod k teti v sosednu drž:vo«, medtem ko bi »i popreje priskrbel orožje in za druge takšne avantur stič ne podvige, če :ma pri vsem še kaj razv to fantazijo Kot rečeno zadeva je b 1-a zelo napihnjena D= pa je za I0, da bi v bodoče tekšne primere preprečili, nujno potrebni večja skrb staršev za vzgojo svojih otrok, mendj ni treba posebej poudarjata Jesenski in zimski problemi čebelarstva Letošnje viemt čebelarjem m bilo naklonjen'^ Le akacM-e ie v nekaterih kra h neka i dala. vse ostale paše pa so odpovedale Zadnj-. up čebelarjev in čebel, ajda je zarad pozne setve in neprimernega vremena zlast pa zarad degener ranega -emena popolnoma odpovedala sai je donos bil ie 2 do 3 kg medu Ta- ko so p-nji in Ione; prazn če- belar pa obupan opazuje svoje ljubljenke, kak se trudijo da bi dob le nekje vsai toliko da b; «e čez zimo hranilt- Kaj pa sedal kakr pomag=t čebelam? Potrebno bo dokrmiti čebele s sladkorjem kf prejšnji dve, tri leta. Pričakovanega dohodka od čebel n: bilo, enako ne železne rezerve in treba je r- zm si ti od kod vzet zopet Sredstva za na- bavo sladkorja Okrajna Zccružn.-, zveza Ptuj je potom svojega odseka z-9 če- belarstvo p'>-k^belp z- krm Ini sladkor prot pnjznejšemu plači- lu, da bi rešili naše čebelarstvo v okraju, k je potrebno sadjar- stvu in semenogojstvu Ta "»Itdkoi n m-joel bit: za- rad. poznejše letine in velikan- skih potreb v Slcvenij: pravočas- no razdeljen zato je treba sedaj z njim tolikr ekonom'čneje rav- nati Sladkor v- ip?jvam<5 * vročo vode (obratno škoduje) n sicer na litei vode 1,5 kq sladkorja Dodajati je treba večje kol.čine naenkrat, krm.t' iz med šča Ako čebele ne prmejo vložimo se- greto opeko n kar postanejo čebele živahnejše in použ jejo tud več hrane Ce pr priv:mo gosto raztopino kristaliz ra in čebele trp jo po njej žejo Ce bomo dodajal % malih količ nah. bodo začele matice zalegati kar čebelnim druž nam ne koristi Ce bomo t: k ravnal., b mo pra- voča no rešil- naše čebele naj- hujše nevarncfetf srom'ad pa upajmo n2m bode ves edani trud desetero povrnile P. J. OTROK POVZROČIL POŽAR Pri Mariji Fajfar v Paradižu štev 85 je v soboto zvečer, dne 5. t. m. nenadoma izbruhnil po- žar Kot je bilo ugotovljeno, je požar povzročil neki otrok. V MLAKI JE UTONIL V nedeljo 6. novembra t. L zjutraj so našli v sosedovi mla- ki utopljenega Antona Cučka iz Biša. Verjetno je bil vzrok smrti utopitev v vinjenem sta- nju Nekaj o žitnih škodljivcih Tntf 7nifar\ PcTrvn\ V Žitna shrambi lahko povzro- či občutno škodo žitni rilčkar. To je majhen hrošček, koanaj 5 mm dolg, čmorjavkast in va- Ijast. Njegova glava je podalj- šana v rilček in od tod hroščku tudi ime. Z njim navrta v žitno zrno luknjo in položi vanjo jaj- čece, iz katerega se razvije breznoga, bledorumena ličinka, ki pKJžre v^ notranjost zma, pusti pa samo lupino, v kaiteri se potem zabubi. Iz te se potem razvije zopet hrošioek, ki nada- ljuje svoje škodljivo delo. Hro- šček se zelo hitro množi ter se lahko zgodi, če ga pravočasno ne opazimo, da nam uniči vso žitno zalogo. Da se ga ubrani- mo, mora biti shramba vredno čista, zračna in suha ter kolikor mogoče hladna. Žito je treba ce- sto premetati in pregledati. Ce opazimo škodljivca, ga lahko zatremo na enega tehle na-čd-nm*: Žito ogrejemo na pfči ali v peči za kruh na 50 stop C. Pri tem moramo paiziti. da toplota ne preseže 52 stop. C ker bi s tem uničili kalivost. Marsikdo pa nima toplomera, zato lahko napravi sledeče: od žužka napa- deno žito prereseta in ulovi skozi rešeto Exxiaj0či mrčes v podstavljeno pločevinasito poso- do, iz katere ne more pobegniti. Tam ga uničimo z vrelo vodo. Žito pa dobro prezračimo na soncu, nato pa spravimo nazaj v dot>ro očiščeno in zažveplano žitno shrambo. Do.bro je tudi, če žito prej prevejamo na žitoči- stilniku, 9 čemer odstranimo napadena zma in mešičke, v katerih je skrita zalega. Od tega škcdljivca napadeno žito daje slabo moko. Zato nekatere go- spodinje taikšno žito preden ga dajo v nvUn operejo v vodi. pri čimer s?>lavajo hroščki in napa- dena zma na površino, kjer jih je lahko odstraniti z roko. Se- veda je treba žito potem teme- ljito osušiti. Škodljivca uničujemo tudi z ogljikovim ž\'eple<;em. in sicer na ta na-č^.n. da postavimo v žit- no shrambo, ki pa se mora ne- prodiišno zapreti poso^de s tem (Nadaljevanje na 4. strani) PHii 11 novpmVn _3 Dr. Alojzij Trstenjak Iz zgodovine vinogradništva v ormoško-ljutomerskih goricah s to številko našega lista smo začeli priobčevati obširnejši članek dr Trstenjaka iz Ormo- ža pod naslovom »Iz zgodovine vinogradništva v ormoško-ljuto- merskih goricah« V njem nam pisec prikaže kako se je pri nas od najstarejših časov dalje razvijala vinska trta, kako so jo častili Rimljani, kako je za časa preseljevanja narodov pro- padla, da se je potem v zgod- njem srednjem veku pod vpli- vom cerkve, na katero se je opirala državna oblast pri iz- vajanju svoje politike, zopet dvignila. V dobi renesanse in