99. Številka. Ljubljana, sredo 1. maja. XI. lelo, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
fahftja vsak da.i, iivsemli pone^eMke bi 'Icove po p^nsnioib, t*>r v«!J» pr> poiti pioiomaji U avti.ro- oi;erike deiole la celo loto IS »jld., ta pol lota * »Id , t* oeu-t leta 4 gld. — Za Ljnbljano bre« poiijarja na dom km oolo leto 16 ajl«., .'.a fietrt leta .1 #cld. 30 kr., M on m. »«<•<• 1 gld. 10 kr.   Za poAiljai |< as ion so raenna 10 kr. »a impsoo, 80 kr. a* ©otrt ieta. — Za tuje duiolu toliko veo, kolikor noitinna imata. — Za gospodo neltolja na Ijudskib Aolab i va lijake velja znižana e«ma in tioor: Za Ljubljano >.a fe'i lota    xld. 60 kr.. po poott prejemati t.h četrt lota 11 gUl. — Za oznanila so plaAiv <>d dotiria topno Mttt^TfBtis' 6 kr., ee se erniuiilo enkrat tiska. 5 kr.. Ao ho dvakrat in 4 kr. 8« so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    > i     i.unkutri — Kokopiai ao tr vtau*jo. — Uredništvo jo v Ljubijani v Frano Kolmanovoj hifli **. .') „giods'.iAka •tolba", Op r a v o i it v o , na katero   aj <k\'ii^vivijo pošiljati hatoteino, . •hlainaoijo, oananila, t.J. administrativne reći, ju v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj bini.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London .'JO. aprila. V konservativnem klubu Brandfordskeni je govoril minister llardv in je v svojem govoru naglasa), da vlada stoji na stališči evropskih pogode b. Pogodba san-štetanska nema r:jcdncga elementa za trajni mir v sebi; tudi muselmanski in grški interesi potrebujejo varstva in zaščita angleškega; Anglija, dejal je, nij lotila se vojevitih temuč samo previdnostnih pripravljanj. Šovinistična (vojskt! željna) vlada je na Angleškem nemogoča, ker angleški narod se more le za velike principije za boj odločiti.
„Times" poroča iz Peterburga 29.apr.: Dogovarjanja nijso nič vidno napredovala. Direktne razprave mej Peterburgoiu in Londonom so se komaj začele. Rusija želi zvedeti misli Anglije, kako bi se dosegla mirna rešitev.
Angleška perfidija,
nepošteno-.! in Inžnjivost ho sveti tudi i/, /gornjega denašnjega telegrama londonskega. V štirih delih sveta, v Kvropi, A/ji, Atnenki in celo Avstraliji se angličnnska luketua in samo-goltna anglo germansko mošunska pasma pripravlja ua boj /a /.utiranju slovanske svobode — ali minister llardv ima dovolj pogumu, da reče: to so le »previdnostno" priprave, a ne vojne. Zgodovina \seh vekov nas uči, da An gličau nij skoro nikdar druge vojske vodil, kakor za svoj nenasitni želodec in svoje kruto gospodstvo, a Angleži se zdaj dr/uejo široko ust it i, da se njih lOd le /a „veliku princi-t------.—---------——
Leon Brcssy.
(Povest, poslovenil Pr. Kr.) O€Bt0 j>(>;/!<irjt\ (Daljo,)
Oni so v trenutku potope dvajset do petdeset frovljcv v temni, tihi kraj, od katerega se prebivalcem temlje še no Banja* Velika teža vede so zdi potnpljulcu, kakor bi mu na hrbtu ležala Usku žele/na plošča. Sicer je ua dnu, kjer leže školjke, vso mirno, v dnu nij niti valov niti plena, tudi so no premice morje nič, če jo na površju (je tak vihar. Verna tihota in strašen mir tišita kapljo na kapljo, in le malo luči dospe v tO čarobno palačo, kojo bi smeli imenovati bivališče smrti.
„1 Je nično," reče uaš junak, ko jo prišel trenot'.'k počitka, „vseloj so z nekako grozo »pustim v te globine, dasi tudi sem užo privajen, /vouenje v ušesih se mi zdi, kakor bi me svarilo, da  se predrznem motiti to sveto
pije" bojevati na\dušiti more. To nij nič. dru-zega, kakor prosto bujenje plebojsko vojno sr-bičice, grobo laskanju živalskej tepožuželjnosti Johna lUilla. — Za istino, vt liko je bilo veselje vsega slovanskega sveta, ko je bil lani Tuiok, stari vrag Slovanstva, vržen ob tln. Ne vemo. pa, kako bi se Roga nahvalili, ko bi še ta gadni anglikanski sebični in hinavski zarod baš iz te vojske, ki si jo sam tako pregrežno napravlja, zadela zaslužena božja kazen !
Ruski glasi o vojski.
„Vendar nij mogočo misliti, da bi se ohranil mir" — pravi „Uuski Mir" — „ker angleška oboroževanja nijso dokaz, da Atigleži miru hote. Angleška vlada je pot nastopila, po katerem ne more nazaj; ona je strasti vzbudila, katerih ne more drugače utolažiti, nego z vojsko. Ona ju tako dolgo igrala na straui domoljubja, da je angleško občinstvo proti Husiji ra/.dražila, da zdaj javno mnenje neizprosno terja izpolnitve njenih smelih žu ganj. Javno mnenju hoče vojsku."