humanizma v 16 stoletju je moč cerkve padla in njena vi- nogradniška posest je zžčela prehajali v roke posvetnih oblastnikov, ki so jo dajali v najem (fevd) raznim tujerodnim mogotcem in svojim privržen- cem. Ti so se v teku stoletij povzpeli do velikanskih površin zemlje — zlasti vinogradov, iz katerih so jim morali . njihovi podložniki dajati desetino in gomo (dajatve mošta oziroma vina). Največ zemlje v ormoško- ljutomerskih goricah so v za- četku minulega veka imeli križ- niki (nemški viteški red), potem ormoški, dornavski, braneški in negovski graSčaki poleg 27 dru- gih fevdalcev iz vseh krajev nekdanje Štajerske. Leto 1848 je prineslo našim kmetom »zemlji- žko odvezo«, ki jih je osvobodila vseh dajatev in podložništva njihovim zemljiškim gospodom- fevdalcem. Ker pa kmet ni mo- gel tekmovati v gospodarski borbi za svoj obstanek z nem- ško mestno gospodo, ki je sto- pila na mesto fevdalne, je lezel v dolgove ter začel prodajati svoje vinograde nemškim trgov- cem v mestih Tako se je zgo- dilo, da je bil večji del jeruza- lemskih goric pred p^o • sve- tovno vojno v nemških rokah. Po vojni se je prehajanje slo- venske zemlje v nemške roke sicer ustavilo, popolno osvobo- ditev pa je prinesla šele NOV in 2 njo agrarna reforma, k; je iz- ročila vso zemljo nekdanjih fev- dalcev in domačih izkoriščeval- cev delovnemu ljudstvu, ki jo ofcdeluje in živi na njej že dol- ga stoletja. Avtor je za to delo poleg svo- jih najrazličnejših beležk upo- rabil zlasti naslednja dela: a) Dr. Franz Leskoschek: »Ge- schichte des Weinbaues in Steiermark«, 1. zvezek. Delo je izšlo med prvo in drugo sve- tovno vojno v Gradcu. Ptujska Studijska knjižnica je nima. b) Schmutz Kari: »Histo- risch-Topographisches Lexikon von Steiermark«. I—IV. Gradec 1822-1823 c) Dr. Fr. Kovačič: »Sloven- zgodovina«, Maribor 1935. č) Dr. Fr. Kovačič: »Sloven- ska Štajerska in Prekmurjec, Ljubljana 1926. Na ta spis opozarjamo zlasti predavatelie zgodovine na na- ših gimnazijah in v višjih raz- redih osnovne šole, ki bodo na- nizane Dodatke lahko s pridom uporabljali v šolah pri preda- vanjih iz zgodovine in domo- znanstva. Uredništvo 1. Vinska trta, seveda ne takšna, kakršno poznamo danes, sega v prazgodovino naše zemlje, v ono dobo pred sto- in tlsočletj., ko je nastal v njei rjavi • premog. Bila jc tedaj še divja r'stlma ki je razraščala po travi ter se vzpenjala po drevju in se opleta- la njegovh vej. Njeno listje in semenje so naši; med okameni- nam: iz najstarejše tercijarne dobe pr: Lipnici nad Mariborom Leta 1951 so naleteli na držav- nem posestvu Kapela pri Radgo- ni, ko so kopa jamo za c ster- nio, v globini 6,5 m na lapomc plarsti med katerim: «o bili na- tančni odtisi tTsnih listov, k. so po >voji velikosti in obliki po- dobn listju današnje žlahtne tr- te. Baje so našli okamenelo trs- no 1 etje med izkopaninam: tudi pri Tomažu nad Ormožem in Ju- rju ob Sčavnici, ko so kopali studence. Zgodovinsko fe vinska trta na slovenskih tleh zpričana iz dobe nekaj stoletij pred našim leto- štetjem ko so se v teh krajih naselili Kelti. Doma v Galiji (da. našnja Francija) so tem gojili vinsko trto ter jo od ondod za- nesli v kraje Gornje Panonije, h kateri pa je spadala tud; Spodnja Štajerska. Tedanja vina pa so bila Slaba in spadala poleg kruha in redkve k hran: siromaš- nejših slojev kakor je lo raz- vidno iz napisa na neki nagrob- ni svetilki ki so jo našli na Hajdini pri Ptuju. Premožnejši sloj-i so zato raje uživali zase boljša vin-a iz današnje Italije. Ko so Rimljan: okoli leta 15 pred našim letoštetjem zasedli kraje do Donave so zbolišalj in razširil, v njih tudi r nogradni- štvo, toda v skrbeh, da bo zarad tega vrednost njihovih boljših vin padla in se zmanjšal pride- lek žita, je cesar Domicijan (81—96) zapo\«fd«'l, da se mora več ko polovico vinogradniške zemlje opustiti m spremenHi zo- pet v njive. To pa se ni rtalo docela izvesti, ker njegovi na- sledniki na cesarskem prestolu n''«o na tem vztrajali in je ce- sar Probiis 282) t;* zakon sploh razveljavil. Na današnjih jugoslovanskih tleh :n v drugih deželah, kjer je on zas^adil vin- sko trto, je vinograde, ki so že obstajali izboljšal in v njih vin-ko trto požlahtnil. Njegov^ vojaki so mu pri tem opravljali »viničarske« posle. Cesar Probus je bil velik ljubitelj vinske trte in njenega sadu še večjij on jc eden največjih pospeševalcev vi- nogradništva v naših krajih, za- radj česar ga smatrajo za njego- vega z^četc^ka, vendar po kri- vici, ker je trta v teh krajih uspevala že prej. Rimski Petovio (današnji Ptuj) je bil žp v dobi Rimljanov sre- dišča vinske trgov-ne za Sloven- ske gorice in Haloze, ki so jih Rimljani imenovalj »colles« t j, griči, hribi alj vrhovi. V Ptuji so tedaj izdeloval- i lončeno po- sodo i velike trebušaste vrče ki so v njih shranjevali vino ii jih v kleteh zakopavali v zemlja ali pe«ek, da se je vino tan ohranilo dalje časa sveže. (Nadaljevanje sledi). Veseloigra .Kam iz zadreg' (Ob novi premieri v i>tujskem gledališču) V četrtek, 17. novembra, bo v našem gledališču že tretja pre- miera v letošnji sezoni. Naš pri- zadevni ansambel bo uprizoril Hamik-Streicherjevo veseloigro iz kmečkega življenja »Kam iz zadreg«, ki jo je poslovenil 2aiani slovenski književnik Ciril Kosmač. To delo, Id kajpak ni- ma večjih literarnih pretenzij, smo pripravili naši publiM — po dveh težjih in zahtevnejših delih (»Celjski grofje« in »Vroča kri«) — pi^vsem v zabavo in ratzvedrilo. kot nekak nadome- stek za »Veseli večer«. Ta veseloigra je že precej po- znana po naših podeželskih odrih in polpoklicnih gledališčih (Ru- še, Mežica, Kranj, Trbovlje itd.). Z velikim uspehom so jo lani igrali tudi v Sentjakotuskem gle- dališču v Ljubljani. V našem gledališču jo bomo igraU v do- mačem narečju, kar bo dalo uprizoritvi še ijoseben čar. V delu, ki ga je pripravil režiser Peter Malec, igrajo: Vičar, Sug- man. Matja^č, Gunžer, Lenartič ter Man ca Trbučeva, Ančka Baj- gotova, Videčnikova, Senkin- čeva in Ukmarjeva. Naičrt za sceno je napravil scenograf ma- riborsikega gledališča Polanjko, izdelal pa naš tehnični šef Jože Milkovič. Koncert violinista K. Rupla u Ptufu Koncertna direkcija Sloven::je bo s sodelovaniem Glasbene šole v Ptuju priredila koncert violi- nista prof. Karla Rupla, ki bo v petek, 11. novembra 1955 v dvo- rani Glasbene šole ob 20 uri Prof. Karlo Rupel je eden pr- vih jugosiovanskh umetnikov. Svoje violinske študije je kon- čal v Parizu na Ecole Normale de Musigue kjer so mu podelili diplomo »Licence de concert«, najvišje koncertno priznanje. Kot solist je nastopal v vseh večjih mestih Jugoslav je, kon- certiral pa je tud v Franciji, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Rav- nokar Se je vrn'l iz Turč je, kjer je z orkestrom FUharmonije v Carigradu igral Mendels^ohnov koncert Danes je prof. Rupel redni profesor violinskega oddel- ka Ijubljarske Akademije za glasbo. Spored koncerta prinaša v pr- vem delu cve veliki skladb^: najprej Mendels^ohnov koncert za violino (tokrat seveda « spremljavo klavirja), nato pa Beethovnovo sonato z-a violino in klavir. Mendelssohnov violinski koncert je eno najpomembnejših del romantične violinske litera- ture. Ima tri stavke ki brez pre- sledk-a prehaiajo drug v druge- ga. Odlikuje se z močnim: stvenimi vzpon- ter s čudovitimi romantičnimi melodijami. Beet- hovnova sona+a je poslednje, de- seto Beethovnov^ tovrstno delo Sestavljajo jo štirje stavki: uvod- ni Allegro moderato, lirični Adagio espres'ivo, iekri Scherzo in živahni zaključni rondo. V drugem delu sporeda bo prof. Rupel igral krajše skladbe, večji del virtuoznega značaja. Na prvem mestv stoj- Bachova TR2NE CENE V PTUJU 9. nov 1955 (z-a liter, k'i c gram ali koS) Čebula 25—30. česen 60—80 luščeni f žol 40—50, hren 100, kromp r 13—15 koleraba 15, cve- tafea 60, peters'!' 40 rdeča pesa 30, redkev 20. solata endivija 40 do 50, solata v glavah 10—15, gpinača 80, rdeče zelje 20, zelje v glavah 10—15, zelena 30—40. korenček 40, ohrovt 20, koruza 35 pšen-ca 3*5—40, ove^ 30, pro- so 30—40, koruzna moka 50, aj- dova moka 50, koruzni zdrob 60, surovo m'«lo 400 mleko 25, sme- tana 130 «!r 40—80. kokoši 400 piščanci 400, puran- 600—1000, grozdje 60—70 hruške 40, jabol- ka 25, oreh 80—100, s-ivke 50 do 80, jajca 18, k<«tanji 25, pečeni kostanji 60 k^sl^a repa 25—30 kislo zelje 40, motovileč 100, bu- če 10. Rojstva, poroke in smrti v ptujskem okraju ROJSTVA: Elizabeta Kirbiš, Staroš nci 14 — Marijo? Terezija BalažiČ Grajena 126 — St-enisla- va; M-arija Lozinšek, Krčevin-?. 47 — Marto; Julijana Vrtič, Grlinc 18 — Antonijo; Emilija Šalamun, Nova va,s 50 — Ireno; Angele Dolenc, Zg. Jablane 20 — Ivana Elizabeta Požgan Kidričevo 6t — Stanislava; Dragica J?nžeko- vič, Bukovci 129 — Franca; Ga- brijela Munda, Podgorci 12 — Elizabeto; Frančiška Gerečnik Turnišče 49 — Slavico; Angel; Kmetec, Sela 35 — Franca; Ror£ Požgan, Rače — Bojana; Marij? Ropič, Belsk: vrh 58 — Katarino SMRTI: Srečko Benko, Ločic 23, rojen 1955, umrl 6. nov. 1955 Anton Karneža, Lešje 32, rojer 1928, umrl 5. nov. 1955; Martir Muharič, Ljutomer, rojen 1918 umrl 3, nov, 1955; Franc Tement Pobrežje 43, rojen 1900, umrl 4 nov. 1955; Ivan Vračun, Don onemoglih Muretinci, rojen 1887 umrl 27. nov. 1955. POROKE: Pavel Fišinger h Maribora in Elizabeta Rajšp i; Maribora, Maksimiljan Rubin i: Ptuja in Vida Omerza iz Ptuja. Ekonomičnost ali malomarnost? v petek 4. novembra t. L, sem kupil v Mesnici in prekajevalni- ci OZZ Ptuj nekaj dkg salame, ki mi jo je prodaj-a-lec brez za- drege zavil v časopisni papir s pripombo, da je danes pri njih tako »moderno«. Uslužbenci so Se sicer zavedali, da to ni prav ter prigovarjali drug drugemu, naj gre po spodoben ovojni P®" pir, vendaT je ostalo 1« pri pre- govarjanju :n posmehu na račun lastnega podje*.ia. Drugo jutro (v soboto) Sem čul negodovanje mla- de gospodinje ki je nosila v ro- ki sveže