„Peterb. Vetloinosti" pravijo: „Politična kri/a traju dalje. Vendar njen deiiaitiveu ko nee. je bli/.u. Sovražnost Anglijo do llusijo nij slučajna. Ona je uže stara kronična. Anglija nuni to svoje sovraštvo dajo pri vsakej priliki čutiti. Naš boj z Anglijo zavoljo izvršitve mirovnega dogovora san štefanskega bode le začetek trdovratnega dolgega hoja, ki bode pokazal, koliko narodne zavesti ruski narod ima in koliko čuta za dozdanje narodno delo. Sovražnost Anglije nas vodi neizogibno v vojsko, ali ono vzbuja v našem
tihoto." — »Nu," reče starte, „to de* raz ličnim osobnm različno; jaz pa postanem tuko lačen, kakor tisti, ki se ob kruhu iu vodi posti."
llrossv   se je nasmijal tej praktični primeri s svojim nežuočutnim mnenjem in ju i/, glnil zopet v vodi.
„Menim, da sini star čutni grešnik, pa hi so mi bili smijali, ko bi bil povedal, kaj so meni dozdeva da vidim," mrmra Kuvetnno, pa glavo stavim, da sem, ko sem se zadii|ič potopil, morskega volku videl." — „ 1«^j V Res mislile V" reče mož, ki jo bil čroz noč. krmar. — aGotOVO. Ostal snu malo dalje n:i dnu Navadno, kadar sem malo daljo, vidim mor ke volkove in vso bužo hudičev, reptilje in tudi mnogovrstne tiče, ne vem gotovo, jo li to bila samo fantazija ali sem ros vidih Dobro poznalo seuuor BrOBBVU v tej zadevi, da bo on prvi smeje, če kdo reče, tla je morske volkove videl, iu zategadelj uijseni hotel povedati, dokler so ne prepričam."
Starec jo stisnil svoj nož v pest, da jo
narodu narodno samozavest, katera more Angliji osodna hiti."
„Uolos" odgovarja na velikonočna raz-matravanja zapadnoga novinstva o neugodnem stanji Rusije: „Slab, kakor je človek, misli, da je tuje gorje lažje prenašati, nego svoje lastno. Ali če se temeljito premisli položaj, pride so vendar do sklepa, da more naša domovina z veselejšim srcem, nego drug« države veliki vstajenjski praznik krščanstva obhajati. Saj ga letos pra/njujemo z drugim zgodovinskim dogodkom: z vstajenjem krščanskega prebivalstva Turčijo k novemu življenju. Kar se bode uže tudi na dalje zgodilo, kakoršuo žrtve in topljenja nam bodo za osvobojen jo teb narodov še naložena: po bistvu ostane dejanje OBveboje-nja nespremenljivo, kot delo ruskoga carja in naroda za večne čase v listinah zgodovine — če se dogovor san štefanski še tako prenaredi.
0 verjetnosti zmage v angleško-ruskej vojski
se piše iz Londona nemškemu, Slovanom sicer neprijaznemu, dunajskemu listu t ako-le: „Angleška se ne misli z Husi na suhem bojevati, ker se čuti za tako vojno preslabo. Ako se ne oziramo na razne komplikacije v oddaljenej Aziji, moramo soditi, da Angleška uečo dolgotrajajoče vojsko, nego ona mori le na to, da bode Rusijo v vodnem vojnem stanu vzdržala, katero bi jo moralo trdo zadeti. Misli so tu, da bodo bolezni, — različni upori v Rumoliji, Armeniji in na Bolgarskem ruskoj armadi več škodili, kakor bi so smelo od katere sovražne vojske piičakovati.
bil pri roki za vsako nevarnost, in skočil v globočino, no poslušajo prijateljevih prošenj da vsaj počaka kaj bode ltrnssv rok 1 o njegovem mnenju. Nemiren je čakal krmar, kur se prikaže naš junak na površju trdo držeč svoj dolgi nož v roch
„Znamenje, da moramo oditi!" mrmra krmar.
„Da, cela čeda volko? je v obližji,- jo odgovoril Br08BY. „K|0 je Kiivctnno V14 — „Po-topil so je, da bi se prepričal, 6e je res, kar jo prej videl V" — BrOBf>Y jo poln skrbi gledal v vodo in taupil s krmarjem: „Morski volkovi! vidite morske volkove I- Ta trenotok se prikaže tudi Kavetauo na | ovr&ji, z nožem takti tlivje okolo Bebe mahaje, da bq je penilo morje« „To nij sanjariji*.," reče plozavši v la-dijo, ,,temuč pravi morski volk, ki je lehko oče veliega zaroda. Puh! ko se je enkrat s svojo glavo proti meni zaletel, sem menil, da hočo svoj želodec z mojim telesom napolniti, in res bi bil zato komaj četrt ure potreboval."
Z ozirom na pomorsko vojno moramo naj preje mori obojih pomorskih vojnih Bil preceniti. Ako Anglež na svoje brodovje ponosno kaze, ima prav, ker število njegove vojne Hote je v resnici vir je, nego ono Raske. Angleška flota Šteje 6 1 oklopnih ladij. Od teh so tri v Indiji za nabrezno stražo porabljene, 15 ladij se pa ne moro na morji več robiti. Tri nove oklopne ladje, vlansko leto i/delune, še nijso popolnem opravljene. Havno tako je z drugimi tremi Edinimi, katere ste dali braziljanska. in turška vlaki na Angleškem napraviti, a jih je potem Anglija odkupila. Skupno število vseli oklopnih ladij, ki se morejo takoj rabiti, je 37, katerih oklep moj 4'/a in 14 palci menjava. Na teh ladijah je 818 topov, od G1/,, do 38 ton teških; mej tenkimi kanoni so sledeči: šest 38, Sest 35, trinajst 25 in osem inpetdose t 1 8 ton te?.koto. Vse to ladije predstavljajo G8.57G konjskih moći j.
Ruska oklopna flota ima 20 ladij; štiri i/mej teh se nijso popolnem opravljene. Oklep teh ladij je od 4 -18" debel; prav i debelimi oklepi so pa le tri ladije, jedna ima 18", jedna 14" iu jedna 12" debel oklep. Vse druge ladije imajo manj, nego 6". Kanonov imajo IG 2, iz mej katerih bo najtežji: 2 po 40, IG kanonov po 35, 2 po 28, 12 po 25 in 20 kanonov po 18 ton. Vse to ladije imajo 38.1)00 konjskih ni oči j, mej tom, ko imajo angleške 08.57(3. V Črnem morji, kjer se bodo ravno vse pomorske operacije i/polja vale, ima Unska le dve „popovki" (okrogli 1'diji), ki nemati ofenzivnega značaja. Vse oklopne ladije rusko so v baltiškem morji.
A kopra m pa ruaka tlita se nikakor no moro meriti z ono Angleške, akoravno imajo Angleži večje število kanonov, ima njihovo la-dijevje <lobele|še oklepe, ter imajo boljše pomorščake, vendar previdni Angleži ne računajo iz trdna na zmago. Pravijo, da se bodo vojno operacijo v baltiškem morji in v turških vodah vršile, — a na obeh straneh bo onemu boljo godi, ki se bran i, nego onomu, ki napada. Pred vsem se sodi, da je llota v Marmara morji v resnej nevarnosti, kakor hitro se vojna prične. Premišljuje ho na dalje, kako pogumni iu predrzni so ruski pomorščaki bili v torpednej vojni zoper Turško, zato hode imela angleška llota v inaruiariietu morji jako zmedeno nalogo rešiti. Zabraniti morala bode Rušiti, da ne zasede Carigrada, Bulair-črte pri Gali polj i in zapadnega nabrežja Ilospora.
Vse je pak od tega odvisno, kdo bode Carigrad zasedel in vprašanje nastane, kako bodo Angleži mogli Rusom vhod v Carigrad zabraniti?
Ruska flota bode se morala v vojni z Angleško le braniti a ne bode mogla napa dati; in ako hodemo pomorsko bitko doživeli, bode se ta le v vzhodnem morji bila, ker angleška llota nema v Mmnnra morji nikako-vega objekta, da bi ga napala. KVr je pomorska vojna dvomljivega konca za Ruso zato hočejo Rusi naše angleško trgovske ladije s tem uničevati, da bodo izpo slali kaperske (kreuzerske) ladije. To je sicer, pravijo, p roti narod no, a Rtrasti ho vzbujene in ruskih kaperskih ladij Angleži s kacim protestom ne bodo odvrnili. Koliko Škode bi iz razpošiljanja takovih lovskih ladij izrastlo, razvidi naj se iz sledečih številk. Angleška kupčevalna flota Šteje 17.228 ladij z jadri in 3121 parobrodov. 10.041 jadrnih ladij in 1345 parobrodov vozi le na angleških vodah ; 1200 jadrnih ladij 287 parobrodov tržnje v luknh angleških, ali pa posreduje trgovstvo mej Angleško in tujimi državami, 6S87 jadrnih ladij in 1480 parnikov ukvarja se jedioO le s črezmorskim trgovBtvom. V tujih morjih vozi tedaj G587 jadrnih ladij in 177G parobrodov, skupaj 8363 ladij.
Vvožnja znašala je 1876, 1 375,154.703. funtov st i/.vožnia pa za 2O0,G3fl> 204 britanskih pridelkov; kolonijalnih pridelkov izvozili, bo za 50,137.396 funt. st. Izvozilo in dovozilo se jo v jednem samem letu za 031,031.305 funtov 8t. Lota 1870 He je v /.jedinjene države severne Amerike za 10,833.517, v Indijo 22,405.420 v Avstralijo 17,081.GOl, na Ruako 0,182.838, na Kineško 4,011.180, v Kanado 7,358.151 funtov st,. Iz poBamnili teh držav se je pa na Angleško pripeljalo, in sicer iz severne Ameriko za 75.800.008, iz Indije 30 025.024, iz Avstralije 21,001.020, iz Ruske 17,574.488, iz Kineške 14,938.041 in iz Ka nado 11.023.782 fuutov st. Vidi se iz teh številk, koliki kapital so mej Angleško iu druzimi državnimi po vseh morjih vozi.
Ruska trgovska flota Stola je leta 1874 nič več kakor 2512 ladij. Izmej teh vozilo je 1872 lo ob nabrežji in le 021 ladij tržilo je s tujimi državami; a tudi mej temi je mnogo Grkov, ki pod rusko zastavo plavijo. Zopet se lahko razvidi, da jo rusko  črozmorsko tr-
govstvo malenkostno  in vozijo lo v črnem baltiškem in severnem morji.
Kuski oficirji Sli bo v Ameriko, da bodo pri uniji kaperskih ali lovskih ladij nakupili. Severni Amerikanci bodo Rotovo radi to kupčijo z Rud sklenili, posebno za* radi tega, ker bodo s tem angleSkej kupčiji mnogo škode napravili. Amerikanci imajo 17 226 jadrnih ladij in 3958 parobrodov, in kar je izmej teh rnbljivih, pokupili bodo Rusi. Amerikanski častniki bodo stopi'i k ruskej pomožnoj marini. Nij dvoma, da preti angleškej trgovskoj floti velika nevarnost od ruskih tacih pomorskih lovcev ali kaperskih Indij; a kaj ae hode zgodilo, ako bode an-gleSki lastnik trgovske Indije a zastavo katere prijazne države, kar bodo g)tovo rade privolile, tržil od jednega morja do druzega.
Sploh ta vojna no bode tako kakor bo druge. Ali nij uže to krasno, da se bosti dve državi v tuj ej državi borili? In kdo more prorokovati, kakovšen hode konec te vojske, ka je uže nje pri čet o k od tega odvisen, kam se bode Turška nagnila. Znajo Be tudi na Balkanu in v Aziji reči goditi, ki bodo na vojsko mnogo vplivale. Morebiti ne bode napovedane vojne, a imoli hodemo takovo dolgo vojno Btanje, da se bode le h ko smelo enakosti iskati mrzosti mej obema državama. Upajmo, da U tega prepira mej Rusko in Angleško no nastane s vetov na vojna.