meso, zavHo v čaisopisn' papir. Kaj naj to pomeni: ekonomič- nost ali malomarnost? Na vsak način zadnje. Mar je res potrebno, da se še dandanes sanitarna inšpekcija ukvarja z ovojnim papirjem po meSnicah? Kaj poreče tujec, ki se lahko ustavi mimogrede v tej »vzorni« prodajalni?! -M' Aria za samo violino, nato Rave- lova Habanera (poč-sn; španski ple«), Dvofdkov Slovanski ples. Indijska pesem Rimskega-Korsa- kova in na koncu Nachezovi Ci- ganski napevi. Predprodai.a vstopnic v četrtek in petek v Glasben šoli od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure. A. DOM IN SOLA Slavka Drevenšek: Vzgo a doma in v šoli Dragi starši! Šolska vraifca so Se več tednov odprta in pred nami so nove naloge — delo z našimi otroki, ki jih hočemo vsako leto več naučiti, izboljšati njihovo znanje in jih usmeriti na pravo življenjsko pot e pra- vilno vzgojo. Na roditeljskih sestankih raz- pravljamo, kakšni so naši otroci in kar neprijetno nam je slišati, da so otroci nemarni, neubog- ljivi, predrzni In podobno. Pri tem pe prezremo, da so to naši otroci, M se zgledujejo po nas, ker so otroci dobri opazovalci in posnemalci. Večikrat se sha- jamo in posvetujemo, kako bi najbolje ravnali z našimi šo- larji in kako bi jih najbolje vzgajali. Sestajamo se na rodi- teljskih sestanMh, da bd našli sikujmo pot, pot doma in šole k vzgoji pametnega, zdravega in vedrega člana naše družbe. Pomenimo se najprej z nekaj članki na splošno o vzgoji, c naipačni in pravilni avtoriteta staršev ter o disciplini doma in v šoli. Napisati in spregovoriti nekaj o teh vprašanjih se mi zdi zato umestno, da bomo sami spozna- li, kje delamo napake pri otro- cih in da se pozneje ne bomo čudili, čemu eo takšni. Od do- mače vzgoje je odvisno delo v šoli, delo v družbi, rfcratka po- vsod. Zgrešena \-zgoja se da tež- ko popraviti in ta pušča posle- dice za vse otrokovo življenje Družinska avtoriteta se v niče- mer ne razlikuje od šolske — učiteljeve, kajti šola je drugi dom, ki inna nalogo otro- ka vzgajati in izobraževati. Donr in šola moraita biti zato v tesni povezavi. Ce bo otrok spošito- vai in cenil svoje starše, bc tudi učitelja, čeprav ga bo te večkrat opozarjal na vrline ir napalke, zato pa se bo tudi : veseljem trudil ter zmagova: težave doma in v šoli. Upam, da bodo ta vprašanji o vzgoji našega rodu zanimali vse bralce, starše in roditelje. Vzgoja otrok je pomembno področje našega življenja. Na- ši otroci so državljani naše de- žele in Zemljani sveta. Tudi oni bodo nekoč vzgojitelji svojih otrok. Vsi stremimo za tem, da bd postali dobri otroci, 0'ved. 6,10 Vedre ia poskočne melodije za nede^sJio jutro. 7,00 Naroved časa. poroičila. TCemaoska napoved ia objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekiame. 7,30 RadijsW koledar in prireditve dne *a. 7,35 Melodije Emericha Kalmana ia Ro-berta Stolza. 8,00 O športu in šport- nikih. — MaijMi jeločnik: Zbor smu« Carskih učIteLjev. 8.15 Pisana vrsta sio venskih narodnih ki domačih pesmi. 9,00 Otroiia predstava — Lojze Maruiko: Za sedem krajcarCkov (p-rarljica). 9,30 Lahka In operetna glasba. 10.00 Družinski po- govori. 10,10 Nedel!js.ki sitnionični koo= cert; Carl Philipp Emjftanue4 Bach: Sim fooija št. 1 v D-duru; Feltx Meudelssohn« Bairtholdj: Koncert za klavir in orkester «.tev. 1. T g-molu — Nikolaj Rimski^Kor zakov: Zlati petelin, suita. 11,15 Oddaja za BeneSke Slovence.. 11,35 Opoldan«« glasbeni spored — vmes Ob 12.00— 12,10 Pogovor s poslušalci. 13.00 Napo- ved časa, poročr.a, vremenska naipoved, pregled dnevnega sporeda in objave. 13,1,5 Zaba-vna gjasba, vmes reklame. 13,30 Pol ure za našo vas. 14.00— 16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, ■ja-emenska napoved in objave. 16.00 „Po natšl lepi deželi" — Zvone Kriiaiik: Kul» tuTBo pismo \t Novega mesta. 16.30 Promenadni koncert. 17.30 Radijska Igra — Fred von Hoerschelmann: Karo (iro novitev). 18.41 Mali glasbeni mozaik. 19,00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes re&laene. 20.00 Večerni operni koncert. 21,00 Kulturni raz gledi. 21,15 V se ie zavoljo nje s oim tolažila. »Mlada je, res je — e bo že prišel pravi ki jo bo maličko pripogn II Naj j.- nikar ne misl.! Na svojem hrbtu bo čutila, na lastni koži se ji bo opletal jez k Tud. ona bo še krotka v življe- nju.« N='^mihaia se m ie b'4a sva sama, v kaamrl aU kje v hlevu, med dojvo alj to nasmihanje ji ni nič več pristajalo. B:lo je, ko da bi se nenehoma čeSa bala za- voljo hčere in ko da bi se vese- lila. da se bo tudi zanjo kdaj namakala kneftra Bala se je je in jo kar naprej in naprej vple- tala v govorico, medtem ko sem ja.z s-amo poslušal N.č ji ni bilo Po volji, d^ sem bil tiho da ni- sem ničesar rekel »Zakaj ji n-č ne rečeš Zakaj ji VSe pustiš?« Zagovarjala me je, molčal sem ali pa ii povedsl: »Z babami se ne bom zbadal.« Premišljeval.a je za tem pa rekla: »Saj, prav imaš! Samo pusti jo! Pusti jo, ko da je ne vidiš.