Politični razgled.
IYotr&aial4» «l<»Žele.
V Ljubljani 30. aprila Napovedani »ni»»istrrmki svet je bil predvčeranjem pod predsedstvom cesarjevim. Tudi grof Andrassy se ga je udeležil poleg onih ministrov, ki imajo dogovore zarad nagodbe voditi. AndrasRv je pri tem povedal, kako stoji vnanja politika in je naglašal, da je Bil no treba, ka se nagodba brž naredi. Zatorej je prosil v interesu veljavnosti monarhije, naj se nagodba za vsako ceno naredi, da ima monarhija na znotraj proste roke in moro potem ves pozor na vnanjo situvacijo obrniti. — Kaj se bode zgodilo, Rog ve. Včeraj je bil baje nov ministerski svet.
Kaj bode liufrij« v vnanjej politiki ob prihodnjej vojski storila, to se ne ve. Dokler je M a g j ar vnauji minister, mi Slovanje ne moremo brez skrbi biti. — Rerlinski listi poročajo, da se je Avstrija z Rusijo pogodila, da hode Rosno in Hercegovino anektirala, a sicer nevtralna ostala. Daj Rog, da bi bilo to res. Ali dvombe nij, da jo bodo magjarski in
Set/nm iKujhivje.
Velik   nemir  in gibanje je nastalo na burki, ko se je bila raznesla ta  novica. Potapljanje so je ustavilo in ribiči v morji bo bili pozvani na višino. Tisti pa, ki so se ravno na površje pokazali, so skušali,   prej ko nio goče priti v varno zavetje.   Par treuotkov bo bili vsi nemirni, vendar pa ko so se vsi ribiči zopet srečno  rešili  in ko m videli, da nobenega ne manjka in da nihče nij ranjen, minul je zopet ves strah.   „To je dobro," rečo Ka yetano iu globok izdih, olajšavo oznnnnjoč se mu izvije iz prsi j, „/mirom sem  so bal, da ne  bi   kdo končal svojega življenja v podobi južino.u
Najprvo so pripovedovali ribiči, koji so morske volkove videli, potem so se pa šo pre pričali ali BO nze ti mirokalilei odšli. A /.mirom so je tu pa tam eden izmej njih na površji prikazal iu vse je bilo zopet mimo, razen gibanja plutev, koje je tem ribam tudi v mirnem stanji lastno.
„Cel roj, kakor sem uže rekel," pravi llrossy, „kočimo jih malo podražiti ! Kde je njihov sovražnik?" To vprašanje je nekoliko vznemirilo mornarje. Mlad človek je vstal sč svojega ležišča, na kojem jo zadnjih petnajst minut počival. Iiil je velik, žilnat in krepkih mišic, debelih in močnih rok, z živimi očmi; na obrazu bil mu je brati neukrotljiv pogum, lino njegovo je bilo Pulgar, a ribiči so ga navadno imenovali „volčja smrt", ker je uže mnogo prav hudih bojev imel z morskimi volkovi.
„Prav imate, sennor," reče, ter sleče svojo raztrgano srn jen iu njegova ru leče ru-java koža so je svetila obsijana od soluca, „veseli me, kadar ugledam kacega teh po žeruhov, iu koj sem pripravljen bojevati so z njun, odkar so mi pred dvajsetimi leti brata požrli, sem bo užo nad stoterimi zato maščeval.u brusil jo velikansk nož ob svoje pod plate, iu mirno gledal lahno se gibajočo pla-vute. Naenkrat zažari njegovo oko, pogum in
hrabrost Hte mu brali na obrazu in gledal je tako grozno, ko morski volkovi sami.
„Še tega-lo hajduka mi spravi kč sveta," reče Kavetano spodbudljivo, „in dam ti najlepši biser, ki hode moj delež." Pulgar jo iz majhnega sodčka za ribe napravil nekaj desk, osem do devet palcev dolgih, in jih jo na obeh koncih porozni. Eno izmej teh jo vtaknil za pas, drugo pa je držal v levej roki. „Zdaj le mirni bodite," reče, zapazivši Željno priča-kovnjoče obraze ribčev, „obljubim vam toga-le Bpaka prej, nego mino jedna minuta, ugonobiti."
Vesel krik jo spremljal njegove besede, :i potem je zopet nastala nuj večja tihota«
Pulgar je planil, držeč v desnici grozoviti nož, naglo v vodo, iu lebko so je videlo, kako so v tre no t kn bile plavate obrnjeno proti njem« Kuj se jo pričel str.išansk boj, prej, nego mi moremo ta prizor popisati, bila je vsa površina rudeča od krvi. Morski volk so je zdaj pa zdaj prikazal  in enkrat so je še celo do
judovski vplivi bolj, nego dozdaj, v protiruiko akcijo silili.
Via »ii I o liriku v o.
itn*' i „Praviteljstveni Vestnik" prinaša celo vrsto imenovanj, »Agente" pravi, da nij res, ka je nemško posredovanje skoučalo se, temuč se nadaljuje.
Vu»'k§ še /daj nijso Rusom izročili trdniav Šunda, Varna in IS itum. Rusi so jih torej zahtevati v petih uSCi ^tovo izpraznene Mej tem jo nered in negotovost v Carigradu stara. Sultan je na pol blazen, vlado ima serail in uradništvo v roci.
Na si M ti t vi kv§n se razpihuje voino navdušenje kar se da. Zadnji teden jo bilo več meetingov, na katerih se je želja po voj • ski izražala. — Angleške novine so veselo vstanka bolgarskih Mtdinmedaucev na tak ničin, da se vidi, ka je ta krvavi in nepotrebni vstu-nek naredila le angleška poihdijn.
Preko Parizu dohaja vest, da Rusija in Nemčja prigovarjajo M9nfimk*»» nuj ona iz reče,  da jo b iltiško  m »rje. v slučaji, ako vojna nastane, zaprto morje in se mora kot tako v poštev jemati.
Dopisi.
Iz Vlimv-tU«' okolico 27 npr
flzv. dop.] Pred nekoliko Časom smo brali v „Slovenskom Narodu" da imajo sedaj na Vrab-Čah vrlega narodnega moža za župana, da imajo sedaj tam komu uske zadeve bolj v redu itd. To vso je istina. Tudi mi poznamo vrlega moža g. Blaža Seražuia, ki se na vso moč trudi za blagor Vrabške soseke. G. S^ražin, župan na Vrubčah, pa n>j samo narodnjak po besedi, temuč oa so trudi, da bi občini tudi dejansko koristil. Tako smo elllali namreč, da je dal posaditi lansko pomlad griček pod vrabsko cerkvijo se 400O smeroMcami, ki bi naj potomce varovale prehudo burje in jim bilo svoje dni okrepčovalna sonci. Kakor s'i fiimo, so se to sinerečice vso prijele, G. So ražin baje namerava še več praznega sveta pod Vrabško cerkvijo pogozditi. Pač pametna misel vrlega moža! Naj bi vrlega vrahškega župana posnemali tuli župani po Vipavskem, da pomašimo kolikor je moč, luknjo vedno večji burji. Mi Vipavci imamo vet kakor dosti prazne-a sveta, in da bi se lobko naše puščave spremenile v gozd, priča temu j\' gozdiček nad lludanjami, tam gori nad cesto. To se ve, Če ne bomo nikoli nič zasajali iu če pustimo, da nam še to malo grmovje, ovce in koze pokončajo, potem  lehko  tožimo, da
po naših golinab noče drevje rasti Rojaki! Mesto da se vedno tožarimo in prepiramo za pusto gmajino, dajte pogozdimo raji naše puščine! Verujte mi, da nam bo to voČ has-nilo, kakor večni prepiri. Možje župani! V rab ški Župan pokazal vam je pot, nasledujte ga! Ako sami ne bos'c tmell koristi od va«ega početja, imeli jo bodo vaši otroci aH vnuci. Y«Bi nij m»r dolžnost skrbeti za potomce? Lo pomislite, ko bi bili nnsJ prednamci bolj gledali na to, da se obrastejo naše pustino, ne hi nns tako nevsmiljeno brila burja ter nam no škodovala vsestransko. Pa kakor se kaže, bo še vedno huje tulila po našoj dolini, kajti vedno bolj se svetijo nali gO'.di in gmajne. Skrajni Jaa bi bil, da pievdarimo, kako bi jo na boljši pot vkrenili. —
Ker mi je povod k temu dopisu dala misel na Vrabškoga lupana, naj povem, da jo ovi mož res vse hvale vreden. Nikjer nij bo lil v šolo, a sam in prav umno in natan Čuo spisuje obile komimske pisarijo. Sploh je znati, da jo mož zelo nadarjen. Skoda, da nij mara kakemu d mo, da bi se kaj več učil. —
Pri nis letos sadje sploh obeta, da bo bogato obrodilo. Tudi trti lepo kaže. It >g nam daj uže bo!j:i K-ti no kakor je bila I. 1K7(> iu 1877. Davki so vedno vi.aji, a zemlja pn vedno slabši rodova. Pomozi bog!
g g TrNtU 27. aprila. [Izv. dop.) NaJi italijaučiči nekoliko časa sem pridno in tiho delujejo, kakor bi'so imel u*e jutri odtrgati Trst od Avstrije. Da so v zvezi z goriškimi veleizdujnimi laškimi sanjači in pustolovci, to so razume ob sebi. Ni-ko živahnejo gibanje, ter ostrejši glas proti vsemu, k=iv je slovanskega in avstrijskega, dokumentira očito, da iz Italijo od sedanje tamošnje vlade, gotovo podpora dohaja po skrivnih potili ne lo v naš Trst iu na Goriško, ampak tudi v I atrij o iu dalmatinskim avtouomašem.
Vidno potrebneji se tedaj kuže, da tudi mi zedinjenje Slovenije naglusamo, katera bi b.la živa trdnjava iu nepremagljiva proti zemlje pohlepnoj Italiji ter prava redahen srborltim italijnnčičem v Primorji. Ker višji neki krogi nočejo izprevideti počasne novar nosti, katera lahko pri sedanjih kombinacijah za nas nastane, treba bode zopet in zopet povzdigniti glas na taborih, katerih prva točka bode:   Zedinjenje  vseh  Slovencev v
jedno močno kronovino. Ideja se mora zopet oživeti, vsak rodoljub mora to začeti priporočati, po javnih krajih in sploh povsod, kjer se narod skuplja, treba se je o tem pomenkovati in podučiti nevedne, katere koristi bodo izvirale i« zedinjenja Slovencev v jedno I MkbklAi W*i oa treba vstrašiti, da se ne bode
ničesa doseglo, da bodo židoV.4*- listi g™iR» in se norčevali. To bode še pospeševu*0 ltt oživljalo našo opozicijo proti napadom. Kdof nikdar ne začne, kdor ne vstraje, nema nikdar ničesa. Iz malega raste veliko. To si moramo tudi mi zapomniti in z železno voljo delati In agitirati; Vsako leto se čuti pritisk Italija-nizma silneje, in morda nij daleč čas, ko bodo prepozno. Sosednja Italija, nko ravno so na videz Avstriji hlini, hotela bodo z mečem zemljevid prednjačiti — in kaj potem? —
Dan na dan ho Vlaga v parniko in ladije strelivo in prah, bomb in druzega orodja toliko, da človek misli, v kratkem utegnemo i mi na vrage grmeti ali — na kakšno?