« Da, tako jc govorila, začela me jc svariti, balj. se je zavoljo ^nje — »samo pu«ti jo ko da je' ne vidiš «— toda jaz sem Hano vi- del, vedno boli mi je bila na očeh, četudi sem jo sovražil za- voljo njenega jezika Ni, da bi pravil, kako se ie obnašala. Ko da bi se mi nastavljala samo, da bi me jezila in me dražila. Cele božje dneve me je n"kala; najraj. ši takrat, ko je prišel kdo od so- «edovih mimo, ali po nedeljah od maše Ne. n- da b pravil! Eno pa je še danes, ta d?® je živo v meni ni pozabljeno — strašno sovraštvi, k je jelo tleti v prsih tisto pomlad pred kakšnim lebom. Iskal sem priložnost, da bi jo zmlatil; še danes ko «e opomnim, čut m prs+e v menih zmršen h la- seh al; v kitah, čuUm dlani na njenih licih, na obrazu, ki se mi je vsevdilj režal, sc mi posmeho- val in mf kazal zobe, tiste pre- klete zjobe. BoHe je, še danes jc bolje zame, da se ne spom njam Tsega tegai a ko je prišlo do te- ga-, se je vse drugače obrnilo. Ne vem več, ali je jeseni, na zimo, listje prepozno padlo aU je sneg prerano zapadel, da ndsmo pograbili lisstja in da smo ostali na pomlad brez spelje. »Lfistnjak je prazen, nastelje ni!« sem povedal na kratko pri večerji. »Jezus, resnica je!« je vzdih- nila Toplečika zaskrbljeno. Potem ni do konca večerje nihče nobene več zinil. In tako sem potem, ko smo začeli vsta- jati od mize in ker niikake takše opravke ni bilo za drugi dan, povprašal: »Kaj, ali se bomo zmenili za Drstelinjak?« — Drstelinjaik, to je svet pod Gomilo, proti drav- ski strani, kjer je ležala Tople- kova hosta. — »Grabljati bomo morali.« »Jezus — na, resnica je,« je znova zavzdihnila. Toplečka in . pogledala za dekleti, ki sita od- haijali. »Tunika! Hana! Sta sli- šali?« »Mislim, da vem sama, da sem za delo pri hramu,« se je obregnila Hana in šla. Toplečka je ziačela stokati, kaiko bi bila sre<5na, ko bi mogla sama na Drstelinjak, in kako je nesrečna, da mar^ otroite p«>- siti. Na koncu je imela samo še Karto v glavi. »Deklina, le počakaj, se ti bo že še napletalo! Prebridko te poznam, da bi lahko rekla, da boš dobro zvozila s^i življe- nje.« Pusitil sem jo jadfikovati, z mano vred tudi Tunika, in sem se drugo jutro odpeljal z loj- trami in z dekletoma po listje. Dekleti sta posedli na krmo v krpi j ah in Hana si ni mogla kaj, da ne bi, ko se je pognala čez loj tre na voz, vzkliknila : »Juj, ko grofici se bova pe- ljali!« »Južeik, da se vam ne bi kaj zgodilo,« je zaskrbelo TopleSko; stala je na pragu in gledala za nami, kako smo se l>asali v lojtre. »Jod, Južek, da naju ne zvr- neš!« je pojadikovala za njo tudi Hana; zatem: »Škoda bi bilo takih nevest!« »Jezus — jezus!« je zastokala Toplečika, jaz pa sem zamahnil po jimcih. Nisem se več ozrl, ne na prag. kjer je stala Toplečka s prekri- žanimi rokami nad trebuhom in z velikima kar nesrečnimi očmi... tudi n-a^aj na krmo nisem pogledal, kjer sta sedeli dekleti; ne na Tuniko z jerba- som in z juzino v naročju in ne na Hano, ki se je guncala po krma in se ven in ven smejala. (Nadaljevanje sledi) Dnifinu kot irzgoilfelj Ptuj. 11. novembra 1955 Okrajno gledališče Ptuj Sobota. 12. novembra, ob 19,30: Bratko Kreft- »CELJSKI GROFJE«, drama v petih dejanjih. Šestnajstih Gosto- vanje v Ljutomeru (Dom kul- ture). Abonma in izven. Pred- prodaja vstopnic pri blagajni kina- Nedelja, 13. novembra, ob 14. uri: Braitko Kerft: »CELJSKI GROFJE«. Sedemnajstič Gk>- stovanje v Križevcih pri Lju- tomeru (Zadružni dom). Četrtek, 17. novembra, ob 20. url: Franc Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem na- rečju). PREMIERA Režija Peter MALEC, k. g scena I. Polajnko, tehnično vodstvo Jože Milkovič. — Abonma: Red Premierski tn Izven. V veseloigri »KAM IZ ZA- DREG« nastopajo: Franjo Vi- čar v vlogi posestnika in vaške- ga štacunarja Mihala Piškurja, Ančka Bajgotova kot njegova žena Urša, Lojze Matjašič — sdn Franček, Danijel Sugman kot kmet Filpa Koren. Manica Ter- bučeva — njegova žena Vero- na, Danica Senkinčeva — hči T^uniika, Franjo Lenartič v vlogi pismonoše Podgomika — »Su- ma«, Berta Ukmarjeva — Pe- tronila Logar, Vera Videčnikova kot njena hči. natakarica Fani- ka in Franjo Gunžer kot Han- zek, hlapec pri Korenovih. — Ker bo veseloigra Igrana v šta- jeirs^cem narečju, opozariamo prav posebej okoliško prebival- stvo, da si jo ogleda. Ljudska republika Slovenija Občinski ljudski odbor Središče Pb 96. in 100. členu statuta Občinskega ljudskega odbora Središče SKLICUJEM zbore volivccv za volitve odbor- nikov krajevnih odborov na področju občine Središče: Krsijevni odbor Grabe: za vas Grabe dne 13. nov. 1955 ob 8. uri v stari šoli Grabe. Krajevni odbor Vitan: za vas Vitan in Vodrand dne 13. nov 1955 ob 13.30 pri Tomažiču Je- žetu, Vitan. Krajevni odbor Godeninci: za vas Godeninci dne 13. nov 1955 ob 14. uri pri Kolariču Konra- du, Godeninci 40. Krajevni odbor Salovci: za vas Salovci dne 13. nov 1955 ob 14. uri pri Kranj c Julij ani. Salovci štev. 32. Krajevni odbor Središče: za naselje