Iz bližene Italije dohaja toliko lačnih delavcev, da človeka jeza lomi, ko naši delavci na tisočo stradajo, brez dela životarijo. Ali bi se ne moglo tej stvari v okom priti in zabranjevatl preplavljenjl s temi tujci Lahi po nafiej Avstriji, ki vsako leto nad 2 milijona gold. zlata in srebra v Italijo odneso?
Magistratoi urad je priobčil statistiko Trsta in okolice. Vzel si je za ta posel zobe in žrelo morskega volka v najem. 'Xr\ je vse druge narodnosti, le laško ne. Slovencev je požrl najnnnj 24 tisoč. To je lnški želodec, dragi čitatelj, ki bi rad vso Avstrijo požrl, ako bi je no bilo treba prebaviti. Hrvatov, Srbov, Cehov, Poljakov in llnsov jo tako malo število v Trstu pustil, da se je bilo bati, da bode lakonski moloh še jedenkrat zajel, pa bode še vse ostalo požrl. Da so ne bodeš čudil temu, nij omenim, da se tu pošilja od magistrata zagrizenega lahona po hišah ljudij štot.
Iz t* rts«l<*tt 25. aprila [Izv. dopis.] (Slovenci v kadetskih Šolah ) Nij bil celo ne-vspešen moj poziv na slovenske mladeniče v „Slovenskom Narodu" lanskega leta. Mnogo jih je vstopilo zopet v kadetske šole. Povsodi uže najdeš rodoljubnega Slovenca. V daljnej tujini se razlega po vojašnicah in logih glas milili slovenskih pesmic. Slovenec užo tudi pod vojaško suknjo ne pozabi kdo ga je ro-
polovice pognal iz vode, a mladega moža nij bilo nič videti. Itudeča voda jo postala bolj črna. Jeden ali drugi borilee je moral biti ranjen. Ribiči so sapo vzdrževali, kraljevala jo neprijetna tihota. Slednjič so vendar prikaže j Pulgarjeva glava iz vode, in dolgi Črni lasje BO se držali obraza, na katerem je bila videti; zmagovalna zadovoljnost.
„Sem ga uže!" zakliče, gledajo svojo žrtev, „dajte mi vrv". Dali so mu jo. On priveze z njo mrtvo ribo in skoči v Indijo. „ V ločite !" reče dalje. Ribči so vlekli vrv iu kmalo so je prikazala volkova glava. Videli so debel prisp čen klin, kojega mu je Pulgar ravno mej zobe vtaknil, tako, da sj mu je, kadar ga jo hotel volk ugrizniti, Kabodel glo boko v čeljusti. To je bil način, pO kater.-m je on morsko volkove lovil. „Halo, 1" gori z njim!" reče Kajetane, „kaj hudiča, ti si ga popolnem razmesaril." Telo jo bilo polno run in kosti so so vidilo od enega do dru/.ega konca. „Dobro si se obnesel," reče Rrossv odkritosrčno, obČudovajo mladenitev pogum iu
hitrost, „popolnem si spolnil svojo obljubo". — Način, po katerem je Pulgar tako hitro in brez nevarnosti volka ugonobil, je bil jako priprost. Prva skrb mu bila, v začetku boja prispičeni klin živali po konci v gobec dejati, potem se potopi pod jezno in začudeno ribo, katera se je trudila oni nagajivi les požreti, in jej zasadi dolg oster nož mej drob. Jasno je, da jo potreba, tako nalogo rešiti, biti hladnokrven, popolnem sebe v oblasti imeti, pa tudi dovolj moči in poguma.
„No , potapljava 1° rečo naš morilec, „dajte mi malo brinovca, in še po enega bodem Bel." — „Nij potreba,14 rečo BrOBBV, ko njegovi tovariši mladeniču steklenic*) dado, „s!ij jo dosti". — i-vj enega, samo enega bom >o uničil," ga Pulgar prestreže, „saj potrebu jem samo eno minuto." LD.e je bil zopet v vodi, pa sedaj nij dobil samo enega sovraž nlka, temne tri j o so planili nanj. To videvši gledalci v čolnu strahu aakrlče iu gi kličejo nazaj. — „Saj ga bodo še umorili," reče Ka* votauo. — „To je predrznost!" oglasi se drugi.
— Voda Be je zopet orudečila in so penila od gibanja bojovalcev. Pa to je samo trenutek trajalo, potem je bilo zopet vso mirno.
Trenotek pozneje se je prikazal Pulgar, smejajo se, kakor je bila njegova navada pri takem delu. „Ti so uže poginili!" reče, skočivši v Čoln in gledaje po toli. „No, sedaj ne vidite nič več volkov." Dilo jo tako. Morski volkovi so so tega junaka zbali in zapustili biserno klečet. Cul so jo vesel krik po tem prepričanji, in Drossv je dejal: „Meni se zdi, da je voda Beđaj čista od teh žival i j, in da lehko nadaljujemo svoje delo; pa kaj vi menite? Ali smo dovolj za denes storili?" Vsi pritrdijo, on pa odvrne: „Tedaj dobro. Halo domov, kakor hitro bodo ugoden veter!" — „To je prava beseda o pravem času l" oglasi so nekaj potapljavcev. „llura!u in kmalo se je celo ladjevje pomikalo proti domu.
Popustimo jih na potu domov in poglejmo na dogodke, koji so mej tem godili«
(Dalju 11 rilO
dil, kje mu je zibel tekla ne pozabi, da je Slovan! Kako prijetno je, kako spominja enega na dom, ako se zbere mej drugo na rodnimi sošolci v tujiui muki a krepka korenini* ftlOTentkifa mlndeničev, ter zakroži mile nase domare slovensko pesnico. Vse utdiue, nemo posluša milim gUfldm naše rodne majko.