Središče dne 20 nov 1955 ob 13.30 v domu TVD »Partizan«, Središče Krajevni odbor Obrež: za vas Obrež dne 20. nov. 1955 ob 13.30 piri Marčecu Antonu. Obrež 20. ★ Za zbore volivcev se bo pred- lagal sledeči dnevni red: 1. volitev delovnega predsed- stva; 2. volitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika; 3. poročilo o vlogi in delu ob- činskih ljudskih odborov in krajevnih odborov; 4. volitve odbornikov krajev- nih odborov: 5. razno. Štev. II/132-1/1955 Središče, 7. XI 1955 Predsednik: Franc Klobučar, 1. r. FIZi^ULTUPtA IM ŠPORT Nepotreben poraz Drava : Proletarec (Zagorje) 0:1 (0:0) Zadovoljiv rezultat proti vodil- nemu moštvu grupne l:ge bo de- i-al tist'. k; n gledal nedeljske tekme Vendar n; tako. Proletarcc je pokazal bre2 dvoma najslabše igro od vseh gostujočih moštev ki smo jih gledali v tem tekmo- vanju v Ptuju. Dra.va je igrala kot po navadi, »c prav^ slabo, Kljub temu je 'mela v obeh pol- časih rahlo terensko premoč Si- cer Pci smo gledali uro in pol brezglavega tekanja za žogo, na- pačnega podajanja in nekorist- nega preigravanja. Nobeno mošt- vo ni izvedlo nobene smiselne akcije, ki b, ogrozila nasprotni- kov gol. Pri tem moramo še po- udarit:, da je b'l že v prv h mi- nutah igre poškodovan srednji napadalec D^eve P Sirec, ki je do konca tekme samo statiral na levem knlu. Ed n; gol so dosegli gostje po krivdi Dravine obram- be. Komelj je zopet enkrat po nepotrebnen> dr blingu v bl:ž'n' gola izgubil žogo strel iz pre- cejšnje oddaljenosti pa je »labo postavljeni vratar Drave podalj- šal v spodni' Ifv: kot lastne mre- že. Do konca tekme je »ledilo brezglavo nabijsnje žoge. Sodnik Jenko iz Maribora je z ostrim prisojanjem faulov v kali zatrl surovosti posamezn-kov, pri tem pa preveč sekal igro In pripo- mogel s svoje strani k slabi tek- mi. Skratka: slaba igra slabih na- sprotnikov nepotreben poraz, še dve izgubljeni točki in nerazve- seljiva perspektiva prezimovanja na predzadnjem mestu prven- stvene tablice. Se dobro, da v tej skupini tudj tekmuje Ljutomer, kajti... Nedeljska tekma je bila zadnja prvenstvena tekma Drave v je- senskem dehi tekmovanja na do- mačem igr-šču. Odigrati se mora še tekma v Velenju, nato pa sledi odmor do pomladi v kate- rem sr^ bodo ptujski niogometn. »kibici« skušali popraviti precej razrahljane živce. Tehmouanle strelccu u Uarcidinu Okrajni strelski odbor Ptuj je nedavno zaključil sezonsko stre- ljanje z vojaško pušiko s tova- riši iz Varaždina. V tem sreča- nju je zmagala družina Ptuja s 449 krogi, napram ekipi iz Va- raždina s 427 krogi. Najboljši strelci so bdU: Seika 102 kr. (P), Jočič 95 kr. (V), Bu- dimir 91 kr. (V), Predanlč 90 kr. (P). V Majšperku je tamoSnja agilna družna priredila strel- sko tekmovanje za krajevno prvenstvo komune Lešje. Rezul- tati: Majšperk 350, Naraplje 288, Stoperce 178 in Ptujska gora 163 krogov. Mladinci pa so tekmovali z zračno puško ter so dosegli: Majšperk 357, Stoiperce 224. Na- raplje 210 in Ptujska gora 179 krogov. Družina Majšiperk je na dobri poti Potrebna bi jim bila še strelsika lopa, kar bi se dalo ureddti s prostovoljnim delom Članstva. Drtižina bo dobila tudi več podpore v obliki pušk in munidje, čimbolj se bo udej- stvovrala. Potrebno bo tudi vključiti še veičje število delav- stva v članstvo družine. Družini Velika Nedelja in Podlehnik sta prii^li družabni prireditvi z nagradnim tekmo- vanjem. 21aka(j ne bi tudi ostale družine priredile talke prire- ditve, da bi seznanile tudi širši krog s strelstvom. / V Ptuju je bila ustanovljena mladinska strelska družina. Okrajni strelski odbor bo dal tej družini vso podporo. Nade- jamo se, da se bo mladina uspešno udejstvovala v strel- skem športu in zbrala čimveč članstva v svoje vrste OSO gleda z zaupanjem v de- lo ptujske mladine in streld verujejo, da rie bodo razočarani. Za Dan republike, 29. novem- bra, bodo sekcije že pokazale svoje uspehe. J. Ali veste, — da je najboljši čevljar v Evropi Josip Kranjčič, čevljar Iz Vinkovcev, ki je dobil na medna- rodnem tekmovanji čevljarjev v Bologni — Italija prvo nagrado; prvak Jugoslavije je postai na tekmovanju v Zagrebu; — da bodo dobila fosforna gnojila (superfosfat, KAS n ai- trofoskal) po pogodbi o dobavsh teh gnoji! po odloku Zveznega izvršnega sveta le žitorodna pod- ročja; — da bodo v bodoče vsi mlini oproščeni plačevanja davka na dobiček, ne pa samo nekateri mlini kot doslej — da bo mogoče dobiti kred"ite za nabavo kmet jskih strojev pod istimi pogoji, kot je bilo doklej mogoče dobitj kredite za nabavo . Koristni nasveti 1. Ko čistite zelenjavo, podlo- žite vselej ča>op:sn; papir, da vam ne bo treba pozneje či«titi mize 2. Ce vam diše roke po čebu- li, sj jih um jte v mlačni vodi, kateri ste dodal malo salmijaka. Po umivanju jih splakn>te še » čisto vodo. 3. Iz zelenih lietov gUvnate solate k: se vam zdijo pretrdi lahko ^kuhate dobro juho, če jih prevrete 'kupa s krompirjem v kockah Juho podmet^te, za za^ čimbo pa porubue česen In pe- teršilj, 4. Ostanke apnenca (kotlovec) spravite iz loncev in steklenic, če jih splaknete z mešanico moč- nega k'sa in grobe ^oli 5. Ce se urežete, pa kri prehi- tro preneha teč pomočite ure- zani del v vedo v kater: ste raz- topili tableto aspirina. 