Doli v Magjnrskej, v Hrvatske), v Btol Dem mestu  našega cesarstva  na  Duaaji, v Trstu, Gradcu, na šumečem Dunavu v I lajni burgu, povsodi sem našel slovensko kadetske fiolce,  kateri se pripravljajo za teški poklic domobranstva, narod iu cesarja, ter priprav ljati svojo rojake (katero doseelaj še v večini tujec  podučuje) za vojaški poklic, razlagati jim  pravila   in  dolžnosti vojaškega stanu v milej inateriščini, ter jih pripravljati za ljuti boj.
Malo let bodo še preteklo in v Hi naši polki iu bataljoni bodo preskrbljeni s slo venskimi in narodnimi častniki. Ne misli si blagi čitatelj, da so sedanje kadetske šole primerjati z prejšnjimi odgojevahšči. Tu no velja lo plemenito „imou kakor nekdaj ko so pošiljali plemiči in drugi velikaši svojo sinove v ta odgojevnlišča, češ, naši sinovi ho prosti vojaščine, čaka jih protekcija, brzi avan-zement. Sedaj so ti časi prešli. Znanje vso velja.
IMeinenitaš in sin prostega kmeta sta Hi enaka pod vojaško suknjo. JNikdo to no vpraša po narodnosti, po stanu, le vednost sedaj telita kaj, kdor kuj umeje, kdor jo bistre glave, ta doseže svoj cilj. Onega časa nij več, ko je sumo plemenito ime pripomoglo dostikrat praznim glavam do zlatega portopoja. Od pri šeinntizem preteklih let in našel hodiš tu mej častniki skoraj same plemenituše k večjemu pri artileriji, ker je mučno učenje prepodilo plemenituše, najdeš plebojce. Sedaj je to vso drugače, treba se jo v kadetskih fioluh poprijeti učenja. Od ranega jutra do poznega večera moraš sedeti v šolskih dvoranah, beliti glavo, in si krepiti telo v prostoj naravi, kadar idoš na vojaško vajo, da ti ue zavstane telo za duhom. — Tako je sedaj.
Domače stvari.
— (Porod na ceHti.) Predvčeruujem zjutraj je prišlo kmetsku deklo po dunajskej cesti v Ljubljano, z namenom, iti v porodnišnico, ker se jej jo bilo nekaj človeškega primerilo. Pri lie/jigradu, nasproti sv. Kri štela, pak jo nenadoma prebite porodne bolečine, in ubožica sede na hrastov tram, ku-koišnih leži tum več poleg cesto. Delavci iz Uežjigrada, in neki, po naključji nav/očni do brosrčni gospod, zapazijo, da se godi nekaj nenavadnega; pa ko pridejo do nje, porodila je bila mlada muti užo krepkega dekleta. Spravili so mater z otrokom vred h pomočjo dveh usmiljenih mlekaric, ki so tudi prišle po tem potu, v lležjigrad k dobrosrčnim l,udeni; gospoda pa, ki je bil tako srečno naletel, zadelo je šo drugo dobro delo — botrovanje, katero je tudi včeraj rudovoljno prevzel.
— (Kui>.) Hišo faliranega knjigotržoa J. Lercherja tukaj na glavnem trgu je kupil g. Resman, steklar, za 28,620 gld.
— (Narodna čitalnica v (J olji) na pravi 4. maja t. I. veselico s sledečim programom : L 1. Dr. G. Ipavic, Zvečer, zbor ; 2. V. LiBlnski, Prelja, zbor; ;i. A. Hajdrili, V Tihi noči, čveterospuv; I. A. Forster, Bamo, zbor s čveterospovom ; r>. Dr. (i. Ipavic, Za gorska, zbor;  (J. J.   Ilriž,  Itanovci, zbor. II.
Srečkanje, h katerem darujejo č.itakični udje dobitke prostovoljno, lil. Ples iu občna zabava. Začetek o '/a'J* uri zvečer. K obilnej udeležbi se najuljvidneje vabi. Gostjo dobro došli. Odbor.
— (Sirotišnica za deklice) se bode — kakor „Slov." poroča — v Ljubljani uže skoraj ustanovila. Veleč, knez iu škof je pri občnem zboru Viuceucijevo družbe 28. t. ni. namreč naznani I, da je Lichtenthurnovo hišo na Poljanah izročil v last usmiljenim sestram, da tam napravijo omenjeno sirotišuico. ltanjki posestnici ste bili v svojoj oporoki hišo odločilo za gospe dobrega pastirja, ki se pečajo z boljšanjem padlih žensk in deloma tudi z odgoj o sirot, toda s pristav kom, da ima knez in škof pravico hišo obrniti za kak drug blag namen, če gospe dobroga pastirja v lednem letu ne pridejo sem in ne prevzamejo posestva. To se je zduj tudi res zgodilo, iu gotovo bi ne bil mogel hišo odločiti za boljši namen, kakor za sirotišnico. Naj bi se uže Hkoraj tudi za dečke napravil euak vstav, kar bi bilo tem ložej, ker ima mesto uže precej Inje, v ta namen odločeno premoženje, ki se bode gotovo boljo obrnilo, če se napravi sirotišnica, kjer bodo sirote preskrbljene z vsem, kakor pa če se oddajajo samo vatanove ali štipendije zapuščenim otrokom.
— (I) u h o v e n s k e p r o m e m b e) v Ijub-Ijanski škoiiji: G. A. Zlogar pride iz Mokronoga za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano; g. Janez Golob iz dol v Mokronog, g. Leop. Lotrič pa iz Žuženberka v Dobrejolje. — V Krškej škoiiji; Knezo škofijska svetovalca sta ime novuna: g. lloichmau Sini., fajmošter v Selili, iu g. Puhar Viktor, fajm. v Libehčah. — g. Kichholcer Alb., fajm. v Ločah, jo dobil faro Globasnico, in g, Aleš Lovr. fajm. na Pečnici, faro Vetrinje. — G. Janinik Jan., kaplan v Sovodji, pride za provizoija v št. Peter v Kafiji dolini, iu na njegovo mesto g. Gunglinaver Jož., za kaplaua v Sovodjo. — G KuutliC Jakob, kaplan v fct. Jakobu, pride za provi-zorja v Pečnico iu bode oskrboval faro v Ločah. — G. Timik Jan. je prestavljen iz Tinj za kaplana v Terg.
— (V Savo skočila.) Iz Sevnice se 20. apr. piše: Žalosten dogodek je razburil prebivalce pri nas. Včeraj po poludne ob dveh so videli hčerko hišnega posestnika in mesarja Štarklja, cvetoče dekle, 18 let Bturo, teči proti savskemu mostu. Čuvaju Martiniju jo plačala mostovi no rekoč mu na njegovo vprašanje, da ima preko mosta opravek. Komaj pride do srede mostu, zavihti se deklica črez mostni ročaj in skoči v deročo valovo savsko. Valovi so jo nesli proti brodu, ki je pod mostom. Brodnik jo brž odpel čoln iu bi bil prestregel utopljenko, ko bi ona sama ue bila z nogo odbila se od čolna iu izgiuila v vodi. Moj tem jo bil mostni <uvuj Martini groznega položenja tako prestrašil se, da ga jo mrtud zadel in še denes brezzavesten leži. — Domač prepir jo uzrok strašne Hinrti dekletove. Znano je da se je^ luni na istem mostu enaka katastrofa vršila.
— (Zginil) jo nek kranjski pekovski pomočnik, Janez Dežmau, ki je bil z KUO gld. na potu iz Gradca v Maribor. Sumi so, da ga je kdo ubil in oropal.
Rabile vesti.
* (General (ornjajev) je bil oni teden od ruskega carja jako milostno sprejet.
Pravi se, da bode dobil poveljništvo vojnega oddeljenja, ki ima namen marširati mimo Perzije v Indijo,
* (11 mrl) jo v Parizu sloveči češki slikar Jaroslav Ceruiuk. Naredd jo več po vseh razstavah odlikovanih slik, največ iz slovanskega življenja m slovansko povostnice. Nemški in francoski kritiki ste ga hvalili, kar nij njih navada — Slovanu nasproti. Pogreb njegov je bil sijajen.
* (Vinski tat.) V Kut |e vem v Slavoniji je krčmar Peter Murkovič oni teden enkrat po noči Ifi strahom pritekel po žandarmo, češ, da je v njegovem kleti nekdo z lučjo, a on bi ne upa sam notri. Žandarm gre ž njim in tam najdeta tatu Stipa Milica, ki je bil napil se, pipo pozabil zapreti, da je iz jednega sodčeka vino izteklo na tla, a on sjim ju bil v pijanosti zaspal. Na tleh jo bil v lu/.i vrč in ubita čaša. Najbrž jo hotel tat vina v vrči in v želodci odnesti ali ker ga je bil v želodec preveč naložil, nij šlo, iu zdaj bode v zaporu premišljeval, koliko ga nese in ue.
* (Svoboda na Nemškem.) Kako malo pravice imajo Nemci zabavljati o nesvobodi v d nizi b državah, kaže dogodek, da je nekov Dontler, urednik „Berliner fr. Presse", v j eči umrl. Januarja je bil zarad nečega članka v zapor vržen. Dasiravno je njegov zdravnik dokazal, da kot bolnik ue bode ječo prebil, vendar ga je nemška sodnija v zapo.u obdržala v preiskavi tako dolgo, da jo zadnjo sredo tam umrl.
* (Iz voza skočil.) Nek žandarm je po železnici iz llodenbacha v Druždano spremljal ujetnika. Ta spazi, kedaj žandarm nij baš nanj gledal in — skoči skozi okno železnič-nega voza ven. Žandarm skoči za njim. Po sreči se je bil lopov tuko močno pobil, da inenj ranjenemu žandarmu nij mogel uteči.
uuiiajaaa oorza ;;o aprila.
(Izvirno tniogratićuo porodilo.)
Enotni drl. dolg v buukovcih   . <.o gld. 70
Enotni drž. dolg v Brobru    ,   . 64    „ 35
Alatu renta........ TI    . 8'j
1*60 dri. posojilo..... 110    „ CiO
Akcijo narodno banku .   .   ,   . 7H<>    „ —
t "oditne akcijo...... 804    „ 50
London......... V22    „ 75
Map"'.......... B    „ 82
0. kr. eo k in i....... 5 „7!)
•»robro ......... 106    „ 65
Državno marka...... 60   „ fiO
kr.
Htev. 5782.
(131—3)
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se hode volitev dveh odbornikov in jednega namestnika v glavni odbor za obdelovanje močvirja, katera volitev posestnikom v katu-straluih občinah Trnovo, karlovsko in gradiščno predmestje v Ljubljani iu Stepanovo vas v okolici ljubljanskoj ležečega močvirja pripada, v u«'il4'l.jo 5. maja 1*7*,
dopoludne ob 10. uri v mestnej dvorani vršila, h kate rej se posestniki iz omenjenih katastral-iiili občin z pristavkom vabijo, da se bode le ustmeno in z volilnimi listki volilo, in da se bodo v tu namen glasovni listki navzočim vo-hlcem pied volitvijo iztočili.
Mestni magistrat v Ljnbljaiii,
■r.\. aprila wb.
Gostiinica „pri fajfi"
V  I i i«i i« \ i h   uli« alt   v   I. j ii l»l j :m ■.
Su*£~ Dobra dolenjska vina,
I i t o r po .'t^, B6 In 40 soldov, tor oltiiMiiit uirv.l.fc iu KU'.-Jia jedila,
priporoča
(181-S) |.\ 1'VmI.m-I.
Zlomi,
kateri jo v IpeoeriJikcvj stroki popolnem i/.urjou, najmanj USJ let star, ilovenidtno v besedi in pisavi tmoften, bo ■prejme pri
v !1Im*il»orii.
(180—1)
1 'a' ij in ureJotk Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".