6. Ce hočete, d? bi živo pisa- na poletna obleka obdržala bar- ve, jo po pranju spl^knite v vodi, k: its ji primešal: nekai kisa. 7 Zarjavel I kalnik najlepše In naih treje očistite « petrole- jem 8 Mušje madeže spravite s svile, volne in bombaža z mlač- no m Inico ki ste ): dodal: malo salmilaka al šp rite S kovine jih spravimo s šfetko, namočeno v špirit S senčnik« jifc zbrišemo z mehkr krpo namočeno v mlač- no vodo k' smo j" dodal-; neko- liko ki«« 9. Mešana jajčna jed se nik^ li ne bo pretrdo ocvrla, če prili- ješ na vSako jajce pol jajčne lu- pine vode. Med cvrenjem večima vode izhlapi, jajčna jed pa nara- ste in jo lahko cvreš do poljub- ne trdote, 10, Gobe ki jo rabite za mni- va.nje, ne smete prati v vroč: vc^ di, pač pa v mlačni, slani vodi. Mokro gobo pustite na zraku, da se bo hitro osušila, sicer bo kma- lu razpadla V novih čevljih na.-s radi peče- jo podplati To preprečimo, če podplat na notranji strani nama- žeroo s špiritom. Drobne vesti v naslednjih tridesetih letih se bo število južnoamerškcga prebivaJHva podvojilo in naraslo od sedanjih s-koraj 100 na okrog 200 milijonov. ★ Tudi v Indija proizvajajo j>em- ciUn, V doglednem času bodo v Indiji poslak na trg prv. doma izdelan penicilin. Pro zvodne ka- pacitete penicil na so tako veli- ke, da bodo z domačo proizvod- njo kr.ld nad tri četrtine potreb. ★ V Norveškn, v mestu Chrlstian- send, gradijo desetttadstropno stavbo, k. bo imela stene iz alu- minija To bo prva aluminijasta stavba v Evropi. ★ Lad'edelnica v PUtsbourghu bo gradl-a potniško ladjo, ki jo bo- do gnali atomsk. motorji Ladja bo razvijala hitrost do 120 km na uro, kaT pomeni ladjo blazno naglico ★ Prvi čaSopis «0 izdelali Kitajci že pred 2850 leti. Ta časopis še daneis izhaja. ★ Učenjak Aleksander Flcmmg je ugotovil, da solze uničujejo bakterije. ★ Sedanja na i več j a piiščava na Svetu, Sshara, vedno nt bila to, kar je sedaj. Ugotovljeno je. da je bilo na večjem delu sedanje puščave morje, ki je pozneje iz- hlapelo, življenje v njem in ob V ponedeljek, 14. novem- bra t. I., bodo igrali ptujski osmošolci v prejšnji številki »Ptujskega tednika« je bila napovedana gledališka predstava Pugetove komedije »SreCiii dnevi«, ki jo igrajo ptujski osmošolci, za pe- tek, 11. novembra t. 1., )b 2C. uri v ptujsKem gledališča. Zal pa so morali dan pred-.tavc spremeniti na ponedeljei^c, 14. novembra t. 1., ob 20. uri in upa- jo, da bodo tudi takrat vsi se- deži razprodani. O spreiuen.bi so obvestili javnost s plakati na vidnih mestih. OBJAVA Razpisujemo mesta: Računo- vodje, medicinsKe sestre in ad- ministratorke. Pogoji: Za vsa tri mesta ustrezna izobrazba, za računo- vodjo in medicinsko setro za- želena daljša praksa. Plača po Uredbi, dodatna pla- ča za medicinsko sestro ludi po- ložajni dodatek. Družinska ali samska stano- vanja ter prehrana io na raz- polago v Zavodu. Prošnje z življenjepisom spre- jema Uprava Doma zf. duševno defektne otroke v Dornavi. RAZGLAS v soboto, 12. novembra 1955, bo v Ormožu letošnji zadnjt plemenski sejem za pincgavske bike, krave in telice. To je zad- nja letošnja možnost, da si na- bavite plemenjake in ostalo ple- mensiko živino. Področja KZ, ki nimajo po zadnjem jesenskem licenciranju zadovoljivega števila plemenja- kov, imajo sedaij možnost, da si nabavijo plemenske bike. Živinorejski referenti KZ naj se sigurno udeležijo plemenske- ga sejma iz zgoraj omenjenih nezadovoljivo preskrbljenih pod- ročij. POSLUŽUJTE SE PUTNIKOVIH USLUG! PUTNIK vam v zelo hitrem času preskrba potne Uste, kakor tudi vizume za potovanje v inozem- stvo. Naijlepše in najhitrejše lahko potu j ete samo s Putniikom! Vozne karte za tu- in inozemstvo lahko nabavite pri nas brez ča- kanja, tudi za tri dni vnaprej. Prav tako lahko rezervirate pen- sione in prenočišča kjerkoli v državi le pri Putniku — Oglejte si naše izložbe na Kvedrovem trgu, kjer so razvidni vsi naši izleti in potovanja! I PREKLIC Angela Dorič, gospodinja v Sestržah, p. Lešje, obžalujem in preklicu jem, kar sem žaljivega in neresničnega govorila o dr. Maksu Penu in se mu zahva- ljujem, da ni nadaljeval kazen- skega pregona. Angela Dorič. OBVESTILO Obveščamo vse poklicne šo- ferje ptujskega okraja, da pri- redi podružnica v Ptuju zianski tečaj za kvalifidrane in visoko- kvalificirane delavce prometne strok"fe v začetku decembra t 1. Prijave za tečaj sprejema tov. Franc Meglič, šofer pri alko- holni industriji »Petovia«, Ptuj (Na tratah št 2) in tov, Ludvik Pšajd, Trg svobode št. 3, Ptuj, Odbor podružnice prosi, da se tega tečaja udeležijo šoferji, ki bodo po zaključku tečaja pola- gali izpit za kvalificiranega ali visokokvalifidranega delavca prometne stroike. Odbor Komisija za razpis mesta di- rektorja zadr. trgovskega pod- jetja I vanj ko vd razpisuje po 10. čl. Zakona o pristojnosti ljudskih odborov (Ur. list FLRJ štev. 34/55) MESTO DIREKTORJA Zadr. trg. podjetja Ivanjkovci. Pogoji: trgovski pomočnik z 10-letno prakso. Nastop službe 1. dec. 1955. Plača Po tarifnem pravilniku podjetja. Vabilo Pozivamo starše dijakov, ki študirajo na učiteljišču v Ma- riboru, da se udeležijo rodi- teljskih sestankov, ki bodo v nedeljo, 13. t. m., ob 13,30 na gimnaziji v Gorišnici, "b 14. uri pa v gimnaziji v Ormožu. Ravnateljstvo učiteljišča v Mariboru ' JAVNA ZAHVALA Podpisan: se čut.m dolžan za- hvaliti Se ptuj'k, Dostaji LM in miličniku tov Peternelu Ivanu, vodniku, osebno, da so mi bili ukradeni predmeti tako hitro najdenj in vrnjeni. Vajsbaher Ivan. Ptuj PREKLIC Anton Žerak, delavec v Nji- vercah št. 29, obžalujem, da sem obdolžil Ivana Topolovca, po- sestnika iz Njiverc, da je kra- del les v državnem gozdu in to obdolžitev kot neresnično pre- klicu jem ter se mu zahvalju- jem za odstop od kazenskega progona. Anton Zerak. ZAm^ALA Ob nenadni izgubi mojega do- brega moža in očeta ANTONA KARNE2A iz Majšperka se čutim dolžna zahvaliti se darovalcem vencev in cvetja, posebno Gasilski četi v Majšperku, kateri člani so po- kojniku držali častno stražo ter članom kolektiva Tovarne vol- nenih izdelkov v Majšperku, ki so ga spremili v tako lepem šte- vilu na zadnji poti, prav tako tudi članom kolektiva »Re- mont« v Makolah, Majšperk, 7, nov. 1955. Žalujoča žena Martina, hčerki Angela in Anica Z vreiO vodo se je poparila Po levi roki Nežika Bohi iz Destemika 69; s drkularko si je porezal prste Anton Valen- tan iz Apač 86; s kolom po gla- vi je bila poškodovana Marija Petrovič iz Kidričevega 39; pri sekanju drv si je poškodovala levo roko Marija Golob iz Spuh- Ije 142; z voza je padel in sd lx>škodoval desno nogo Anton Trstenjak iz Slovenje vasi 54; mačka je potpraskala po obrazu dojenčka Mirana Godca iz Kr- čevine 24; s črepinjo si i e po- škodovala levo stopalo Štefka RajšT>. šolarka iz Trnovske va- si 26; padla je z lestve in si poškodovala roko Neža Zupan- nič iz Sp. Hajdine 13; med sode je prišel in dobil trebušne po- škodbe Ivan Spevan iz Turške- ga vrha 107 mlin za mletje jabolk je poškodoval roko Alojzu Kšela iz Radoslavc 14; z nožem je bil zaboden v hrbet Jože Ceh iz Podvinc 109; padla je in si poškodovala levo nogo Ruth Krjukov iz Ptuja, Ob Grajeni št 7. Imenovani so bili oziroma so še na zdravi j Kiju v ptujski holnišnid MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 11. do 14. nov, t.1. ameriški barvni film »POŽE- NI, JOE!«; v dneh od 15, do 17, nov. jugoslovanski film »MILIJONI NA OTOKU«. KINO MTRETINCI predvaja 12 in 13 nov nemški film »SRCE LAŽNO BIJE«. »POLICAJI IN LOPOVI«. Predstava vsako soboto ob 19, uri in vsako nedeljo ob 17. uri, z izjemo v nedeljo, 13 t m. ko bo predstava ob 15. uri. Na brzotumirju Šahovskega društva Ptuj za mesec novem- ber je zmagal Rudolf, ki je na- bral 10 in pol točk. Slede; Per- nat V. 9 in pol, Maurič 7, Dro- fenik in Kander po 6 in pol, Berden 6, Prelog 5 točk itd. TUJI JEZIKI Neki novinar je vprašal Tosca- ninija, koliko jež kov govori. »Stiri« je bil odgovor »Ce go- vorim z lepo žensko, govorim francoski, če gre za honorarje, govorim angleški, če hočem koga zastraš.ti, govor'm nemški ie pa se med britjem urežem pa upo- rabljam mater-n jezik,« ZASLU2IL JE Pustolovec CaSanova je obedo- val v i>arišk. restavraciji s pnj*- teljem, in daj natakarju bogato naptndno Zunaj ga je prijatelj vprašal: »Zaka- si dal tako veli- ko napitnino?« »Ker jo ie zaslužil,« je rekel Gasanova. »Poglej s«mo. kako krasen plašč m' je dal mesto mo- jega ponošenega « Nekaj o žitnih škodljivcih (Nadaljevanje s 3. strani) strupom. Prostor mora ostati neprodušno zaprt vsaj dva dni Na kub, meter prostora ne gle- de na to, ali je poln žita ali ne, damo po 300 g strupa Drugi žitni škodljivec žitni molj. To je majhen metuljček, ki v pomladnih mesecih leta in katerega samica leže jajčeca v žitna zrna. Iz teh se izvalijo male, bele, črvom podobne go- senice, ki se zažro v zrno in ga razjedajo, dokler ne požro vse notranjosti. Nato se lotijo na- slednjega zrna. Za seboj pušča- jo tanke niti. ki povezujejo po 15 ali 20 zm. Sredi kepice je navadno ličinka okrog nje pa odpadki, ki zoprno dišijo Mala gosenica doraste jeseni, ko zleze na površino puščajoč za seboj tanko nit. nato pa sd F>oišče primeren prostor v kakšni špranji. Tu se zaprede v bel me- šiček, spomladi pa se zabubi Tri tedne pozneje se izvije iz zapredka metuljček, ki za^čne svoje pogubonosno delo znova Žitni molj opravlja svoje delo navadno na vrhu. dočim se rilč- kar Mdržuje v notranjosti Žit- nega molja lovimo tudi v past, če mu nastavimo lučko in poso- do z vodo Metulj se zaletava v svetlobo in pade v vodo, kjer utone. Lahko ga pa uničujemo tud-" s toploto 'n offif^^^o-^nm žveplecom.